/o nadaljuje tradicijo GORENJSKE KREDITNE BANKE L£T0 XXVI. številka 10 J^ovltelj!: ob«, konference SZDL ta {j?!1' Kra"J. Radovljica, Sk. Loka Kran, * "~ Izdaja CP Gorenjski tisk ** Jj G,av«>l urednik Anton Miklavčič govorni urednik Albin Učakar KRANJ, sreda, 7. 2. 1973 Cena 70 par Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tedn!1» Od 1. januarja 195« kot pol tednik/ Od 1. Januarja 1960 trikrat tedenska* Od L Januarja 1964 kot poltcdnlk, ln sicer ob sredah In sobotah CIALISTIĆNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Fotografi KRANJ Poleg vseh vrst fotoaparatov, kamer, projektorjev in drugih potrebščin za fotografiranje tudi razvijamo in povečujemo črno-bele in barvne filme o- ki so se že zvrstile v preteklem tednu (slikarska ^stava, koncert vokalne glasbe, gledaliških premier v enčurju in v Besnici ter literarnega večera v Kranju, na sporedu še naslednje počastitve pesnika-veiikana, r^nika Zdravice in Sonetnega venca; gorenjskega ro-j *a» ki je dal s svojimi Poezijami Slovencem v roke ^BUirnacijo, s katero so se mogli uvrstiti med kulturne **rode. ?• februarja, sreda: ob 18. uri počastitev pesnikovega Pomina ob grobu v Prešernovem gaju; sodeluje pevski bor »France Prešeren«; ob 19. uri otvoritev razstave »Prešernoslovci, njihova h?'a in podobe«; razstava bo v galerijskih prostorih pesnikove smrti, Prešernova ulica št. 7; *ulburni večer v Predosljah; (Nadalj. na 2. str.) V današnji številki posebna kulturna rubrika SNOVANJA Na otvoritvi dražgoških tekmovanj je govoril predsednik organizacijskega odbora prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice« Ivan Franko-Iztok, za njim pa je tekmovalce pozdravil še načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Stane Poločar-Lazar (v sredini). stezah spominov Memorialna dražgoška prireditev, .16. po vrsti, je spet minila v znamenju množičnosti in izredne'borbenosti vseh nastopajočih — General Potočar: »Zelo sem zadovoljen!« Zdi se, da je zima hotela nadoknaditi zamujeno ter s hitrim snegom in sončnim vremenom popraviti slab vtis, ki so ga zapustili čmerikavi januarski dnevi: organizatorji in Številni obiskovalci (toliko jih v Dražgošah že dolgo ni bilo) si za izvedbo 16. memorialne prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« res ne bi mogli zamisliti boljših razmer. Več kakor 500 nastopajočih je v nedeljo dopoldan skušalo ukaniti čas In tekmece ter kar najhitreje premagati več deset kilometrov trdih smučin, ki so glede idealnih razmer nudile tekačem izreden športni užitek. Dražgoše 73 je odprl načelnik generalštaba JLA general, polikovnilk Stane Poločar-Lazar. Poleg njega smo med častnimi gosti našteli še četo vrsto visokih vojnih in družbenopolitičnih osebnosti, od katerih volja omenili predvsem predstavnika ljubljanskega armad nega območja general majorja Augusta Jukiića, ki je hkrati tudi zastopal odsotnega pokrovitelja generala armade Niikolo Ljubičica, nadalje komandanta partizanskih enot SRS generalmajor-ja Bojana Polaka-St jenko, na. rodnega heroja Antona Dež-mana-Tončka, člana IS SRS Zdravka Krvi no, predsednika škofjeloške občinske skupščine Toneta Polajnarja, sekre- tarje in predsednike občinskih konferenc ZK, SZDL, sindiikata in ZMS ter seveda mnogo preživelih udeležencev legendarne bitike pod obronki gozdnate Jelovice. V nekaij ur trajajočem sporedu so udeleženci, pripadniki partizanskih enot SLO, milice in JLA, mladinke, mladinci, člani in veterani iz najrazličnejših slovenskih klubov ter iz sosednjih republik bili ogorčene boje za čim boljšo uvrstitev. (Podrobne rezultate objavljamo posebej). Zanimivost zase je — kot že lani — pomenil tek slepih in slabovidnih, katerih pogum in srčnost sta pri navzočih zbudila veliko občudovanja. A preden preidemo na natančnejši opis raz- voja dogodkov, ne gre poza« biiti tehničnega vodstva, ki jo poskrbelo, da se je tekmovar nje odvijalo brez zastojev. Svoje delo so zlasti dobro opravili sodniki, časomerilcf in računska ekipa SK Trans-turitst, ki je gledalce sproti obveščala o rezultatih spopadov v posameznih kategorijah. (Nadalj. na 30. str.) Predsednik in sekretar izbrana V ponedeljek je bila v Tržiču seja konference občinske organizacije SZDL. Člani konference so potrdili predlog koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja ter političnih aktivov v krajevnih skupnostih in za novega predsednika občinske konference SZDL Tržič izvolili Milana Ogrisa, za sekretarja izvršnega odbora pa Zoro Semrl, ki bo to funkcijo opravljala poklicno. V Olševku pripravljeni poravnati samoprispevek V krajevni skupnosti Visoko v kranjsko občini je bil sredi junija lani referendum o samoprispevku občanov za asfaltiranje nekaterih cest v krajevni skupnosti. Prebivalci krajevne skupnosti v Olševku so se tudi odločili za samoprispevek, ki ga bodo morali plačevati do 1975. leta. Na sestanku konec minulega leta pa so se prebivalci Olševka odločili, da bi prispevek poravnali najkasneje do januarja prihodnje leto, če bi cesto v vasi asfaltirali že letos. Po predračunu bo asfaltiranje cest v Olševku veljalo okrog 400 tisoč novih dinarjev. Prebivalci bi »že letos zbrali 150 tisoč dinarjev, preostalih 10 tisoč pa januarja prihodnje leto. Prav zato želijo, da bi občinska skupščina ob letošnji razporeditvi sredstev primaknila manjkajočo razliko za asfaltiranje. Prebivalci so namreč opravili tudi že nekatera gradbena dela za asfaltiranje. Tako so ob cesti uredili 14 jaškov in 165 metrov kanalizacije v skupni vrednosti 57 tisoč novih dinarjev. Letos pa nameravajo urediti tudi avtobusno postajališče. A. 2. Jesenice Na nedavni slovesnosti ob praznovanju 20-letnice organiziranega krvodajalstva v Sloveniji so prejeli priznanja tudi zaslužni delavci na področju krvodajalstva na Jesenicah: dr. Erandstetter, Pavle Dolar in Maks Klinar s Hrušice. Priznanja bodo prejeli na občinski proslavi, ki bo pred letošnjo krvodajalsko akcijo na Jesenicah septembra. Q Danes se bo na Jesenicah sestala komisija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL. Člani te komisije bodo pregledali vse predloge, ki so jih poslali posamezniki in organizacije. D. S. krarij Kranj, 6. februarja — Pri občinskem sindikalnem svetu je bil opoldne razgovor s predstavniki nekaterih delovnih organizacij o programih socialne politike v delovnih organizacijah, jah. £ Jutri popoldne se bo sestal klub odbornikov kranjske občinske skupštine in razpravljal o bilanci sredstev skupščine za letos in o zahtevkih za letošnje dotacije. Q Pri občinski konferenci socialistične zveze se bo danes (sreda) dopoldne sestala kmečka sekcija in obravnavala ključne probleme gospodarskega in družbenega razvoja občine. O istih vprašan jih pa bo opoldne razpravljalo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Q V programu občinske konference zveze mladine za ta teden je ustanovitev treh mladinskih aktivov. Tako je bila za minulo nedeljo sklicana ustanovna konferenca aktiva ZMS ▼ PTT Kranj, za soboto, 10. februarja pa ustanovitev aktivov ▼ Triglav konfekciji Kranj in v konfekciji Mladi rod. A. ž. Pri občinski konferenci socialistične zveze se bodo ta teden sestale koordinacijsko-kadrovska komisija, komisija za proslave in komisija za odnose z zamejskimi Slovenci. Vse tri komisije bodo razpravljale o letošnjih nalogah. £ Danes popoldne se bo sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Razpravljal bo o pripravah na razširjeno sejo občinske konference socialistične zveze in o pripravah za sklic družbenopolitičnega zbora. £ Komite občinske konference zveze komunistov je v ponedeljek opoldne sklical sestanek s predstavniki delovnih organizacij kovinsko predelovalne industrije Veriga Lesce, Plamen Kropa, TOVIL Ljubljana in Žična Celje. Razpravljali so o povezovanju podjetij kovinsko predelovalne industrije. V razgovoru je sodeloval tudi član sekretariata CK ZKS Zvone Dragan. A. 2. O položaju kulture v tržiški občini je že razpravljala konferenca, ki jo je pripravila občinska organizacija ZKS. Vlogo, položaj in težave kulturne dejavnosti v občini pa bodo ponovno obravnavali na razširjenem sestanku, ki bo v petek, 9. februarja, in ga je organizirala občinska konferenca SZDL. Na tem sestanku bodo skušali ugotoviti, kako se uresničujejo sklepi, sprejeti na konferenci ZKS, in kakšne akcije bodo potrebne, da bo kulturna dejavnost živahnejša. -jk Novi predsednik Milan Ogris je v uvodnem govoru orisal najvažnejše letošnje naloge občinske organizaeje SZDL. Podprl je akcijo za podaljšanje samoprispevka za gradnjo šol v občini ter se zavzel za čim hitrejše uresničevanje ustavnih dopolnil, (tako zveznih kot republiških) na ravni krajevnih skupnosti, občine ter delovnih organizacij. Vzporedno s tem bo treba nadaljevati zbiranje kandidatov za delegate bodočih samoupravnih teles. Na konferenci so menili, da bodo morali letošnji zbori občanov obravnavati delovni program občinske skupščine, vlogo SZDL in srednjeročni razvojni načrt tržiške občine. Tržiška organizacija SZDL bo imela letos precej dela tudi z organizacijo zbora gorenjskih aktivistov in s poživitvijo dela konference za družbeno aktivnost žensk. -jk V Tržiču trije nagrajenci Zvezna organizacija »Porodica i domačinstvo« iz Beograda podeljuje vsako leto priznanja najbolj delovnim krajevnim organizacijam SZDL, krajevnim skupnostim ter posameznikom, ki so največ naredili pri razvijanju krajevne samouprave. V tržiški Občini sta priznanji zvezne organizacije »Porodica i domačinstvo« za uspešno lanskoletno delo prejeli krajevna skupnost Pristava in krajevna organizacija SZDL Brezje nad Tržičem. Med posamezniki pa je zvezno pritenanje prejel predsednik (krajevne skupnosti Pristava Franc Kopač. -Jk Mladina iz Mavčič za Onkološki inštitut Dramska sktrpina mladinskega alktiva iz Mavčič se je poretekto nedeljo predstavila t zadružnem domu v Mavčičah z žaloigro Crna smrt. De-b> je režiral domačin Filip Lovriša. Gledalci, ki so napolnili dvorano, so mlade igralce nagradili s ploskanjem. Igralci iz Mavčič so se odločili, da bodo izkupiček od predstave namenili za gradnjo Onkološkega instituta v Ljubljani, katerega predstavnik je bil na predstavi in se je za pomoč najtopleje zahvalil ter orisal pomen te ustanove. Udeleženci predstave so prejeli tudi posebno brošuro o boju proti raku. -Jk Obletnica pesnikovega smrtnega dne — kulturni praznik slovenskega naroda (Nadalj. s 1. strani) od 7. do 16. februarja: teden slovenske drame v Prešernovem gledališču; gostovali bodo: Slovensko narodno gledališče. Mestno gledališče in Eksperimentalno gledališče »Glej« iz Ljubljane, Slovensko ljudsko dališče iz Celja, Slovensko narodno gledališče iz Maribora, Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, Stalno slovensko gledališče iz Trsta, Jugoslovensko narodno pozorište iz Beograda, Gledališče Tone Cufar ,fl Jesenic in igralska družina Prešernovega gledališča i2 Kranja; predstave se bodo začele ob 19J0; 8. februarja, četrtek: kulturni večer v Cerkljah in v Naklem; . 10. februarja, sobota: koncert pevskih zborov iz Ze* lezne Kaple, iz Kontovelja pri Trstu, iz Brežic in Stra-žišča pri Kranju; koncert bo v gledališki dvorani delavskega doma (vhod št. 6) s pričetkom ob 19. uri; kulturni večer na Visokem pri Kranju, na Primsko-vem, na Kokrici, na Žg. Beli in v Šenčurju; 11. februarja, nedelja: kulturni večer v Besnici in na Sp. Brniku. Vabimo občane Kranja, kakor tudi prebivalce krajev, kjer se bodo še zvrstile počastitve pesnikovega spomina, da s svojo prisotnostjo na prireditvah izpričajo svojo kulturnost in narodno zavednost. Ć. Z. JESENICE — Člani javorniške Svobode in kulturno-umetniškega kluba Tone Cufar z Jesenic bodo pripravili v četrtek, 8. februarja, v dvorani delavskega doma na Javorniku glasbeno-literarni večer. Nastopil bo jeseniški pevski zbor ter recitatorji amaterskega gledališča Tone Cufar. Razen te osrednje prireditve bodo pripravili kolektivno razstavo tudi člani jeseniškega Dolika* Vsakoletno razstavo bodo odprli danes zvečer ob 18. uri v mali dvorani delavskega doma in bo odprta do vključno nedelje, 18. februarja. ŠKOFJA LOKA — Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v Škof ji Loki bo v četrtek, 8. februarja, ob 18. uri v galeriji na roškem gradu. Proslava se bo začela z večerom umetniške besede. Sledil* bo slovesna podelitev Prešernovih nagrad gorenjski'1 občin, ki daje poseben pečat proslavljanju 1000-lctnice mesta pod Lubnikom. Po podelitvi bo premiera bai'V; nega filma o zgodovinskih in turističnih zanimivosti Škofje Loke in "okolice. V Zireh bo v četrtek ob 18. uri prireditev Pokaži, kaj znaš, ki jo organizira občinska konferenca ZMS škofja Loka in mladinski aktiv tovarne Alpina. RADOVLJICA — Drevi ob 19. uri bo v dvorani radovljiške graščine glasbeno-literarni večer, ki sta 6a pripravila Glasbena šola in Delavska univerza Radovljica. Člani recilatorske skupine delavske univerze bodo predstavili slovensko povojno liriko, v glasbenem delu pa bodo nastopili učenci radovljiške glasbene šole. Na Bledu (Festivalna dvorana) pa bo v soboto ob 19. uri Koroški večer, ki ga pripravljata občinska konferenca SZDL Radovljica in radovljiška kulturna skupnost. Na večeru bodo predstavili kulturno ustvarjalnost koroških Slovencev. TRŽIČ — Osrednja prireditev bo v četrtek ob 18. uri v paviljonu NOB. V kulturnem programu bo sodeloval dramski igralec Janez Rohaček, violinistka Bojana Krajnik in pianistka Božena Ivančič. Po kulturnem programu bo otvoritev razstave Valentina Scagnettij* ki je grafično opremljal Poezije dr. Franceta Prešerna-Razstava bo odprta do 20. februarja. Proslave bodo tudi po krajevnih skupnostih. Šolska mladina bo Prešernov dan proslavila v četrtek v Cankarjevem domu. Prva prireditev bo ob 9. uri, druga pa ob 11. uri. V kulturnem programu se bodo predstavili v Zupanovo Micko tudi učenci osnovne šole s Trate pri škofji Loki. Večja prireditev bo tudi v Križah. Plamen poveča! Ob delovnem izvoz V tovarni vijakov Plamen V Kropi so lani izvozili 67,5 odstotka celotne proizvodnje tako v primerjavi z letom Poprej povečali izvoz v kilogramih za 6,5 odstotka, vrednotno pa za 22 odstotkov. ^»U so izvažali v Sovjetsko *yc*o, ZDA, Madžarsko, Ita-Kjo, CSSR, Bolgarijo, Avstrijo, Sudan, Zahodno Nemčijo, Oljsko, Libijo in Albanijo. Letos bodo vrednost izvoza $e povečali. Tako so prejšnji »nesec v primerjavi z lanskim Januarjem povečali proizvodno za 12 odstotkov, čeprav Se je število zaposlenih »manjšalo za 4 odstotke. Pro. j^vodnja v Plamenu bi bila *ahko še večja, če jim ne bi Primanjkovalo delavcev. La-"1 je namreč nekaj delavcev odšlo iz podjetja zaradi pre- nizkih osebnih dohodkov. Po samoupravnem sporazumu Je znašal poprečni osebni dohodek na zaposlenega nekaj nad 2000 novih dinarjev. To pa je glede na težko delo v primerjavi z drugimi podjetji z lažjimi delovnimi pogoji sorazmerno majhen dohodek. Konec leta je Plamen dobil dovoljenje, da se zaradi težkih delovnih pogojev lahko sklad osebnih dohodkov poveča za 7,7 odstotka in so lahko tako delno povečali osebne dohodke. Za letos pa upajo, da bo to vprašanje bolje rešeno, kar bo omogočilo povečanje proizvodnje in s tem tudi zadovoljitev domačih kupcev in povečanje izvoza. C. Rozman Problemi Žabnice Konec minulega leta je pomični aktiv v 2abnici razpravljal o nekaterih problemih v krajevni skupnosti. Sklenili so, da bodo vprašaja, o katerih so razpravljali, ftOslali v razpravo vsem druž-benonoli i ičn i in organizacijam "n društvom na terenu. V clri-igi polovici tega meseca pa Se bo sestala volilna konfe-rer»ca krajevne organizacije socialistične zave, ki se je D°do udeležili delegati posameznih organizacij in dru-r,tQv in krajevne skupnosti. Takrat bi se tudi dogovorili z* razrešitev posameznih ^oblemov. Politični aktiv je konec mi-nulega leta menil, da bi bilo trsb Crt feitfca Sutn.i in se dogovoriti za no-v° telefonsko centralo z °krog ioo priključki. Razen te8a bo treba čimprej misliti «a drugačen dostop do gasilnega mostu in zadružnega ^oiria ter na preureditev sedanjega Čepulijah obnoviti električno omrežje in napeljati telefon, od Lavtarskega.vrha do Križne gore pa čimprej zgraditi cesto. To so le nekatera vprašanja, o katerih pravkar poteka razpraiva v družbenopolitičnih organizacijah in društvih na terenu. O vrstnem redu razreševanja posameznih problemov in o načinu pa bodo kot rečeno razpravljali na volilni konferenci krajevne organizacije socialistične zveze. A. 2. Ob obletnicah je v navadi, da pregledamo vse dosedanje delo, ga ocenimo ter si začrtamo delo tudi za tv bodoče. Taikega zaporedja smo se sklizali držati tudi v pogovoru z direktorjem Centra za socialno delo v Kranju Metodom Baldormanom, ko smo ga naprosili, naj bi ob 10-letnioi Centra povedal nekaj besed. »Potem ko je bil 1. februarja 1963 Center ustanovljen,« pravi direktor Balderman, ki vodi Center že od vsega začetka, »delo' ni bilo lahko, saj smo imeli le dva socialna delavca, medtem ko jih je da. nes devet, pa še materialna plat je bila kaj šibka. Vse do. tiej se je s socialnimi proble. mi v občini ukvarjal upravni organ. Po letu 1965 se je naša služba kadrovsko okrepila, tako da je lahko prevzela poleg mladoletnega prestopni-štva, ki je biio naše prvo področje, še ostale skrbstvene zadeve razen družbeno denarne pomoči, invalidske in borčevske zadeve, upravnega postopka in financiranja. Z julijem lani pa so bile na Center prenesene vse pristojnosti razen neposrednih financ, tako da popolnoma finančno le še nismo samostojni.« Popolno samostojnost centra pa si socialna služba obeta od ustanovitve sklada za socialno delo, materialno samostojnost pa od solidarnostnega sklada za socialno varstvo. Z ustanovitvijo lake interesne skupnosti bi lahko socialno področje začeli obravnavati s samoupravnega stališča, pa ne samo socialno področje, saj bi vsebina dela te konferenoe obsegala tudi stanovanjsko vprašanje, štipendiranje itd. Ko bo konferenca zaživela, računajo da že spomladi, se bo tudi organizacija dela na Centru spremenila: to ne bo več »kurativno« delo, pač pa bodo delo organizirali bolj na široko z vključevanjem v socialno polhilko, ki jo sedaj pravzaprav vodi občina. »Udgovornost našega dela se je v primerjavi z začetki pred desetimi leti vsekakor nekajkrat povečala, še vedno pa ne zmoremo vsega dela opraviti s tolikšnim številom strokovnih delavcev kot jih je sedaj. Republiško poprečje priporoča delavca na 4500 prebivalcev, pri nas pa je en socialni delavec na 7000 prebi, vaicev v občini. Razen kadrovskega problema imamo še prostorskega, saj bi mera-H socialni delavci glede na naravo svojega dela sprejemati stranke sami, ne pa da delovni prostor dele še z enim ali dvema kolegoma. V vseh teh letih smo navezali stike z mnogimi delovnimi in drugimi organizacijami v občini tako v zdravstvu, šolstvu, s sodiščem, z organi pregona in drugimi. Posebej naj omenim še sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in komisijami za socialna vprašanja. Za te komisije smo pripravili priročnike z navodili za delo na terenu. V bodoče bomo s terenom še tesneje sodelovali, tako da bi socialni delavci skupaj s komisijami in pa občinskimi odborniki kar na terenu spoznavali in skušali reševati socialne probleme.« Ta boljša povezava s terenom je zapisana v vašem akcijskem programu za letos. Bi morda navedli še nekaj konkretnejših nalog iz tega programa? »Naš" akcijski program za letos se pravzaprav navezuje iia izpolnjevanje že sprejetega programa socialne politike v občini Kranj. Med posebno aktualnimi nalogami bo letos razširitev socialnih služb v večjih delovnih organizacijah, kjer teh služb še nimajo. Z razširjenostjo socialne službe na osnovnih šolah pa smo lahko samo zadovoljni. Sprožiti nameravamo letos tudi postopek za izenačitev kriterijev za družbeno dodeljevanje pomoči, za štipendiranje, za regres v varstvu in drugod. Ti kriteriji naj bi bili enotni za vso občino. Za boljši pregled socialno ogroženih naj bi še letos uredili kartoteko vseh socialno ogroženih družin v občini, pri tem pa bi nam pomagala patro-nažna služba, šole in pa krajevne skupnosti.« To bi biilo le nekaj ,nalog iz letošnjega akcijskega programa, ki bo v kratkem sprejet. Kljub vsemu optimističnemu gledanju na razreš: > »-nje nekaterih problemov pa še vedno ostajajo nekateri nerešeni in bodo nerešeni še nekaj časa ostali dokler se ne bo zanje zavzela širša družbena skupnost. Službe same pa takih problemov, kot je na primer skrb za duševno prizadeto mladino in odrasle, ne bodo rešili. Na Centru za socialno delo v Kranju ne skrivamo zadovoljstva, da je bilo posebno lani zelo veliko napravljenega v občini prav pri problemu alkoholizma z ustanavljanjem klubov. Ne bo pa rešen problem skrbi za stare ljudi z novozgrajenim domom v Kranju in bo za organizacijo skrbi — tudi strokovne — za ostarelo prebivalstvo potrebno še intenzivno delati. L. Mencinger » Ja razširiti zazidalni na-"fttj ceste v Žabnici in na f ^a Žabnico in šutno, as- trgovskega lokala. S| ti objekti so namreč ve-' ni na gradnjo novega mo- stu v Zabnici. Ko so govorili i 0 komunalnih problemih, so Poudarili, da je treba čilih-^reJ začeti z regulacijo poto-*°v žabnice in Gabfovdče in Se lotiti kanalizacije na šut-ni- Med pomembna vprašanja -fca so vključili tudi izgradnjo trSov9kcga centra v Zabnci. l"'°ditev dvorane v zadnt/-fioiT. domu, ureditev športnega BTtš 1ic -a in ki Na Pla- , 1 m Lavtarskem vrhu bo e0a mislili na vodovod, na Svet Centra za socialno delo v Kranju je skupaj s povabljeni družbenopolitičnih organizacij na torkovi slavnostni seji ob nalogah tega strokovnega organa pa tudi drugih dejavnikov izrekli priznanje za opravljeno delo. — Foto: F. Perdau mi predstavniki skupščine občine Kranj in predstavniki drugih deseti obletnici ustanovitve Centra razpravljal predvsem o na tem družbenem področju. Ob tej priložnosti so Centru *LAS * 4. STRAN U__ Drugače zastavljena razprava Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze Kranj je v ponedeljek popoldne na razširjeni seji sku-kaj z delegati prvega zbora samoupravi javcev kranjske občine in člani sekretariata sekcije za gospodarstvo razpravljal o ključnih problemih gospodarskega in družbenega razvoja kranjske občine. O tem gradivu, pripravljenem za zbor samoupravljavcev, ki bo v Kranju 24. februarja, in ki bo deloma rabilo tudi kot osnova za razpravo o resoluciji letošnjega razvoja kranjske občine, bodo ta teden oziroma do zbora samoupravljavcev razpravljali tudi v vodstvih drugih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih skupnostih ter drugje. Lahko bi rekli, da to gradivo pomeni korak naprej v razpravah o bodočem razvoju občine. Takšna je bila tudi ocena na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL. Osnova za bodoči predlog resolucije o razvoju gospodarstva in družbenih služb namreč ne bo več ocena o uresničitvi lanske resolucije, marveč bodo primerjalni podatki o razvoju občine v minulem obdobju v pri- merjavi z republiškimi rezultati lahko v mnogočem pripomogli k dogovoru o konkretnejših akcijah. Zbrani podatki namreč kažejo, da kranjska občina v primerjavi z republiškim poprečjem že nekaj časa zaostaja tako v produktivnosti, nacionalnem dohodku in drugih podatkih. Vzroki za to so slab kadrovski sestav, razdrobljenost v gospodarstvu, premajhne investicije, sicer dokajšen izvoz, vendar brez posebnega dobička, in še nekateri drugi. Podatki skratka kažejo, kje Kranj zaostaja in tudi kje so vzroki za to. Zato bo zbor samoupravljavcev moral sprejeti konkretne sklepe, ki bodo obvezni prav za vse v občini. Izvršni odbor je tudi menil, da je drugi del gradiva, ki govori o razvoju družbenih služb v občini pomanjkljiv in vsebinsko precej slabše pripravljen kot prvi, ki' govori o gospodarstvu. Sprejeli pa so tudi sklep, da bodo o ključnih problemih gospodarskega in družbenega razvoja kranjske občine razpravljali še na seji občinske konference socialistične zveze, ki bo 13. februarja. A. Žalar Razpisna komisija Obrtnega podjetja razpisuje po členu 72 statuta podjetja prosti delovni mesti: 1. direktorja (ni reelekcija) 2. računovodje (ni reelekcija) Kandidati za ta delovna mesta morajo poleg splošnih izpolnjevati £e naslednje pogoje: pod 1.: najmanj srednja strokovna izobrazba strojne ali ekonomske smeri in najmanj pet let prakse na istem ali podobnem delovnem mestu; pod 2.: najmanj srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj pet let prakse na istem ali podobnem delovnem mestu. Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti ln dosedanjimi zaposlitvami ter potrdilom o nekaznovanju sprejema komisija na gornji naslov 15 dni po objavi. Prebivalcem 20. obletnici Letos praznujemo v Sloveniji jubilej prostovoljnega krvodajalstva; pred dvajsetimi leti smo uvedli brezplačno in anonimno dajanje krvi. Temelji, na katerih smo začeli razvijati prostovoljno krvodajalstvo in zbirati krvodajalce v Rdečem križu, slonijo na globokem humanizmu in zavesti človeške solidarnosti do sočloveka, ki mu je kri potrebna za zdravljenje, mnogokrat pa tudi za rešitev življenja. Zato ni naključje, da je pred dvajsetimi leti prevzel nalogo organizacije krvodajalstva prav Rdeči križ kot osnovna humanitarna organizacija v naši družbi. številke o razvoju prostovoljnega krvodajalstva v teh dvajsetih letih so zgovorne In vredne omembe. Medtem ko je bilo leta 1953 20.210 krvodajalcev, jih je prišlo na odvzem krvi v letu 1972 že 84.875. Med krvodajalce je od leta 1953 vpisanih prek 400.000 občanov, kar pomeni, da je vsak četrti Slovenec dal vsaj enkrat kri. Razvito krvodajalstvo pa je zasluga predvsem številnih aktivistov Rdečega križa, sindikatov, SZDL, ZMS, samoupravnih skupnosti, društev in strokovnih služb, ki nenehno sodelujejo pri pridobivanju občanov za darovanje krvi. Rdeči križ v zadnjih letih nI več osamljen pri organiziranju krvodajalskih akcij, saj je krvodajalstvo dejansko postalo široka družbena skrb, ki se kaže v usklajenih prizadevanjih za dosego končnega smotra, da bi postal krvodajalec vsak od- Slovenije ob krvodajalstva rasel, zdrav in sposoben prebivalec Slovenije. število krvodajalcev iz leta v leto narašča, tako kot naraščajo tudi potrebe p° krvi. Razvoj medicinske znanosti, uvajanje novih, modernih načinov zdravljenja v korist hitrejšega okrevanja bolnikov, poškodovancev v prometnih nesrečah, v gospodinjstvu, na delovnih mestih, terjajo i° bodo še terjale velike količine krvi. Zato želimo, da bi v bodoče prihajalo na odvzem krvi vse več novih krvodajalcev, zlasti tistih, ki še niso nikoli dali krvi, pa jo bodo že jutri lahko potrebovali. Posebno bi v letošnjem jubilejnem letu morali vključiti prek družbenih in strokovnih organizacij čimveč poklicnih in amaterskih voznikov motornih vozil, ki se s svojimi sopotniki vedno pogosteje pojavljajo kot potencialni kandidat za sprejem krvi. Naš namen je doseči tako stopnjo soli* darnostnega osvešČanja, da bi vsak zdraV občan vsaj nekajkrat v življenju daroval svojo kri za skupne potrebe. To naj bo naš skupen cilj, želja In delovni program ob 20. obletnici prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem, če se zavedamo, da je krvodajalstvo pomembna družbena vrednota, ki prispeva k socializaciji družbe, potem nam preostane le še to, da si še naprej prizadevamo za njegov uspešen razvoj. Republiški odbor Rdečega križa Slovenije Povprečna ocena le Polletni učni uspehi na Poklicni šoli Iskra v Kranju iu-so bili najboljši. V prvem letniku je bilo le 53,04 odstotka pozitivno ocenjenih dijakov, v drugem je bilo polovica dijakov negativnih, tretji letnik pa je dosegel sorazmerno boljši polletni učni uspeh, saj je bilo 58,84 odstotka pozitivno ocenjenih dijakov. Povprečna ocena šole znaša tako le 2,16. O vzrokih, zakaj tako slabi učni uspehi, smo vprašali predstojnika^, Poklicne šole Antona Tišlcrja: »Zaradi prvih dveh letnikov je uspeh slabši. Tudi z disciplino dijakov nismo zadovoljni, saj smo jih 7 mora. li Izključiti, eden pa je tik pred to kaznijo. Nekoliko boljši polletni uspeh je dosegel dislocirani oddelek naše šole v Sežani, kjer se usposabljajo RTV mehaniki. Tam je izdelalo kar 80 odstotkov dijakov. Menim, da sta za tako slab uspeh naše šole kriva nedisciplina in nezainteresiranost učencev . ..« A. Boc V spomin 40 padlim talcem pri Šenčurju Bilo je nekaj dni pred koncem januarja 1944, ko je okupator z vso svojo sillo strahova! ljudi in pustošil nase kraje. Tako tudi Šenčurju ni zanesel. Ob cesti, ki pelje iz Šenčurja na Visoko, je pri odcepu za Srednjo vas gozdiček in tam je nemška patrulja izsledila partizane. Ti so bili bolj spretni in so ubili dva Nemca. Nekaj dni zatem so Nemci obkolili Šenčur in Srednjo a'as. Razširila se je vest, da bodo Nemci pobrali za talce vse moške ne glede na starost. Še danes ne vemo, kdo je to njihovo namero preprečil. Namesto tega pa so 29. januarja pripeljali iz begunjskih zaporov 40 talcev. Dan je bil za tisti letni čas noverjeno lep in zdi se mi, da je letošnja zima ravno taka, le da je bilo takrat še manj snega. Cesto so zastra- žili, ljudje Pa nismo smoli nikamor. Okrog 12. ure pa smo zaslišali strele iz avtomatov, in to v presledkih. To je trajalo kake pol ure. Nisem več zdržala doma. Pohitela sem na cesto in tam srečala Sc-knetovo Ančko. Dogovorili sva se, da bova kljub nevarnosti skušali priti do kraja, kjer so streljali. Kmalu naju je zaustavila patrulja. Po pregovarjanju so naju spustili naprej. Ustavili sva SC pri Vrbcnovem -borštu in skozenj veleli, da stojijo na »cesti Nemci in streljajo talce. Opogumili sva se in stopili skozi gozd na cesto prav pred stražarja. Bil je zelo pijan in s čutaro v roki je preklinjal in vpiil, da bodo poslrelili vse bandite. Ne morem Opešati prizora, ki sva ga videli. V petih vrstah so ležali drug poleg drugega fantje in mož- je, skrivenčeni in razmesarjoj ni, z odprtimi očmi in obliti s krvjo. Kmalu po najinem odhodu s prizorišča je prišel ukaz., di (morajo možje i'7-Srednje vasi nakladati mi t ve talce na kamion, Kasneje sta domačina Ukanov in FendeT' hov ata povedala, da sta bila tepena s puškinimi kopiti, k°r sta- lepo in previdno nosila trupla na avto. »SchnelL schnell,« so vpili Nemci in zato so morali trupla kakor polena nametati na kamion. Odpeljali so jih neznartO kam. Za talci, l.i SO bili ustreljeni bosi, so ostali njihovi predmeti: cokle, pokrivala,-rutice, ogledala in glavniki. Te predmete so potem dobri ljudje izročili svojcem padlih. Danes stoji ha tem mestu spomenik kot opomin in svarilo kasnejšim rodovom-F- Kadunc S Osnutek zakona o kmetijskih zemljiščih v javni razpravi Vsako obdelovanj zemliG i® Kmet je občan aH njegov najožji družinski dan, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, stalno živi v kraju kjer to zemljišče je, in s kmetijsko dejavnostjo reuno ustvatja pomemben dohodek, ne glede na to, če ima se druge Vire dohodka (dohodek iz delovnega razmerja, pokojnina dohodek od obrti itd.), pravi najnovejša zakonska opredelitev kir Predlagani osnutek zakona ° kmetijskih zemJjiScčih obravnava celotno zemljiško Problematiko. Sedaj volja na ^rn področju vrsta republiških zakonov ki temeljijo na določilih zvezne in republiške Ustave. To pomeni, da bo omenjeni zakon prvi popolni ■■■MjiSki in tudi politični za-kor>, katerega cilji so dolgo- ^Ai in upoštevajo slovensko dvojno resolucijo ter ustavna dopolnila Zemljiška poli-yilca namreč ne prenese hitrih 111 revolucionarnih sprememb Prek noči! _°sr»utok zakona o kmetijah zemljiščih ic/.haja iz Pol°-^ja kmeta, položaja krajev-n>h skupnosti ter obravna-va obdelovalca zemlje kot no-zemljiške politike dolo-občine. V ospredju so občinske kmetijske zemljiške skUpnosli, ki jih bodo vodili Predstavniki krajevnih skupiti (kmetje) ter delegati £°£D s področja kmetijstva. ^^Ljiške skupnosti imajo v P^utku pomembne naloge: J^ijo nad gospodarjenjem s Julijskimi zemljišči, špod- bu J^Jo rast proizvodnje, go- ^odarijo z občinskim zemljiškim skladom ter varujejo oodelovalno zemljo pred Kodljiivimi posegi. V mislih ^amo posege urbanizacije, *?. bi škodovale načrtni kme-^aki proizvodnji. Naloga ^mijiiskih skupnosti je jačajte kmetijske proizvodnje ti-J"!". ki živijo samo od kmetstva ali pa jim je ta pa-?°Sa pomemben vir za prešanje. Smisel teh skupno-Je torej podružbljanje j^tljske politike, ne pa po-l^bljanje kmetijskih zem-J1**. Zemljo naj ima tisti, ki J° obdeluje z osebnim de-j°ni. Pa naj bodo to krnel Je *l* kmetijske delovne organizacije. v osnutku zakona ima po-*?.ernbno mesto zaščita kmetskih obdelovalnih površin, *j se največkrat skrči na raz-^erie med kmetijstvom ter T^alimi panogami, predvsem r"bani7.mom in gradbeništvom. V preteklosti so bili teh razmerjih interesi *rnetijstva v ozadju. Tudi od- škodnina za odvzeta kmetijska zemljišča bo morala biti v prihodnje taka, da ne kmet in ne kmetijska delovna organizacija ne bosta prizadeta in da bosta z odškodnino lahko kupila enakovredno zemljo drugje! KDO JE KMET? V razpravah zadnjih dveh let so se izkristalizirale številne definicije. Vendar nobena ni bila pravšnja. Seslav-ljavci zakona o kmetijskih zemljiščih so težili, da bi bila definicija kmeta čim širša in da ne bi več ločevala kmeta, ki mu je zemlja edini vir za preživljanje, in občana, ki je zaposlen v tovarni, vendar on ali njegovi najbližji svojci tudi obdelujejo zemljo in v številnih primerih ustvarjajo precejšnje tržne viške. Prisotna je bila in je še težnja, da Se zakonsko ločijo le tisti občani, ki imajo zemljo za rekreacijo ali pa je ne obdelujejo, temveč »držijo« kot vrednost, primerno za različne špekulacije. Zadnja definicija kmeta se torej glasi: Kmet je občan ali njegov najožji družinski član, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, stalno živi v kraju, kjer to zemljišče je, s kmetijsko dejavnostjo redno ustvarja pomemben dohodek, ne glede na to, če ima še dru. ge vire dohodka. Torej so kmetje tudi tisti, ki so zaposleni v tovarni ali kje drugje. Cilj nove zakonodaje je, da je zemlja obdelana in da daje sadove. Osnova je volja do dela in znanje, ne pa lastništvo in najemanje tuje delovne sile za obdelovanje zemlje. KMEČKI IN NEKMEČKI MAKSIMUM Zaradi ločitve na kmete in nekmete predlaga osnutek zakona o kmetijskih zemljiščih tudi dva zemljiška maksimuma: kmečkega in nekmečkega. Kmet ima lahko največ 45 hektarjev skupnih površin. Zvezna ustava oziroma 35. dopolnilo to določilo dopolnjuje in pravi, da je od tega lahko največ 10 hektarjev obdelovalne zemlje. Le v gorskih, hribovitih in kraških predelih je te zemlje lahko več, in sicer do 20 hektarjev, če je dve tretjine te zemlje porasle s travo. Kriteriji, kaj je hribovit, gorski ali kraški svet, še niso izdelani. Mejo je namreč težko določiti. Nekje je 500 ali 600 metrov visoko zemlja boljša kot nekje, kjer je višina le 300 metrov. To vprašanje bo rešil poseben geodetski elaborat, ki bo določil tudi katastrske občine Posebnost osnutka zakona je nekmečki maksimum, ki prizadene tiste občane, ki ne izpolnjujejo pogojev, zapisanih v defenicij.i kmeta, ampak imajo zemljo le za rekreacijo. Predlog ni naperjen zoper to kategorijo ljudi, ki jih radi imenujemo vikendaši. Tudi tako obdelovanje zemlje je družbeno koristno, vendar so lahko površine manjše. Take »parcelice« bodo morale dobiti mesto v občinskih urbanističnih in zazidalnih programih. Sedaj imajo lahko nokmet-je, o katerih smo pisali, do 5 hektarjev zemlje. Osnutek zakona mejo znižuje. Predlaga dve inačici. Po prvi bodo lahko imeli nek met je v gorskem svetu največ 3 hektarje zemlje, od tega pol hektarja gozda in največ 20 arov vinograda. V ravnini pa največ hektar obdelovalne zemlje. Druga inačica pa predlaga za nekmete največ 2,5 hektarja površin! POMEMBNA VLOGA OBČINSKIH ZEMLJIŠKIH SKUPNOSTI O kmetijskih zemljiških skupnostih po občinah smo nekaj malega že napisali. Njihova vloga bo nedvomno velika, vendar je vprašanj, kako bodo te skupnosti poslovale, precej. Osnovno je vsekakor, kako in iz kakšnih virov se bodo financirale. Osnutek zakona virov financiranja ne omenja, vendar se bodo v njen sklad zanesljivo stekala sredstva, pobrana pri prometu z zemljišči, promet- ni davek, pobran pri spremembi lastnika zemijišča, ter davek, ki se je nekdaj plačal, če se je namembnost zemljišča spremenila, sedaj pa bi po mnenju nekaterih ta dave'; spet kazalo vpeljati. Prav je, da občinske konference SZDL že dajo pobudo za ustanavljanje teh skupnosti, imenujejo iniciativne odbore ter začno zbirati predloge za delegate, ki bodo skupnost vodili. To bodo zasebni kmetje, delegati krajevnih skupnosti, ter deJavc;,-dclcg-.t. ti kmetijskih delovnih organizacij. Občinska zemljiška skupnost bo opravljala zemljiški sklad, v katerem se bo zb rala neobdelana zemlja, zemlja, ki |e zanemarjena zarad*! malomarnosti lastnika-kmeta, ali recimo zemlja občana, ki je odšel na delo v tujino, njegovi najožji svojci pa zemlje ne obdelujejo. To sta bila le dva primera. NOVOST: ZAKUPNI ST VO Osnutek zakona uveljavlja zemljiško novost, ki je praksa zahodnih dežel. To je Ža-ktipništvo. Po našem osnutku zakona je dovoljeno Zakupni-štvo povsod tam, kjer ni možna kooperacija. Zakup lahko traja največ dve leti, v utemeljenih primerih pa 4 leta. Oblike zakupa so različne. Srečava!i se bomo z zakupnim odnosom med dvema občanoma, med občanom kmetom in kmetijsko delovno organizacijo, med kmetom in občinskim zemljiškim skladom itd. Nad zakupljeno zemljo bo bedela občinska zemljiška skupnost, podpirala načrtno proizvodnjo na tej zemlji ter preprečevala roparske posege vanjo. Pogosta so tudi vprašanja, ali se bo zakupljena zemlja upoštevala pri zemlji:-...eni maksimumu. PKcAovaii je bi- !.», da ne, vendar je osnutek zakona preciznejši. Če bo kmet na primer zakupil zemljo, ki je družbena last, last kmetijske delovne organizacije ali občinskega .zemljiškega sklada, se le-ta ne bo štela v zemljiški maksimum. Vsaka druga obiika /a,kupništva pa bo upoštevana pri zemljiškem maksimumu. Osnutek zakona torej prinaša pomembne novosti. Ko govori o prometu z zemljišči, pravi, da ima pri prodaji zemlje predkupno pravico kmet, mejaš, ali delovna organizacija s področja kmetijstva, ki moji na prodane površine. Razen tega obravnava novi osnutek tudi pašništvo ter obdavčevanje kmetij po dohodku, ki je osnova ekonomskih odnosov pri nas. Zakon o zemljiščih torej podpira obdelovalca zemlje, pa naj bo to »čisti« kmet, kot radi pravimo, ali tako imena, vani »polkmet«. Teži, da bi bila zemlja čim bolje obdelana, da bi dala čim več, nasprotuje in preprečuje pa bogatenje na račun zemlje, uničevanje rodovitnih površin, špekulacije ter povečane komplekse neobdelane zemlje, namenjene rekreaciji zgolj nekaterih, čeprav tudi takemu obdelovanju in lastništvu nad zemljo ne nasprotuje, temveč ga postavlja v razumnejše okvire. Vsak, kdor bo želel obdelovati zemljo, jo bo torej lahko ... Pripravil: J. Košnjek Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrast ju (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje KŽK — Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Centrom), telefon 22439 ki 21-260. Priporočamo sel Divja dežela Režija: Robert Totten Gl. vloge: Steve Forrest, Jack Elam, Ronny Howard, Vera Miles. Pred časom smo se zabavali ob dogodivščinah Her-bieja, tokrat pa si lahko ogledamo povsem drugačen film, a prav tako iz produkcije Walta Disneya. Divja dežela postavlja v ospredje človeka, njegovo borbo za obstanek za zadovoljitev primarnih potreb in iskanje temeljnih pravic ki mu jih odteguje sočlovek. Malce romantično obarvana zgodba nas popelje na atneriški zahod v čas, ko so prvi priseljenci izbirali prostor pod soncem. Narav: so odtrgali ped zajpedjo zemlje, od zore do mra!:a gradili dom, obdelovali polje s primitivnimi sredstvi, se kopah v lastnem znoju, da so lahko dočakali naslednje jutro. Njihov trud pa se je pogosto razblinil v nič, ko je narava dokazovala svojo nadčloveško moč in uničevala sadove trdega dela. Vendar človek ni klonil. Železna volja, vera v bodočnost in v boljše življenje so mu dajali novih moči in vztrajal je v boju z neenakim tekmecem, čeprav mnogokrat poražen, je ostal končni zmagovalec, ker je porušeno ponovno postavil, poplavljeno izsušil. Film se odlikuje z izvrstno prikazanim tornadom. M. G. Kulturna dos v Šenčurju Pet let delovanja KUD Straža Trstenik Kulturno-umelniško društvo Straža s Trstcnika praznuje letos petletnico svojega delovanja. Seveda to ne pomeni, da je kulturno Življenje na Trsteniku zaživelo šele Z ustanovitvijo KUD Straža. Društvo je le nadaljevalo z organizacijo že vseskozi po vojni živahne kulturne dejavnosti v Trsteniku. Med petletnim delovanjem KUD Straža se je zvrstilo dokaj prireditev, predavanj in tekmovanj v domačem kraju, ni pa bilo malo tudi gostovanj. V tem obdobju je dramska skupina društva uprizorila komediji Lažni zdravnik in Mali oglasi. Štirideset predstav, kolikor jih je bilo doma in na gostovanjih« je obiskalo 1200 gledalcev. Vseskozi si je KUD Straža prizadeval za živahno glasbeno dejavnost. Od ustanovitve društva do leta 1971 jc obstajal kvintet Veseli Trstcničani, nato pa ga je nasledili kvintet Rudija Jev-ška. Dokler ni zaradi odhoda posameznih članov razpadel moški pevski zbor, je nastopal na glasbenih revijah na Kokricj in v Predosljah, pa tudi sicer na koncertih in drugih prireditvah. Ne bi mogli omeniti vseh prireditev, ki jih je v tem obdobju organiziral ali na njih sodeloval KUD Straža. Društvo pa je skrbelo še za ostale oblike kulturnega življenja v svojem kraju. V sodelovanju z Delavsko univerzo v Kranju jc bilo več predavanj in filmskih predstav. Razen tega p'a društvo skrbi tudi za družabno življenje svojih članov, to je za razne ekskurzije in pa plese. Dejavnost tega društva pa ni vezana zgolj na delo po svojem programu, pač pa uspešno sodeluje tudi z ostalimi organizacijami kot so RK in AMD. Ob praznovanju obletnice je KUD Straža Trstenik izdal tudi Informator, s katerim seznanja širšo javnost o delu društva v teh petih letih, pa tudi o družbenem in kulturnem življenju Trsteniika v daljšem razdobju. STEREO KLUB JESENICE Velika zabavno-glasbena prireditev, na kateri nastopajo: 0 OTO PESTNER % NEW SVVING KVARTET % FRANCI REBERNIK % ČRNE VRANE # HUMORIST FERY Kino DOM Kamnik v sredo, 7. februarja, ob 20. uri, kino SORA šk. Loka v četrtek, 15. februarja, ob 20. uri. Predprodaja vstopnic pri blagajni kina. Ne tako davno sem slišal očitek Glasu, češ da ne posveča dovolj pozornosti kulturnim dosežkom na podeželju, da pa bi bilo prav, če bi jih vsaj registriral. Očitek je scve nekoliko krivičen, kajti kadar smo bili opozorjeni, obveščeni in povabljeni k obisku katerekoli kulturne prireditve — pa naj je bila na Jezerskem, v Preddvoru, na Kokrici, na Beli, v Šenčurju, v Mengšu ali kjerkoli na Gorenjskem — smo se vabilu odzvali in pisali o prireditvi, pohvalno ali kritično. Tako sem povabljen preteklo soboto prisostvoval gledališki predstavi mladinske sekcije DPD Svobode v Šenčurju, v nedeljo pa sem si ogledal odrsko delo KUD »Jože Papler« v Bes niči. O obeh predstavah le na kratko poročam, ker mi je odmerjen samo skromen prostor na Glasovih straneh. Mladi Šenčurjani so z velikim elanom zaigrali lahkotno francosko veseloigro Dnevi naše sreče (napisal Claude-Andre Pugct, prevedel Ciril Kosmač). Ves čas dobro organizirane in tekoče predstave (režiser Silvo Ovsenk) se mi jc vrinjala misel, da mladi igralci igrajo sami sebe. Tako sveži, prisrčni so bili vsi prizori, vsi zapleti, vse zadrege. (Pozneje, ko sem posedel v družbi z igralkami in igralci, sem zvedel, da so vsi nastopajoči mladi, nikomur ni bilo čez 20 let, nosilka glavne vloge, Marianne, pa je resnično rosnomlada, komaj štjrinajstletnica!) Prav v tem je bil ves čar predstave — z odra je vela mladost! Starejši igralci se ne bi mogli tako vživeti v vloge, napisane za resnično mlade, še naivne ljudi. Zato pa je težko reči, kdo je bolje, kdo slabše zaigral. Vsi so se potrudili, izstopali pa sta scve ljubki nosilki osrednjih vlog navihank Marianne Gassin (Cvetka Žerovnik) in Pernctte Laprade (Slavi Ccljer). Zelo dober je bil tudi letalec Mi-chel Boullet (Janez Mohar), kot tudi Olivier Laprade (Andrej Lanišek) in Bernard Gassin (Bojan Pipan). V zadnjem dejanju se je igralsko močno povzpela tudi Franci-ne Gassin (Darka Miklavčič). Pohvaliti pa je treba tudi druge odrske delavce: Ivana Vidmarja za sceno, Francija štirna, ki je skrbel za svetlobne efekte, in Vero Mohar za opremo odra. Morda bo le kdaj priložnost, da bi bolje poudarili vlogo Silva Ovsenka, ki mimo svoje redne službe v delavski univerzi toliko svojega prostega časa posveča režiserskemu delu s prosvetnimi društvi in z njimi pripravlja zares dognane predstave (na Beli Našo kri, v Preddvoru Ljubezenske zmešnjave, na Jezerskem Pohujšanje v dolini šentilorjanski, zdaj v Šenčurju). Sicer pa garaei le redkokdaj dožive priznanje, prej grajo namesto zahvale. Ves aplavz požanjejo oni, ki le govore... O delu samem, ki ga je režiser Ovsenk smiselno in sodobno priredil, je^reba reči, da se po svojem žanru vključuje v zaželeno razvedrilo, ki nikogar ne zbatla, ne žali — prej osrečuje. Kar poslušaj-mo monolog Marianne, ki ga je prav z liričnim zanosom povedala mlada Cvetka Žerovnik: »Rada imam vse, kar življenje nudi, to se pravi, rada imam vse, kar pričakujem od življenja. — Rada imam življenje, posebno tisto, ki ga bom imela, čeprav se ne smeje tako obetajoče, da bi bilo treba ponoreti od smeha. Toda meni se zdi, da je dovolj, če ima človek stvari rad pa si z njimi ustvari svojo srečo . . .« Da, tudi nam, gledalcem, so mladi Šenčurjani z odra pričarali košček sreče. Zahval jeni za ta dar! In potem, drugi dan, v ne deljo sem obiskal še moje Besničane, ki so s pomočjo režiserja Mirka Ccgnarja pripravili zanimivo odrsko delo, angleško kriminalno dramo Plinska luč (napisal Patrick Hamilton). Ker poznam Ccgnarjcvo režisersko sposobnost, da v igre tega Žanra (za primer navajam njegovo režijo Mišo-lovke z Jezerjani), sem bil že vnaprej prepričan, da bom prisostvoval dobri predstavi. In res, vse dogajanje na odru nas je držalo v radovedni napetosti od začetka do konca predstave. Sprva sem se bal (ker delo od prej poznam), da moji Besničani ne bodo kos mračnim psihološkim zapletom, na katerih vsa drama pravzaprav temelji. A je igra rasla, od dejanja do dejanja. Sprva še precej brezbarvna in okorna, se je v naslednjih dejanjih razživela, igralci so postali bolj sproščeni in naravni. Seveda je igra prav vzvalo-vila s pojavom inšpektorja-detektiva Rongha (Janko Eržen). Prav on je prinesel na oder določeno zagonetnost, na koncu pa razrešitev, odgovor na strahotno uganko. Lahko rečem, da je v Janku Erženu prava gledališka kri. Zadržana sicer in pomalem donkihotska — a vendar ves oder napolnjujoča. Taisto bi lahko trdil za gospo Maning-hamovo (Anico Eržen, Jankovo sestro), ki je šele z nastopom detektiva Rongha esnici igralsko zaživela in se sp1"0, menila v osrednjo tragić-0,0 figuro, ki jo je treba rešiti # sadističnih spon ponorele^3 morilca, dotlej njenega s°" proga. Lepo je odigral svojo o*" hvaležno vlogo gospoda M*' ninghama Ivan Leben in tu^1 obe služkinji, Elizabet* (Francka Leben) in Nantf (Hilda Zaletel). Med stra** koma pa v saj eden ni bil P11' merna Figura. Vsekakor pa smo se °D koncu predstave gledalci Z3' dovoljni razšli. Zato tuđ1 Besničanom zahvala! In tako se bo spet kdo fla' šel in mi poočital: saj vse *? hvališ, pokritiziraš pa nič ^ le malo. To je že res, toda kdor oh1' šče gledališko predstavo, & jo zaigrajo amaterji, zvečutf mladi ljudje, začetniki, & gleda na oder z odprtim Si"' cem in brez umišljene sam0* dopadljivosti, ta sprejme S0 tako iskreno kot mu je * strani amaterjev podan0' brez zahtevnosti, z ideali*' mom, s. požrtvovalnostjo, * ljubeznijo do lepega odrs*f ga jezika in do prosvetne!}* dela na vasi. Zato se mi zdi slehcrfl3 igra, ki jo zaigrajo naša p1-0* svetna društva, zdaj bolj^' drugič povprečnejše, kot sta lučica naše kulturne d? javnosti na podeželju. Sp<**' bujati — to bodi naloga o<& njevalca! Kot je vloga rcŽ1' serja, ki pripravlja z amatef' ji kako odrsko delo, prave*' to poslanstvo vzgojitelja, U&' telja, prosvetitelja. Zato si srčno želim, da & mladi ljudje, ki sem jih vide1 igrati v Šenčurju in v BesnJ' ci, ostali zvesti odrskim d^ skam in prosvetnemu dcW na vasi. Črtomir Zoreč Jezik ni kar tako Z avtom je upravljal izkušen voznik. Avto je upravljal (vozil) O0, izkušen voznik. V tem je pripeljal s stra*1' ske poti A. V. Vtem je pripeljal s stra*1' ske poti A. V. , Preporazdelitev sredstev J bila potrebna. Razdelitev sredstev je bu potrebna. Jasno pa ni bil za podi**1' zabijanje zemlje. Seveda pa ni bil za družbljanje zemlje. Podjetje razpolaga % vanjskim! prostori za svw osebje. Podjetje ima (ima na ^ ljo) stanovanja za svoje 0 lavce (osebje). . Oglejte si močneje tiskal1 besede in popravljene sta Nedosegljivo razkošje — vlažna klet Tisti, ki ste se namenili tole brciii v udobnem naslanjaču, v topli in opremljeni sobi, kar obrnite list, kajti tole Pisanje vas ne bo prizadelo ali kakorkoli zanimalo. Mor. da vas bo le spomnilo na tista neprijetna davna ali nedavna leta, ko ste vsi obu-Pani trkali na vrata zasebni-k°v ali pisarn, kjer je v kupu Prošenj vsa zaprašena ležala tudi vaša prošnja. Tisti pa, ^ ste v tako obupnem polo. *aiu kot naša znanca, pa naj vas tole pisanje spomni na včerajšnji ali današnji dan in naj vam bo v uteho, da vendarle niste edini, ki si želite ruzkošja — dveh majhnih so-bic, vsaj borno malo stanovanje. Maša dva znanca, eden poročen z enim otrokom, drugi s*rnski, za nedoločen čas do. « Pri starših in oni dan pr-fte , *a korajlo, sta si vzela Plačan dopust, usedla v av- lo in r>,l , - ■ , ta tn od jutra do večera iska- trkala na vrata in prosila Za stanovanje — kot najemna ali podnajemnika. Ne-kaj dni poprej sta z vpraša-niem »veš za stanovanje« nudlegovala dobršen del Znancev in žlahte in začuda u£utovila, da je praznih stanovanj v mestu in okolici na kliPe. Zato sta bila sprva ee-lo važno izbirčna, češ, velika °kna, pa kopalnica, nujno po- seb je en vhod. Bolj pa ko se k °**i dan nagibal v večer, ^ l ko se je rezervoar za e*cm praznil, bolj sta obup. Premišljevala, kako sta se Ua Prenaglila. ob Prvi , GOSPA IZ VILE laslov in prva hiša ni c)ala kaj dosti sonca, kajti Vr}slpnjena je bila v hrib in b^a ie daleč si ran od ceste. ,lla ie velika, z zvenečim na-s}ovom Vita. Zveneči naslov ie sicer bledel skupaj z zunanjostjo hiše, a zatemnjena °kna v drugem nadstropju So vlivala upanje, da je Prazno. Preden sta znanca popila, sta vedela o gospo-več kot preveč, zato sta 10 oba hkrati vljudno nagodila s »klanjam se, gospa,«, *leP dan, gospa« itd. Pomerila ju je od nog do Zave, zavijajoč se v oguljeno ^mačo haljo, ki je morala nekdaj sila imenitna. . Prla je rofce v široke boke »L Važno odkimala z glavo: 2 e. otrok ne maram in *nsk tudi ne. Pa rodi dru-ZfZa, pa tretjega in potem ti 'r«S neče iz bajte!« S tem je P°kopaia vsako nujno upanje n se zelo dostojanstveno pikala v notranjost hiše ter «fca/a na njun podložni po-A°n, ft na je Qb njenem od-*'°mi in častihlepnem nasto-Pu seveda odpadel. ZABAVNA SOSESKA Pr«gj naslov in druga hiša, va Prvi pogled kar zadovolji- °- Spodnje nadstropje pra. Zho, velika okna, poseben vhod, več prostorov, še nista vstopila skozi vrtna vrata, ko se je ob indijanskem kriku zapičila pred njiju puščica. Z vrha stopnic je streljal nanju fantič, ves zamazan, z dolgimi nepočesanimi lasmi in ves divji od veselja, da je prestrašil svoj novi plen. Veselje ob zmagi pa je bilo kratkotrajno kajti že naslednji hip se je sprevrglo v divji jok kajti neko bitje ga je bilo za ušesa povleklo v no. tranjost. To bitje je hip nato pokazalo svojo absolutno avtoriteto ko se je v samem spodnjem krilu pognalo še za dvema neugnanima ku-štravcema. Ko si je dalo opravka z njima sta znanca sramežljivo uprla pogled na drugi konec hiše kjer je bilo tudi veselja na pretek. Izza drugih vrat je priplesala vesela druščina sredi dopoldneva s steklenicami v rokah in ni jih bilo moč povprašati, kje stanuje gospodar hiše, ki daje spodnje prostore v najem. Pomagal je sosed izza plota in poiskala bi gospodarja, če ne bi prav tedaj, ko sta odhajala, prikorakal na balkon še gdspodar prepirljive družine, ki je svoj naraščaj in svojo ženo Ukrotil z nožem v zobeh in s pasom v roki. Sožitje in sosedsko vzdušje ne bi zadrž.alo tudi najbolj potrpežljivega, zato sta opustila misel, da poiščeta gospodarja. ROMANTIKA OB PETROLEJKI Še in še hiš, še in še .stanovanj! Na gospodarja, na svoje zadnje upanje sta čakala v vaški oslariji dve debeli uri. Medlem sta o njem in njegovi prepirljivi ženi zvedela že toliko, da bi jo bila ucvrla, če ne bi bila to zares zadnja postaja in zadnje upanje. . Gospodar je bil suh možL ček, gospodinja pa debela, energična. Brž je pograbila ključe in prevzela razkazovanje velike kleti, prostorne sicer, a brez oken, brez elektrike in vlažne povrh. V tej kleti se je obnašala kot kraljica v razkošni palači, saj je čarala v domišljijo obeh, kaj vse bi se dalo iz tega narediti. Opremljena klet bi bila zanjo največje razkošnje, v katerem bi si ronuuitično svetili s petrolejka}}!1', voda v kleti pa je pravi blagoslov. Njena domišljija je bila brez-mejna, tako, kot je bila brezmejna tudi cena, ki jo je z.a neopremljeno klet zahtevala: 50 starih tisočakov. Na mesec, seveda. In na koncu? Na koncu sta družno preklela vse tiste, ki oddajajo stanovanja tako ali drugače, se družno zapila in se pod večer zbit a in razočarana vrnila vsak v svojo samsko podstrešno sobo. Pred petdesetimi leti je bilo, ko je mladi Matevž iz Sela zasnubil brhko Kladenčanko Pavlo. 2. februarja 1923 sta se potem vzela. Danes, pol stoletja kasneje, so spomini na tiste lepe dni še vedno živi. Matevž Oblak rad pove, da mu življenje ni nikdar prizanašalo. A zdržal je in ostal pošten, delaven državljan. Komaj šestnajstletnega so ga avstrijske oblasti strpale v vojaško suknjo in poslale na fronto. Imel je srečo ter se vrnil domov čil in zdrav. Sledila so dolga desetletja garanja za vsakdanjo skorjo kruha. Žena in on sta zdaj laže, zdaj teže rinila skozi sprotne reve in težave ter vzgajala svoje tri otroke — dva sinova in hčer. Zrasli so in si ustvarili družine. Danes sta slavljenca že šestkratna dedek in babica. Med drugo svetovno vojno je Oblakova družina zvesto pomagala partizanom, ki so bili pri njih stalen gost. Oče Matevž je zaradi šibkega zdravja odšel v zaslužen pokoj. Zdaj, pravi, mu ničesar ne manjka. Njegova nevesta Pavla pa pristavlja, da ju otroci pogosto obiščejo in da ni lepših trenutkov, ko so vsi, z-, vnuki vred, zbrani v rodni hiši. (ig) V ponedeljek je preteklo 50 let, odkar sta si v Vodicah nad Ljubljano obljubila »zvestobo do groba« Feliks TAVČAR (maja bo dopolnil 75 let) in žena Marija, ki bo letos aprila stopila v 70. leto. Tudi pred petimi desetletji je bil njun poročni dan ponedeljek, balo pa so v Vodice pripeljali iz Lahovč, kjer je Marija doma. Feliks Tavčar je bil najprej kmet. Kmalu je na prigovarjanje prijateljev sezidal opekarno, ki je dajala zidake bližnji in daljni okolici. Zaradi odlične opeke ga je spoznalo veliko ljudi. Po vojni je postala »cegelnica« družbena last. Feliks se Je tam zaposlil in dočakal pokojnino. Mama Marija je imela dovolj dela doma, posebno v letih, ko so imeli več zemlje. Gospodinjila je in skrbela za poljska dela. Tudi vzgoja štirih otrok (enega ni več med živimi) je bila v glavnem njena skrb. Zadnja leta pa je njena glavna skrb kuha in pomoč očetu, ki je prestal težko operacijo. . -jk 10. jubilejne zimsko-športne igre delavcev upravnih organov gorenjskih občin o za šalo, malo zar po starovrških strminah »Zdrav duh v zdravem telesu« je prastaro reklo, iz katerega so sodobniki potegnili koristen zaključek, da nemara ne bi škodita od časa do časa razgibati ude in preznojiti vedno bolj zaspana telesa. Rodila se je cela vrsta sindikalnih tekmovanj, med katerimi so zimske igre delavcev upravnih organov sedmih gorenjskih občin gotovo ene od najuspešnejših. Že deset let zapored kranjski, jeseniški, škofjeloški, radovljiški, tržiški, kamniški in domžalski župani, tajniki, inšpektorji, načelniki posameznih služb, referenti in adrninistratorke en vikend v februarju posvetijo vragolijam na snegu. Organizacijo jubilejnega srečanja je prevzela Škofja Loka. Minulo soboto so tako najspretnejši smučarji in sankači iz »vrhov« prej naštetih komun zavzeli Stari vrh ter v napetem obračunu odločili, komu bo do nadaljnjega pripadal naslov š(l)ampiona nad š(l)ampioni. Strmina, grozna strmina, polna nesramno postavljenih rdečih in modrih palic, je preteče zevala pred tekmovalci, ki so, bledi in nemi, strmeli v 800 metrov dolgo pobočje in v težko dosegljivi iztek nekje spodaj. Gledalci ob veleslalomski progi smo napeto opazovali v silni koncentraciji okamenele obraze mojstrov na startu. Kdo bo koga? Potlej so časomerilci oznanili, da je vse pripravljeno. Prva virtuozinja belega športa (po načelu »dame imajo prednost« so namreč najprej vozile ženske) je elegantno zajadrala v gozd vratic. Čudovito spretno je rinila cilju naproti. Ampak žal ni prispela dlje kot do petega »ovi-venka«. Dilci sta jo izdali in ubrali čisto v napačno smer; desna v levo, leva pa v desno. Tovarišica srednjih let je grdo zaorala v pršičasta tla in odstopila. Očitno rada posnema naše reprezentante. No, tri ali štiri njene vrstnice so nato srečno priplužile v dolino ter požele viharen aplavz. Sledila je skupina resničnih akrobatk, katerih drznost in spretnost sta nam jemali dih. Čisto »na kod« so Sle in kolega Franci, Glasov fotoreporter, si je vzhičeno mel dlan. Zlezel je čez napeto varovalno vrv ter neumorno škljocal v mimo drveče cmancipiranke. Ni čudno, da bi ga ena od »žrtev« skoraj pregazila. Vendar kopriva ne pozebe in iz oblaka snežne mokice sta oba pri-tlavala docela (nepoškodovan na. Najbolje so se odrezale Je-seničanke, kj slavijo dvojno zmago. Samo 13 stotink sekunde je ločilo »zlato« Kristino Kelvišar od Sonje Stcrle, kar priča o izjemni izenačenosti vodilnega para. »Bronasto« Kamničauko Majdo Snabe! sta pustili več kot dve sekundi zadaj — da o množični sredin) ni!j ne govorimo. »Važno Je sodelovati, ne zmagati«, so si mislili mnogi vrli sankači starejših letnikov ter elegantno počasi pri-v02.ili skozi cilj. Tale tovariš Je bil resen kandidat za zadnje mesto. Pa saj nekdo vendar mora končati lestvico, mar ne? KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Obrat komercialni servis prodaja t svojem skladišča Cesta JLA it. 1 (bivši Beksel): krmila za kokoši (briketi) krmila za krave molznice koruzo pšenice Cene konkurenčnet S« priporočamo vsem kmetovalcem V konkurenci moških do 45 let, se pravi starejših mladincev, je bil boj podoben onemu v avstrijskem kraju St. Anton. V slogu Gustava Thbnija so fantje švigali prek kucljev in okrog prekeLj. Lovorov venec in naslov absolutnega rekorderja je osvojil Škofjciločan Božo Valič (51,10), srebro Radovljičan Polde Bcnedik (54,52), bron pa Jeseničan Franc Rožič (55,43). Nič dosti slabše niso vižali častljlvi tovariši s 45 in več pomladmi na grbi; najboljši Radovljičan Jože Šlibar je dosegel rezultat 59,06, medtem ko so ostali dosledno upoštevali ljudsko modrost, da počasi daleč prideš, ter brez predsodkov prekoračili »zvočni zid« ene minute (Ločan Urh Kalan — 67,64, Domžalčan Slavko Novak — 68,78 itd.). Zelo napeto vzdušje je vladalo tudi vzdolž sankaške steze. Konec kot ogledalo gladkega, v tesno grapo za-jedenega in močno poledenelega kolovoza so zasedli številni navijači. Dve iz rok v roke potujoči steklenici domačega žganja sta pridno mehčali glasilke in kolena. Sem ter tja je kak zaripli ;-:v:<>x-x-:-: Skofjcločan Božo Valič je na sobotnem tekmovanju delavcev upravnih organov gorenjskih občin zmagal z naskokom dobrih dveh sekund. Med vratci 800 metrov dolge veleslalcmske proge ni imel resnega tekmeca. pristaš bližajočega se »asa« navdušeno planil naprej ter z atraktivnim padcem poskrbel, da sotrudnikov ni nikdar dajalo dolgočasje. Zdaj smo pomagali vstajati davkarju, že hip kasneje urbanistu, potem spet načelniku vojnega odseika, ki mu je bila sila Vztrajnost ugrabila sani ter ga pahnila v obcestni kup mrzle opojnosti. Malo jc zastokal, a ko so pritekla brhka deklcita, islicer doma iz Kamnika, je bil kot bi mignil pokonci i,n je mahoma pozabil na bolečine v križu. Pol ure kasneje, ob zaključku »dirke«, sem glavnega sodnika pobaral, ali ni morda kdo diskvalificiran. Ne, ni, mi je odgovoril. Udeleženci so dosledno spoštovali pravila. Le kleli so kakor furmani, če jim kje ni zadosti potegnilo. In za štirimi ali petimi je neznansko smrdelo. Po brinovcu. Toda doping testa predpisi ne zahtevajo, zato so dosežki popolnoma regularni. Pri ženskah je triumfirala Milica Tišler iz Tržiča — ki ni pila brinovca! — pred Radovljl-čankama Zdenko Toman in Ivanko Sronc ter Jescničan-ko Francko Mrak. Sploh so Tržiča ni vzeli v z.akup vse zlate kolajne, saj sta v konkurenci možakarjev zmagala veteran Anton Ahačič (1;35,00) oziroma »junior« Rihard Jerebic (1;14,70). Slednjega ni mogel nihče ogroziti, kajti najhitrejši zasledovalci, službena kolega Janez Ajiačič in Bogdan Peklenik ter Skofjcločan Niko Rant, so sankali približno 20 sekund počasneje. Ekipno, upoštevaje šest najboljših dosežkov, je vrstni rod takle: 1. Tržič, 2. Radovljica, 3. Jesenice, 4. šikof-ja Loka, 5. Kranj in 6. Kamnik. Domžalčani so žal do-potovali okrnjeni. In organizacija? Odlično, bi lahko zapisali. Transturi-stov tehnični štab je svojo nalogo opravil brezhibno, Da bi se gostom Stari vrh ohranil v čim prijetnejšem spominu, Je loška »vlada« slehernemu udeležencu poklonila knjigo »škofjeloški odred«. Zadnjcuvrščeni so zraven dobili še tradicionalni mali kruhek — v tolažbo in spodbudo, kajpak. Na žalost kljub obetom ni tekmoval niti en župan. Bržkone si nočejo zapravili ugleda, smo soglasno ugotovili. Jasno; podoba predsednika, ki z zadnjico razkopava starovrška pobočja in »išče nafto«, ni preveč Krančanko Anico Hribar i navzočnost našega fotorep0** terja pošteno zmedla. ZveZ*' niška trema, kaj hočemo! Z*1 radi nje so ji nekaj metr°* niže smuči popolnoma otlp^ vedale pokorščino. dostojanstvena. Zato sta ni prisotni »avtoriteti«, škof' jeloški Polajnar in jeseniš^ Žvan, raje usmerila moči dr* gam. Prvi v debate o tiso* letnici mesta, Jeseničan pa napovedi izida večernega ny kejskega derbija Jesenice Ollmpija, ki je potem ter*1* Ijito ovrgel optimistične te0< rije zvestega pristaša železa** jev. Ampak vsaj prišla s'a' Naj jima bo torej odpuš#" no. Peterice njunih stano*' skih »bratov« namreč nisfl*0 dočakali, živela rekreacija! I. G. IVIUA RESTAVRACIJA GLOBUS ^OGOVORI O STRAZISCU Pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi <10- zapis) v^utP,e:rCr°bath Cune Ben-sam'f1 Je mož nadcl šele v s^^u) se je rodil v januarja 1805, Pa le v Ljubljani 20. ju Stražišcu Umrl °ija iWV ^Juo'Jam zu. ju-*i5kan duhovnik-fran- * fcS-86 je Cr°bath najprej *Jo ?"JU - Bimna- ni- teoloa 1Sk0Val v Ljublja- ProfesorglJ° Pa v Gorici- Kot je si,,*/ ver«uka in liturgike Novem Val na gimnazijah v Pazinu -meStU' na Su^ku, v 1841 m.Karlovcu. Od leta duhovne iC Ioprav,Jal sv°Je »ajvec LP?Ie V LJub'Jani-in J^*?1 kurat v kaznilnici na je u-iŠeValnici- Ncnavad" Žrtvovnl. \ tUdi nizova po-rostOVa,nost in osebna hrab-bil 'k^' Je v času epidemij je Upa,° edini duhovnik, ki |jivimi Upal k bolnikom"z nalez- koz, »i bole zmmi (tifus, črne e> kolera) SPATER PETMINUT «er pa so Ljubljančani raai imeli nekoliko čule ^ esa patra. Posebno lcer . °* ker ni bil zagrizen, Vek v i 1 Srčno dobcr čl°" ' vedn<> pripravljen poma- gati ubogemu beraču ali pa lačnemu dijaku. Svoje duhovniške dolžnosti je opravljal bolj ohlapno. Najbrž mu je bilo dobro delo ljubše kot dolgotrajni obredi in počasne besede. Mašo je menda tako na hitro opravil, da je minilo komaj pet minut. Od tod njegov vzdevek »pater Petminut«, kar pa zveni podobno kot »pater Benvenut«. Ni potem čudno, da je Prešeren poslal pozoren na takega človeka: drugačnega kot poprečneži, dobrosrčnega, duhovitega verzifikatorja pa nc-zapetega meniha, ki mu ni bilo nerodno zapisati: Si m v gajbci liček vjeti, vendar me starca mika peti. ali pa: Čud'jo se, da v gajbe' ujeti enkrat mol zaivrgolim. Svete pesmice pa peti jaz se nič ne veselim. Mar niso to tudi misli Prešernovega Orglarčka, Nune in kanarčka svetega Senana? Seveda Benvenutovi stihi niso tako tenkočutni kot Prešernovi. Toda misel na izgubljeno svobodo je že sama po sebi dovolj žlahtna, da nikakor ne moremo našega Strašana kar tako odpraviti kot praznega verzifikatorja. N ČASTILEC PESNIKOV aj še to povem, da je bil pater Benvenut iskren častilec takratnih slovenskih pesnikov. Imel je sicer bolj svoje poglede, zato je njegov izbor nenavaden: najbolj je poleg Prešerna in Vodnika obrajtal danes že pozabljenega Jožefa Zemljo, rojaka iz Vrbe. V rokah imam Crobathov rokopis pretresljive pesmi, v glavnem posvečene umirajočemu Prešernu — torej je bila pesem napisana v decembru 1848 ali v januarju 1849. Naslov pesmi je kar naš, kranjski: »Zdihljej prot' Kokri«. Besedilo pa je takole: Sladko France nam prepeval, strune vJihnile so zdaj! Serca vnemcU, zvescleval —-slava njemu vekomaj! Valant, Jože, France znani pevci so gorenjskih steni bili od stotin odbrani — in živeli so brez žen. Menih pervi, p6pe drugi, France v pravdah je slovil; slavuiga spomina vredni, vene njih večno zelenil. Kranjska zemlja nam zakriva Valanta in Jož.a že — voda Franca pa zaliva, pesmi z njim topi sladki. Kjer Sava Kokro objemujc, Žalost grenka se glasi — milo Živa tam zdihuje — pevec nje bolan leži. Ki prepeval je sloveče njene vence, njeno čast; kako v rane nje skeleče, veselja vtaka mila slast. Kot ffomčr živiš med nami, zdravil bo te mili Bog; med slovenskimi gorami te slovile pesme krog. Valant je bil v Crobathovi misli Valcnlin Vodnik, Joža je bil Jože! Zemlja, Inanee pa je bil naš Prešeren s svojo nesrečno družinsko dedno boleznijo — vodenico. Na deželi je še danes v navadi, da pravijo vodeničnemu, da bo utonil v lastni vodi ali da mu bo voda zalila srce in da sme tak bolnik le sede spati. Še enkrat, že po Prešernovi smrti, je zazvenela naivno topla struna na zunaj tako robate Crobathove vei zifikacije: Je nehal popevat Prešeren France, Slovence ogrevat, men tj ubi bil nihče. Zdaj v Kra)iji počiva, k' priljudno je pel, raj božji uživa, Bog k seb' ga je vzel. Prav zaradi zvestobe do Prešerna v onih poslednjih ljubljanskih letih nam je ta Strašan tako ljub. Posebno zanimiva je Benvenutova zaverovanost v Prešerna v letih, ko jc pesnika že izpodrival Koseški s svojimi bobne-čimi rimami. In v času, ko je Prešerna kranjska duhovščina imela že za izgubljenega brezverca. Odkritosrčno dobrodušni pater je ostal še po pesnikovi smrti vdan častilec. Črtomir Zoreč gorenjski kraji in ljudje Igon ROJSTVO ko j" boljše namene je imel prostodušnež, če Sj POVedal svojo željo komandantu, tako vro-imožen6 s£>ct zaželel dela, dela, ki bi ga bil v bolnic^Prav^ati' *n tako racb so ga *mcn VS1 Se odli^1' Zc*ravn'k, bolničarka, kurir, gotovo bi *^ in razumcli vsi, ko bi jim bil komisar Postaj rfs' ^ si bo*e biti Popolnoma odkrit, Je za isar bolnice bi bilo zanj tudi pri- Saj £a:"a Vse< kar je doslej storil in žrtvoval — zapleten kakor komisar takšne majhne, ne-Prcizicuv°> odmiče, kot je bolnica, kjer so vsi sledjc rS°ni in kakor bratje in sestre, zaradi po-Va "e pač "'koli ne bo mogel bitil komisar'*' ^e *e vcc-e'' kaj se je primerilo kušen. Ju Knapu, a ki tudi ni imel nobenih iz-ko nenV °CenJcvailiu preostalih sposobnosti ta-brez poaVadncSa okrcvanca, kot je bil Aleš, je •^e ftSi^^a^Ja. ko da se samo po sebi razu-• "Julocd: fle bi ^r'v' ^'e^ ~* ali' se poznava! Boljšega pač Jutri r/*-' : " " Edino na Pavla še počakajva — tc^c sv°-JUtri§n'cm sc 'ma vrnui n:i) še on Se mor°J°i V nJe?ovo Področje to spada — tudi Po ta,d°g°vonti z vsemi pristojnimi! va j. Možatih besedah je Aleš u morala zno- Posko" -V ne^ kakor pero je vstal in skoraj komaj''111 \ korakov 0i^v] iz hiše- Sam Pri sebi-ra2'gi"al» 1Sno' Jc požvižgaval; misli so se mu t0 e. vse svoje bodoče delo je videl rožna- oko^ledn>L'8a dne je bilo nebo jasno kot ribje ko Se .SOnce je bilo na višku svojega pohoda, Pod unJye A,cS kakor martinček grel na klopi v°lnen i °' gol° lip0, oblcčen v nov< debel, fJavcga ivff' V nov'ri' bleščečih sc škornjih iz Vinasto P^stovaje novo, vitko, vso ko- ^krajj ?'0strc" kraj pomeni najmanjša u ^ niČena želja več kot ne v^ kakšna v mestu. Ce ji01 ^ tem pomaga še skupnost« ^ sreča ljudi ob misli, da 'e -so sami in pozabljeni' večja! Besedilo: J. Košnjek Fotografije; Franc Perda" ^SKl ŽIVllI Odbor za kadrovska in socialna vprašanja pri Tovarni verig Lesce razpisuje prosto delovno mesto likvidatorja faktur to delovno mesto se zahteva dokončana ekonom- ka srednja šola in znanje strojepisja. i> kandidati naj prošnje naslove na podjetje: Tovarna ycr'g Lesce, Gorenjska cesta 43, odbor za kadrovska '^socialna vprašanja. Rok razpisa velja 14 dni po °bjavi v časopisu. E H N I K sprejmemo ekonomskega tehnika za obračunavanje storitev v stranskih obratih Nastop takoj ali po dogovoru, ^formacije dobite v kadrovski službi, telefon 85-373. p>smene prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov SGP TEHNIK Škofja Loka. (Ud industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska cesta 22, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. administratorjev 2. strojnih ključavničarjev 3. transportnih in skladiščnih delavcev 4. čistil k Pogoji: pod L: dokončana upravno administrativna šola ali dveletna administrativna šola; pod 2.: KV strojni ključavničarji ali priučeni strojni ključavničarji s prakso; pod 3. in 4.: popolna ali nepopolna osemletka. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja do vštetega 20. februarja. 1000 m2 prodajnega prostora-1000 artiklov nova prodalalna pohištva KRANJ, Primskovo - komunalna cona ^1 DNEVNE SOBE, SPALNICE, KOMBINIRANE SOBE, KUHINJE, JEDILNICE, SAMSKE SOBE, RUSTIKALNO POHIŠTVO, OTROŠKE SOBE. REGALI, KLUBSKE GARNITURE, KOMADNO;, POHIŠTVO, BLAZINE AJAM. VZMETNICE JOGk PREPROGE, TALNE OBLOGE, SVETILA, PREDSOBNE GARNITURE, GOSPODINJSKI. APARATI IN VELIKO DROBNIH ARTIKLOV ZA OPREMO STANOVANJ GLAS * 28. STRAN SREDA — 7. f - ti al i nalazi Prodam otroško SPALNICO in kombiniran VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku 610 Prodam ELEKTROMOTOR AEG 5.5KM in KRAVO sivko. Svegolj Jože, Pokopališka 28, Kokrica 611 Predam eloktro VARILNI APARAT in 4-stczni MAGNETOFON grunding. Stare, Sr. Bitnje 38 612 VgOdhO prodam tri mesece stare PSIČKE. Marko B u šalov, Zg, Jezersko 15 613 Prodam PRAŠIČKE. Jeraj Janez, Vodice 73 614 Prodam traktorski KULIT-VATOR z ježem in BRANE. Dornice 3, Vodice 615 Prodam PRAŠIČA za zakol. Suha 31, Kranj 616 Prodam 300 kg težkega BIKA in KRAVO za meso. Tenet i še 28, Golnik 617 ZAMENJAM brejo KRAVO za jalovo. Čadovolje 4, Golnik 618 Prodam 170 kg težkega mesnatega PRAŠIČA. Cerkljanska Dobrava 1, Cerklje 619 Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA. Šmartno 3, Cerklje 620 Prodam 4 kub. m suhih smrekovih PLOHOV. Poizve se v Gradu 32, Cerklje 621 Prodam TELICO, ki bo konec februarja toletitla. Lenart 2, Cerklje 622 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Mavčiče 16 Prodam več PRAŠIČKOV, starih šest tednov. Vester, Sp. Otok 19, Radovljica Prodaim Štiri nove GUME ra tralktor pasquali, dimenzije 600 x 16. Kaipus Franc, Za-gorlška 16, Bled 625 Prodam KONJA, sposobnega za vsako dolo. Janez Gart-ner, Studor 3, Bohinj 643 kupim Kupim dobro ohranjeno malo KOSILNICO. Mertcdj Alojz, Belca 30, Mojstrana Izdaja in tiska CP Gorenj, ski tisk Kranj, Ulica Mo-še Pijadeja 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tek. rač. pri SDK v Kranju 51500-601-10152 — teletom; glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka na-daljna beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Prodam FIAT 750, letnik 1971. Sp. Desnica 15 627 Prodam osebni avto FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963. Kokrica, Cesta na Brdo 55, Kranj 628 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, v zelo dobrem stanju. Štular, Ljubno 44, Pod-nart 629 Prodam FIAT 750, letnik 1963, v voznem stanju za 350.000 S din. Ogled vsako popoldne. Comažar Slavo, Zg. Bitnje 29 (pni gasilskem domu) 630 Prodam FIAT, letnik 1960, stroj 750, vozen, registriran. Gol ma jer Albert, Bohiinjsika Bela 17, Bled 631 Prodam VW 1300, izdelava 1967, prevoženih 110.000 km. Naslov v oglasnem oddelku stanovanja študentki iščeta' SOBO v Kranju. Šenka Bojana, Gregorčičeva 14, Nova Gorica Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku Prodam GOZD v Smledniku. Za 26 m dovoljen takojšen posek. Naslov v oglasnem oddelku 635 zaposlitve Sprejmem dekle, ki bi se rada zaposlila v Ljubljani in ji pomagam. Kaplan, Ljubljana, GaJijevica 14 578 Sprejmem DELAVCA za cementarsko obrt. Likozar Marjan, Benedikova 18, Kranj 636 Iščem UPOKOJENKO ali DEKLE za varstvo dveh otrok (8 mesecev in 4 leta). Nudim centralno ogrevano sobo dm hrano. Ostalo po dogovoru. Sluga Milena, Pšev-stka 10 d, Kranj, Stražišče SREDA, 7. februarja, ob 19.30 za IZVEN — A. Hieng: LAŽNA IVANA; gostuje Mestno gledališče ljubljansko — otvoritev tedna slovenske drame 73 v spomin' na dr. Franceta Prešerna; ČETRTEK, 8. februarja, ob 16. uri za dijake šolskega centra Iskra, ob 19.30 za IZVEN — I. Cankar: ROMANTIČNE DUŠE; gostuje Ljudsko gledališče iz Celja; PETEK, 9. februarja, ob 19.30 za IZVEN — I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR; uprizori Prešernovo gledališče iz Kranja; Prevzamem vodenje knjig pri privatniku in lahko tudi druga pisarniška dela. Ponudbe poslati pod »Kranj in okolica« 638 Iščem VARUHINJO na našem domu za dve leti starega fantka. Izmenično en teden od 7. do 11. ure, naslednji teden od 13. do 17. ure. Oglasite se prosim po 18. uri. Ing. Vončina, Partizanska 25, Kranj 639 izgubljeno t ■ ■ • I • Poštenega najditelja izgubljene KUNE pred trgovino Živila nasproti gostilne Šlo-sar na Bledu prosim, da jo vrne v trgovino 641 Opravljam vsa PECARSKA DELA. Lončar Jože, Cesta na Klanec 28, Kranj 642 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini od 6. februarja do 9. februarja od 19. ure do 6. ■re zjutraj dr. Bojan Gregorčič, telefon 89-060; od 9. februarja do 16. februarja od 19. ure do 6. ure zjutraj dr. Tone Mesec, telefon 89-564. V odsotnosti kličite v nujnih primerih Zdravstveni dom Skof-ja Loka telefon 85-440. K INO j'Hll lil, Kranj CENTER 7. februarja premiera amer. barv. filma PARADA NORCEV ob 16., 18. in 20. uri 8. februarja amer. barvni film PARADA NORCEV ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžlč 7. februarja angl.-ital. barv. CS film NORMANSKI MEC ob 16., 18. in 20. uri 8. februarja premiera jug. barv. filma SLED CRN EGA DEKLETA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 7. februarja amer. barvni film MESTO NASILJA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 8. februarja ital. špan. barv. CS film 7 ŽENSK ZA 7 KAVBOJEV ob 20. uri Bled 7., 8. in 9. februarja angl. barv. film ESKADRILJA SMRTI ob 17. in 20. uri Radovljica 7. februarja franc. barvni film RDEČE SONCE ob 20. uri 8. februarja meh. barvni film BELE ROŽE ZA CRNO SESTRO ob 20. uri 9. februarja amer. barvni film VELIKE PUSTOLOVŠČINE SKARAMUSA ob 20. uri Jesenice RADIO 7. februarja ital. barv. DVOJNI OBRAZ ■ 8. in 9, barv. CS film VDOVA DERC . februarja frj^f Jesenice PLAVŽ 7. in 8. februarja ital. film DJANGOV SIN K fil% J t; 9. februarja ital. barv DVOJNI OBRAZ bar Kranjska gora 7. februarja franc. CS film UM CARUJE 8. februarja ital. barv. 11 ^ DVOJNI OBRAZ a Javornik DELAVSKI v 7. februarja angl. barv film BARO U ERO škofja Loka SORA 7. februarja franc. film NEZVESTA ŽENA 18. in 20. uri fl amer. ^\rk» RISAN**?* 8. februarja film JUNAKI FILMA ob 18. uri, amer film NAVARONSKA TOP ob 20. uri K'8 ni ti 58* S 9. februarja amer. ba^ flim JUNAKI RISA,-F1LMA ob 18. uri, amer. bj, film NE MOTI KAVfl0J KADAR LJUBI ob 20. uri Železniki OBZORJE 7. februarja amer. film JUNAKI RISAN FILMA ob 17. in, 20. t** 9. februarja franc. ba1^ film NEZVESTA ŽENA 20. uri Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgotrajni bolezni zapustila dolgoletna članica našega kolektiva Kristina Šturm računovodkinja Pogreb bo v četrtek, 8. februarja 1973, ob 15.30 na pokopališču v Kranju Vestno in požrtvovalno sodelavko ter dobro tovarišico bomo ohranili v trajnem spominu \ Delovna skupnost Knjigo veznica-tiskar na Radovljica ne Na NEPREVIDNO CEZ CESTO * Četrtek811! tretje£a rcua mcd Kranjem in Smlednikom se je Ko je y' *• februarja, ob 21. uri pripetila prometna nezgoda. *)Usa» le h,ka Ber8ant, stara 17 let, izstopila iz lokalnega avto-Prost'a °°tela čez cesto ne da bi sc prepričala, če je leta kobilu R Q ^° iz kranjske smeri pripeljal v osebnem avto-^Jcno 0b,:,k iz Preb ačeva in Bergantovo zadel. Huje so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. V POLEDENELA CESTA ^sti*0'1' februarja, nekaj pred osmo uro zjutraj sc |e d» nepr;Iri0<'' Mejo in Jeprco pripetila prometna nezgoda tamu aytomob?CInh*. jc drugo vozil°- Ko Je voznik Resman prehitel tovor- ^^hiohli1^' V t*esno> Pr« ,om Pa Jc 2 desnim bokom svojega a »del v levi prednji blatnik tovornjaka. Osebni je bij v Je odbilo čez cesto, kjer se je prevrnil. V nesreči ^°Jsti~n,'t ^esman buje ranjen, sopotnica Angelca Lipovec ^"e pa lažje, škode na vozilih je za 10.000 din. NEZGODA OTROKA icda med Podtabrom in Podljubeljem se JC v Po^1.' Pl Vcga vC.2otlany'0'Ie,<' 5. februarja, ob 17. uri pripetila prometna TržjA ./M'k osebnega avtomobila Marjan Sivic iz Loke t(ior ;U. Je vozi' od Podljubelja. Ko je pripeljal v zadnji !^Pot'0yj^ nenadoma pred avtomobilom prečkal cesto Aco star 9 let, iz Bistrice pri Tržiču. Avtomobil je t5re^Ija?Uo1 1 d«snim blatnikom, 1 v Jeseniško bolnišnico. Huje ranjenega otroka so L. M. Graditelji stanovanjskih hiš Izkoristite ugodno priložnost in naročite takoj marmorne okenske police, ki jih po željenih me-rah izdeluje Komunalni servis Kranj. Naročila sprejema DE — Kamnoseštvo v gramoznici Stru-ževo (tel. 21-962). - ^arrnornc okenske police so lepe, 4 Jjh potrebno vzdrževati in so po-ern> zato pohitite z naročili. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi mojega dobrega in skrbnega moža, ata, starega ata, brata, strica in svaka Andreja Jegliča sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, vsem darovalcem Cvetja in tistim, ki so nam i/i a/.;li ustno ali pismeno so/alje Prav lepo se zahvaljujemo č. duhovščini za spremstvo in tolažilnc besede tet »ovonukoma organizacije ZB NOV Stražišče in ZB /a severno mejo iz Kranja. Srčna hvala pevcem društva upokojencev Kranj za tako lepo zapete /aloslinke. Zahvaljujemo sc dr. Maroltovi in ose!>|ti liilelaij-ske klinike prof. dr. Žaklju V. in osebju Klinične bolnice. Še prav posebno zahvalo pa izrekamo hišnemu zdravniku dr. Bajžlju Jane/u /a nesebično pomoč v najtežjih mah Zalivalo izrekamo vsem sosedom, ki so nam pi iskočili na pomoč, posebej pa se zaliv al ju jemo sosedu Žaklju Antonu za vso skrb in pomoč, ki nam jo je nudil v tih težkih trenutkih. Nadalje se zahvaljujemo kolektivom Kovinoservisa, CGP Delo Ljubljana ter kolektivu Mestne hranilnice ljubljanske* Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Zofka, hčerka Ljuba, por. Kristan / družino, sinovi Andrej z ženo, Karli in Roman Kranj Stražišče, 5. februarja 1973 Zahvala Ob bridki izgubi naše drage tete in sestre inke Resman p. d. Tončove tete Še iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti ter ji poklonili toliko cvetja. Topla zahvala gospodom zdravnikom, ki so ji lajšali hudo trpljenje, ter častiti duhovščini za spremstvo. Najlepša hvala tudi pevcem, ki so ji zapeli v slovp. Posebna zahvala dobrim sosedom vasi Vrhnje, ki so ji dol pa leta stali ob strani v njenem samotnem življenju, še posebnu pa predobri Kocjančičcvi Justini za vso nesebično pomoč. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: Minka, Ivan in Francelj z družinami tci brat Luka Vrbnje, Zapuže, Scattle, 5. februarja 1973 V 69. letu starosti nas je za vedno zapustila naša nenadomestljiva žena, mama, stara mama, sestra, teta in svakinja H Alojzija Ahačič roj. Sodnikar iz Jelendola 10 nad Tržičem Pogreb bo danes, v sredo, 7. februarja 1973, ob 16. uri na tižiškcm pokopališču. Tržič, 6. februarja 1973 Žalujoči: moz Jože, hčerka Silva z možem Janezom, sin Jože z družino ter drugo sorodstvo V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas jc mnogo prezgodaj zapustila naša ljubljena žena, mamica, hčerka, sestra, snaha Kristina Šturm roj. Musič Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, 8. februarja 1973, ob 15.30 na pokopališču v Kranju. Žalujoči: mo/ Jane/, hčerkice Irmica, Andreja, Mateja, oče, brat Milan, sestre in brat Jožko z družinami Kranj, Pšata, Šenčur, Bled, Ljubljana, 6. februarja 1973 ww»nwiBrar«riMrrTTifgriri virnt ur i »rii|iiiii^iiwimBBaMiitiitwMiwiiiiii mi^miuimimmbmmi 60 skakalcev v Kropi Na sankaškem tekmovanju v Topolah nad Sclcami je v razredu starejših članov veteran Milan Česen letos nepremagljiv, ludi tokrat mu ni mogel nihče odvzeti lovorovega venca. V okviru 16. zimskih športnih prireditev Po stezah partizanske Jelovice v spomin na legendarno dražgoško bitko Cankarjevega bataljona pred 31. leti je bila minulo nedeljo tudi Kropa prizorišče ene od številnih prireditev, športno društvo Plamen je pod pokroviteljstvom tovarne Plamen pripravilo tradicionalno tekmovanje za mlajše in starejše mladince ter za člane iz slovenskih športnih klubov na 45-metrski skakalnici. Takoj na začetku velja izreči vso pohvalo prireditelju. Kljub pomanjkanju snega je okrog 50 članov kroparskega društva in drugih v dneh pred prireditvijo uspelo pripraviti skakalnico, da je bila varna za vse tekmovalce. Pa Po stezah spominov (Nadalj. s 1. strani) REZULTATI SMUČARSKIH IN SANKAŠK1H TEKMOVANJ DRAžGOšE — starejše in mlajše mladinke z razredi in brez razredov (2,5 km): 1. M. Fister 10,42, 2. S. Fister 10,43," 3. Lotrič (vse Triglav) 16,42; članice z razredi in brez razredov (5 km): L H. Bešter 20,47, 2. M. Kordež (obe Triglav) 21,27, 3. Šolar (Alples) 23,35; mlajši veterani do 50 let (2,5 km): 1. Brezovšek (Olim-pija) 9,08; članica SK Triglav Helena Bešter je v Drargcjah spet potrdila odlično formo ter v konkurenci članic brez in z razredi osvojila prvo mesto. Za njo je OAtalfl celo klubska kolegica in državna reprezen Umika Milena Kordež. starejši veterani nad 50 let (2,5 km): 1. Matevž Kordež (Jam ni k) 9,40, Pogačnik (Jesenice) 9,46, 3. G. Klančnik (Fužinar) 10,00, 4. Knific (Jesenice) 11,27,... 6. Žcmva (Gorje) 13,46; tekmovanje slepih SRS, slabovidni — z ostanki vida: 1. Kane 10,28, 2. čebulj 17,53; slepi brez ostanka vida: L KUmer 14,50, 2. Hudolin 16,21, .3. Kobe 16,55; mlajši mladinci z razredi — patrulje (2,5 km): L Alples (Nastran, Eržen, Demšar) 10,13. 2. Olimpija 10,38, 3. Triglav I. 11,59; mlajši mladinci brez razredov — patrulje (2,5 km): 1. SK Vojvodina 9,40, 2. Kanin (Bovec) 11,13, 3. Bohinj 11,27, 4. Gorje 12,23; starejši mladinci z razredi — patrulje (5 km): L Triglav I. (Kavčič, S. Bešter, Zupane) 18,13, 2. Gorje 20,25, 3. Triglav II. 20,55; člani z razredi — patrulje (8 km): 1. Triglav (Jelene, Gartner, V. Lotrič) 38,40, 2. Alp'es 40,59, 3. TVD Dol I. 41,36; člani brez razredov — patrulje (8 km): 1. TVD Kočevje 51,17; ■ reprezentance republik — patrulje (8 km): 1. Slovenija 1. (Res, Kovic, Burgar) 42,20, 2. JLA Kranj 43,44, 3. BiH 46,26; odprto prvenstvo ljubljanske armadne oblasti (14 km): L V P 1098 30 skorja Loka (Lukovič, Pintar, Mlakuš, Zupan. Uršič, Grohar, RubeŠa, Sraj) 1:38,31, 2. VP 1098 20 Bovec 154,47, 3. VP 8164/2 Maribor 1:59,08; patrulje partizanskih enot Slovenije (14 km): 1. Maribor 1:31,23, 2. Kranj 1:34,04 , 3. Jesenice 1:34,40, 4. škofja Loka I. 1:39,54, 5. UJV Kranj 1:45,39; biatlon (20 km): L V. Lotrič ili^Uv) 1:22,00____6. Grašič (Alples) 1:28,35, 8. Gortner (Triglav), 11. Reš (Radovi j i-ea); društvene ekipe: 1. TVD Dol I. 4:22,19, 2. Triglav 4:44,36, 3. Alples 4:49,36____ 6. JLA Kranj 5:28,14; republiške ekipe za 3. jugoslovanski smučarski memo-rialni pokal: 1. Slovenija I. 4:19,09, 2. Slovenija II. 4:28,01, 3. Srbija 5:05,12. SELCA — sankanje: tekmovalne sani: članice: 1. Ov- senek (Tržič) 5:31,2, 2. Klan-šič (Begunje) 5:34,7, 3. Tolar (Alples) 6:00,4; mladinke: 1. Šolar (Alples) 5:42,7, 2. Pete-linkar 5:54,0, 3. Kavčič (obe Sora) 2:59,9; starejši člani: 1. M. Česen (Tržič) 5:00,5, 2. M. Miklavčič 5:09,5, 3. I. Miklav-čič (oba Idrija) 5:10,4; člani: 1. Česen (Tržič) 4:41,0, 2. Rozman (Bohinj) 4:42,5, 3. Hab-jan (Alples) 4:48,1; mladinci: 1. Česen 4:46,3, 2. Kalisnik 4:56,4, 3. Perko (vsi Tržič) 4:57,5; dvosedi: 1. Petelinkar-PleŠec (Sofa) 1:36,5, 2. Klinar-Klinar (Jesenice) 1:36,9, 3. Št eCel i n - Meg!ič (Begunje) 1:37,8; navadne sani: članice: 1. Tolar (Alples) 3:40,3; mladinke: 1. Šolar (Alples) 3:33,3, 2. Barle (Selca) 4:44,2; starejši člani: 1. Vcbcr (Sora) 3:50,6, 2. Tolar (Alples) 3:59,5, 3. Kos (Sora) 4:14,7; člani: 1. Mali (Tržič) 3:19,3, 2. Goljavšek (Alples) 3:22,8, 3. Bogataj (Sora) 3:27,3; mladinci: 1. Marti 3:18,3, 2. Nemec (oba Tržič) 3:20,6, 3. Veber (Sora) 3:36,9; dvosedi: 1. Bogataj-Čarman (Sava) 1:43,2, 2. Rendulič-Nfe-rnec (Tržič) 1:51,3, 3. Ceferin-Verlink (Alples) 1:52,5; tamo-težne sani: 1.—2. Niko — Železniki (.). Benedičič, P. Bene-dičič, I. Benedičič, Gartner) in Topol je I. 2:14,0, 3. Topo-1 je II. 2:19,6. Besedilo: D. Humer Fotografije: F. Pcrdan tudi sicer so se organizatorji tokrat še posebno potrudili, saj so bili po končani prireditvi takoj znani tudi že uradni rezultati. In že pol ure po tekmi so podelili priznanja in nagrade. Na drugih prizoriščih 16. zimsko športnih iger Po stezah partizanske Jelovice so se v nedeljo lahko pohvalili o lepem sončnem vremenu. V Kropi pa ni bilo tako. Megla je zastrla sončne žarke in prav gotovo tudi zato ni bilo toliko obiskovalcev kot na prejšnjih prireditvah. »Sicer pa je bila današnja megla prej dobrodošla kot neprijetna; vsaj kar zadeva organizacijo prireditve, če bi ves čas sijalo sonce, bi zaradi pomanjkanja sntjja, pa še ta je bil precej južen, tekmovanje težko speljali do konca. Gledalce je megla najbrž res odvrnila od prireditve, da ni bilo večjega obiska, pa je najbrž vzrok tudi zaradi udeležbe tekmovalcev. Zaradi drugih prireditev namreč tokrat ni bilo nekaterih znanih imen. Vendar sem s prireditvijo zadovoljen in športno društvo je hvaležno tovarni Plamen, ki nam je kot pokrovitelj, veliko pomagala pri izvedbi tekmovanja.« Talko nam je povedal predsednik športnega društva . Stanko Mab'jan. Predsednik tekmovanja Srečko Paul, ki je bil mimogrede povedano doslej predsednik tekmovanja na vseh 16. prireditvah, je pa tudi član centralnega odbora zimskih športnih prireditev Po Stezah partizanske Jelovice, pa je povedal: »Zadovoljen sem z današnjo prireditvijo. Vso pohvalo zaslužijo tisti člani društva, ki so zaradi pomanjkanja snega naredili več prostovoljnih ur pri pripravi skakalnice, če ne bi pomagali, ne vem, kako bi potekala današnja prireditev.« In tekmovalci? Tudi ti so bili zadovoljni. TekmOjji se jc začelo ob 13. uri, *°A pozdravil preds8^ društva Stanko Habija^J so alpski smučarji šport J. društva Plamen položil' ce k spomeniku Pa^'1^ Kropi in k spomeniku ta 1 v Lipnici. Potem se je i e a poskusnim skokom 'n^LV^ za uvrstitev pomerilo 60 j movalcev iz 11 šport klubov. Med mlajšimi mladin«1 bil najboljši letošnji liški prvak Peter Jenko že) 162,1 (31, 30.5), 2. JJ < Zelnik (Triglav) 151 (31. \ 3. Dušan Justin (SK y 149,5 (31.5, 31). — SttfJ mladinci — 1. Boris Ri^'j (Križe) 174,2 (5C, 33), 2. Jfl Jeglič (Triglav 167,1 (3?.J 3. Darko Pogačar (SK J 165,4 (32.5, 32). — člao}^, 1. Andrej Nahtiual (SSK * 178,4 (33.5, 33.5), 2. Pij Fagancl (Triglav) 171,5 M 32.5), 3. Ljubo Prešeren 1 , Jes.) 171,5 (32.5, 33). A. *»' 0< DRAGO MIKOLIČ, c f športnega društva Plam^^j bi| kandidat za najbo'JJ^ pri starejših mladincih. posien je v tovarni P'3^' žal je imel v drugem **■ $ smolo. Padel je in se uvrstil na sedmo mesto. PETER JENKO, republiški prvak pri mlajših mladincih je bil tudi v Kropi prvi. Doma je iz žiganje vasi in član TVD Partizan Križe. Pet let že skače, zaposlen pa je v PekO Tržič. JOŽE DEMŠAR, član -j* Partizan Križe, je bil, -Jjl mlajših mladincih tudi j$| favoriti. Obiskuje 6. ^jj osnovne šole, skače l,il ^(i že pet let. Na nedeljski redit vi je bil d. sel i. rta nosi Gorjanca Kranjski komblnatorec Janez Gorjanc je v necle-*J° dopoldne nastopil na wadicionalnem tekmova-^u tekačev po stezah Partizanske Jelovice v "ražgošah. Nastopil je v *wPi patrulj partizanskih en°t Slovenije, in sicer v ^Pl Kranja. Kranjčani *° zased« odlično drugo J5esto. Ko je pretekel "km in prišel v cilj sku-J?J z ostalimi člani ekipe OItvOU 13. ure, je takoj od-l0*d tekaške smuči, se "sedel v avto skupaj z "ukovnikom, ki je prav ako tekmoval v imenova-JJ1 ek'pi, ter se odpeljal "a otvoritev 80-metrske ^akalnice v Logatec. Prireditev v Logatcu se je Namreč začela ob 14. uri. Ko je pripeljal v Logatec, je naletel na oviro na poti k skakalnici, ki je oddaljena od središča kraja več kot 5 km, ker se zaradi ozke ceste ni mogel odvijati normalen promet, je 3 km pred skakalnico parkiral svoj avto ter jo v teku skupaj z Bukovnlkom mahnil na skakalnico. Tedaj so že absolvirali poskusno serijo in tedaj se je že začelo tekmovanje v prvi konkurenčni seriji. Ves zasopihan je priletel na vrh zaletišČa in izvedel odličen skok — 63 m. Ob koncu je pristal na odličnem drugem mestu in pustil za seboj vse reprezen-tante, razen Jurmana. J. J. Državno prvenstvo v hokeju na ledu Jesenice : Olimpija 6 : 7 9000 gledalcev je slabe vo-Irje zapuščalo ledeno ploskev pod Mežakljo, saj so videli prvi poraz domačega moštva z ljubljansko Olimpijo. Res neverjetno je kako so mogli železarji po vodstvu s 5:1 v sredini druge tretjine tekmo na koncu izgubiti. Za naslov letošnjega prvaka bo tako treba počakati do ponovnega srečanja 24. februarja v Ljubljani. V drugi skupini je ekipa Celja po slabi igri premagala mlade Kranjskogorcc. Ta poraz pa je Kranjsko goro pripeljal do izpada iz prve lige. V drugi zvezni ligi — zahod je kranjski Triglav v hali Tivoli igral neodločeno z zagrebško Mladostjo. Tudi Slovenska moška kegljaška liga Prva zmaga Jesenic Petjem kolu slovenske asfaltu spet odlično metali in jftoške kegljaške lige so keg- s tem še povečali vodstvo v 1 Triglava na domačem letošnjem tekmovanju. Tudi Priznanja novinarjem H ^jprganizatorji tekmovanj Je£ . s*ezah partizanske v 6. ce"» ki letos sodijo «soel!r8praznovanJa (ob >Ja CJL loškega ozem-Po i?° V nede,Jo dopoldan ■Končanih tekih pripra-Uje^^l^o slovesnost, na-radji , ° n°vinarjem ter dtiJ, lm hi televizijskim Poroči ln televizl^kim tn, DVa« Sportnih srečanj 8oiet alcem. katerih dol-j* mo zvesto spremlja- 1W $P°rtnih srečanj v te, 'Sošah in drugod je Pomembni spominski prireditvi pomagalo prerasti v dogodek vsejugo-slovanskih razsežnosti. Po. sebna priznanja v obliki odlikovanj so prejeli Tomaž Terček (RTV Ljubljana), Henrik Cbelais (Delo), Franci Pavšar (Radio Ljubljana), Franc Perdan (Glas) in Marjan Ciglič (Dnevnik). Medalje je nagrajencem izročil sekretar Smučarske zveze Jugoslavije in član organizacijskega odbora Miloš Ru-tar. (ig) Jeseničani niso razočarali, saj so dosegli prvo zmago in prvi točki. Triglav : Konstruktor 7876: 7207 — Triglav (Ambrožič 967, Martclanc 987, Stare 996, Kordež 934, Prion 1000, Vcho-vec 945, Jenkole 1011, Turk 1036). Jesenice : Konstruktor 7021: 6888 — Jesenice (Žele/nikar 848, J. Hafner 916, Langus 822, Smid 864, M. Hafner 864, Slibar 953, Šavnik 861, Oblak 893. Pari prihodnjega kola: 10. februar — Ljubljana-Center : Jesenice, 10. februar — Branik : Triglav, 11. februar — Konstruktor : Triglav. —dh V Besneči skoki, na Krvavcu veleslalom organizaciji šolskega a društva osnovne sortne v Četrtek 8. februarja, Sole r Jutri -an Scl->ak KranJ bo n* Krv avcu letošnje občinsko prvenstvo kranjskih osnovnih šol v veleslalomu. Nastopili bodo cicibani (ke), mlajši pionirji (ke), starejši pionirji (ke) in mlajši mladinci in V Poljanah: Galjot in Tepež stez ° Vuni tekmovanja Po So an Partizanske Jelovice Lo^o Poljanah nad škof j o Strm* tekmovali pionirji v lo ^Ca5skih skokih. Nastopi-Vseb i zu 80 tekmovalcev iz da i SJ?Venskih klubov, tako Talk t0 Praktično gene- Ven a pred republiškim pr-Soh™m' ki bo Prihodnjo C.v Ljubljani. V kon-^ nci starejših pionirjev, s]jj 0 Se Pomerili na 30-metr-skakalnici, se je tokrat najbolj izkazal Kranjčan Jože Galjot, med mlajšimi pionirji, ki so tekmovali na 15-me-trski skakalnici, pa je zanesljivo zmagal Tepež iz ljubljanske Ilirije. Vrstni red — st. pionirji: 1. J. Galjot (Triglav), 2. Bogataj (Gorenja vas), 3. Berčič (Hirija), 4. Velikonja (čepo-van), 5. Prešeren (Jesenice); ml. pionirji: 1. Tepež (Ilirija), 2. Ribnikar (Jesenice), 3. Krolnik (Alpina) itd. J. J. mladinke. Tekmovanje bo tudi ekipno. Ekipo bodo sestavljali po en najbolje uvrščeni tekmovalec iz vsake tekmovalne kategorije. Start bo za mlajše tekmovalce, to je cicibane in mlajše pionirje ob 9.30, za starejše pionirje in mlajše mladince pa bo ob 11. uri. Smučarski klub Triglav pa bo organiziral prav tako jutri, 8. februarja, ob 15. uri občinsko prvenstvo osnovnih šol v skokih na 25-mctrski skakalnici v Zgornji Besnici. Tekmovalci bodo razdeljeni v štiri starostne skupine od cicibanov do mlajših mladincev. Organizator bo sprejemal prijave še pol ure pred začetkom tekmovanja. Žrebanje bo ob 14.30 na skakalnici. J. J. v tej ligi bo o prvaku odločala zadnja tekma. Rezultati: Jesenice : Olimpija 6:7 (3:1, 2:6, 1:0); Kranjska gora : Celje 3:4 (1:2, 1:1, 1:1); Triglav : Mladost 2:2 (0:1, 1:0, 1:1). Lestvica A-skupine: Jesenice 8 7 0 1 71:24 14 Olimpija 8 6 0 2 68:27 12 Mcdvcščak 8 3 0 5 26:44 6 Partkan 8 0 0 8 13:83 0 Pari prihodnjega kola: Medveščak : Jesenice, Crvena zvezda : Kranjska gora. ' Z naših in tujih smučišč Tudi pretekla sobota in nedelja sta bili v znamenju smučarskih prireditev. Alpski tekmovalci so sc pomerili za državne in republiške naslove, skakalci in tekači so merili moči na zimskošportnih igrah Po stezah partizanske Jelovice, medtem ko jo jugoslovanska skakalna reprezentanca tekmovala za pokal Kongsberg. RAVNE — Za republiške naslove so se v veleslalomu in slalomu borili mlajši pionirji in pionirke. Največ uspeha so imeli, predstavniki mariborskega Branika, ki so pobrali vsa prva mesta. Vrstni red: veseslalom — pionirji: 1. Sitar (Branik), ...4. Smit, 5. Gartner (oba Alples); pionirke: 1. Črnko (Branik), ...3. Valič, 4. Pintar, 5. Kolčne (vse Transturist); slalom — pionirji: 1. Sitar (Branik), .2. Franko (Gorje), 3. Stcr (Transturist); pionirke: 1. Koklič (Branik), 2. Valič, 4. Pintar (obe Transturist), 5. Brcgar (Jezersko). MARIBOR — Na Pohorju je bil KS Branik organizator letošnjega državnega prvenstva za starejše in mlajše mladinke ter mladince v alpskih disciplinah. Od gorenjskih predstavnikov se je najbolj odrezal Tržičan Bojan Križaj, ki mu je v veleslalomu uspelo premagati vse svoje vrstnike. Vrstni red: smuk — starejši mladinci: 1. Hblzl (Fužinar), ...3. Sobi l (Jesenice), 5. J. Gartner (Alples); mlajši mladinci: 1. Spari (Branik), ...4. Križaj (Tržič); starejše mladinke: 1. Cerpes (Branik), 2. Bajželj (Triglav), 3. Bogataj (Tržič); mlajše mladinke: 1. Črešnar (Branik), ...3. Urh, 5. Pole (obe Radovljica); veleslalom — starejši mladinci: 1. Hblzl (Fužinar), 2 Polajnar, 4. šoberl, 5. Saksida (vsi Jesenice); mlajši mladinci: 1. Križaj (Tržič), ...3. Zibler (Tržič); starejše mladinke: 1. Cerpes (Branik), ...3. Bajželj (Triglav), 5. Vcber (Alpies); mlajše mladinke: 1. Crašnar (Branik), ...3. Urh (Radovljica), 4, Gartner (Alples), 5. Križaj (Tržič); slalom — starejši mladinci: 1. Sobcrl, 3. Polajnar (oba Jesenice); mlajši mladinci: 1. Mencinger (Branik), 2. Križaj (Tržič), ... 5. Semerl (Radovljica). MEŽICA — V Veleslalomu za slovensko prvenstvo se je pomerilo 94 članov in članic. Naslov najboljšega pri članih je osvojil Jeseničan Željan, pri Članicah pa Pogornikova (Olimpija). Vrstni red — člani: L željan (Jesenice), 2. Gorišek (Radovljica), 3. Pesjak (Jesenice); Članice: L Podgoršek (Olimpija), ... 3. Gazvoda (Jesenice, 6. Hafner (Transturist). CRNI VRH — SK Mojstrana je bil organizator republiškega prvenstva v veleslalomu za najmlajše. Pri cicibanih je bil najhitrejši Jeseničan Podrckar, pri cicibanih pa Župančičeva (Olimpija). Vrstni red — ciciban!: 1. Podrckar (Jesenice), ...4. Svab (Tržič), 5. Grašič (Transturist); cicibanke: 1. Župančič (Olimpija, — 4. Benedičič (Jesenice) 5. Likozar (Triglav). LOGATEC — Domači smučarski klub je bil na novi 80-metrski skakalnici organizator meddruštvene tekme. V odsotnosti reprezentantov je bil najboljši Jurman (Ilirija) pred Triglavanom Gorjancem. Jeseničan Demšar je četrti, član Alpine Poljanšek za deseti. MURAU — V tem avstrijskem mestu je bilo letošnje tekmovanje skakalcev za lovoriko Kongsberg. Naši so se odlično odrezali. Zmagal je Švicar Stciner, Prelovšck pa je odlični drugi. Po prvi seriji je vodstvo prevzel Jugoslovan Norčič, ki pa ga je v drugem poizkusu polomil in na koncu se je moral zadovoljiti s šestim mestom. Nasploh smo z našimi fanti lahko zadovoljni, saj so kar trije v prvi deseterici. Vrstni red: 1. Steiner (Švica), 2. Prclovšek, ... 6. Norčič, 7. Mesec, 15. štefančič, 16. Danilo Pudgar. V ekipni konkurenci je prva Švica pred Jugoslavijo in Avstrijo. -dh Občni zbor kolesarskega kluba Bled V hotelu Toplice bo v soboto ob 17. uri redni letni občni zbor kolesarskega kluba Bled. Mladi kolesarji blejskega kluba so v minulem letu dosegli lepe uspehe. Tarejo pa jih precejšnje teža- ve, saj imajo premalo športnih delavcev pa tudi denarja! jim primanjkuje. Prav zato vabijo vse ljubitelje kolesarskega športa na Bledu, da sa' vključijo v dejavnost tegai prizadevnega kluba. M. H* f Tokrat vam predstavlja-tno igralec športne napovedi, ki je razen lota in državne loterije naijboLj razširjena igra na srečo. Gorenjski igralci športne napovedi se lahko pohvalijo z lepimi dosežki. Pred leti sta dve pismonoši na napovedi priigrali 13 oziroma 9 starih milijonov, v predzadnjem kolu pa eden, katerega imena nismo uspeli zvedeti, dobrih 5 starih milijonov! Zato smo poiskali tri igralce športne napovedi, ki redno tedensko stavijo, rendar jih taka sreča še ni doletela. % Franc STAGAR, p&s-nonoša iz Kranja: »Na športno napoved igram od vsega začetka. Čeprav sem že dobil 400 tisočakov, se mi je v nedeljo, 28. januarja nasmehnila še večja sreča. V 4. kolu italijanske nogometne lige sem zadel S447 dinarjev. Seveda sem mora] plačati 10 odstotkov davka. Menim, da je Italijanska nogometna liga zanesljivejša od naše, kjer so doseženi včasih presenetljivi rezultati. Takih presenečenj v italijanski ligi nI in zato je tudi dobitkov na športni napo. vedi pri tej ligi več. Tam slabši nasprotnik zlepa ne bo zmagal v gos teh proti boljšemu nasprotniku. Redno prebiram list Eho, v katerem so vsi podatki o italijanski nogometni ligi.« ® Žanda PALHARTIN-GER, uslužbenka poslovalnice Jugoslovanske ■ lo-torje v Kranju: »čeprav se je igranje na športno slavo podražilo, ljubiteljev te igre ne zmanjka. Kar precej jih je v Kranju. Tudi sama igram, vendar doslej brez uspeha. Res je, da moraš poznati klube, vendar je veliko tudi od sreče odvisno. Redno poskušam srečo tudi na loteriji. Vsakič izberem končnico 153, vendar tudi pri tej igri nimam sreče.« # Alojz MESARIC, upokojenec iz Kranja: »Dobrih deset let že stavim na športni napovedi, vendar doslej brez večje sreče. Prekinem Ie takrat, ko me n| v Kranju. Po moje je lažje staviti na italijansko ligo, kjer favo. riti skoraj zanesljivo zmagajo, nogometaši slabših moštev pa ne' poskrbijo za pogostejša presenečenja. Tedensko potrošim na športni stavi od 70 do 80 dinarjev. Razen tega igram tudi loto, kjer sem že imel trojko, kupujem pa še srečke državne loterije.* J. Košnjek Filip Zupane, Srečko Bešter In Janez Kavčič, ki so sestavljali prvo ekipo kranjskega TP| glava, so v razredu patrulj starejših mladincev z razredi na 5 km dolgi progi premog zmagali. Drugim favoritom, tekačem Fužinarja, sreča ni bila naldojena, saj je Lasnik že km^1' po startu zlomil palico. Ekipa UJV Kranj, sestavljena iz predstavnikov postaj milice z različnih koncev Gorenjske, i* kot edino moštvo svoje vrste zasedla solidno 5. mesto. člani favorizirane patrulje partizanskih enot Radovljica so tokrat popolnoma odpovedali iet osvojili šele 7. mesto.