.......... Leto XY .. Novo mesto 4 oktober 1989 številka 12/13 glasilo delovne organizacije labod tovarne oblačil novo mesto Po začasnem zatišju se v svetu in doma veča povpraševanje po srajcah in tudi mi ponovno večamo proizvodnjo srajc. \ \ v današnji številki • Novosti v koledarju dela za prihodnje leto — med drugim si lahko tudi to preberete v sestavku o pripravah na leto 1990 v katerem vodja plansko-analitske službe, Rozina Kum, predstavlja izhodišča za plan prihodnjega leta. • S spremljanjem odjema konične moči smo v času dopustov prihranili velik znesek pri plačilu električne energije. Zveni enostavno, pa leni tako. O prihranku in postopkih pišemo v sestavku Se nam je posvetilo? • V oktobru praznujemo teden otroka, naša mnenja so zato obrnjena k našim otrokom. • Vprašanje — odgovor — o pravicah vračila stroška za prevoz na delo in z dela. • Zanimivosti in novosti iz tozdov. • Pa še kaj! v_______________________________________________J priprave na leto 1990 Naši cilji: optimalna produktivnost, cenejša proizvodnja, pravočasnost na trgu, ustvarjanje primerne akumulacije Izhodišča za plan proizvodnje za leto 1990 so že pripravljena. Prejšnja leta v tem obdobju še ni bilo izdelanih tako natančnih osnov za planiranje, letos pa smo z njimi pohiteli predvsem iz razloga, dodobra pripraviti se na leto,ki nam prinaša precej zaostrene pogoje za tržno gospodarstvo v pravem pomenu besede.Kako smo torej zastavili cilje za leto 1990? Rozina Kum, vodja plansko-analitske službe: »Področja poslovanj a,ki so vsebina teh izhodišč,zajemajo proizvodnjo z obsegom, programi in usmeritvijo na trg ter s koledarjem dela.Predlogi ravnanja na posameznih področj ih pomenijo nekoliko drugačen pristop,sledijo pa cilju uspešnega poslovanja v pričakovanih gospodarskih razmerah.Namen predlogov v teh izhodiščih je: izkoristiti dane možnosti tako,da se proizvodnja (obseg in čas) maksimalno prilagodi potrebam trga ter da se notranje poslovanje uskladi tako,da bodo sredstva minimalno angažirana in stroški čim nižji.Pri tem pa ni pomembno samo to, da je ciklus od nabave surovin do prodaje izdelkov čim krajši, za uspešno prodajo je poleg primernih artiklov pomembno, da so ti pravočasno na voljo kupcem.« Ali ostaja razmerje domači trg — izvoz najmanj 30-70,kot je zapisano v sanacijskem programu? Rozina Kum: »Po sedanjem izračunu je razmerje 59-41. Ob 59-odstotni usmeritvi proizvodnje v izvoz,kar je pogojeno z možnostmi financiranja domačega trga in potrebami uvoza,je nujna čvrsta terminska opredelitev kapacitet,ki bo zagotovila pravočasnost planiranih količin za domači trg,-Tako lahko rečem, da se je to razmerje spremenilo zato,ker moramo upoštevati možnosti plasmaja izdelkov na domačem trgu in zaradi precej nestimulativne tečajne politike,ki prinaša v sedanjem trenutku v izvozu negativno pokritje. Večja dohodkovnost izvoza s stalnimi tujimi partnerji pomeni istočasno konico proizvodne sezone za obe tržišči.To pa pomeni večje upoštevanje sezone pri planiranju proizvodnih kapacitet, kar smo v predlogu zajeli kot koncentracijo delovnih dni v sezonskih mesecih.« Kakšen je torej predviden obseg proizvodnje? Rozina Kum: »Plan kapacitet bazira na 100-od-stotnem planu šivalnic, ker nam pač te dajejo pro-izvod.Poglejmo potek proizvodnje po tozdih: minut Ločna 23.108.800 Libna 27.991.680 Delta 51.532.800 Tip-Top 11.360.640 Temenica 12.180.480 Zala 10.306.560 DO 141.480.960 kooper. 4.620.000 skupaj 146.100.960 Z zaključevanja — naši trgovski predstavniki v živahnem pogovoru. prvi rezultati zaključevanja To pomeni v kosih okoli 492.000 srajc, 1,245.000 bluz,97.000 kril in hlač ter 125.000 drugih vrhnjih oblačil.Iz tega podatka vidimo, da se tako v svetu kot doma ponovno veča zanimanje za srajce.« Katera izhodišča ste upoštevali pri planu proizvodnje, iz česa ste izhajali? Rozina Kum: »Pri planu proizvodnje smo upoštevali dve osnovni izhodišči: izračun kapacitet, ki upošteva število zaposlenih, izračunanih iz opravljenih ur v zadnjem petletnem obdobju,to pa pomeni upoštevanje petletnega povprečja izgubljenih ur v neposredni proizvodnji. Drugo izhodišče pa je prerazporeditev delovnih dni,ki izhaja izključno iz zahtev trga, pravočasne dobave planiranih količin,predelanih za domači trg in za izvoz.« Omenili ste prerazporeditev delovnega časa, izdelan pa je tuai že koledar dela. Kakšne novosti se nam obetajo? Rozina Kum: »Najprej naj povem, da so bile pri oblikovanj u predloga prerazporeditev in koledarja dela sploh, izkušnje iz preteklih let. Te kažejo prav v obdobjih, za katera sedaj predlagamo koncentrirano delo, veliko dodatnega dela,kar je skozi nadure ter različne stimulacije precej dražilo našo proizvodnjo. Glede na specifiko programov so koledarji dela razdelani za program srajc in bluz ter za vrhnja oblačila. Osnovna ideja tega predloga je koncentracija delovnih dni v sezonskih mesecih in koriščenje v nesezonskih. Tako naj bi bile delovne sobote za proizvodnjo v januarju, februarju in marcu ter v avgustu,septembru in oktobru. Koriščenje ustvarjenih ur pa naj bi bilo za program srajc in bluz od 14. do 18. maja ter od 5. do 9. novembra.V vrhnjih oblačilih pa je predvideno koriščenje od 23. do 30. aprila ter od 25. do 31. oktobra. S takimi prerazporeditvami bi lahko končali kolekcijo pet dni prej, kar veliko pomeni. Kolektivni dopust ostaja v dveh delih, s tem, da je prvi del nekoliko krajši in traja 14 delovnih dni. Za program VO je termin letnega dopusta od 25. junija do 13. julija, za program srajc in bluz pa od 2. do 20. julija. Drugi del letnega dopusta je za vse enak, in sicer od 21. decembra dalje. Omenjeni predlog velja za proizvodnje, režijske službe pa se bodo morale prilagajati naravi svojega dela, pri tem pa kar se le da racionalno obnašati ob kurilni sezoni itd. Tako razporejen delovni čas pomeni predvsem za tozda, ki delata v dveh izmenah, sobotno delo za obe izmeni.« Kako bodo ob tako skoncentriranih delovnih mesecih porazdeljeni osebni dohodki? Rozina Kum: »Osebne dohodke bomo prejemali za povprečno število ur,-to je 183, ne glede na število delovnih dni v mesecu.« Torej prinaša osnutek plana kar nekaj novosti,ki izhajajo na eni strani iz dosedanjih pripomb tozdov (petletno povprečje izgubljenih ur, kar pomeni tudi plan na realnih osnovah) in na drugi strani iz resnih priprav na prav nič popustljive tržne razmere. Dodajmo le še, da so predlagane novosti prekomentirane in sprejete v strokovnih službah tozda Commerce in v DSSS. Rozina Kum, vodja plansko analitske službe: »Nekaj novosti se nam obeta v koledarju dela, spremembe pa seveda izhajajo iz potrebe, še hitreje priti na trg in zmanjševati stroške proizvodnje.« Prvi rezultati zaključevanja kolekcije za naslednjo pomlad in poletje dobro kažejo. Delo na terenu sicer še teče in pričakujemo še nekaj dodatnih naročil, poglejmo pa, kaj pravijo številke s tem v zvezi, do 20. septembra: bluz je prodanih 106.000 (plan za prvo polletje je 475.000 kosov), srajc je prodanih 268.000 (plan 406.000), vrhnjih oblačil je prodanih 73.000 kosov (plan pa je 75.000). Razliko do plana za prvo polletje pokrivajo še dodatna naročila, ki so še v teku, ter dopolnilna kolekcija, ki ji posvečamo tudi vse več pozornosti. Vendar pa je v teh primernih rezultatih še nekaj boj azni za naprej. Vprašati se je namreč treba, kateri od kupcev so v resnici sposobni plačati naročeno blago. Kot kažejo izkušnje nekaj let nazaj, j e vodi a prodaj e Božo Verstovšek opozoril, da bomo morali kupce še selekcionirati. Pri samem neposrednem potrošniku pa je za prihodnje seveda še pričakovati stagnacijo kupne moči. Zaenkrat trgovine sicer ne tarnajo, saj blaga na tržišču primanjkuje. Lepo prodajajo predvsem izdelke s starimi cenami, kot tudi izdelke iz novejših kolekcij, pri katerih pa že velja neto cena. Razlika od proizvajalčeve cene do končne cene, ki jo tako oblikuje trgovina, je prvi mesec 40 odstotkov kar je na primer pri končni ceni plašča 10 milijonov din že kar 4 mi-lione (400 starih milijonov). Vendar pa so na neto cene prešle predvsem trgovske organizacije v Sloveniji in na Hrvaškem, v drugih republikah pa še ne kaj dosti. Posebno poglavje pri teh relacijah predstavljajo grosisti. S temi tečejo pogovori o 60-dnevnem roku plačila (pri proizvodnih cenah je 30-dnevni rok plačila), saj je bil do sedaj delež grosista vklakuliran v maloprodajno ceno. Toliko o pogojih in razmerah na trgu. Vsi se srečujemo z visokimi cenami. Naši izdelki, namenjeni zahtevnejšemu kupcu, pa seveda že v tem izhodišču nosijo pogoj za visoke cene. Ob omenjeni kolekciji sta sicer kreacija in tkanine nekoliko izstopile iz same modne špice, sta pa še vedno na vrhu. Tako je ta kolekcija le nekoliko širše prodajna. Torej zajema širši krog kupcev, kot so jih morda predhodne. Tudi tako se prilagajamo tržnim razmeram. fcsioCAJO'/ VCCCČCi \/CUUC JoFZO F>CZ(t;y>cu 5* i&cCcV/Ui.l c C,' ‘teti’ /}^c. F.A-/U Ccx; kjo. dXv.'v:vXv>Xvnnx»x*>x;:*v-x«v srečanje upokojencev delte Kljub finančnim težavam, s katerimi se srečuje, kolektiv, Labod Delta Ptuj ni pozabil na svoje nekdanje sodelavce in je tudi letos organiziral srečanje - izlet upokojencev, kar je vsekakor pohvale vredno. V vedrem razpoloženju, s pozdravi in stiskanjem rok smo si zaželeli dobrodošlico na avtobusni postaji Ptuj ob sedmi uri zj u traj. Pred odhodom nas je še posebej pozdravil direktor tozda Delta Ptuj in nam v lepih besedah zaželel srečno vožnjo, nato pa se je vrnil na svoje službeno mesto. Z dvema avtobusoma podjetja Cer-tus Maribor, smo se odpeljali v Prekmurje. Turistični vodički Sonja Majcen in Tanja Feguš, obe iz Maribora, sta nam med vožnjo prikazale kulturne in druge znamenitosti prekmurske pokrajine. Vožnja je bila sicer dolga, vendar ne dolgočasna, saj je bila popestrena s humorjem upokojencev. Začrtana relacija izleta je bila: Radenci, Murska Sobota, Beltinci, Velika Polana, Filovci - lončarija, Bogojina (cerkev Plečnikova), Moravci, Martjanci in za zaključek kraj Tišina. Na prvi postaji v zdravilišču Radenci, ki slovi po lepo urejenem okolju , tam je termalna in mineralna voda, smo si ogledali zdravilni vrelec in kulturne spomenike. Zgodovinski viri nam povedo, da je Radence odkril zdravnik Karel Hein. Tu je potoval še kot študent. V lepo urejenem parku stoji spomenik tovariša Tita, še od takrat, ko je prvič obiskal Prekmurje. Ogledali smo si tudi konfekcijsko tovarno Mura. Zgodovina nam pove, da so Mursko Soboto večkrat oropali Turki. Razen tega so tudi Madžari skozi dolga stoletja močno vplivali na vero in kulturo te pokrajine. Zato ni čudno, da je v Prekmurju v glavnem razširjena protestantska vera. Zanimiv je trg zmage. Tam stoji spomenik, izklesan iz marmorja in predstavlja ruskega in partizanskega vojaka. Ko so se razmere delno izboljšale, je Prekmurje doživelo svojo drugo kulturno renesanso. Tokrat bolj književno. V 18. stoletju je ustvarilo svoje lastno narečno protestantsko slovstvo. Izšel je Tem-linov Mali katekizem, pozneje pa Abecedarij, datiran z letnico 1745. Prekmurski pisateljski protestant je v prekmurščino prevedel sveto pismo nove zaveze. Med vožnjo nismo prezrli domačije Miška Kranjca v Veliki Polani, ki je s svojimi deli zapustil bogato kulturno dediščino Prekmurja. Bogojina slovi po cerkvi, ki je izdelana po načr- tu znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Notranjost cerkve je značilna po tem, da so na hrastovem stropu in na glavnem oltarju lončeni krožniki, ki so delo lončarja iz bližnjih Filovc. Moravci. Toplice so odkrili leta 1960 pri iskanju nafte. Iz globine kakih 1115 metrov je privrela na dan bogata termalna in mineralna voda. Temperatura vode je 72 stopinj C, v samem bazenu pa 35 do 37 stopinj C. Voda ima zdravilno moč, zdravi predvsem revmatična obolenja in bolezni sklepov. Potovanje smo zaključili v kraju Tišina, kjer je eksotični vrt, ali vrt spominov. Tu smo ob zvokih domače glasbe in prijetnem kramljanju, tudi humorja ni manjkalo, imeli skupno kosilo, od koder smo se vračali na svoje domove. V izčrpnih besedah sem skušal le okvirno osvetliti zgodovinsko in kulturno podobo Prekmurja, več pa prepuščam zgodovinar-jem. Prisrčna hvala organizatorjem izleta, saj nam bo ostal v lepem in trajnem spominu. Maks Bračič (Delta) zanimivost s pripisom Razsvetljava na repu energetike Po zadnjih objavljenih statističnih podatkih porabijo v ZR Nemčiji gospodinjstva več kot polovico (55%) vse energije za kurjavo, slabo tretjino (31%) za avtomobilsko gorivo, po eno petnajstino pa za gretje vode (7%) in za gospodinjstvo aparate (6%). Čisto na zadnjem mestu, s pičlim 1% je poraba elektrike za razsvetljavo. Pripis: Glede na pogoste podražitve električne energije in na astronomske cene gospodinjskih strojev in še česa, si bomo pri nas še ta odstotek za razsvetljavo komaj privoščili. Idrija se že pripravlja na praznovanje 500-letnice, ki bo napočila prihodnje leto. Kar. 1?? mmsBBm, M. 66 ^r. 122 cm sssgs moda iz pariza Pariški sejem mode je namenjen ne le predstavitvi modnih trendov za leto dni naprej, ampak priložnost, da kreatorji preverijo, koliko so uspeli modne tendence ujeti v svoje kolekcije. Mirjana Matko, kreatorka za bluze, in Cveta Bogolin, kreatorka za krila, sta z zadovoljstvom ugotovili, da je naša kolekcija za naslednjo pomlad in poletje povsem v modnem trendu, tako po kreaciji kot tudi po dezenih. Pa poglejmo, kaj narekuje Pariz za drugo leto: Mirjana Matko: »Za bluze, predvsem za kratek rokav, lahko rečem, da smo jih zares zastavili tako, kot narekujejo modni trendi. Ti poudarjajo telo, torej so bluze oprije-tejše, krajše. Ramena so sicer še poudarjena, vendar občutno manj. Bluze so ali brez ovratnika ali pa z večjimi romantičnimi položenimi ovratniki, ki so vezeni ali s čipkastimi aplikacijami. Vse več pa je tudi povsem čipkastih bluz. Sicer pa je med ovratniki tudi zelo veliko fazone in pa šal ovratnika, kar smo tudi v Labodu precej vključili v našo kolekcijo. Materiali so lepi, fini in prav v nobenem, tudi v športnem programu ni več grobih tkanin. Med že znanimi, fino obdelanimi materiali, kot so svila, viskoze in boljše mešanice, pa je precej tudi poliestra, ki ga do sedaj v kratkih rokavih ni bilo prav veliko. Od bombažnih bluzic je prevladoval bel bombaž z vezenjem ali čipkami, okrasnimi našitimi trakovi ali podobnimi dodatki. Barve so še vedno precej vezane na zemljo prevladovale pa so vendarle cimet barva in večina rjavih tonov, zemeljske, zapečene barve, peščeni toni tja do oranžne in orien-talne barve, med katero je bila precej poudarjena vinsko rdeča in pa zamolklo zelena. Motivi so tudi eksotični - afriški, mehiški, indijski, precej pa je tudi cvetov in safari stila, ki je precej elegant-nejši. Kombinacije barv so zelo harmonične, umirjene čeprav te združujejo več intenzivnih barv, ki pa vendarle delujejo umirjeno in elegantno. Toliko na kratko o bluzah, sicer pa je pogled na ostale programe povedal, da je moda vse bližje ožjim, oprijetejšim linijam. Med krili je vse več hlačnih kril, sicer pa so krila ali precej dolga in široka ali pa ozka in segajo okoli kolen (Shanel dolžina). Med tistimi daljšimi in širšimi pa je novost prozoren deziniran organdi, pri katerem je krilo podloženo le v višini minija, spodaj pa so elastične žabe brez stopal. Jakne so ožje, ožji so tudi rokavi. Tudi jakne so krajše okoli pasu ali pa precej oprijete in segajo precej prek bokov. V ženskem programu je vse manj dodatkov, saj so že tkanine same po sebi precej razkošne. Če pa dodatki že so, so pretežno metalni z gravuro. Najdemo pa jih na torbicah, ki so vse manjše, na čevljih, delno na pasovih. Moška moda pa je doživela pravi razcvet. Vse je pisano, veselo, dezeni- rano, razkošno. In k temu razkošju tako v dezenih kot tudi v materialih, sodijo še vse širše kravate v kašmir vzorcih (za ženske so v tej vlogi šali in rute, ki dopolnjujejo bluze ali jakne) in v najfinejših materialih. In vtis s pariških ulic: vse manj je minic (na sejmu jih pa tako rekoč ni bilo), veliko Parižank nosi hlačna krila vseh dolžin, ki delujejo — kljub sproščenosti — elegantno. Med pričeskami pa je vse manj afrolooka, Ki so ga izpodrinili nežni loknji zelo negovanih, predvsem daljših las.« otroška moda v šoli Šola je tu. Da bi se v njej naši otroci čim bolje počutili, skrbimo starši tudi za prijetnejša oblačila. Ta naj bi bila sproščena, veselih barv in — čeprav gre za otroke — v modnem trendu. Otroška oblačila morajo biti prilagojena vsem možnim vplivom — računati moramo tako na dež kot na sonce, na vročino in hladna jutra, na prve jesenske sapice... Upoštevati pa mo- ramo tudi pot do šole, vsebino pouka in, kot sem že poudarila, vreme. Otroška oblačila naj bodo pestrih barv — pa ne le zaradi prijetnejšega počutja ampak tudi zato, da bodo otroci do šole bolj opazni in s tem varnejši. Saj vemo, da otroška fantazija ne počiva, da znajo biti otroci v povsem svojem svetu in zato so manj pozorni na promet in dogajanja na cesti. Barve vplivajo na počutje. Kako prijeten mora biti pogled na pisan razred! Ne pa, da so otroci oblečeni v temna in turobna oblačila, ki delujejo žalostno in zaspano. Materiali naj bodo naravnega izvora ali iz lažjih mešanic — lan, bombaž, viskoza, jerseji in platna... Taka oblačila bomo tudi lažje vzdrževali. Za poznejše, hladnejše dni pa bomo poiskali oblačila iz rebrastega žameta, volnene jope in puloverje ter vetrovke. Več o otroških modelih pa prihodnjič. Cveta Bogolin dan planincev Slovenije Planinci se drugo nedeljo v septembru zberemo na dnevu planincev. Letošnje srečanje je bilo 10. septembra na planini Vo-gar nad Bohinjskim jezerom. Kljub slabemu vremenu v soboto in nič obetavni napovedi za nedeljo se je zbralo na železniški postaji v Bršljinu 25 planincev in kar 7 la-bodovcev. Kljub postankom vlaka na vsaki postaji je vožnja do Ljubljane hitro minila. Iz Ljubljane je proti Bohinjski Bistrici odpeljal poseben vlak samo planince. Kompozicijo vagonov je vlekla parna lokomotiva, kar je poseben čar vožnje. Na postaji v Bohinjski Bistrici nas je čakalo prvo presenečenje: za dobrodošlico košček kruha in sol. Drugo presenečenje smo doživeli, ko smo se vzpenjali po strmi poti na Vogar. Prečudovit sončni dan, toplo vreme, krasen razgled na bohinjske gore in jezero. Veseli smo bili, da so se vremenoslovci pri napovedi vremena zopet ušteli. Na jasi pod domom seje ob 12. uri pričela kratka proslava. Govornik Janez Stanovnik ni govoril o politiki in gospodarstvu, temveč o planinstvu. Na Vogar je prišel peš. Kljub strmemu vzponu ni bil nič utrujen. Koliko lepih misli je strnil v kratkem govoru. »V gorah smo bogovi, v dolinah pa volkovi« občutimo v vsakdanjem dogajanju. Planinci smo v gorah družabni, tovariški, odkriti, v dolinah pa tudi nas prevzamejo slabe navade. V druženju s planinci iz vse Slovenije smo preživeli lep dan v planinah. Vsem, ki so ostali doma zaradi slabega vremena, v poduk: za dežjem vedno posije sonce. Ali je že vse pripravljeno za čiščenje jutri? na črno prst Sobota 19.avgusta 1989 Zopet smo se planinci Novega mesta zbrali, da odrinemo na goro, kot so rekli v starih časih. Gora je kot izziv. In kam danes? Danes pa na Črno prst. To je pot, ki je naši skupini skoro neznana. Naj vam jo opišem. Franci nas je zgodaj zjutraj potegnil do Bohinja. Sonce nas je pozdravilo izza oblakov ze kmalu nad Ljubljano in upali smo, da bomo imeli lepo vreme. Z gondolo smo na Voglu. Razgled na naše gore je čudovit. čtCU-us?vf\A* ... C R K .c 4) O) S i s £ o Kdor pride v Bohinj, pa se ne povzpne na Vogel, res ne vidi te lepote od zgoraj. S sedežnico se popeljemo do vrha, potem pa dalje levo od Vogla proti Bohinjski Bistrici. Pot nas vodi po grebenu. Bohinjsko jezero in okolico vidimo vseskozi v dolini, na drugo stran pa že del Primorske. Med potjo občudujemo planinsko cvetje. Toliko planink-očnic, kot smo jih videli tukaj na tej poti, pa še nikdar. Pot je kar naporna, ker je treba paziti na vsak korak, kajti na obe strani poti so strmine, da si jih ne moreš predstavljati, če jih ne vidiš. Proti 3.uri popoldne končno prispemo v planinski dom Zorka Jelinčiča na Črni pr-sti(1844m). Malo se okrepčamo ter dalje v dolino. Pot je spolzka po petkovem dežju, zato hodimo previdno. Med potjo nabiramo maline in že smo spodaj. Franci nas že čaka . Tudi sonce nas prijetno pozdravi, ko posedemo pred kočo. Občutek, da smo spet doživeli pot ter se brez nezgod vrnili,je prav prijeten, čeprav bomo še drugi dan čutili rahlo bolečino v nogah. Mimo smučišča na Bohinjski Bistrici, že smo na Bledu. Še zadnji pogled na naše gore pred nočjo! Kljub prometu na cesti srečno prispemo domov z mislijo in željo na ponovno snidenje in doživetje z gorsko pokrajino, ki človeka napolni z mirom ter obenem z močjo za nadaljnje delo. Dular Majda (DSSS) V zadnjih dneh smo ugodnejše nabavljali ozimnico, pri čemer gre zopet zasluga našemu sindikatu. Od vse nižjem standardu smo zelo veseli tudi take skrbi, čeprav vsi vemo, da ima sindikat še vse kaj drugega v svojem programu dela. Tako je izvršni odbor OOS DSSS razpravljal tudi o reševanju viškov in ob tem sprejel nekaj zaključkov. (Na posnetku 10 OOS DSSS) nagradna igra Darko Dolmovič iz Tip-topa je že drugič izžreban za našo nagrado. Prtiček z odtisom Rudolfovega (staro ime Novega mesta) je dobil za odgovor na vprašanje: Za koliko se je dvignil naš OD od januarja do avgusta letos. Januarja je bil povprečni OD 1,072.830 din, avgusta pa 8,686.060 din. Indeks je torej kar 809,64! Vprašanje, ki vam ga tokrat postavljamo je vezano na procesni računalnik. Sprašujemo vas, katerega leta smo ga nabavili. Odgovore pošljite na naslov uredništva časopisa do 10.40.1989. Nagrada: kos blaga. seme in pleve Kje je mesto informatorja Velikokrat se je že pokazalo, da so bile informacije okoli povišanja plač, ki so prišle iz proizvodnje Ločne točnejše od vseh ostalih virov. Zato je padel predlog, da bi se naša novinarka preselila k viru teh najzaneslivej-ših informacij. No, ob pogostih preseljevanjih, ki jih je Dila deležna, bo morda tudi ta varianta še prišla na vrsto. 66 za 100 Labodovka Marica Praznik, se je tudi letos udeležila pohoda, ki že leta poteka pod imenom 100 žensk na Triglav. Letos je bilo udeleženk manj - 66 vsega skupaj, je pa vsaka od teh veljala za več kot enega človeka. Če so vse tako aktivne, kot je Marica, si kaj takega zares zaslužijo. Po pohodu na Triglav, od koder se je javila tudi za Studio D, je šla naslednji dan v ljubljansko opero na ogled korejskega dela Zgodba o deklici Chim Chong in dva dni za tem je že bila na Krkinem kolesarskem maratonu. Tudi tu ni bila neopažena, saj je bila izžrebana za prvo nagrado — kolo. Pa to še ni vse , konec tedna je slišala, da gredo Novo-teksovi planinci na Triglav in iskala je možnost, da bi šla z njimi. Pa ne da je na Triglavu kaj izgubila — kar tako. napuh Napuh nadutosti je brat in ona njemu verna sestra. Pa kaj bi sestra- dvojčica, ki z roko v roki dvignjenih nosov bolščita v čas nevernežev, ki ne vedo, kako pomembno biti je pomemben! Tudi med bilkami je tak pojav — da ne bi si preveč posameznik domišljal. Rženke trave lahki lat nad vsemi klasi žita valovi, se vetru klanja brez skrbi — v njenem klasu teže ni. Jože Bračika šopek modrosti Nikdar ni velik, kdor druge ob sebi ponižuje. (Seume) Če roka kaj da, nihče ne vpraša, ali je lepa. ★ ★ * Prijatelja ni težko dobiti, težje ga je zadržati. Javno vprašanje Dipl. inž. Vladimir Škrinjar iz naše razvojne službe je postavil javno vprašanje: »Kdo zavira uvajanje sistema računalniške podpore rezervnih delov?« Bo dobil odgovor? Predlog za pomoč Oktober je mesec, v katerem praznujemo tudi teden otroka. Ali ste v svojih izvršnih odborih sindikata razmišljali o kakšnih posebnih akcijah v tem mesecu? Morda bi bilo dobro organizirati kakšno obliko bolšjega sejma ali pa izpeljati akcijo za-1 menjav ali darovanj premajhnih otroških oblačil. Otroci jih tako hitro prerastejo, cene pa so že zelo visoke. Zakaj si ne bi pomagali? Bi za kaj takega žrtvovali kakšni dve uri na prosto soboto ali pa iz tribunskega fonda vzeli ta čas med tednom? zahvala Ob smrti mojega očeta se zahvaljujem sodelavcem, OO sindikata DSSS, sekciji invalidov Labod Novo mesto in vsem sodelavcem za podarjeno cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vladimir Škrinjar ©labod Izhaja tritedensko v nakladi 2760 izvodov Odgovorna urednica Lidija Jež Grafična priprava: DIC tozd Grafika Tisk: Tiskarna »Novo mesto«