fcto XXXIII. Številka 99 •H—iilUii: občinska konferenca SZDL •SjTKranj, Radovljica, Skofja Loka U ftgg _ isdaja Časopisno podjetje Nlimni - Glavni urednik Igor Slavec O^ovorni urednik Andrej 2alar Novoletno veselje najmlajših — Pravljično naselje v hali Gorenjskega sejma v Kranju je včeraj dopoldne, ko je nastal tale posnetek, še samevalo. Popoldne je že oživelo v igri in srečanjih z dedkom Mrazom in njegovim spremstvom. Tako ho do 30. decembra vsak dan med 16. in 19. uro. Na sejmišču so urejeni lični paviljoni s pravljičnim gradom, uporabni za igro otrok. Organizatorji kranjskega novoletnega veselja najmlajših so poskrbeli za risane filme, lutkovne predstave, pravljičarje in vse druge oblike, privlačne za mladež. Srečanje z dedkom Mrazom bo na sejmu neposrednejše in prisrčnejše, predvsem pa prireditve ne bodo odvisne od vremena, (jk) — Foto: J. Košnjek Kranj, petek, 26. 12. 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO lturno politični trenutek SAP Vojvodine fevarnost nazadovanja kulture ^*nj — V ponedeljek. 22. dc-J«a, so se v Iskrini Tovarni ^aatskih telefonskih central na na javni tribuni »Kulturno trenutek SAP Vojvodine« pred&ta vn i k i V o j v cxi i n e in p. Pripravil j o je Republiški r za informiranje, spodbudili (nedavni »Dnevi kulture ŠAP Une v Sloveniji«. Uvodoma je Ivnik Komiteja Primož Žagar 1. da je to prva javna tribuna. >«tu pa jih imajo še več. kar vse S prispevalo k boljšemu infor-*« med republikami in pokra -medsebojnem poznavanju in iju bratstva in enotnosti, i bodo tekli v delovnih ijah in krajevnih skupno-iko so prvo pripravili v Iskri, iročju kulturne dejavnosti v okolju beleži pomembne CTiu gostov iz Vojvodine je I spregovoril Boško Krunio. predsedstva PK ZK Vojvo-- ki je v imenu delegacije čestital p*«n Iskre za nagrado Avnoja Lj^OTiil gospodarski, družbenosti in kulturni trenutek Voj-f kot večnacionalne skupnosti. *j pri uresničevanju enako-***ti narodnosti v Vojvodini lrjb«taja nevarnost nazadovanja **• Vojvodina letno izda 750 ima 86 časopisov, ki pa imajo nr> naklado, vendar so poli prav zaradi potrjevanja na- • identitete. Očrtih na področju kulture je tovoril Dušan Belič, sekretar §* skupnosti Vojvodine, ki je laje najpomembnejša opre-v prihodnjem srednjeročnem u decentralizacija združe-redstev v okviru kulturnih ti in uveljavitev svobodne grj dela. saj po tej poti danes '"'"> le 20 odstotkov vseh sred namenjenih za kulturo. Na I *l! pokrajine bodo obdržali le ^dovoljni tiste funkcije, ki predstavljajo skupni interes vseh delovnih ljudi Vojvodine. Stabilizacija ne sme pomeniti nazadovanja kulture, zagotoviti moramo pogoje za dinamiko kulturne ustvarjalnosti, stabilizacijo razumeti kot doprinos in ne' odrekanje. Nekaterih objektov res ne bomo mogli zgraditi, veliko pa lahko naredimo za boljše, strokovnejše delo. za boljšo povezavo na področju kulturnih dejavnosti od krajevnega do medrepubliškega sodelovanja, saj bomo s tem ustvarili možnosti tudi za združevanje sredstev, je poudarila Vera Milosavljevič. sekretarka pokrajinskega sekretariata za izobraževanja, znanost in kulturo. Gostje so posebej spregovorili tudi o močno razvejanem Ijubiteljstvu v kutlurnih dejvnostih v Vojvodini saj imajo nekatere oblike dela dolgo tradicijo. Podatek, da je v Vojvodini 43 odstotkov vseh kulturnih domov v Jugoslaviji, zgovorno pove. da je kulturna ustvarjalnost pomemben dejavnik življenja in dela vojvodinskega delavca in krajana. M. Volčjak V zdajšnjih razmerah moramo zagotoviti živahno kulturno ustvarjalnost, saj ugodno vpliva na delo, na družbenopolitično razpoloženje. Poudarek, ki gaje dala javna tribuna »Kulturno politični trenutek SAP Vojvodine« v Iskri sejmom k . * __1 "V---- -'•»nj — V nedeljo /.večer so se mrm vrata zadnje letošnje kranj-*jemske prireditve. 21. novoleten *TO IMAMO, A ZDRAVJE ENO SAMO... zato je ustrezna rešitev na dlani: Družinski zdravstveni leksikon Zaradi velikega zanimanja je založba podaljšala _ cas prednaročila do 15. januarja. PREDNAROČNIŠKA CENA PO 15. JANUARJU OBIČAJNA CENA Torej se še vedno lahko odločite za prihranek 206dinarjev in naročite DRUŽINSKI ZDRAVSTVENI LEKSIKON v vseh knjigarnah Mladinske knjige, pri njenih založniških poverjenikih ali na naslov Mladinska knjiga, Titova 3, 61000 Ljubljana, Prodaja po pošti C* 50 Ž i ' '° !7 r 1 O * r SJ1 O -I Vi O LAS 2.STRAN PtTfK, 26 OfCEMMA IStO PO JUGOSLAVIJI Priprave na 12. kongres ZKJ V okviru priprav na prihodnjo sejo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je bila v torek v Beogradu seja predsedstva CK ZKJ. Predsedstvo je obravnavalo osnutek bistvenih vprašanj idejnopolitične vsebine za 12. kongres ZKJ. Razpravljali so o nekaterih drugih vprašanjih, ki se nanašajo na mednarodno dejavnost in sodelovanje Zveze komunistov Jugoslavije V mednarodnem delavskem gibanju po 11. kongresu ZKJ. 450 tisoč zdomcev v domovini Kot kaže, je večina naših delavcev, ki začasno delajo v tujini, že prispela v domovino, kjer bodo preživali novoletne praznike. Do sedaj jih je prišlo že približno 450.000. Največ zdomcev se je pripeljalo čez mejni prehod Šentilj. Soglasje o pomoči manj razvitim Torkovo zasedanje zborov slovenske skupščine je bilo namenjeno obravnavi zveznih aktov, ki jih bo zbor republik in pokrajin sprejemal v naslednjih dneh. Najprej so podprli osnutke štirih zakonov, ki zagotavljajo hitrejši razvoj manj razvitih republik in Kosova v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Zbora združenega dela in občin sta dala soglasje tudi k osnutkom odlokov o spremembah odloka o prometnem davku in k osnutkom odlokov o enotni projekciji plačilne in devizne bilance Jugoslavije. Dohodki učiteljev zaostajajo Letos so bile izrečene številne pripombe zaradi nizkih osebnih dohodkov učiteljev. Njihovi osebni dohodki so zaostajali zaradi širjenja šolske mreže in ker je bilo z resolucijo omejeno povečanje mase sredstev za osebne dohodke za vse družbene dejavnosti. V osnutku resolucije za prihodnje leto povečanje sredstev za družbene dejavnosti ni več omejeno s 16 ali 18 odstotki, temveč naj bi rasli skladno z osebnimi dohodki v gospodarstvu. Zato bodo osebne dohodke skušali prihodnje leto uskladiti z dohodki v gospodarstvu. Najstarejša čitalnica V vasi Bajce blizu Cetinja so znova odprli ljudsko knjižnico, ki bo nadaljevala tradicijo najstarejše vaške čitalnice v Črni gori. V Baji cah je bila že leta 1893 ustanovljena čitalnica »Martino-vič«. Med obema vojnama so se v čitalnici zbrali napredni ljudje iz teh krajev. Vaščani Bajic so leta 1942 sprejeli znano bajiško resolucijo, s katero so javno povedali, da ne priznavajo italijanskih okupacijskih oblasti. Več cementa iz Dalmacije Vse cementarne, ki sodijo k 'sestavljeni organizaciji združenega dela Dalmacija Temeni, bodo z novo tovarno Partizan vred proizvedle pn bližno 2,635.000 ton cement^ Dalmacija cement velja za največjo proizvajalko tega gradbenega materiala inaši državi in *f j£ Stoikov vse jugoslovanski proizvodnje. J f Svet v tem tednu ^ tin?£ ~ Mladlnsk' J1*'"' ZSMS L^"^- J* bit ustanovljen Takrat " Tr** P""**" P" aktivnosti, uvedb že več družabnih srečanj in uspelih delovnih akcij, med katerimi velja še posebej omeniti ob trgovini Živila v Lahovčah ki so J Kuh n° P> Pesniškega sveta pri SZDL Zalog - KRANJ Predsednik medobčinskega sveta Socialistične zveze delovnega ljudstva za Gorenjsko Slavko Osredkar je sklical včeraj sejo medobčinskega sveta. Na seji so obravnavali oceno delovanja potrošniških svetov v krajevnih skupnostih in razpravljali o predlogu rebalansa letošnjega finančnega plana medobčinskega sveta. jk RADOVLJICA, Tradicionalno srečanje predsednikov osnovnih organizacij Zveze sindikatov in koordinacijskih odborov Zveze sindikata bo v ponedeljek. 29. decembra, ob 12. uri v hotelu Svoboda na Bledu. Na srečanju bodo ocenili delo osnovnih organizacij sindikata in občinskega sveta Zveze sindikatov v preteklem obdobju in se dogovorili o prihodnjih nalogah D. S. Le enotna akcija omogoča uspehe Na prvi programski konferenci občinske konference Socialistične zveze na Jesenicah so pregledali minulo dveletno delo in bodočo programsko usmeritev — Med široko in ostro razpravo so opozorili na vrsto pomanjkljivosti — Delo usmeriti med občane prek vseh oblik delovanja! Jesenice — Pripravljeno poročilo o delu občinske konference Socialistične zveze na Jesenicah v zadnjih dveh letih je udeležencem nedavne prve programske konference te organizacije nudilo nepopolno in nekoliko nejasno sliko zaradi premale določnosti vsebine pa kritičnosti v njej. To je že v uvodu konference delno dopolnil predsednik jeseniške Socialistične zveze Zdravko Crv. ki je poudaril nekatere slabosti v delu. Predvsem je opozoril na neaktivno delo po soseskah, hišnih svetih, vaških odborih in sekcijah v nekaterih krajevnih skupnostih. Ko je ocenil delovanje delegatskega si stema. ni mogel mimo ugotovitve o pogosti nesklepčnosti številnih delegatskih teles, kar kaže, kako je dejal, na slabše obnašanje kot na začetku razvijanja samoupravnih odnosov. V široki razpravi so udeleženci dodali svoje kritične misli o številnih pomembnih vprašanjih, ki bi jih morali reševati zlasti v Socialistični zvezi. »Kritična ocena našega skupnega delovanja,« je naglasil sekretar komiteja občinske konference ZKS na Jesenicah Franc Kobentar, »je osnova za boljše bodoče delo, ki ga bo treba prek vseh .oblik delovanja usmeriti med občane in I tem utrditi zaupanje v Socialistično zvezo. Aktivnost posameznih krajevnih konferenc SZDL,« je še med drugim dejal, »se namreč zelo razlikuje. Kjer je skrita za plot, je forumska in kampanjska, kjer je široka in enotna, BO že vidni uspehi.« Kot merilo uspešnosti delovanja Socialistične zveze je predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Slavko Osredkar opredelil njeno vpetost v reševanje problemov delovnih ljudi in občanov; od prizadevanj za uresničitev naložbe v novo elektro jeklarno pa do preskrbe tržišča. Kakor je dejal, je pomembna dolgoročna naloga Socialistične zve ze mobilizacija slehernega občana, saj gospodarska ustalitev zahteva spremembo vsega našega obnašanja. Drugi razpravljalci so ugotovili, da se kljub dosedanji večkratni obravnavi nekaterih vprašanj stare napake ponavljajo. Tudi v Socialistični zvezi, kjer še vedno marsikje seštevajo naloge in aktivnost fronte prepuščajo naključju, so premalo dosledni pri dokončnem reševanju problemov. Nekateri so ocenili, da je to posledica premalega poznavanja oblik in metod dela. Drugi so opozorili, da do slabosti morda prihaja prav zaradi razvejanosti oblik delo- vanja. Izvršni odbor ob predsedstvu namreč največkrat nima kaj opraviti, prav tako iz leta v leto životarijo posamezni koordinacijski odbori, nekatere oblike delovanja v Socialistični zvezi pa se pokrivajo z aktivnostmi v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Vzroke takega stanja bo treba, kot so menili, temeljito analizirati in se dogovoriti za bodoče delovanje. Razprava je pokazala tudi nekaj vzrokov za slabo delovanje delegatskega sistema. Razdrobljena akcija družbenopolitičnih organizacij, prepuščanje delegacij samim sebi, neustrezno informiranje, sprejemanje odločitev po že sklenjenih dogodkih in ne nazadnje napake v delovanju samoupravnih interesnih skupnosti so najpogosteje med njimi. Predstavniki šolstva so prav tako opozorili na nevzdržne odnose do področja vzgoje in izobraževanja, kjer se bo treba bolj složno in prepričljivo kot doslej odločati o skupnih ciljih. S. Saje Drugo leto igre s talci Ameriški talci, ki so že drugo leto v iranskem ujetništvu, so spet glavni vzrok zaostrovanja med Iranom in Združenimi državami Amerike — Zadnje slovo od Alekseja Kosigi-na V drugo leto se je že prevesilo prisilno ujetništvo ameriških talcev v Teheranu. Dnevi prizadevanj za izpustitev talcev, ki so jih Američani že hoteli rešiti ujetništva, pa je načrt spodletel, so minevali v medsebojnem obtoževanju, izsiljevanju in tudi obljubljanju, v prizadevanju" x za izpustitev 52 ljudi pa se je skušala vključevati tudi mednarodna skupnost, vendar brez večjega uspeha. Zadnje dni iztekajočega se lenj prihaja med Iranom in Združenimi državami Amerike do novih zsu ostritev. Iran zahteva od Združenih držav Amerike skoraj 24 milijard dolarjev za izpustitev talcev, na kar pa Združene države, osuple zaradi takšne zahteve, ne pristajajo. Presenečajo tudi glasovi iz Združenih držav Amerike, da Iranci slabo ravnajo s talci in da bi morale iranske oblasti dovoliti eni od mednarodnih humanitarnih organizacij, predvsem pa Rdečemu križu, dostop do talcev. Iz Združenih držav Amerike je bilo prav tako tudi slišati namige, da se utegne velesila ponovno odločiti za akcijo, s katero bi osvobodila talce. Vendar je v sedanjih odnosih med Združenimi drŽavami Amerike in Iranom veliko zapletenosti. Pojavlja se vprašanje, ali bodo Iranci v primeru neizpolnjenih zahtev postavili talce pred sodišče. Prav tako je slišati ugibanja. Če bo usoda talcev sploh rešljiva v času. ko bo v Ameriki na vladi še predsednik Carter. Reagan, ki bo prevzel posle ameriškega predsednika 20. januarja prihodnje leto. za zdaj še molči, vendar lahko upravičeno sklepamo, da bo usoda talcev ena prvih skrbi nove ameriške administracije. Talci pa niso edini problem tega dela sveta. Ze četrti mesec traja vojna med Iranom in Irakom. Vesti z bojišča so nasprotujoče, vendar velja ugotovitev, da spopad med državama zanesljivo še ne bo tako kmalu končan. V Moskvi so se z najvišjimi vojaškimi in državniškimi častmi poslovili od nekdanjega predsednika sovjetske vlade Alekseja Kosigina. ki je umrl pred dnevi. Aleksej je bil dolga leta v najožjem sovjetskem državnem in partijskem vodstvu. 16 let je bil Kosigin predsednik sovjetske vlade, pred tem pa je opravljal pomembne politične in vojaške dolžnosti. Aleksej Kosigin pa je bil v prvi vrsti gospodarstvenik. Med vojno je gradil sovjetsko vojno industrijo, po vojni pa je bil duhovni oče številnih sovjetskih državnih gosodarskih petletk. Kosigin je bil tudi človek, ki je igral vidno politično vlogo skupaj z Brežnjevimn in Suslovom že za časa vladavine Stalina. j K0$njek Kasnitev in podražitev Gradnja kranjskega mostu prek Sava bo dražja za 70 do 80 milijonov dinarjev, gradnja pa se bo zavlekla za okrog pol leta Kranj - Na družbenopolitičnem zboru kranjske občinske skupščine je delegat Andrej Babic postavil vprašanje, kdaj mora biti zgrajen most prek Save na Orehku oziroma Laborah. kdaj bo gradnja dejansko končana in kolikšna bo cena. Zaradi aktualnosti zadeve se je predsedstvo skupščine odločilo seznaniti delegate s to problematiko. Informacija je bila podana na skupščinski seji 17. decembra. Temeljni kamen za most je bil vgrajen 20. novembra leta 1978, predračunska vrednost pa je znašala 145.300.000 dinarjev. Med gradnjo so se pojavile nekatere težave in nujne spremembe načrtov. Manjkalo je železa, zaradi zahtev železnice je bilo nujno spremeniti projekt in podaljšati most. svoje je naredilo slabo vreme, mariborska Metalna pa prav tako ni zmogla pravočasno zgraditi konstrukcijo, premalo pa je bilo tudi delavcev. Kranjčani so na vse načine vzpodbujali gradnjo, se dogovarjali z izvajalci in iskali rešitve, da bi bil most do letošnjega 29. novembra, kot je bilo dogovorjeno, odprt. Vendar je bil rok očitno »preoster« in sedaj je znano, da bo most slcupai s križiščem, cestami in drugimi objekti nared sredi prihodnjega leta Neizbežne bodo tudi podražitve Ocenjujejo, da bodo znašala med 7JP in 80 milijoni dinarjev. Ko so se kranjski delegati seznanili s to internacijo, je bilo pričakovano vpraša nje, kdo bo kril podražitev. Za zdaj je jasno, da bosta podražitev pokrila republiška skupnost za ceste m kranjska občina, kar bo brez dvoma dodatno breme v ostrem stabiliza-cijskem letu. rs c 3 DOGOVORIMO SE SEJE ZBOROV JESENIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Jesenice - Ta teden se bodo nestali delegati vseh zborov jeseniške občinske skupščine. Na prvi seji bodo delegati obravnavali predlog dogovora 0 temjejih načrta jeseniške občine za obdobje 1981-1985 ter predlog smernic m nalog družbenoekonomskga razvoja občine prihodnje leto. Odločali se bodo tudi o sprejemu več predlogov odlokov: o spremembi odloka o davkih občanov, o proračunu občine za 1981. leto, o skupnostih za cene pa o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestitvi II uporabo stavbnega zemljišča Delegati zbora krajevnih skupnosti se bodo razen tega odločali o potrditvi predloga odloka o poprečni §n009-ni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter predloga za razporeditev in trajanje šolskih počitnic V vzgojno izobraževalnih organizacijah sredine stopnje Delegati /bora združe nega dela M bodo tudi izrekli o soglsju k povečanju dogovorjenih sredstev za občinsko zdravstveno skupnost in občinsko izobraževalno skupnost v letošnjem letu. Temelji družbenega načrta Predlog dogovora o temeljih družbenega načrta občine -Jesenice II obdODM 1981-1985 opredeljuje konkretne naloge vseh podpisnikov na desetih področjih. Na področju celotnega materialnega razvoj pred-videva, da bo družbeni proizvod realno naraščal po 4 odstotni letni stopnji, z njegovo delitvijo pa naj bi zagotovili hitrejšo rast akumiila tivno m reprodukcijske sposobnosti gospodarstva. Dohodek naj bi se na leto povečal za 3,1 odstotka, ob čemer naj bi dosegi 10 odstotkov nitjo rast vseh oblik porabe; tako bi bila največja - 5,7-odstotna - realna letna stopnja rasti pri sredstvih za razširitev materialne osnove dela m sklade. , , . s. Saj« Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n.sol.o. KRANJ objavlja za Delovno skupnost skupnih služb delovne naloge VODENJE VZDRŽEVANJA Pogoji: — visoka šola strojne smeri in 4 leta izkustev. — potrebno je znanje nemščine ter opravljen izpit iz področja varnosti pri delu Delo je enoizmensko in je zanj določeno 3 mesečno poskusne delo. za TOZD Stavek b.o. Kranj delovne naloge KOREKTORJA Pogoji: - srednja šola ali VK delavec grafične stroke s 4 leti delovnih izkušenj. Delo je dvoizmensko in je zanj določeno 2 mesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti spre-jema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk, Kranj, Ulica Mose Pi-jadeja 1, v 15 dneh po objavi. 5TEK. 26 DECEMBRA 1980 'Stanovanjsko gospodarstvo zaostaja 3.STRAN O LAS gradiva o uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospo- leženci seje občinske konference Zveze ko tov na Jesenicah so osrednjo pozornost po- na pnamrju stanovanjskega gospo uveljavljanju samoupravnih družbenoeko- $g3» ; \kih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu zkš™;!^n*ak;_?! f,em S() V™ Pri odpravljanju pomanjkljivosti na tem jjod- kov bodo odslej morali imeti komunisti večji vpliv Jesenice — Razmere v stano- bivalnih razmer ni dovolj učinkovit. Zaradi premalega družbenega vpliva na načrtovanje izgradnje in urejanje stanovanjskih sosesk pa na gospodarno uporabo namenskih sredstev je izgradnja stanovanj in drugih objektov prepočasna in predraga, so med drugim ugotovili v uvodu Razmere v stano-iBJskem gospodarstvu jeseniške *fuie »o komunisti že večkrat kri-ftfno ocenili, vendar za uresničitev Jnižbenoekonomskih odnosov na področju odgovorni še niso •tsrili vsega. Tako sedanji sistem ••dobivanja stanovanj in urejanja Konec llasanj in zavlačevanj Delegati vseh treh zborov občinske skupščine Škofia Loka so podprli in sprejeli sklep izvršnega sveta, da prekine sporazum 2 v Urbanističnim zavodom - PA Ljubljana o izdelavi urbanistične dokumentacije - M važno, kdo jo izdeluje, važno je. da bodo načrti čimprej sprejeti Izvršni svet je dolžan čimprej predložiti občinski skupščini predvidene urbanistične dokumente, ker pomanjkanje tovrstne dokumentdci-ie že resno ovira nadaljnji usklajen razvoj občine, zato je potrebno dražiti vse razpoložljive strokovne moč, Slovenije, d a bi lahko v naj-SaJiero možnem času sprejeli urbanistične načrte za 2in Gorenjo vas, ESJmke ter Poljansko in Selško dolino v celoti, so poudarili delegati ^ treh zborov občinske skupščine, ko so na sredini seji obravnavah uničevanje samoupravnega sporazuma med »viterni svetom občm-T^1L~™kL i„ Urbanističnim zavodom - Projektivnim ateljejem omenjenem sporazumu pooblaščen za urejanje ske skupščine in ki je pri- m sprejeli sklep izvršnega teljejem. Ljubljana, ^n^^^^^^^^ urbanistične dokumentacije> v ^.^^ zflVod _ Projektivni atelje Ker se je PoKa™\°' u* • večino dokumentov kasni in to več kot tega ni Bposf^nnaremu. saj ^ nekateri predloženi dokumenti, bi bilo sprejemljivo, razer.« g . M gkofjo Loko z okolico, k: Mj na ^v^r«.^^Mrnj«. v skupščinski dvorani je prav sedaj v javni razpr podprli ii pravljeni pomanjkljivo so d^aektfvnim ate sveta, da prekine sP°raz"™ * Jsvet v tem, da za izdelavo urbanistične Hkrati pa so podprli 1ZVIJ* osobljene institucije in kot je povedal dokumentacije poišče novep { petrič so se že dogovorili za izdelavo predsednik izvršnega sye%^?{Znsko m Selško dolino. Zaradi ureditve urbanističnih načrtov za m ^ skIenjenih pogodb za izdelavo te-medsebojnih razmerij kl ^"Jtacije za 2iri. Železnike in Gorenjo vas meljne urbanistične <*0*X™f iem delu na teh dokumentih pa je izvršni ter zaradi odločitve o naaaij« j ponovno zahteva od Urbanističnega svet zadolžil upravni organ. L|ubljana da v desetih dneh predloži zavoda - Projektivnega atelje^..- vso zavoda — Projektivnega «—.,--do sedaj izdelano dokumentacijo. Hkrati pa so delegati zahtevali, da se pregleda tudi delo upravnih delavcev, ki so zadolženi za področje urbanizma saj je znano, da prav na tem področju ostaja največ nerešenih zadev. Ugotovi naj se. v koliko ie za razmere krivo pomanjkanje osnovne urbanistične dokumentacije in kaj bi lahko izboljšali pri delu na oddelku, da bi občan lahko hitro in brez zastojev pridobil in uredil potrebne dokumente. L. Bogataj Seja kranjske občinske skupščine darili potrebo po ugotavljanju za nastajanje takih razmer. V načrtu sedanjega srednjeročne ga razvoja stanovanjskega gospodarstva v jeseniški občini so kot temeljno nalogo opredelili nadaljnji pospešeno stanovanjsko graditev, da hi tako do konca letošnjega leta zmanjšali priman jkovanje stanovanj. Predvideli so. da bodo zgradili 1428 stanovanj, od tega 1078 družbenih in .150 zasebnih. Pri slednjih bodo izpolnili načrtovane obveznosti, z 890 izgrajenimi družbenimi stanovanji pa precej zaostajajo za predvidevanji. Tako je danes v jeseniški občini 5136 družbenih in 5:129 zasebnih stanovanj, kar zdaleč ne zadostuje za potrebe vseh občanov. Pomanjkljivosti, v jeseniški občini še vedno nimajo prostorskega načrta in to vpliva na reševanje številnih vprašani, ni malo. Osnovna vzroka za zaostajanje v stanovanjski izgradnji sta predvsem premalo število razpoložljivih lokacij in nepravočasno pridobljena zemljišča za načrtovano graditev. Ob tem niso uspeli v praksi uveljaviti kar najbolj neposrednega odločanja delovnih ljudi in občanov o celoviti izgradnji sosesk in ceni stanovanj, uresničiti dohodkovnih odnosov med nosilci stanovanjske izgradnje, odpraviti pomanjkanje komunalno opremljenih stavbnih zemljišč pa uskladiti načrt stanovanjske skupnosti z načrti pridobivanja zemljišč, urbanističnimi in zazidalnimi načrti, načrti samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in drugih. Stanovanjska skupnost se tudi ni v zadostni meri uveljavila kot kraj dogovarjanja o vseh vprašanjih. Na seji so med drugim opozorili, da pri prehodu na ekonomske stanarine v jeseniški občini zaostajajo za približno leto dni. saj lani niso uspeli povišati stanarin za predvidenih 30 odstotkov. Težave so tudi pri vzdrževanju stanovanjskega sklada; po eni strani zaradi zastarelosti objektov in velikih finančnih zahtev, po drugi strani pa zaradi slabo organizirane hišne samouprave v približno polovici družbenih stanovanj. Ugotovitve o sedanjih razmerah v stanovanjskem gospodarstvu ne vlivajo optimizma za bodoči razvoj. Če bodo v jeseniški občini hoteli odpraviti dosedanje pomanjkljivosti in ob tem v prihodnjem srednjeročnem obdobju zgraditi 849 družbenih. 230 zadružnih in 180 drugih zasebnih stanovanj, kakor načrtujejo, bodo morali za dosledno uresničitev sklepov konference poskrbeti zlasti komunisti v stanovanjskem gospodarstvu. S. Saje /© ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske obvešča občane Gorenjske da od 25. 12. 1980 do 10. 1. 1981 zaradi zaključnih del ne bo odobravala potrošniških kreditov da bo 31. 12. 1980 banka odprta do 1 3. ure, razen ekspoziture Kranjske gore, ki bo odprta do 1 6. ure. V soboto, 3. 1. 1981 bodo banke poslovale z običajnim sobotnim delovnim časom Industrija nosilka razvoja V torek bodo v Tržiču podpisali dogovor o temeljih družbenega plana občine za novo srednjeročno obdobje DOGOVORILI SMO SE Delegatsko soglasje za javno razpravo Po sklepu kranjske občinske skupščine bo en Kesec trajala javna razprava o osnutku spre-'nemb in dopolnitev statuta občine, o osnutku družbenega plana kranjske občine do leta 1985, o muitku resolucije o izvajanju petletnega družbenega plana v prihodnjem letu in o osnutku prO- skupščine sprejeli osnutek brez večje ručuna kranjske občine za prihodnje leto razprave ki pa je biia izrazitejša, ko u^UilU, nr i*#i/tw r j je osnutek dokumenta nastajal. _ y sredo, 17. decembra Za spremembe in dopolnitve sta- Kranjska občinska skupščina je v sredo sprejela tudi osnutek proračuna občine za prihodnje leto. Delegati so menili, da je treba tudi na tem področju dosledno varčevati, zapo- nje družbenega plana in trošenje dohodka. Le tako bodo pogoji gospodarjenja in družbenopolitičnega življenja nasploh stabilenjši. Takšne opredelitve so značilne tudi zt osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v prihodnjem letu. Delegati so na zasedanju Tržič — Delegati skupščine občine Tržič so na ponedeljkovi in sredinih sejah zborov sprejeli dogovor o temeljih družbenega piana občine za novo srednjeročno obdobje in ga dopolnili z več predlogi amandmajev. Te bo danes izvršni svet pretehtal vključil v besedilo in ga, prečiščenega, v torek predložil v podpis vsem udeležencem. Z novim družbenim planom tržiški delovni ljudje postavljajo dokaj zahtevne cilje na področju družbenega in gospodarskega razvoja. Uresničitev je v veliki meri odvisna od industrije, ki bo tudi v naslednjih petih letih glavna nosilka razvoja. Z večjo produktivnostjo dela bo razširjala obseg proizvodnje v povprečju za pet odstotkov, uvajala zahtevnejše in donosnejše programe ter iskala skupne, zaposlovanje pa omejevala v vseh tistih proizvodnjah, ki ne prinašajo zadovoljivega dohodka. Družbeni proizvod bo naraščal po štiriodstotni letni stopnji, medtem ko se bodo sredstva za osebno, splošno in skupno porabo gibala za deset odstotkov počasneje. Zaostajanja bodo različna; hitreje od dohodka bodo rasla le sredstva za pospeše- vanje kmetijstva, za vzdrževanje komunalnih naprav in za splošno ljudsko obrambo. Zahtevne naloge čakajo tržiško gospodarstvo tudi na področju izvoza. Ta bo vsako leto večji predvidoma za slabih trinajst odstotkov in bo 1985. leta dosegel vrednost 930 milijonov dinarjev, kar je skoraj dvakrat več kot bo znašal uvoz. Zaposlovanje se bo gibalo v mejah naravnega prirastka, toda največ za 1,5 odstotka na leto. Predlogi amandmajev, ki so jih posredovali delegati zbora združenega dela in Bombažne predilnice in tkalnice ter iz Rogove Cevarne bogatijo besedilo družbenega plana in so sprejemljive, saj ne prinašajo novih materialnih obveznosti. Izvršni svet jih bo upošteval pri pripravi končnega besedila dokumenta, podobno kot tehtne dopolnitve družbenopolitičnega zbora, ki so se izoblikovale na predsedstvu občinskega sveta zveze sindiaktov in komiteja občinske konference ZKS Tržič. KRANJ -J * sestali zbori kranjske občinske .'fupščine: zbor združenega dela na J seji, zbor krajevnih skupnosti na J seji in družbenopolitični zbor na seji. Pomembne točke dnevnega ^a so obravnavali kranjski deleči in sicer so razpravljali ter hlepeli o osnutku sprememb in ''■polnitev statuta občine Kranj, o 4)utku družbenega plana kranjske *»čine do leta 1985, o osnutku reso-*cije o politiki izvajanja družbene-* plana občine Kranj 1981-1985 v ^hodnjem letu in o osnutku odloka 1 proračunu kranjske občine za Razen tega so spre- leto. o pi organ'" -goje za izvoz in sploh us|>eš-nejše gospodarjenje. Steklene tkanine slovenska elek-tro industrija, industrija brusov in NA DELOVNEM MESTU športne opreme trenutno v glavnem uvaža. Zato so v Iskri. Donitu. Svvatvju in v nekaterih drugih organizacijah pokazali veliko zanimanja za načrte tržiških tekstilcev, saj bi z nakupom njihovih steklenih tkanin, ki pa bi po kakovosti morale biti enakovredne uvoženim, prihranili veliko dragocenih deviz. Največ težav bo imela Bombažna predilnica in tkalnica / nakupom tuje strojne opreme. Zbrati bi namreč morala .10 odstotkov lastnih sredstev, ki pa jih nima kje dobiti Edini izhod je v združevanju denarja z bodočimi kupci. Da bi proizvodnja prinesla zaželeni dohodek, bi na leto morali izdelati najmanj |>et milijonm kvadratnih metrov steklenih tkanin, za katere velja podoben tehnološki postopek kot pri tekstilnih tkaninah. Dobrih 4.1 odstotkov blaga bi lahko prodali na tuje. ostalo koli čino pa bi potrebovala slovenska industrija. Preusmeritev je zajeta v gorenjskem planu za novo srednjeročno obdobje, zato tržiške tekstilce še toliko bolj obvezuje. C'e hočejo v korak z razvojem slovenskega gospodarstva in svoje panoge, si tokrat odlašanja res ne bi smeli privoščiti kljub težavam, ki bodo spremljale uresničitev zahtevnega načrta. H. -Jelov r;in zadostne količine kruha, mleka, masla, svežega mesa. rib. olja. sadja, zelenjave in drugih povrt-nin. To so osnovni prehrambeni artikli. Družbeni dogovor bo prav tako omogočal in vzpodbujal stalno preskrbljenost in zalo ženost s temi proizvodi, pospeševal samoupravno povezovanje kmetijske proizvodnje, živilske predelave, trgovine, tržnic in potrošnikov, določal osnovna načela preskrbovalne politike Gorenjske na dolgoročnih osnovah, pospeševal proizvodnjo in trgovino s kmetijskim in živilskim blagom, oblikoval rešitve za umiritev trga in za zagotovitev trajno dobre založenosti, izboljševal organizacijo prometa in skladiščenja, pospeševal izgradnjo maloprodajne mreže in skrbel za njeno enakomerno razporeditev, prav tako pa uvajal napredne načine skladiščenja ter priprave blaga za potrošnika. Izrednega pomena bo usklajeno načrtovanje proizvodnje in oskrbljenosti trga, tako za vsako leto posebej kot za daljše obdobje. Družbeni dogovor oziroma interesna skupnost pa ne bosta dosegla svojega namena, če ne bo trajne družbenopolitične podpore Občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij. V urbanističnih dokumentih bo treba zagotoviti zemljišča za gradnjo skladišč in drugih objektov, pomembnih za preskrbo ljudi z osnovnimi življenjskimi artikli. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča bo moral biti za te organizacije nižji, pri nakupi najrazličnejših prostorov pa bi morala imeti ta panoga prednost. Treba bo prav tako oblikovati ustrezno in za Gorenjsko enotno davčno politiko ter druge odločitve, pomembne za razvoj preskrbe Gorenjske. V prizadevanja za dobro delovanje skupnosti in uresničevanje družbenega dogovora se bo morala vključevati še naprej gospodarska zbornica, kjer naj bi bilo stičišče interesov odgovornih za kmetijsko proizvodnjo in preskrbo, pa banka z ugodnimi posojili za nakup hrane, predelavo in skladiščenje ter prodajo, družbenopolitične organizacije in v krajevnih skupnostih organizirani potrošniki. Problematika kmetijske proizvodnje in preskrbe je celovita in takšno mora biti tudi naše ravnanje, da bomo napredovali tudi na tem področju, ki vsako leto prinaša nove in nove probleme, težje rešljive brez organiziranega dela na dolgoročnih osnovah. Čim prej je torej treba sprejeti družbeni dogovor, ga začeti uresničevati, prav tako pa podpisati tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi gorenjske interesne skupnosti za preskrbo. •I. Košnjek SUne Studen - vulkanizer Železna lopata stroja za zamenjavo avtomobilskih gum se je zazrla za rob platišča, odrinila gumo in zazijala je luknja. Zdaj ima utrto pot železna roka. ki drsi ob robu platišča Z mojstrovo pomočjo odstopa guma po vsem robu in mimogrede je zunaj zračnica, in železna roka že drsi po drugem robu Odstranjena je stara guma. na platišče nastavi mojster novo. Zimsko, naravna v njej zračnico in žele/na roka na stroju /a zamenjavo gume že zavihu je rob gume na/a i po«I platišče. Na eni. na drugi strani Se nastavek za ventil, napolni zračnico z zrakom in že je mojster z novo gumo na c entrirnein stroju Zavrti kolesa. Oznake na sirom mu ločno pokažejo, kam je neba zabiti ute-ži in kolikšno težo naj imajo. Za bij« jih za rob. še enkrat preskusi in ko guma steče umirjeno, ko ni nobenega upletanja več. je guma pripravljena za varno vožnjo. Le še štiri vijake zavrta z zračno pištolo in s|>et je avto na svojih nogah ... Uren je ta fant. da mu komaj slediš. Stranki res ui treba dolgo čakati, saj še na kozarček V bližnjo gostilno ne utegne med tem . . . Za bratom je Stane Studen i/ C'adovelj pri Trsteniku pred približno dvema letoma prevzel to obrt vulkanizerja v Lescah pri železniški postaji, sicer pa tu delajo Studnovi že K) let. Takoj za Murkinim Klgom. Posrečena lokacija. Pri Klgu prodajajo gume na dvorišču jih pa že menjajo. No. sicer je pa tudi ta delavnica last Murke in jo ima mojster le v najemu. Pa niso predragi najem niso predragi / najemnino pri Murki. pove. sicer ne ve. kako bi šlo. kajti dela ni ves čas. Zdajle pred novim letom ga je največ, pa takrat, ko pade prvi sneg. No. spomladi, ko spet preohuvamo avtomobile v poletne gume. ta krat ga je s|h-I več. Pa pred dopu-sti. ko s«' odpravljamo na dolge \ o/nje Vmes pa ni takšne sile. in moj. »ter zlahka sam podela Zaveda pa s«-, da je treba pohiteti tedaj, ko je njegova sc/ona. le pa zadnje čase več »flikarij« zračnic. Ni lih vedno dobiti, pa jih raje zakrpajo, kot zamenjajo / novo Tudi popravilo zračnic ima moj-ster Studen V opisu svojih del po leg menjave in centriranja gum Vulkani/a« i|a je pravzaprav po pravilo zračnic. To delo je še kla sično. toda (udi to mojster opravi mimogrede Na brusilnem sirom narahlo pobrusi površino zračni- ce, kjer je prebodena. košček gume namaže z lepilom, pritisne na gumo. da še za nekaj časa v primež in potem io še v kadi preizkusi, če dobro drži. Da se popravljati, dokler ie zračnica še dokaj nova. ko pa postane poro/ na. pa na gre več. Kupi gum se mu nabiralo oh stenah. Nekaj jih bodo vzeli v protektiranje. Toda le številke in mere. ki so redke pri nas. pa seve da take. ki se jih izplača Ostalo bo šlo na smetišče, na odlagališče pod »skakalnico«. Ob četrtkih in vsako (soboto, ko ni vozen, ima zaprto. Takrat stranke sprejema poklicni kolega tam če/ progo Oba imata dovoli dela. Pravzaprav ga imajo vsi h* zdi človeku, če obišče takšnele de lavnice 11) prav v si fant je pri /a menjalnih pri centrirnin »trojih so enako urni Koniai slediš nji novim gibom .. . Nek.u dni bo še pohitel Do no vega leta bo še naval. Potem bo premor Po l"> marcu se bo pa s|Mt načelo in bo delo vse tja do maja. kajti zimska sc/ona -e na Gorenjskem potegne včasih vse do takrat Za enega samega je do volj zaslužka, za dva bi ua pa že ne bilo Zaenkrat je k.u /ado\o Ijen in nadaljeval bo / delom. << prat Cadovlje niso tako blizu Delo je. zaslužek je m ljudje pri haiajo / vseh koncev (imcniskc / Jesenic i/ Bohinja, Tržiča Kranja Le /a uteži za centrira nje je včasih težko Manjka jih in obresti jf treba vrsto trgovin, da m /a neka i časa preskrbi jen z njimi Drugače pa nima kai potožili Nairaje vidi. da |e polno dvorišče av tomohi|n\ m polna delav m< i strank Takrat ute kol namazano' I) Dolenc Uspešno leto Tako kot letos bi morali tudi v prihodnjih letih jemati resno gospodarsko stabilizacijo, sicer pričakovanih rezultatov ne bo — Delavčeva beseda mora biti odločnejša KRANJ - Kranjska občina je letos dosegla pomembne uspehe pri prizadevanjih za ustalitev gospodarstva. To še posebej potrjujejo rezultati devetmesečnega gospodarjenja, zanesljivo pa tudi celoletni rezultati ne bodo slabši. Z boljšim, odgovornejšim in organiziranejšim delom se da torej veliko doseči, ugotavljata v oceni družbenopolitičnega in gospodarskega položaja v občini komite občinske konference ZKS in izvršni svet občinske skupščine, ki je v sredo obravnaval to problematiko. Uspehi so predvsem posledica spoznanja in ravnanja, da je izvoz temeljne usmeritev gospodarstva kranjske občine, da je to trajna naloga in ne le trenutna parola ter da je izvoz glavni element poslovne politike. Presenetljivo visoka rast izvoza gospodarstva kranjske občine v letu 1980 (izvoz se je v primerjavi /. letom 1979 povečal za dobrih 50 odstotkov, uvoz pa le za dobrih 10 odstotkov, kar pomeni nad 80 odstotno pokrivanje uvoza z izvozom) pa še ne pomeni, da so že rešeni vsi tovrstni problemi. Sedanjo raven izvoza bo treba obdržati, kar ne bo lahko prav tako pa brzdati uvoz, vendar le do meje, da ne bo ogrožena normalna proizvodnja. Uvoz bo mogoče zmanjševati tudi z večjo uporabo domačih surovin. Velja ocena, da je bilo letošnje gospodarjenje uspešnejše tam, kjer je bil vpliv delavca večji. Resnejši problemi pa so se pojavljali tam, kjer je bil delavec odrinjen od odločanja in kjer je bila njegova beseda pretiha. Primere takšnega ravnanja najdemo na področju zunanjetrgovinske menjave, investicijske potrošnje, cen in tudi oskrbljenosti trga. Prav tako smo bili uspešnejši tudi v primerih, ko smo delovnim ljudem in občanom odkrito povedali o težavah in jih hkrati angažirali pri snovanju rešitev in planiranja razvoja za prihodnja leta. Letošnje leto je tudi primer, da so za vse težave mogoče rešitve, če jih le hočemo najti. Žal pa je še vedno preveč izgovorov, da nekaterih problemov sploh ni mogoče rešiti, čeprav bi bilo ob doslednejšem spoštovanju in upoštevanju določil ustave, zakona o združenem delu in drugih dokumentov delo veliko lažje. Prihodnja leta, za katera bolj organizirano planiramo razvoj, zanesljivo ne bodo lažja. Tega se moramo zavedati. Vsaka brezbrižnost ali podcenjevanje položaja nas utegneta drago stati. Prodornejši in vplivnejši moramo biti na svetovnem trgu tudi zato, da bomo samostojnejši v svojem razvoju in življenju. V organizacijah združenega dela moramo zagotoviti normalno proizvodnjo, nagrajevati in vzpodbujati pridnega ter ustvarjalnega, nedela vnežem pa bo treba ostreje stopiti na prste. Več mora biti uporabe svojega znanja, tehnologije in surovin, za kar možnosti imamo. Predvsem pa ne bomo smeli več živeti na račun neustvarjenega dohodka, ampak bo njegova višina krojila vse oblike porabe. Pot do višjega dohodka pa je boljše in orga-niziranejše delo ob zavesti, da je prispevek vsakogar, pa naj bo na tem ali onem delovnem mestu, pomemben. •I. Košnjek Poraba gorilnega olja v kranjski občini Varčevanje še šepa, Kranj Izvršni svet kranjske ogrevani na 25 stopinj in ponavaJP Kranj - Izvršni svet kranjske občinske skupščine je posredoval vsem organizacijam združenega dela in skupnostim v občini vprašalnik o porabi kurilnega olja in uresničevanju uredbe zveznega izvršnega sveta o varčevanju z gorivi. Vprašalnike je vrnilo 110 organizacij združenega dela in skupnosti, kar pomeni kar 97-odstotni odziv na posredovani vprašalnik. I/, odgovorov povzemamo najpomembnejše ugotovitve. Skoraj 90 odstotkov anketiranih organizacij združenega dela in skupnosti je odgovorilo, da redno spremlja in ocenjuje porabo goriv, kar določa uredba /veznega izvršnega sveta. Presenetljivo visok je bil odstotek pozitivnih odgovorov na vprašanje, ali imate izdelan načrt varčevanja z gorivi. Med anketiranimi jih največ uprablja srednje kurilno olje ali mažlit, precej manj pa je porabnikov težkih gorilnih olj in lahkih gorilnih olj. Pri porabi goliva so že opazni varčevalni ukrepi, vendar so še premiki Dragocene toplote še preveč spustimo v zrak. Še prepogosto je mišljenje, da morajo biti prostori ogrevani na 2» stopinj in ponavt vse storimo, da to dosežemo. Tu so rezerve še velike. Nujna bo družbenopolitična akcija, prav tako treba delovne ljudi in občane 5e^ osveščati z nujnostjo varčevi gorivom. Zanimivo je bilo vprašam* oskrbi z gorivom. Odgovori kasrfa da letos večjih problemov nt wk Glavna oskrbovalca sta Petro! if Istra benz. Anketa kaže. da je dnijp dobavitelj solidnejši, čeprav tudi na Petrolom ni bilo veliko pritožb. Precejšnjo količino gorilnega ob* potroši kranjska občina vsako let>> Letos bo številka dosegla 7l.90u.rt*' kilogramov, kar je enako 29% r> sternam s prikolico ali kar osen cistern dnevno. Podatki tudi opozarjajo, da bi kazalo razmišljati prevozu olja po železnici, za kar bi bilo treba zgraditi ustrezen terminal. Prevoz po železnici bi bil re-nejši. kar bi bila precejšnja razbremenitev za kranjsko gospodarstva Na splošno kaže rezultate anket ugodno oceniti, čeprav, kot sme zapisali, vse možnosti pri varčevanju še niso i/koriščene. -I. Košnjek □ KOVIN kovinsko podjetje Jesenice p Razpisna komisija za imenovanje individualnega poidovodnega organa, po sklepu delavskega sveta razpihuje dela In naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati i/pnlirjevati tudi posebne pogoje: — da ima najmanj višjo izobrazbo pravne, ekonomske, ali organizacijske smeri m I leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih — da ima ustrezne moralno politične kvaliatete. ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve in sposobnosti za razvijanje samoupravnih i hI nosov. Izbrani kandidat bo /a razpisana dela in naloge imenovan ga 4 ]era Prijave t dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v M\ dneh po objavi na naslov Kovin, kovinsko podjetje Jesenice. H. Veni nika 22. v zaprti ovojnici / oznako »/.a razpisno komisijo«. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sklepu delavskega sveta. fr* 26. DECEMBRA 1980 5.STRANO LAS zvirne slovenske knjige Vkdinska knjiga pred koncem leta predstavila met novih knjig, ki so letos izšle v zbirkah Nova menska knjiga. Kultura in Mlada pota -Wiit izbor del JJw» slovenska knjiga. Kultura. p» pota so tri zbirke Mladinske P sta izšli še dve pesniški zbirki: Tomaža Šalamuna Maske, ki so izraz prehodnega obdobja, prehoda v zrela leta, in Majde Kne Ko bo s čudovito gladkim gibom ukazala finale; zbirka pesmi, ki jih lahko označimo kot sodobno liriko. ki odraža poseben notranji svet. Pisateljica Gitica Jakopin pa je z romanom Veronika napisala zgodbo o mladem dekletu in znova dostojna razstava fotografij Janeza Bogataja - Drevi ob boda v galeriji Ivan Tavčar v Gorenji vasi odprli razstavo ^Grofij Janeza Bogataja, člana gorenjevaškega fotokluha. Devet-*mletni Janez je član kluba že od vsega začetka, končal je srednjo **fičn*t šolo in se posvetil časnikarski fotografiji v uredništvu Mladi-* Na republiških in ziAR«^°M| poJE SRČECE ,z 2ak,admce tjstjh ?AJ M^?ii..Hskih in umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz Jmk* Janez Menart .lostrac.,e Marlenka Stupica maternih ust_^''JJJ^. dan pj.r,,« Pripoved iz življenja med.- i Amon Ingoi . srečanja s problemi sodobnega mestnega živ cinske sestre m nje* cy I Ststdh Jakovljević VELIKA ZMEDA. Kronika o razpadu kraljevine Jugoslavija ZDRAVJE V DRUŽINI, Poljudno pisana knjiga. oo7f dobrodoSbb nasvetov za vsakogar, od otroka do starih ljud. polna vedno naročite za 190 din. v celo platno vezano "t™ ~no Koledar.» 240 ^"*^o pftEStftNOVE OKUŽBE »»•«> 1981 s««no - 240<*n«0«v lune in |H"■"•*! (lcr3) stanovanja) (ulica in ** 1 (poŠta) (St osebne izkaznice) (podpis) va 27. 610O0 LJUBLJANA izpričala posluh za problematiko odraščajoče mladine. V zbirki Kultura je izšlo delo Andreja Inkreta Novi spomini na branje, zbir kritik slovenskih literarnih del. ki so sedem let izhajale pri Naših razgledih. Inkreta poznamo kot kritika in ob branju zbranih tekstov lahko ugotavljamo, da so sočasni in da formulacije niso bile zgolj trenutni izraz. Zbirka Mlada pota pa je namenjena prvencem. Vsekakor je natančne pozornosti vredna knjiga Borisa Jukiča Ukleta graščina. Strah je beseda, s katero lahko označimo njegov prozni tekst, pripoved o domovih ostarelih. Avtor je dejal, da so nekateri njegovi prijatelji ogorčeno odložili knjigo, toda če hodiš po teh domovih, je resnica še dosti bolj drastična. Drugi prvenec pa je pesniška zbirka Iva Antiča Hekatomba, v kateri izpostavlja eksistencialni problem. Pesmi sicer niso nove in ne odsevajo zadnjega pesnikovega obdobja, temveč že minulega. Knjige so izšle v nakladi od 400 do 1.500 izvodov, cene pa se gibljejo od 250 do 600 dinarjev. M. Volčjak Osteološka razstava na Bledu — V prostorih Mladinskega kluba je 00 ZSMS Bled priredila osteološka razstavo, ki jo je pripravil Peter Vukotič. Šestnajstletni Peter, doma z Bleda se z osteologijo (vedo o kosteh) ukvarja ie dve leti. Uredil je lastno zbirko kosti domačih in divjih živali in del te zbirke predstavil blejskemu občinstvu. V Mladin skem klubu že dolgo časa ni bilo toliko obiskovalcev, ki so si ogledali zanimivo razstavo, posebej pa jih je pritegnil skelet mačka (na sliki). Peter je mlad in poln načrtov, zato lahko pričakujemo, da to ni njego va zadnja razstava. — V. Dolžan, foto: M. Vovk Kulturna društva na Gorenjskem Gorenjski muzej iz Kranja je pripravil razstavo Kulturna društva na Gorenjskem v letih od 1860 do 1914 — Drevi ob 18. urijo bodo odprli v kranjski Mestni hiši — Razstavo spremlja katalog Z nastopom ustavne dobe v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je bilo konec absolutizma in tedaj so bile šele dane možnosti za nastanek slovenskih društev. Gorenjska ni zaostala, nastala so številna društva, ki so postala žarišča narodnostnega in kulturnega življenja. Ločitev na političnem področju med liberalno in klerikalno stranko ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja se je odrazila tudi pri društvih. V mestih, trgih in večjih naseljih, kjer so imeli liberalci glavno oporo, so prišle tudi čitalnice pod njihov vpliv. Nasploh pa je narodno-napredna stranka posvečala kultur-noprosvetnim društvom manj pozornosti. Opirala se je predvsem na sokolska društva in na narodnona-predna društva Cirila in Metoda, ki so imela na Gorenjskem številne podružnice. Šele pristaši narodnoradi-kalnega gibanja, ki je zraslo v prvem desetletju našega stoletja, so se zavedali pomena izobrazbe najširšega kroga ljudi in so začeli na Gorenjskem prirejati javna predavanja in ustanavljati javne ljudske knjižnice. Katoliška narodna stranka pa je sistematično pospeševala izobraženost ljudi na podeželju. Podjetni in ofenzivni krščanski socialisti, ki so gospodarsko in politično organizirali kmeta, so skušali pridobiti tudi obrtnika in delavca, kar jim je na kultur-noizobraževalnem področju znatno uspelo. Delavska društva, ki so imela docela kulturnoprosvetni značaj, so ustanovili na Jesenicah in v Kropi. Na Gorenjskem (brez kamniškega in domžalskega območja) so imeli kar 51 izobraževalnih društev. Pogoji za nastanek socialnodemo-kratskih kulturnoprosvetnih društev pa so dozoreli šele neposredno pred prvo svetovno vojno, zato ta društva niso mogla razviti večje dejavnosti. Leta 1909 so v Ljubljani ustanovili Splošno delavsko zvezo Vzajemnost, ki je po letu 1911 ustanavljala podružnice po vsej Kranjski. Tako so podružnice v Škofji Lo- Kulturna skupnost Radovljica Ponoven sklic v v • iscme ki, Tržiču, Kranju in na Jesenicah. Delovanje Vzajemnosti pa je bilo kratkotrajno. Deželna vlada je namreč izrabila prireditev, na kateri je imel leta 191.3 Ivan Cankar predavanje Slovenci in Jugoslovani in Vzajemnost razpustila. Isto leto je bil ustanovni občni zbor novega social-nodemokratskega kulturnega društva Svoboda. Njena podružnica pa je na Gorenjskem zaživela le v Tržiču, njihovo nadaljnje ustanavljanje je preprečila vojna. Na razstavi je predstavljena raznovrstna dejavnost društev: zborov- sko petje, instrumentalna glasbena dejavnost, preproste in zahtevnejše igre. širjenje splošne kulture s pomočjo knjižnic in predavanj, telovadni nastopi in drugo. Nekatera društva so v desetletju pred vojno dosegla že tak razmah, da so preraščala v samostojne kulturne ustanove. Tak primer je bila na .Gorenjskem zlasti kranjska Narodna čitalnica, pri kateri so leta 1907 ustanovili dramski odsek, ki je pomenil začetek samostojnega gledališča. Iz čitalnice je zrasla tudi ljudska knjižnica, izšla je pobuda za ustanovitev krajevnega muzeja in galerije. Cital-niški pevski zbor pa je dal pobudo za ustanovitev glasbene šole v Kranju, ki je postala podružnica Glasbene matice in je lani praznovala 70-let-nico ustanovitve. Majda Zontar Igralci Slovenskega delavskega izobraževalnega in pevskega društva Sava na Jesenicah so leta 1911 uprizorili igro Zrinjski. skupi Radovljica - V |>e(ck. 20. decembra, ob lb*. uri je v prostorih osnovne šole v Radovljici ponovim skli< ■ana skupščina obeh zborov kulturne skupnosti. Zadnja skupščina, ki je bila sklicana v ponedeljek. 22. decembra, namreč ni bila sklepčna. Po intimnem čakanju s<> ugotovili, da oba zbora nimata potrebne večine: v zboru uporabnikov so bili štirje delegati premalo, v zboru izvajalcev pa dva. Navzoči so zato sklenili, da skupščino ponovno skličejo z istim dnevnim redom, ki obsega posebno pomembne naloge obravnavanja in sprejemanja planskih dokumentov in sklepanje o financiranju programa za prihodnje leto. Delegacije so s |x>novnim vabilom prejele tudi opozorilo; da opravljajo svoje delegatske dolžnosti, saj so odgovorni za delo in samoupravno vlogo kulturne skupnosti. 1 Kulturni koledar KRANJ - Drevi ob 18. uri bodo v Mestni hiši odprli razstavo Kulturna društva na Gorenjskem od 1860 do 1914. ki jo je pripravil Gorenjski sejem. V soboto. 27. decembra, ob 20. uri bo v dvorani Gimnazije Kranj priredil Akademski komorni zbor Kranj |>od vodstvom Matevža Fabjana svoj četrti novoletni koncert slovenskih narodnih pesmi. Koncertni program bo povezoval igralec Rudi Kosma«". V Mali galeriji Mestne hiše bodo danes ob 18.30 odprli razstavo likovnih del Vinka Tuška, v Strebriščni dvorani razstavo del Poldeta Miheliča. V galeriji Prešernove hiše pa bodo ob 19. uri odprli razstavo del kiparja Antona Flega. PRIMSKOVO - V soboto 27. decembra. in v nedeljo. 28. decembra, bo v zadružnem domu na Primskovem domače kulturno društvo Svoboda v okviru praznovanja dedka Mi a za uprizorilo mladinsko igm Frana Miličinskega »Zvezdica zaspanka«. Igro. ki je namenjena predvsem otrokom in mladini, je režiral Marjan Murko. KAMNIK - Danes ob 20. uri prireja Kulturni center Kamnik v dvorani kina Dom novoletni koncert, v katerem bo nastopil Simfonični orkester. V Galeriji Miha Maleša pa je odprta novoletna razstava akvarelov akademskega slikarja Miha Maleša. Razstava bo odprta do srede januarja, na njej ho moč odkupiti dela. SKOFJA LOKA - Drevi ob 19..10 bo Komorni zbor Loka pod vodstvom Janeza Jocifa pripravil v galeriji na Loškem gradu novoletni koncert. Koncertni spored vsebuje izbor letošnjih |)esmi. s katerimi so se škofjeloške pevke in pevci uspešno predstavili maja na letnem koncertu in dvakrat gostovali v tujini: v madžarskem Kbrniendu in italijanskem Por-denonu. Novoletni koncert pomeni tudi zahvalo vsem delovnim organizacijam, ki so letos gmotno podprli delo zbora. ZASIP - V soboto. 27. decembra, ob 19. uri bo v dvorani kulturnega doma komorni moški pevski zbor kulturno prosvetnega društva Zasip pripravil slavnostni koncert ob 55. let niči društva in pevskega zbora. O L S 6.STRAN. PETEK. 26. DECEMMA 1SM bombažna predilnica in tkalnica tržič V ■rser sem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem. SREČNO NOVO LETO 1981 in vas vabi v svojo trgovino DETELJICA v Bistrici pri Tržiču, kjer vam nudimo posteljnino po zelo ugodnih cenah Nove pridobitve KOVINOTEHNE Celje SKLADIŠČA IN PRODAJNI CENTER NA HUDINJI V CELJU 20 000 kv m skladiščnega prostora in 1 .000 kv m prodajnih površin Delovna organizacij Kovinotehna iz Celja je ob zaključku letošnjega leta dosegla pomembno delovno zmago Iz preko 1 70 let starih prostorov je preselila skladišča v nove prostore na Hudinji Z novimi, sodobno opremljenimi skladiščnimi prostori so delavcem zagotovljeni dobri delovni pogoji in vse možnosti /a resnično sodobno in učinko-vito poslovanje V sklopu novih objektov deluje tudi nov PRODAJ NI CENTER ki se v mnogočem raz hkjje od podobnih že obstoječih prodajnih centrov Posluje kot štiriindvajseta prodajna enota Ko-v.notehne TOZD TEHNIČNA TRGOVINA ki |e dosedaj razpolagala z 8 000 kvadratnih metrov skupnih površin v 23 prodajnih enotah / novim PRODAJNIM CENTROM pa so se te površine povečale za okoli 1 000 kvadratnih metrov na skupaj 9 000 kvadratnih metrov kovinotehna NAMEN PRODAJNEGA CENTRA V novem prodajnem centru je tre nutno zaposlenih štirinajst delav- cev, ki na enem mestu prodajajo vse. kar končni potrošnik potrebuje za gradnjo Na razpolago |e vse blago ki je v zalogah skladišč TOZD Veleprodaja Vsem mdividu alnim graditeljem in obrtnikom \e ponujena možnost oskrbe materiala za gradnjo od temeljev do strehe ah za vsakovrstne adapta cije, vse na enem mestu v novem prodajnem centru V NJEM LAHKO NABAVIMO PRODAJNI CENTER je na pregledno urejenih mestih založen z na slednjimi blagovnimi skupinami • osnovni gradbeni material • zaključni gradbeni material • izdelki črne m barvne metalurgije • vodovodno instalacijski material • ves potreben material in naprave za centralno ogrevanje • stavbno pohištvo • elektroinstalacijski material in • pomožni gradbeni material <r so še nekateri, ki trdijo M^e. češ da kultura lahko še r^-saj je treba najprej razrešiti f*«nbnejše« zadeve (na primer pločnike). Pravijo, da je že ■*"ni načrt prenove zgrešen, ker P/ačun posodobitve) zmanjšuje »"■o sedežev: da ni zagotovila, o razvile, kar je omogočilo tudi £*no blagostanje ljudi. Seveda je ^kaj takega mogoče le na račun Izterjanja njihovega skupnost-^■»lagostanja. na račun zaosta-_g družbenega standarda. V pjih letih se je to nasprotje tako jJUfilo. da se je bilo treba z njim K^jeti in ga začeti razreševati — K^ajnižjih« do »najvišjih« zadev. Ja°Rah. Tako gradimo kanalizaci- ■ J°0)unalno urejamo soseske, za-[**na so vprašanja telefonije. ff^ega centra, nove zdravstve- Postaje, ureditve pokopališča, tfokov... in nekoč naj bi po tej IJi prišel na vrsto tudi kulturni ■^mnenju nekaterih je trdno sa-KVfrvno socialistično družbeni) P*PQ mogoče zgraditi le tako. da postavimo trdne gospodarja t^nelje. nato nadzidamo poli-r°.in pravno nadstropie. za kul-družbeno zavest pa se bo že T$kakšen kot na podstrešju, ft^bj naša družbena zavest zao-Ej2a našo družbeno prakso Pretili smo. da se mora kultura t^iati vzporedno z ekonomijo in P*o. saj se bodo le osveščeni in M^Hk) bogati ljudje zmogli spo-Cj*i z vsemi težavami, ki jih pri-^ zadnji dve desetletji tega [T^ja in ki so prav letos sestopila ---.;<> na naš prag. Ne 7Wja in ki so pr«v Ne Oljnega obzorja na naš P"£ ^vpVatanje prvenatva material k* ali družbene **™%*"n*£ >bi moralo bit. nate delovanje !«ftminjanje sveta čimboji oave ^oin naši medsebojni odnos, .C m ?°in naši medsenojm < ^L je bilo vse do te najnovejše f*** knjige Se veliko nejasnega. Pob njem našla tudi ime Izidorja ffwla. Pa ja ni to tovariš, ki je P1 ieta na kranjski občini oprav l dela hišnika in zraven se P°oževai občinske materiale z JJJ'ic. ki smo mu jih prinašali z BMoncev? Pa je bij prav ta! Eden fft preživelih iz Udin borsta. Jpf 2. bataljona Kokrškega odre- L^or Kuljad je Primorec, doma m^fsjsrja. iz DoJa pri Novi Gorici. V^m. kjer so doma najbolj za-JpSlovemi- k" klicali J^jve letnike v italijansko vojsko. I.'linijo, je ušel čez mejo nekje JrCrnim vrhom. Se tisti skromni L''-*fc. v katerem je bilo najnuj-J^* je v begu izgubil Toda bil je P ilovenskih tleh. V Gornjem a**tcu se je javil na ž;i/i(lann*'n A/^a pot ga je v od i hi na Jesenice. m*je ie imel brata, potem pa /H delom. Zidar je bil in ponujal se je v Ljubljani, kjer so prav takrat gradili nebotičnik, pa v Smledniku, pa v Vodicah, Kranju in drugod. Peš je premeril vse poti, a dela zanj ni bilo. Potem so ga pri Pavletu v Goricah. Rakovčevi. vzeli za hlapca. Poleti je delal opeko, pozimi je golcal v gozdu. Dobri, pošteni ljudje so bili in pravi drugi dom je našel v njihovi hiši Izidor. Kmalu zatem, ko so prišli v deželo Nemci, so se pod Storilcem začeli sestajati zavedni Slovenci. Veliko Primorcev je bilo zraven. Ze julija 1941 so se zbrali v Pavletovi pečnici: Bordon. Zorzut. Fink. Oblak, Izidor in še nekaj drugih. Vodopivec in Ručigaj sta vodila sestanek in dajala navodila, kako naj organizirajo ljudi, jih pripravljajo za pomoč partizanom, zbirajo orožje in živež za prve borce, ki so se že zbirali na Veternem, v Gozdu in drugod pod Storžičem. Ze 1. avgusta 1941 naj bi Izidor šel v partizane. Imeli so načrt, da bi najprej požgali električne drogove, potem pa odšli. Pa ni bilo prave zveze in takrat je iz njihove skupine odšel samo Zorzut. Izidor je še naprej ostal na terenu in se je 2. bataljonu Kokrškega odreda priključil šele 6. julija 1942. Gospodar mu je dal svojo lovsko puško, daljnogled, odejo in celo šunko za popotnico. Bilo pa je to v času. ko je imel Kokrški odred najhujše dni. Udari Nemcev so se neprestano vrstili. 13. julija so partizane presenetili za Mačenskim vrhom in tu je bil ranjen tudi politkomisar Ivan Bertoncelj-Johan. Izidor, ki je imel sedaj že partizansko ime Jožek. ga je nosil po ostrem skalovju Mačenske-ga vrha nad Zaplato. K sreči so tedaj Nemci, ki so prihajali od GoriČ in zapirali tu obroč, malo zakasnili, sicer bi jih zagotovo dobili. Tako pa so partizani gledali z Jakoba, kako so Nemci šarili po njihovem tabo-rišču. Zvečer so se umaknili na Kokrško sedlo. \H. julija je Izidor pri požigu Bornove žage v Puterhofu in potem v vrsti prehranjevalnih akcij. Izpraznili so tudi trgovino pri sveti Ani, ki so jo Nemci dobro zalagali in živila odnesli pod Begunjščico v skale. Tu so imeli več takih skrivališč, kjer naj bi se nabirala hrana za borce 2. grupe odredov. _ r Ko je k Nemcem ušel partizanski kurir in vodič Miha Perko - o nje- Obnova kulturnih domov je škofjeloški problem, star dobrih dvajset let. Niti en kulturni dom v občini ni do kraja urejen. Najdlje so ga uspeli obnoviti v Železnikih, kjer so primaknili obilen prostovoljni dinar. Tudi v Hotavljah, Retečah, Poljanah so veliko naredili, vsega le ne zmorejo sami. Seznam kričečih potreb je dolg: So vodenj, Ziri. Lučine, Podlonk, Dražgoše, Bu-kovščica ... Toda vse kaže, da tudi prihodnjih pet let ne bo nič bolje. PROPADAJOČA POSLOPJA Pravzaprav bi jim težko rekli kulturni domovi. Zavoljo tega, ker niso namenjeni več zgolj kulturni dejavnosti. Z razvojem krajevne samouprave so postali prostor za najrazličnejše sestanke. Predvsem pa zavoljo tega, ker so to gasilski, zadružni domovi, ponekod, v odroč-nejših krajih so kulturna društva našla streho v starih, odsluženih šolskih poslopjih. Nekateri so bili zgrajeni že pred vojno, več po vojni, udarniško. Marsikje so to puste, mrzle dvorane, z razmajanimi odri. škripajočimi stoli, s strehami »skozi katere zamaka. Skratka neugledna poslopja. Le kdo bi še prihajal v mrzle dvorane, ko je lepše doma, v toplem stanovanju, ki ga greje centralna kurjava. Kulturne domove smo gradili prvo desetletje po vojni, tedaj, ko smo imeli najmanj. Zadnji dve desetletji se nam je krepko dvignil življenjski standard, zgradili smo si nove hiše, stanovanja z vsemi zahtevami sodobnega bivanja. Asfaltirali smo krajevne poti. zgradili vodovod, kanalizacijo, vsi bi radi imeli še telefon. Kulturni domovi pa so stali ob strani. Njihovi gospodarji, kulturna društva, so imela največkrat prazne blagajne. Kdo naj bi torej skrbel za njihovo vzdrževanje? Peščica zagnancev, ki vadi zavita v tople jope in šale ter si drgne premrle dlani. Ko napoči trenutek, da pokaže, kaj je naredila, pa pogosto zre v prazno dvorano pred seboj. Le kdo bi prišel prezebat dve debeli uri, saj stara peč na drva dvorane ne zmore ogreti. Tako dejavnost počasi usiha, nič več se ne zgodi, ob sobotah in nedeljah nimaš kam iti. Morda le v gostilno, če je odprta seveda. govem izdajstvu podrobno govori »Kokrški odred« — so bili nemški udari še bolj pogosti. Bilo je tako hudo. da so se umaknili celo na Koroško, pod Obir. v Sela, od tu pa spet nazaj čez Konjščico pod Storžič. In potem je zraven, ko 29. julija na Mali Poljani napadejo blizu devetdeset nemških policistov. V rjavih srajcah so prihajali v strelcih, z zavihanimi rokavi, se spominja Izidor, ki je bil takrat pomočnik mi-traljezca. Nepričakovano so udarili po njih in sedemnajst policistov je obležalo, več pa je bilo ranjenih. Po dolgem času spet uspeh partizanov! Tokrat je pomenil veliko več. Nemci so že udarili ven s propagando, da so partizani v Storžiču uničeni, zdaj pa je vsa Gorenjska vedela, da so še tu. da se ne dajo kar tako uničiti... Cez nekaj dni je prišel nalog, da morajo spet v prehranjevalne akcije. Moko so nameravali dobiti v Smu-kovem mlinu ob Tržiški Bistrici v Retnjah. drugi večer pa naj bi napadli orožniško postajo v Dupljah. Akcijo je vodil komandir 1. čete Janez Perko. »Kokrški odred« je o teh dogodkih pred bitko v Udin borštu prinesel vrsto podrobnosti. Naj le na kratko povem, da so partizani odnesli moko iz Smukovega mlina, bili pri tem opazovani, potem pa so se umaknili nad Ziganjo vasjo v Udin boršt. Na nedeljo. 13. avgusta 1942 je bilo. Dobro se spominja Izidor, da je tisto dopoldne Perkov brat Andrej šel v vas. da bi poizvedel kaj o nemških premikih, da je potem prinesel hleb kruha, ki so si ga porazdelili. Povedal je. da so ga videli ljudje, ki so šli iz cerkve in da ga je nekdo opozoril, da ga mora naznaniti. Da naj kar naznani, jim je zabrusil, naj kar pridejo Nemci, mi jih čakamo . . . Tudi lega se spominja, da je Jane/. Perko dobil tisti dan pismo od žene iz begunjskih zaporov, v katerem mu sporoča, da jo bodo zagotovo ubili, da naj poišče njen grob .. . Perka je to zlomilo in v njem ni bilo več čutiti tiste nekdanje odločnosti. Tudi to je bil. izgleda, eden od dogodkov, ki so usodno vplivali na kasnejše dogodke v Udin borštu. Popoldne so opazili, da so Nemci začeli obkoljevati Udin boršt. Borci so bili pripravljeni, da hi zvečer, ko se stemni, udarili in se prebili. Toda ' komandir je ukazal, da naj poča- ; kajo. Nevihta z dežjem Se je pnpra- Da je temu res tako. ui treba daleč. Ustavimo se lahko v Skofji Loki. ki je nekdaj imela kar dve izjemno živi gledališki skupini. Toda v mrzlo dvorano na .Spodnjem trgu je prihajalo vse manj gledalcev, dokler ni postala povsem sama. na robu propada. Ko so zdaj z obnovo vendarle začeli, se marsikdo sprašuje, kaj bo. ko bo nared. Kako se bo društvo po nekajletnem prisilnem molku pobralo, težko napovemo. Podobno se lahko zgodi tudi drugod.^če dvorane ne bodo vsaj za silo urejene. Ce bodo vsaj tople, saj v večini krajev dejavnost zaživi v zimskih mesecih, ko polja počivajo. PROGRAM OBNOV JE NAREJEN Obnova loškega gledališča je edina svetla točka v močno sivi, če ne rečemo kar črni sliki. Ne govorimo na pamet, podatki so zbrani. Program najnujnejših obnovitvenih del je škofjeloška zveza kulturnih organizacij naredila že za tekoče srednjeročno razdobje. Za pet let je predvidela 6.7 milijonov dinarjev. Pregram bo uresničen le desetodstotno. za obnovo kulturnih domov so vsako leto lahko porabili le po stotisoč dinarjev. Glede na potrebe, bore malo torej. Načrt obnov, ki ga je zveza kulturnih organizacij predložila pred petimi leti je temeljil na oceni, ki pa se je lani izkazala kot zelo realna Na pobudo kulturne skupnosti sta Janez Eržen in gradbeni strokovnjak Pavle Hafner obiskala 14 kulturnih društev v občini, ki delajo v prostorih, najbolj potrebnih obnove. Naredila sta natančen popis: kje bo treba popraviti streho, strop. oder. urediti ogrevanje, napeljati instalacijo, vodo ... Slika je resnično črna. kajti niti en kulturni dom v občini ni do kraja urejen. Račun je pokazal, da bi v vseh 14 krajih potrebovali nekaj več kot 18 milijonov dinarjev, če ne upoštevamo krajevnega dinarja. V to številko seveda niso zajeti kraji, kjer kulturna društva imajo, prostor pa ne. Z Lenarta, Davče. Martinj vrha, Javorij prihajajo želje po društvenih, krajevnih prostorih. KULTURNA SKUPNOST NIMA DENARJA Zdajšnje razmere so povsod okle-stile investicijski dinar. Tudi obnovo vila zvečer in veliko možnosti so imeli, da bi se prehili. Toda ne! Ostali so v gozdu vso noč. zjutraj so pa Nemci napadli. .. Partizani so sprejeli borbo in se ob napadu umaknili v reber. Nemci so stiskali obroč. Okrog desete ure je bil Izidor ranjen v čeljust. Hudo je krvavel in .splazil se je v gozdno jamo. ki je bila čista, brez dračja. le v sredini je rasla kakšne meter in pol visoka smrekiea. Zavlekel se je podnjo. Nabojev ni imel več. le kragujevko si je prihranil za konec. Kri ni prenehala teči. Ce je imel zaprta usta. jo je požiral, zato je raje pustil, da mu je odtekala na tla. Silno je oslabel. Skozi veje smrekice je .videl Nemce. ki. so prihajali z obeh strani, gledali v jamo. toda niso ga opazili. Danes razmišlja, da bi zagotovo spustili vanjo rafal ali vrgli bombo, če bi jama ne bila videti tako prazna. Ko se je spustila noč. se je izvlekel. Hotel se je orientirati in pogledati, kje je Storžič. Toda nič ni mogel videti. Tedaj je na kuri ju nad sabo zagledal postavo. Mislil je. da je partizan. Hotel je zaklicali, tedaj pa je oni spustil rafal. Izidor se je zavlekel v trnje in se pritajil. Zjutraj je zaslišal, kako nad njim pokajo vejice. Prepričan je bil. da se mu bliža Nemec. Nobene moči ni več imel zaradi izgubljene krvi. Vzel je »kragujevko«. potegnil ven varovalko in čakal, da oni pride blizu-.-potem bo sprožil. Pa se je prikazal srnjak . . . Ko je videl, da je na tem koncu nevarnost minila, se je na pol vlekel v smeri proti Letencam. Vsakih deset minut se je moral uleči na tla. Tretji dan že ni nič jedel, le pri studencu se je napil vode. Pri Leten-cah je videl Nemce, ki so držali obroč. Ponoči mu je uspelo, da se je privlekel do Goric in do Pavleta. V šupo se je zavlekel. V krvavi rani in v krvi. ki se mu je lepila po telesu, so se mu že zaredili črvi .. . Domači so mu naredili bunker prav na vrhu senika, ob lini. kjer je imel razgled po vsej dolini in je vedno lahko prvi opazil Nemce, če so se bližali. Kosti iz zdrobljene čeljusti so mu izvlekli kar s kleščami za žeblje. Trinajst koščic in le kozarci žganja za narkozo . . . Šestnajst mesecev je bil tako skrit, toda rana se ni in ni hotela pozdraviti. Gnojilo se ie kar naprej, spirali so mu jo in kulturnih domov, čeprav je to dejansko vzdrževanje zgradb in ne gradnja. Pri škofjeloški kulturni skupnosti so v osnutek načrta za prihodnjih pet let šli z 31 milijoni dinarjev za obnovo in gradnjo kulturnih domov in /. .14 milijoni dinarjev za investicije in investicijsko vzdrževanje pri poklicnih kulturnih ustanovah. Nato se je začelo usklajevanje. Povsem jasno je bilo. da je skok z borih 100 tisoč dinarjev na 6 milijonov dinarjev letno pri kulturnih domovih skorajda nemogoč. Toda. da bo ta dinar tako zelo okleščen pri zvezi kulturnih organizacij, kulturni skupnosti niso pričakovali, tudi v številnih krajih škofjeloške občine, v katerih domovi kličejo po obnovi, ne. To vendar niso bile želje, temveč resnične potrebe. Tudi loški grad je prepotreben obnovitvenih del. pa grajski vrt. obzidje, da o Visokem sploh ne govorimo ... Toda pri kulturnih domovih se je kupček zmanjšal na 4,5 milijonov dinarjev, pri poklicnih ustanovah prav tako na okroglih 4,5 milijonov dinarjev. Za vseh pet let seveda. Akcija je znova padla v vodo. Kaj zdaj? Prednost bodo imela skrajno nujna, neodložljiva dela. kraji, kjer je kulturna dejavnost najmočnejša, kjer bodo naložbe najbolj učinkovite. Pokrpali bodo najnujnejše, da se ne bo zgodilo podobno kot na Visokem, da ne bo dejavnost usahnila. Na dlani je. da bodo uspeli najvztrajnejši. V Zireh pravijo, da se zavedajo, da denarja za obnovo kulturnih domov ni. Toda ne bomo držali križem rok. pravijo. Zakrpali bomo streho, da ne bo zamakalo. Naredili bomo načrt obnove doma. Morda bo čez dve leti, tri vendarle več možnosti. Zirovci so vztrajni! Kaj pa drugod? Marsikje visi grožnja, da bodo obupali poslednji zagnanci za kulturo. Da vsi krajani ne bodo razumeli, da potrebujejo dom. kamor bodo radi prihajali, ki bo središče krajevnega življenja. Kajti predstava, ki jo pripravijo v Lučinah je za njih prvovrstni kulturni dogodek? Bo kdo našel čarobno formulo za vzdrževanje, obnovo kulturnih domov? . M. Volč.iak preobvezovali. Ne da se povedati, kako so trpeli domači pri tem. Nemci so delali preiskave, posebno še potem, ko so partizani izvedeli, da je Izidor doma. Moralo je priti komu nepravemu na uho . . . In kadar so prišli, je Izidor videl, kako so tam spodaj pri kapelici postavili mitraljeze. Kadar so izvedeli, da bo preiskava, se je navadno umaknil: v butare kakšnih 200 metrov od hiše ali v pečnico. Tudi po dva dni je bil v pečnici. Takole skrivanje in stalne napetosti, strah, da te bodo odkrili, pobili vse domače, je bilo hujše kot vsak boj. Od premalo gibanja je bil Izidor ves otrdel, otopel, oslabel in celo glas je izgubil, ker je vedno govoril le šepeta je. Le za las je manjkalo, da ga nekega dne niso našli. Zapičil se je eden od Nemcev prav v tisto njegovo lino in hotel je priti gor. Sele ko mu je gospodar dopovedal, da je nevarno, da se je na teh velbih že eden pred leti ubil. je oni prijeli jal . . . 1. ali 2. marca 1944 je Izidor odšel v partizansko bolnico pod Storžič. Toda za njegovo rano ni bilo zdravil. Potrebna je bila operacija. S skupino kakšnih 15 ranjencev je odšel poleti v Belo krajino. Dolga pot je bila: mimo Kranja do Smlednika, čez smledniški most na Podrečo. od tu v Goričane. spet nazaj na Podrečo in čez Cepulje v Selško dolino, na Martinj vrh. od tu na Vojsko, na Otlico, pod Nanos, mimo Postojne v Cerknico, od tu pa na Babno polje in Prezid do Kolpe in v Novo vas pri Kočevju. Tu so čakali na avion, ki bi iz Zagradca poletel v Bari. Toplejšo obleko in čevlje so pustili borcem. 22. ali 23. septembra 1944 so poleteli. Ne more pozabiti tega doživetja. Kako so jih tam pričakali z belim kruhom, grozdjem, cigareti, kavo. Operirali so ga. tudi plastično operacijo so mu naredili, konec februarja 1945 pa je potem z ladjo odplul v Dubrovnik in v Zadru dočakal svobodo. Sele junija se je vrnil domov v Gorice. Najtežje, se spominja danes, je bilo tiste dni. v juliju in avgustu dvainštiridesetega. ko so hoteli partizane iztrebiti, najlepše pa menda tisti večer, ko se je spel osvobodil tiste luknje v senu, ko je bil spet na poti v partizane, ko je na Pustovem vrtu čakal na vezo. in i/. Svarij slišal vriskati partizane ... D. Dolenc" CL/AS10.STRAN PETEK, 26 DECEMBRA 1MB Žepkova Tinca Dekle je bila se tedaj, ko smo otroci hodili k njej po meso. V tisto majhno belo hišico sredi Stražišča, z zelenim oknom in zelenimi vrati, vedno lepo poribano in s svežim smrečjem na pragu. Kodrasti lasje so ji silili izpod bele rute, kadar je morala zavihteti sekiro, da je presekala mozgova kost, ki nam jo je naročila mama h govejemu mesu. da bo boljša juha. Pa vendar je Tinca pri tem svojem delu ostajala tako ženstvena. Pri njej je bila mesarica le grob izraz, ona pa je bila vse kaj drugega. Morda zaradi njene mladosti, njene živahnosti, njenega smeha. Ali pa morda zaradi gospodinje v njej, kajti k vsakemu kosu je znala tudi svetovati, kako ga prav pripraviti. Brez nasvetov pri Tinci nikoli ni šlo. Tudi danes ne gre in mož se velikokrat šali, da je pri njih kuharski tečaj namesto mesnice . . . Mesnica je bila pri Zepkovih že več rodov nazaj. Že takrat, ko v hiši še sploh niso imeli podov, temveč le steptana tla. Koštrune so jim vodili s Hrvaškega gor in s k oštru njim mesom so zakladali vse mesnice do Tržiča. Obdržali so jih pa tudi za pašo. Taka je bila navada. In ko je po I. svetovni vojni Tincin oče prevzel mesarijo doma. so stare navade obdržali. Otroci so morali na Žmajni pasti koštrune, prati čreva v abnit i, pomagati v mesnici. Tinca je bila najstarejša od petih otrok. Štiri hčere in enega sina so imeli. Pa je življenje hotelo tako. da je šel sin po svetu in mesnica je padla na Tinco. Hočeš, nočeš. Saj je bila pri živini in v mesnici kuhana,in pečena. In s klobasami ali salamo je postregla kupca, ko je morala še pručko pristaviti. Pa vendar. Ni si želela postati mesarica. Čeprav skoraj ni imela otroštva, je bila sanjav otrok. In ko so jo v šali spraševali, če bo mesarica, ko bo velika, se je vedno otepala, da ne bo. Pa je prišel nekega dne oče domov in resno dejal: »Tinca. zdaj pa pridna bodi, zdaj si pa vajenka. izpit bo treba delati . . .« Kaj pa ji je kazalo drugega, kot trdo prijeti za delo. Najprej doma, potem v mesnici, pa spet doma. Vedno v mrazu. Tinca je železna, so govorile ženske, ki so prihajale v mesnico. Srež je stal po stenah. Da je kristalna dvorana, se je smejala Tinca. Nič ji ni prišlo do živega, tedaj, pa ji je krtača sproti primrzo-vala k tlom, ko je ribala mesnico in ko je na Zabnici prala predpasnike so ji zadnji primrznili na dno škafa . .. Navadiš se mraza v življenju, pa tudi revme nalezeš. Danes je je polna. Toda še vedno je raje v mrzlenm kot v pretoplem. ■ Tinca je danes že upokojena. Pa tudi sedaj ne miruje. Od Mesoizdel-kov Skofja Loka še vedno prodaja meso doma v Zgornjem Bitnju. Zadovoljna je z njimi. Niso je pustili na cedilu niti takrat, ko je bila najbolj kriza za meso. Njene gospodinje so ga dobile vsaj po pol kilograma. No. danes so gospodinje res bolj zahtevne kot v tistih časih po vojni, ko je v Tincin i mesnici visela samo govedina, pa svinjsko in kakšni vampi. Toda še vedno raje vidi, pravi Tinca. da ženske sitnarijo, samo da je mesnica polna. Najtežje je reči. da nima. Čeprav je res, da se obetajo slabi časi in bi morali biti bolj skromni. Tudi Tinca prizna, da je včasih juha drugače dišala iz lonca kot danes. Posebno, če so dobili krave s hribov, s Poljanskega. Poznala se je sončna paša. Danes je z umetnimi krmili vse prisiljeno. Za hitro pripravljanje je pa boljše, pravi. Vedno je hitela, kar pomnim. Nikoli časa za klepet. Morda le takrat, ko ji je zmanjkalo mesa in je čakala, da ji ga pripeljajo. Toda to.je bilo silno redko. Opoldne je zapirala in resnično ji ni bilo prav nič po godu, če so stranke zamujale. Dolinarjeva, babica, je bila navadno zadnja. Potem se je Tinca enkrat razhudila. Babica se ji je pa kar smejala: Tinca. ti si kot Fajdiga. Vsakega nakuriš. pa vsakemu ustre-žeš .. . Pa je res vsakemu želela le ustreči. Se danes. Poleti ne mine nedelja, da ne bi prihajali k njej po maso za čevapčiče. po maso za žare in ražnje. Morda jih je prav preveč raz vadila, toda vesela je, če lahko ustreže. Nikoli ji ni bil pretežak ta njen poklic, čeprav je resnično težaški. Nihče noče več za mesarja. Letos so menda v Kranju iskali petnajst vajencev, so pa enega dobili. Težak, a če imaš veselje zanj, gre prav tako dobro delo od rok. Tako se je vživela vanj, da ji je bilo resnično hudo. ko se njen prvi sin ni odločil za njen poklic . . . In kdaj ji je najlepše? Ko tam na koncu vrta, ob vodi, zacveto potonike. Cvetje je njeno veselje. Ob sončnih jutrih je naprej pri njem in pri vodi. In takrat skrivaj spet malce posanjari. kot v tistih lepih mladih letih ... D. Dolenc Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni Servis IKranj z n. sol. o. Skladišče GRADITELJI! ~ ^^^^^ Hrast je, tel. 26-371 Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — cement — Schiedel — YU — dimnik — parket — lamelni — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 litrov Sam, v invalidskem vozičku Janez Resman s Srednje Dobrave živi v nemogočih stanovanjskih razmerah, pa vendar se še vedno iščejo oblike in sredstva nujne pomoči — Bo moral še to zimo zmrzovati in čakati? Srednja Dobrava — Pisali smo o Janezu Resmanu s Srednje Dobrave, ki je štirinajst let delal v kroparskem Plamenu in veljal za izredno dobrega delavca, od leta 1969 pa je invalid in že pet let na invalidskem vozičku. Ostal je sam v svoji hiši na Srednji Dobravi, sam z invalidskim dodatkom in pokojnino. Sam v dvesto let stari hiši in z brezupno zdravniško diagnozo: skleroza multi-plex. Janeza Resmana bolj kot vse drugo utruja in slabi prav tb, da je ostal sam. njegova hiša pa je stara in dotrajana. Ko so Janezu odpovedale noge, ni mogel z vozička odpreti niti vhodnih vrat niti se zapeljati čez visoki prag. S pomočjo sosedov zdaj to pot nekako zmore, vendar ima Janez še vedno veliko vsakdanjih problemov, ko mora vse opravljati z invalidskega vozička. Tedaj smo dejali, da smo prepričani, da se bo stanovanjsko vprašanje invalida s Srednje Do-brabe primerno rešilo in da bomo zmogli ta človeški in humani dolg brez odlašanja, ovinkarjenja in izgovorov. Vendar pa je danes Janez Resman še vedno sam. sam s svojim stanovanjskim problemom. Z majhnimi stroški bi mu lahko uredili vsaj sanitarije, ki jih ima danes izven stanovanja deloma pa bi lahko popravili dva prostora, kjer prebiva. Prav zato so se zbrali na Srednji Dobravi člani komisije za zdravstvo in socialno skrbstvo pri krajevni skupnosti Srednja Dobrava, skupaj s predstavnikom Alpdoma. Vendar rešitve še danes niso našli, kajti Alpdom v Radovljici ni pripravljen financirati obnove prostorov invalida — pripravljen je le ponuditi kredit, po ugodni obrestni meri in odplačilnem roku. Pri Alpdomu menijo, naj bi primer reševali skupaj Plamen, krajevna skupnost in socialno skrbstvo, sami pa menda nimajo sredstev, da bi reševali takšen primer. Radovljiško socialno skrbstvo? Ni se jim niti zdelo vredno, da bi se udeležili sestanka na Srednji Dobravi — pa vendar nimajo tisoč takšnih primerov v občini. Vsi si seveda želijo, da bi Janez Resman odšel v dom starostnikov v Radovljico in vsi tisti, ki tako mislijo, ne vedo, kako hudo in težko je razmeroma še mlademu Janezu, da bi zapustil domačijo in svoj dom. Zato bi vendarle moralo veljati, da se Janezu popravijo stanovanjski prostori, s sredstvi Alpdoma, ki mora imeti v svojem programu tudi sredstva za reševanje zdravstvenih in socialno ogroženih občanov. In če Janez Resman s Srednje Dobrave ne sodi mednje, potem je vprašanje, kakšna so solidarnostna merila in pravila in kdo je sploh upravičen do takšne pomoči. Z Janezom Resrnanom v radovljiški občini še vedno ostaja dolg, naš dolg, ki ne trpi odlašanja ... D. Sedet Brucovanje kranjskih študentov Kranj — Klub študentov Kranj je bil minuli petek organizator bru-covanja. Ce je bilo lanskoletni prireditvi zameriti študentskemu žepu predrage vstopnice in pečat brucovanja »po kranjsko«, potem klubu letos teh očitkov ni mogoče naprtiti. Izkušnje iz preteklega leta so študentje upoštevali in rezultat tega je bilo duhovito in domiselno brucovanje. Namesto »gala predstave« z večerjo ali elitnega plesa, po kakršnem je dišalo lani. je klub pripravil cenejše in skormenjše brucoyanje z vsem. kar sodi k tovrstnim prireditvam. Dvorana delavskega doma je bila v petek zvečer skorajda pretesna za vse. ki so hoteli prisostvovati starim študentskim običajem. Brucke so že pri vhodu prejele razpoznavni znak. po katerem jih je bilo mogoče pre- poznati v študentski druščini. (V resnici je šlo le za bruckovanje. saj so bruci že tri mesece na služenju vojaškega roka.) Kot jim je v nagovoru dejal predsednik »starih bajt«..je ta dan pomemben mejnik v njihovem življenju. Iz zelenih, plašnih, sramežljivih deklet se spreminjajo v zrele, odločne in ukaželjne študentke, ki vedo kakšno je njihovo obnašanje na fakulteti, kako se delajo izpiti, iščejo inskripcjje in frekvence in podobno. Potem so brucke morale na testiranje. Komisija iz vrst starih študentov jim je zastavljala vprašanja, a »zelenke« več kot nasmeha niso zmogle. Kar nekajkrat so bile prvo-šolke na kolenih in med drugim so morale komisiji in študentom v dvorani pokazati tudi svoje pevske spo- sobnosti. Po vseh preizkusih in |V tem. ko so brucke dokazale, da iipo njujejo vse kriterije za spre jem A študentske vrste (najmanj en tptf^l njen« izpit ...). sose lahko postavi ob bok »starim bajtam«. Poleg srečelova. žrebanja vstopnh in licitacije torte, so si kranjski štu-i dentje omislili še »miss brucu«, Stroga komisija je imela pri u težavno in odgovorno nalogo, po daljšem premisleku je izl najlepšo med najlepšimi, njeno ... pa naj ostane prikrito. Za glasbe -skrbelo društvo Modrina. Kpt p** je nastopil Dušan Josevski. ki jerxv sebe j za to priložnost napisal p« o bruckah. Brucovanje so s piakt»Si nimi nagradami podprle tudi nek« tere kranjske organizacije zdm^-nega dela. Na 2. cerkljanskem množičnem smučarskem teku V Cerkljah blizu 2000 tekačev Cerklje — Skrbne priprave za množično smučarsko tekaško prireditev 4 januarja 1981 s startom ob 10 uri Tekaške proge so med najlažjimi pri nas Prva skrb organizatorja je dobro počutje vseh udeležencev Zakasnele prijave bo sprejemal organizator še na dan tekmo vanja do 9 ure Pokrovitelj je DO DELTA, sopokrovitelji pa ČP Glas trgovsko podjetje Murka Lesce in TD Cerklje Poleg teka na 25 km bosta še trim in pionirski tek na 7 km Tek je najlepši uvod v pra/ novanje 30-letnice uspešnega delovanja Športnega društva »Krvavec« Cerklje Kategorije smučarskega teka Kratka proga 7 km: 1 pionirke 2 pionirji 3 trim — članice nad 1 5 let 4 trim — člani nad 1 5 let Dolga proga 25 km: 5 članice do 30 let 6 članice nad 30 let 7 člani do 40 let 8 člani nad 40 let DO DELTA proizvaja računalniške sisteme DELTA 323, 340, 644. 700 in 4780 za obdelavo poslovnih in tehničnih informacij. Bistvene lastnosti DELTA sistemov so med drugim: — centralna procesna enota najnovejše tehnologije — polprevodniški MOS spomin z obsegom od 128 K do 12 M zlogov — diskovne enote z obsegom od 5 do 200 M zlogov — magnetno tračne enote — različne vhodno-izhodne enote DELTA sistemi so vodilni sistemi na področju interaktivnega dela In porazdeljene obdelave podatkov. Računalniški sistemi DELTA vsebujejo poleg strojne opreme tudi programsko opremo, instalacijo, garancijo in šolanje v lastnih šolskih centrih. Vzdrževalni centri so v Ljubljani, Celju, Mariboru, na Reki. v Zagrebu, Splitu. Beogradu, Sarajevu In Skopju. Računalnike DELTA uspešno uporabljamo tudi za obdelavo podatkov na različnih športnih tekmo-vanjih. uporaba lastnega znanja in najmodernejše tehnologije II. množlč^jrisBučaraki tak C«rk/j» *8X Vsem udeležencem in prijateljem 2. cerkljanskega množičnega smučarskega teka želi Srečno novo leto 1981 in čim boljše športne uspehe športno društvo »KRVAVEC« Cerklje delta računa.nišhi sistemi ELEKTROTEHNA, DO DELTA, proizvodnja računalniških sistemov in inženiring, 61000 LJUBLJANA, Linhartova 62a 'Vi, 'h a 10 *TEK. 26 DECEMBRA 1980 11. STRAN G L, A Voda, zrak, svetloba .. • 125 let od ustanovitve Riklijevega »Naravnega zdravstvenega zavoda« na Bledu % 125-letniei so blejski turistični Havci v stari a obnovljeni vremen *' hiiici v Zdraviliškem parku od W spominsko ploščo Arnoldu Ki •Vit. začetniku »r&nizimnega tu-Sm na Bledu. - Foto: D Dolem Evolucijo, kakršno je pred sto-*tindvaj8etimi leti naredil »Svaj-Arnold Rikli, Bled ni pomnil. 2*, mimo so vodili svoj turizem »r-J2*tih gospa in gospodov,' do vratu 1 »iW ** **a takle norec. "*t«vi tiste svoje odprte kolibe pri •***ni in sleče turiste na Bledu *|fodane do golega, na Straži pa Le pri nekaterih skromna 2j/»ca na tanki vrvici, okrog pasu ,™jani, poskuša malce zakriti vso ^J*oto. . . Terase za sončenje jim ^redil sredi Bleda, da so lahko na j* goli uživali, kopališko stavbo ■nje zgradil, da so se v kadeh lahko £Wi in cel kup novotarij je uvedel, se je obnašal, kot bi bil Bled in kot da je on sam pogruntal t^mI. Pa so ga Blejci imeli že "2*o prej. Valvazor v svoji knjigi ^•va vojvodine Kranjske« piše že |!*h> 1689 o termalnih vrelcih in ^preprostih termalnih kopelih na (Jjto, ki so jih obiskovali zdravja ^ftebni imenitni gosti. Jo kdo je bil ta Rikli, po katerem danes imenuje restavracija (Jurije na Bledu, in turisti še ^■o hodijo po Riklijevi stezi na Luoma je bil v VVangenu ob Aari v ^ kjer se je rodil 13. februarja Privlačili sta ga kemija in mastika in v domačem laboratoriju *tove barvarne je kmalu začel s NI ? *a 0 *1 P« bč kaže- poskusi, kako na človeško telo vplivajo voda. zrak in svetloba. Veliko je potoval in prišel tudi v Trst, kjer rini je prišla v roke knjiga Dr. Mudeja o hidroterapiji. Ko je leta 1845 hudo zbolel za težko grižo in imel 1852. vnetje poprsnice. je na sebi preizkusil vse te metode zdravljenja, ob sebi ni hotel zdravnikov, zaupal je le svojemu načinu zdravljenja in resnično tudi ozdravel. Leta 1846 je pri Millstattu na Koroškem postavil novo barvarno usnja in zaposloval 300 delavcev. Vendar ga je preprosto zdravljenje z zrakom, soncem in vodo tako prevzelo, da je pustil tovarno v vodstvo bratoma, sam pa se je povsem posvetil zdravilstvu. Ko je okreval po težkem vnetju poprsnice, so mu nasvetovali Bled. Tu pa mu je tako godilo, da se je odločil na Bledu tudi ostati. Tu je namreč našel zbrano vse, kar je potreboval pri zdravljenju ljudi na njegov način: tu je bila poleg jezerske vode tudi termalna voda, okolica Bleda je imela čudovite sprehode, ki jih je sam odkrival, dosti sonca, zdrav zrak in odlična klima. Leta 1854 se je preselil na Bled in že leto kasneje 1855. tu ustanovil svoj »Naravni zdravilni zavod«. 1859 je'tam, kjer danes stoji Kazina, že postavil preprosto leseno kopališče v švicarskem slogu. V pritličju je bila kopa-liščna dvorana, nad njo spalnica ter na jezerski strani pokrita lopa in terasa za sončenje. Gostov je bilo pri Rikliju vedno več — hodil je po Evropi in propagiral svoje zdravilišče — in 1899 je postavil na istem mestu novo, povečano kopališče. Ob vodi pa je postavil lesene ute, ki so vse gledale na jezero — 34 je bilo vseh skupaj — in so se s prednje strani zapirale le z zaveso. V njih so gostje tudi stanovali. Menda so te ute stale na Bledu še po drugi svetovni vojni, toda bile so dotrajane in so jih odstranili. Leta 1895 je Rikli v bližini u t postavil še en objekt, v katerem je bila jedilnica, kuhinja in upravni prostori, leta 1899 pa še svojo stanovanjsko hišo — del današnje Mežaklje. Vse Riklijevo zdravljenje so bili le sprehodi, kopanja, sončenje in pa zdrava, skromna prehrana. Za zajtrk pol litra mleka in črn kruh. Meso so njegovi gostje le redko videli na krožniku. Na izletiščih je »postavil tudi kegljišča in balinišča. Na vrhu Straže je pa imel večji ograjen prostor, kjer so se moški lahko goli sončili. Vsem tem krajem je dal tudi svoja imena, toda nemška. Blejci so mu hudo očitali, ker nikoli niti poskušal ni, da bi se učil po naše. Bil pa je nasploh čudak. Z domačini se je le malo družil, goste je vabil le k sebi in morali so prihajati v točno določenem času. da so imeli pri njem rezervacijo. Za nič na svetu jih ne bi odstopil drugim blejskim gostiščem. Svojim gostom je Rikli predpisal tudi obleko: moški so imeli le predpasnike, tudi slamnike, ženske pa posebne srajce, vsi pa odprte sandale. Za boljši krvni obtok so se bosi sprehajali po rosni travi. Kopali so se moški in ženske ločeno v posebnih kadeh v mrzli vodi. imeli so pa tudi tople in paune kopeli. Njegovo zdravljenje je pomagalo proti revmatizrnu. debelosti, nevral-giji, migreni, nevrasteniji vseh stopenj, proti nespečnosti, histeriji, slabokrvnosti, bledoličnosti. katarju, raznim kožnim boleznim itd. Vsakemu je torej oh prihodu predpisal svojo kuro. In te se je gost moral držati. Tudi dnevni red je bil strog, kar spartanski. Vstajali so od 5. do 6. ure zjutraj, sledili so dolgi sprehodi na njegove izletniške točke na Stražo, Poljščico, Pasjico, Podnom. Hom itd. Zajtrk so prinašali kar s seboj. Okoli desete ure je bilo na vrsti sončenje, kopanje in sprehod, potem so spet nekaj pojedli. Opoldanski odmor je bil do druge ure. potem so spet malicali, nadaljevali s sprehodi in kopanji ter sončenji, glavni dnevni obrok so pa dobili šele ob pol šestih. Sele potem so bili prosti. Kdor se njegovega reda ni držal, je moral zdravilišče zapustiti. Imel pa je uspehe in njegovo zdravljenje je našlo posnemalce doma in v tujini. Tudi ostali Blejci. ki so se ukvarjali s turisti, so šli po njegovih stopinjah. Tudi oni so postavili ute, določili sprehajališča in pripravili prostore za zračne kopeli. Le malo milejši režim so imeli in marsikateri gost je od špartanskega Riklija pobegnil k domačinom. Toda njegovo zdravljenje je imelo uspehe, čeprav so ga prav zaradi tega in posebej še zaradi slačenja veliko vlačili po zobeh, obdelovali na občinskih sejah, pa tudi z oblastmi je imel opravka.. Toda vedno je potegnil daljši konec. No, ni ravno začetnik turizma na Bledu, kot se je ponašal, je pa zagotovo bil začetnik organiziranega turizma na Bledu, kajti svoje goste je organizirano pridobival, prihajali so po določenem redu, vnesel v svojo ponudbo svojo zdravilno metodo, na katero je pa, žal, današnji Bled skoraj povsem pozabil .. . Celih 52 let je Arnold Rikli prebil na Bledu. Ne po celo leto, le toplejši del leta, za preostali del leta pa si je izbral Trst, Firence, Merano. Umrl je leta 1906 na Koroškem v častitljivi starosti 83 let. Blejski turistični delavci so ob 125-letnici Riklijevega prvega naravnega zdravilišča na Bledu izdali publikacijo Bled in Arnold Rikli, iz katere tudi povezmamo današnji zapis, postavili so pa tudi Riklijevo spominsko obeležje je na vremenski hišici v Zdraviliškem parku. Z medaljo, ki nosi Riklijevo podobo, pa so ob tej priložnosti na rednem občnem zboru Turističnega društva Bled počastili številne prizadevne turistične delavce Bleda. D.Dolenc »Vodo seveda kt>risti. še več zrak in največ svetloba« je vedno govoril Rikli in ^o svoje goste predpisal sončne kopeli. Povsem goli ali le malce pokriti so se sončili njegovi gostje na Bledu in na Straži. Danes pa niti Blejci niti B/ejčani nočejo niti slišati o kakšnem naturizmu . . . Športniki — vzorniki Mladi se na vseh področjih zgledujejo po starejših, jih posnemajo, jim skušajo slediti v dosežkih, umetniških in ostalih storitvah. Tako je tudi v športu, saj so v vsaki panogi znani uveljavljeni, vodilni in popularni posamezniki, ki z lastnim zgledom propagirajo šport med mladino. Danes znane športnike predstavljajo mlademu rodu Številna sredstva javnega obveščanja, pri nas in v tujini proglašajo najboljše športnike leta, čeprav, mimogrede rečeno, tako razvrščanje nima dovolj utemeljenega merila, saj ni moč vseh športnikov metati v en koš, kakor temu pravimo, zato se že odločajo za izbiro najboljšega predstavnika posamezne športne zvrsti. V športno razvitih državah se mladi pretežno zgledujejo po domačih vzorih, ki jih je dovolj v domovini. Ti pa z zglednim življenjem in športnim udejstvovanjem morajo biti primer popolnosti tudi v nravstvenem in kulturnem pogledu. Iz številnih vprašalnikov, pogovorov, opazovanja in drugih virov je razvidno, da z izobraževanjem, os vešča njem mladi vzore menjajo. V obdobju naivnega mišljenja jim je pred očmi več vzorov, kasneje pa manj, kritičnost jim izriva iz zavesti nekatere pridobljene informacije o posameznih športnih asih. Mladi pri športnikih cenijo tehnično popolnost in način osebnega življenja. Predvsem upoštevajo tiste, ki jih odlikuje več vrlin kakor slabosti. Med vrlinami so pomembne moč volje. kulturno vedenje, tovarištvo, skromnost, vesten odnos do treniranja, discipliniranost, vedrogledost, prikupen videz. Mladi v večini primerov ne cenijo domišljavosti, zvezdni-štva, niti pretiranih teženj športnikov po plačilu. Je pa tudi veliko mladih, ki se pod vplivom koristolovskega nazi-ranja ozirajo po gmotnih prejemkih poklicnih športnikov. Učitelji in starši ne vemo dovolj točno katere športnike in druge znane osebnosti cenijo učenci, prav tako mnogi nimajo posebnih vzornikov, so pod vplivom sovrstnikov in starejših, kakor da bi jih gledali v ogledalu. Mladi praviloma osvoje način športnega vedenja in ravnanja brez pomoči pedagogov. Posnemajo tiste, ki so jim bolj pri srcu. Pojav pogostejšega posnemanja tistih, ki so že sklenili športno pot, si razlagamo s tem, da človek rad v zavesti poveličuje preteklost. Slabosti bivših športnikov hitro zatonejo v pozabo, o njih ne govorimo preveč, človeške slabosti sO značilne vsakemu, saj človekova podoba nikoli ni popolna. Z doraščanjem se kaže resnejši odnos do življenja in dela. Mladina odkriva smisel športa in dela, manj je vzorov, več je lastnih življenjskih izkušenj. Značilnega pojava posnemanja vzorov pa ne kaže prepuščati stihiji. V izjemnih dejanjih, športnem častnem boju, mojstrstvu, moralni moči in v pogumu športnikov vzornikov preteklosti in sedanjosti je vedno dober kažipot športnikom prihodnosti. •Jože Ažman jSum o izvirnosti Aninega dnevnika lupina Hitlerjevih pristašev toče dokazati, da je Dnevnik Frank nastal šele to vojni — Sum je po vsej ^rjetnosti odveč, poraja ^ se vprašanje, kdo '■■-skrivnostni avtor popravkov dnevniku Dnevnik Ane Frank je eden najbolj j^^odoatojnih pričevanj o iztrebljanju •'dov v drugi avetovni vojni. Zdaj pa so * ponovno pojavili dvomi o izvirnosti *fa dela. Nekateri deaničarji se namreč — ««u> načine trudijo dokazati, da ^kta na vse načii— '*fre za dnevnik Ane Frank - dekleta, ' *e je a svojo družino dve leti skrivala v **terdamu, preden so jo 1944. leta >Jbili v roke nacisti. Zadnji napad na dnevnik je doslej tudi ^močnejši. Dokazano je, da so nekatere ^»ede v njem napisane s kemičnim nčnikom, izdelanim Sele 1951. leta in ujemajo z rokopisom osnovnega bese- dila." bi »e dalo sklepati, da je u ¥g* nLn po vojni, po Anini smrti eVn^°«Pkoncelitracijskem taborišču, namikeffl kon ^ Hamhu h _ m i -— n a m d ur ga Ernst •tkdanji n*C'7av„i v tej gonji, je med *4n»er, ki Je * vojno služil v zloglasni Geheime Feldpo-lizei, tajni policiji, ki je po okupirani Evropi lovila Žide. Podpira ga skrivnostna skupina pristašev Adolfa Hitlerja iz Anglije. Kampanja, ki hoče dokazati, da je dnevnik lažen, se je začela februarja 1976, ko je Ernst Rdmer v gledališču, v katerem so igrali dramatizirano verzijo Dnevnika Ane Frank, gledalcem delil pamflete z naslovom »Je res pobitih šest milijonov?« V pamfletu je bilo zapisano, da so dokazi o pobijanju Židov izmišljeni in da je dnevnik ponarejen. Rdmer je delil pamflete, dokler ga ni ustavila policija. Kaznovan je bil s 1500 markami globe, vendar so njegovi odvetniki na sodnijski razpravi dosegli odložitev plačila, dokler dnevnik ne bo natančno analiziran in dokler se enkrat za vselej ne ugotovi, da ga je resnično napisala Ana Frank. Aprila letos so strokovnjaki iz zahod-nonemškega Zveznega kriminalističnega urada obiskali Otta Franka, Aninega očeta in edinega člana družine, ki je preživel vojno, S pomočjo najsodobnejše opreme so preiskali vsako stran dnevnika in ugotovili, da so nekatere besede v rokopisu izpisane s tremi različnimi kemičnimi svinčniki: s črnim, zelenim in modrim. Strokovnjaki trdijo, da seje dalo te vrste svinčnikov kupiti šele 1951. leta. No, to nikakor še ni dokaz proti dnevniku; popravke je lahko vnesel kdorkoli od prijateljev družine Frank, ki so brali rokopis. Slaba za dnevnik pa je izjava nekega grafologa, dodana poročilu, ki pravi, da so vsi popravki, pisani s kemičnim svinčnikom, istovetni rokopisu Ane Frank. Če bi bilo to res, bi dnevniku vsekakor odzvonilo. Človek, ki bi lahko razjasnil vso stvar, Otto Frank, je umrl avgusta letos, preden je bilo poročilo objavljeno. Njegova vdova, avstrijska Židinja, ki je Otta Franka spoznala ob koncu vojne in postala njegova druga žena, je prevzela boj v svoje roke. Najela je švicarskega grafologa Er-harda Friessa, da preuči rokopis besedila in popravkov. Friess je hitro ugotovil, da besede, izpisane z zelenim svničnikom — vseh je devet — niso napisane z isto roko. Nasprotno, trdi, da je večina dodanih besed na mestih, kjer je črnilo zbledelo in je zato njihov namen, da pojasnijo besedilo, očiten. Besed z modrim in črnim kemičnim svinčnikom Friess ni mogel natančno razvozljati, ker ni imel potrebnih pripomočkov. Na prvi pogled se res ne razlikujejo od tistih, ki so pisane s črnilom. Dr. Alois Werner, strokovnjak, ki je tudi preučeval rokopis, trdi, da je pisava s črnim in modrim svinčnikom le podobna tisti z zelenim ter dodaja, da so vse te besede »posamezni popravki in nikoli popravki celih strani ali odlomkov«. Prevladuje torej mišljenje, da je Ana sama napisala dnevnik. Za pisanje je uporabljala pero in črnilo, nekaj let po njeni smrti pa je eden od družinskih prijateljev, prebiral in popravljal besedilo s tremi različnimi kemičnimi svinčniki. Zelo verjetno je, da je to storil Johannes Klei-man, ki v dnevniku živi kot gospod Ko-ophuis in je med vojno Frankovim prinašal hrano v skrivališče. li Anjnego rokopisa: beseda »grozen« ie dopisana ? zelenim svinčnikom O L, A S12.STRAN. Sport NAŠI ŠPORTNIKI Janez Jurman: Potrebujemo skoke na večji skakalnici KRANJSKA GORA - Smučarski skakalci so tisti, ki n« prvi tekmi /h svetovni pokal niso imeli nastopa, leta bi morala biti v Cortini. a je zaradi pomanjkanja snega odpadel Prav zato so naši skakalci ostali na treningu v Pla niči in med tednom so odSli v Rupolding na trening. Ta skakalnica dopušča skoke nad 100 metrov. Čeprav so naSi reprezentantje poizkušali vse. da bi usposobili staro Bloudkovo skakalnico jim to ni uspelo. Bilo je preveč novega snega in na njem so popustili tudi pregrade na nepoko-šeni travi, s katero je pokrita velikanka. Prav zato je niso mogli usposobiti in treba je bilo na trening v tujino, saj našim primankuje do petdeset skokov na večji skakalnici. Novoletna Inter-sport turneja je pred vrati in naši še nimajo nobenega skoka na večji skakalnici. Trenirali so doslej na 90-metr-ski skakalnici v Planici in bili na treningu tudi v St Moritzu. Janez Jurman je trener naših skakalcev. S kakšnimi problemi in koliko imajo skokov nasi reprezentantje. smo se z Jurmanom pogovarjali v Kranjski gori, ko so nasi fantje prišli s treninga v Planici. Sicer ta dan niso trenirali, padal je sneg in fantje so bili tako zagnani, da so hoteli usposobiti 120-metrsko skakalnico. Ni jim uspelo in zato so odšli v tujino. »Povsod po svetu imajo za ureditev skakalnic mehanske naprave. Ni nikoli problem, da ne bi bile pripravljene za trening in tekme. Le pri nas jih še ročno. Za mehansko urejanje ni denarja. Povsod, kjer imajo to urejeno, imajo tudi moštva za merjenje hitrosti in dolžino skokov.« je dejal Janez Jurman. Kako so nasploh pripravljeni naši reprezentantje. ki bodo odšli na nor o- letno turnejo. Kateri skakalci so v A reprezentanci? »Od 8. novembra doslej imajo naši od 260 do .120 skokov. To na 60-metrski skakalnici v St. Moritzu in 90-metrski v Planici. Številka ni majhna tako, da sedaj prihajamo na trening z manjšim številom skokov. Odpravljamo Ar zadnje napake. To je trening, ki po kvaliteti ne zaostaja za drugimi na svetu. V A reprezentanci so Ulaga. Norčič. Benedik, Lotrič, Bizjak in mladinec Žagar. V ,11.A so Baje. Tepež in Veli konja. Prva šesterica naj bi se udeležila tudi novoletne turneje. Vendar bo še ena izbirna tekma, ki bo pokazala, kako so fantje pripravljeni. Imamo tudi B reprezentanco. V tej so mladi nadarjeni skakalci Kajzer, Komel. Globočnik in mladinci l'rbanćič.Furlan.Šinkovec. Kavčič. Suzič in Gašpirc« Kaj torej lahko pričakujemo od naših v med n rod ni areni? »Najboljšo formo kaže l;laga. saj je tudi največ treniral. Ostali trije niso.še v taki formi kot bi morali biti. Norcic pa se zanaša na svojo rutino. Kaj pričakujem? 'Ulaga je sposoben doseči uvrstitev med dvajset najboljših. Ostali naj hi bil med tisto petdeseterico. ki skače tudi v konkurenci drugih skokov. Zadovoljen bom, če bodo to fantje tudi dosegli. Tekmovalcev imamo malo. saj smo oslabljeni, ker so v JLA Tepe*. Baje in Velikonja. Vendar so vsi zagnani in delajo. Zavedajo se. da morajo do Sarajeva še bolj napredovati. Na olimpijske igre v Sarajevo bomo odšli tako pripravljeni, da bo to enakovredno moštvo. Posegli naj bi tudi po dobrih olimpijskih uvrstitvah. To je cilj nas vseh.« I) Humei PLAVANJE Borut Petrič z dvema rekordoma RAVNE - Slovenski plavalci in plavalke bodo v prvih januarskih dneh na jugoslovanskem finalnem pokalu v plavanju ki bo v Beogradu ali Splitu, imeli kar štiri svoja moštva, ki se bodo borila za največjo zimsko plavalno lovoriko. V ravenskem bazenu so si pravico na finalu pridobili kranjski Triglav, trboveljski Rudar. Ljubljana in domači plavalci in plavalke Fužina rja. Tudi v posameznih disciplinah so bili doseženi izvrstni rezultati v 25-metrskem bazenu. Tako je naš najboljši plavalec Kranjčan Borut Petrič za kratke bazene postavil kar dva državna zimska absolutna rekorda. Prepričljivo in z novima odličnima dosežkoma je zmagal na 400 in i 500 m kravi. Tu je s časoma 3:55.02 in 1.V28.6H novi absolutni državni rekorder. Tudi v ostalih disciplinah se je izkazal, saj je zmagoval povsod tam kjer je nastopil. Le na 100 m hrbtno je bil drugi. K zmagoslavju in prvemu mestu med moštvi so za Triglav svoje prispevali še Darjan Petrič in Glo-b mk pri moških ter Vesna Praprotnik. Spela Rebolj in Biserka Cvek pri dekletih. Moštveni vrstni red - 1. Triglav 37.361. 2. Rudar 35.309, 3. Ljubljana 33.930. 4. Kuži nar 35.591. 5. Ilirija 30.215. 6. Triglav II 29.932, 9. Triglav III 23.764. Rezultati - moški - 400 m kravi -l.B. Petrič '3:55,92 (absolutni rekord SFRJ). 2. O. Petrič (oba Triglav) 4:00.10. 100 m prsno - 1. Pavliha (Branik) 1:09.45. Zaključek športnih tekmovanj RADOVLJICA - V petek. 26. decembra, bo ob 17. uri v dvorani Kazine na Bledu letošnja zaključna slovesnost športnih tekmovanj v občini Radovljica. Zaključna slovesnost bo potekala pod nazivom Telesna kultura v občini Radovljica, skupaj pa jo organizirajo TKS, ZTKO in OSZ8 Radovljica. Na prireditvi bodo podali pregled celotnih športnih dosežkov posameznikov, društev in klubov v letošnjem letu, podelili priznanja najboljšim ekipam in posameznikom za vrhunske dosežke. Posebna priznanja bodo podelili tudi najbolj prizadevnim organizatorjem športne rekreacije ter bronaste, srebrne in zlate Bloudkove značke. V zabavnem delu bo sodeloval ansambel Biseri. Pričakujejo, da se boao športniki in ljubitelji športne rekreacije prireditve udeležili v čim večjem številu. V M J 2. Globočnik (Triglav) 1:11.57, 400 m mešano - 1. Novak (Rudar) 4:39.85. 2. D. Petrič (Triglav) 4:40.52. 4 x 200 m kravi - 1. Triglav I 8:15,14, 100 m hrbtno - 1. M. Kos (Fužinar) 59.93, 2. B. Petrič (Triglav) 1:03,74, 200 m kravi - 1. B. Petrič 1:56,19. 2. D. Petrič (oba Trilgav) 1:58.04. 100 m delfin - 1. B. Petrič (Triglav) 58,59, 200 m mešano - 1. Kos (Fužinar) 2:12.85. 3. D. Petrič (Triglav) 2:15,33, 4 x 100 m kravi - 1. Rudar 3:45,61, 2. Triglav 3:50.21. 100 m kravi - 1. B. Petrič (Triglav) 55,67. 1500 m kravi - I. B. Petrič 15:26.68 (absolutni rekord SFRJ) 2. D. Petrič (oba Triglav) t5:45.42. 200 m prsno - 1. Novak (Rudar) 2:33.44. 2. Globočnik (Trigalv) 2:34,58, 200 m delfin - 1. D. Petrič (Triglav) 2:12,23. 4 x 100 m mešano - 1. Fužinar 4:13.31. 3. Triglav 4:19.55; ženske - 400 m kravi - I. Praprotnik 4:33.59. 2. Rebolj (obe Triglav) 4:38,19. 100 m prsno - 1. Porenta (Ilirija) 1:19,03. 2. Cvek (Triglav) 1:19.92. 400 m mešano - 1. Praprotnik (Triglav) 5:24.03. 100 m delfin - 1. Praprotnik (Triglav) 1:10.21. 200 m mešano - I. Praprotnik 2:34.19. 3. Cvek (obe Triglav) 2:39.26 4x 100 m kravi - 1. Ljubljana 4:25.19, 3. Triglav I 4:27,39. 800 m kravi - 1. Rebolj 9:23.47, 2. Praprotnik (obe Triglav) 9:25,88, 200 m prsno - 1. Cvek (Triglav) 2:47.95, 200 m delfin -I. Praprotnik (Triglav) 2:30.15. 4 x 100 m mešano - 1. Triglav 4:53.82. SMUČARSKI TEKI Maks Jelene najhitrejši med člani RATEČE - Čeprav je bilo za konec tedna obilo snežnih padavin, je smučarski klub iz Rateč že sedemnajstič brez težav organiziral smučarsko tekaško tekmovanje za Rotičev memorial. V odsotnosti petih reprezentantov. ki so nastopali na svetovnem pokalu v Ram-sauu, je nastopilo nad sto osemdeset naših tekačev v vseh kategorijah. Prehodni pokal je osvojilo moštvo ljubljanske Ollm-pije, v teku članov na 15 km pa je tokrat slavil Triglav an Maks Jelene. Rezultati - ml. pionirke (3 km) - t. luster (Triglav) 11:14,10, 2. Mlinar (Rateče) 1:23.45, 3. Ferjan (Gorje) 11:39,62. st pionirke (5 km) - 1- Mlakar (Kranjska gora) 18:22.82, 2. Smrekar (Dol) 18:59.98, 3. K a Up (Hoče) 19:30.65. ml. mladinke (5 km) - I, V-hovec (Ohanpija) 21:07.33. 2. Marti-novič (Kranjska gora) 22:08.74. 3. Krničar (Triglav) 22:20. 69 st. mladinke (5 km) -1.Smolnikar (Kamnik) 21:19.87. članice (5 km) ) 1. Hribar (Ihan) 27:31.61; ml. pionirji (3 km) - I Raišp (Hoče) 9:28.31. 2. Kordež (Triglav) 10:42.23, st. pionirji (5 km) - 1. Hlebanja (Ool) 18:24.34. ml. mladinci (8 km) - 1. Kustec 29:45.55. 2. Gracer (oba Kranjska gora) 30:09.00, .1. Pustovrh (Olimpu*) 30:15,61. st. mirnim. , (10 km) - I Klemenčič (Dol) 34:39.11. 2 Kršinar (Olimpija) 35:48.84. 3. S,.*„,k (Kamnik) 36:09,22, člani (15 km) - I. Jelene (Triglav) 53:16,91. 2. Rozman (Gorje) 54:22.74. 3 Kopač (Triglav) 54:39.78; moštveni vratni .red a. t »>lim|»i,„ 2;02:O3.12. 2. Triglav 2:05.24.12. 3. Kamnik 2:06:11.36. I. smučarsko prvenstvo SLO in družbene samozaščite Zmaga teritorialcev Kranja ARKH NA POHORJU - Republiška sekretariata /.a ljudsko obrambo in notranje zadeve, republiški štab za teritorialno obrambo, poveljstvo ljubljanskega armad-nega območja, telesnokulturna skupnost in smučarska zveza Slovenije ho se decembra lani domenili za organizacijo smučarskega prvenstva splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Prvo je bilo pred dnevi, od 19. do 21. decembra, na mariborskem Pohorju. Slabe vremenske razmere niso mogle preprečiti uspešnosti prireditve, na kateri se je zbralo 132 tekmovalcev iz devetih ekip. Udeleženci so tekmovali v smučarskih tekih, biatlonu, patruljnih tekih in veleslalomu. Najuspešnejše je bilo moštvo teritorialne obrambe iz Kranja, tesno za njim pa se je uvrstila ekipa JLA iz Kranja. V SKUPNEM SEŠTEVKU je bil vrstni red naslednji: 1. TO Kranj 442 točk. 2. JLA Kranj 436, 3. RSNZ Ljubljana 301. 4. JLA Maribor 296, 5. TO Maribor 220; ženske: 1. TO Kranj 122. 2. TO Maribor 22; PATRULJNI TEK: 1. TO Kranj 1:08.43. 2. JLA Kranj 1:14,29. 3. RSNZ 1:16.02; ženske: 1. TO Kranj 2:05.49; VELESLALOM: 1. Klemene (JLA Maribor) 1.39.37. 2. Križaj (JLA Kranj) 1.41.07. 3. Grošelj (JLA Maribor) 1,41.61: ženske: 1. Kramar (TO Kranj) 2.09.69. 2. Simončič (TO Maribor) 2.12.69. 3. Crešnjar (TO Maribor) 2.14.22. Prvo prvenstvo, ki ga je odprl republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir in so si ga ogledali številni ugledni gostje, je prijetno presenetilo zaradi dobre organizacije, množičnosti pa moralne in telesne pripravljenosti tekmovalcev. Potrdilo je pravilnost odločitve za prirejanje takih tekmovanj, s katerimi preverjamo sposobnosti za izpolnjevanje obrambnih nalog in poglabljamo sodelovanje med nosilci splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Želeti je moč samo, da bodo vsaj tako uspešna tudi prihodnja prvenstva. NAMIZNI TENIS Uspeh Triglavanov Ob odsotnosti najboljših mladih iz Slovenije, ki so igrali na zveznih pozivnih turnirjih, sta bila lil. selekcijska turnirja SRS za fante v Novi Gorici, kjer so se posebno izkazali mladi Triglavani. V Ptuju so tekmovala dekleta. Rezultati: Nova Gorica - mladinci I. skupina - 1. Jovič 8:1. 2. Javh 7:2 (oba Tr.) 3. Mrva B 6:3 (Lj) II. skupina - 1. Matijaševlč 7:2 (Tr). 2. Kova-čič 6:3 (Mar). 5. Veber 5:4 (Jes.) 9. Jeraša 3:6 (Sa); III. skupina - 1. Speli* 5:2 (Ko*). 4.FabijanJ.4:3(Sa); Ptuj - mladinke V prvi skupini je zmagala Solmi* (Kem) brez poraza, peta je bila Zalokar (Je). V tretji skupini je bila 2. Sire. 3. Marn. 5. Tepina (vseSa) Ostali mladinci in mladinke so igrali ni. selekcijskih turnirjih Gorenjske. KRANJ - SAVA - MLADINCI Bukovšek A 10:1 (Tr). 2. Podbregar 9:2 (Je), 3. Fabijan M. 9:2. 4. Maček 8:3 (oba Sa). 5. Saje 7:4 (Tr). 6. Stare 6:5 (Sa). 7. Bukovšek M. 5:6. 8. Prelovšek 5:6. 9. Kejžar 3:8 (vsi Tr). 10. Vidmar 2:9 (Je), II. Novak 2:9 (Sa). 12. Golič 0:11 (Tr); Jesenice - mladinke 1 Frelih 7:0 (Tr). 2. Teran M. 6:1 (Križe). 3. Aupič 5:2 (Je). 4. Teran N. 4:3 (Kr.). 5. Matijaševič 3:4 (Tr). 8. Avdič K. 2:5. 7. Bešič 1:6. 8. Trček 0:7 (vse Je). republiška Ženska liga V Ptuju je bil v soboto. 13. decembra II. turnir ženske republiške namiznoteniške lige. kjer je ponovno slavila ekipa kranjske Save, ki brez poraza vodi po dveh delih tekmovanja. Na turnirju se je ponovno odlikovala najmlajša v ekipi Save. Bajže-Ijeva. Tabela po dveh turnirjih Gorenjska — Sava Obala-Semedela Goriška-V r toj hii Ptuj-Petovia Ljub.-Kajuh Ljub -Ilirija 10 10 10 10 10 10 0 50:15 20 8 2 45:23 16 6 4 42:28 12 4 6 32:37 8 2 8 14:46 4 10 0 10 16:50 0 Drugi del lige bo v dveh skupinah. Prvak bo imel pravico kvalifikacij za medrepubliško ligo. REPUBLIŠKA MOŠKA »A« LIGA V Kranju, prvič v veliki dvorani na Planini, je bil 13. in 14. decembra v dobri organizaciji TK Triglav II. turnir lige. ki je dal pričakovane rezultate. Tabela po dveh turnirjih: Zasavje-Kemičar 14 13 1 69:33 26 Ljub.-Ilirija 14 II 3 66:36 22 Gorenjska-Triglav 14 8 6 54:50 16 P onaurje-Sobota 14 7 7 50:52 14 Kočevje 14 6 8 49:66 12 Goritka-Gorira 14 5 9 42:60 10 Ljub.-Kajuh 14 5 9 44:63 10 Pomurje-Lendava I 13 40:68 Drugi del prvenstva ho v dveh skupinah. Prvak bo imel pravico kvalifikacij za medrepubliško ligo. REPUBLIŠKA MOŠKA »H« LIGA -ZAHOD Na Jesenicah je bil 13. in 14. decembra II turnir lige. Po oatrih in izenečenih dvobojih je na turnirju zmagala ekipa Izole. Dobro m t a igrali obe ekipi Gorenjske Tabela po drugem turnirju: Obala-I/nla II 13 I 67:24 26 Gorenjska-Sava II II 3 61:36 22 Gorenjska-Jesenirc 14 19 5 59:36 18 Obala Piran 14 8 6 50:43 18 I i u bi i« n« Z VI K 14 7 7 54:39 1 1 Dolenjska-Novo mesto 14 7 7 49:47 14 Kamnik-Domžale 11 I 13 14:67 2 Notranjska-Logatec 14 I 13 7:65 2 Drugi del prvenstva ho v dveh skupinah. Prvak ho imel pravic,, kvalifikacij s« n*p*l-, Miško moško A ligo. Na prvem množičnem cerkljanskem smučarskem teku je sodelovalo 600 tekačev iz vse Slovenije, na drugem teku pa jih organizator pričakuje trikrat več Rekordna udeležba na teku CERKLJE - Za drugi cerkljanski množični smučarski tek je širom Slovenije veliko zanimanje, kar dokazujejo številne prijave pred tekom. Start teka je 4. januarja ob 10. uri. Osrednji namen 2. cerkljanskega množičnega smučarskega teka. ki ga organizira SD Krvavec Cerklje, je širiti množični šport v smučarskih tekih in krepiti obrambno sposobnost. Start in cilj bosta v neposredni bližini Zadružnega doma v Cerkljah, kjer bodo na dan tekmovanja do 9. ure še sprejemali zakasnele prijave. Na startu je za tekače pripravljenih šest boksov, ki bodo široki štiri metre, ob njih pa bodo startali nekoliko zadaj pionirji in pionirke. Ženski tek na 25 km bo štel tudi za lovoriko RTV Ljubljana »Kaveljc-Kore-nina«. Prvih 1000 metrov proge bo na široko steptano, do 2500 metrov bodo pripravljene štiri tekaške proge, od tam naprej pa bosta speljani le še dve progi. V ta množični smu*arski tek je domala vklju*en skoraj sleherni krajan petih krajevnih skupnosti cerkljanskega območja, skozi katere poteka tudi tekaška proga, pri sami izvedbi pa sodeluje 300 ljudi. Pokrovitelj 2. cerkljanskega množičnega smučarskega teka je DO DELTA sopokrovitelj pa CP Glas, trgovsko podjetje Murka Lesce in Turistično društvo Cerk Ije. Omeniti velja, da bo za radijsko zvezo skrbel Radio klub Iskra iz Kranja, parkirnih prostorov je za okrog 800 avtomobilov, pri parkiranju pa bodo sodelovali miličniki PM Cerklje, člani civilne in narodne zaščite. Na prvem teku je sodelovalo 600 te- Praznično tekmovanje TRZIC - Tako kot v številnih krajih v naši domovini so tudi v Tržiču v počastitev 22. decembra - Dneva JLA pripravili več športnih tekmovanj med graničarji in pripadniki TO ter ZRVS. Pomerili so se v odbojki, streljanju in šahu. Najštevilčnejše je bila udeležba v streljanju s polavtomatsko puško, saj je nastopilo kar deset tričlanskih ekip. Rezultati: odbojka: I. OO ZRVS Tržič. 2. Graničar-ji. 3.00ZRVS Bistrica; streljanje: 1. OS TO Tržič 209. 2. »Strelska družina SAK« 142. 3. OO ZRVS Bistrica 126. 4. Aktiv ZRVS BPT 123, 5. OO ZRVS Križe 118: šah: 1.-2. OO ZRVS Tržič in OO ZRVS Bistrica 7. 3. Graničarji 4; skupno: I. OO ZRVS Bistrica. 2. OO ZRVS Tržič. • I Kikel v Cerkljah kačev, sedaj pa jih organizator pričakuje blizu 2000 udeležencev, ki bodo glede na vremenske razmere in osebno po*uU> lahko spremenili svojo odločitev na daljši ali trim progi. Spored bo obsegal smučarski tek na 25 km, na katerem bodo lakko sodelovali vsi, ki so doponili 15 let, teksao-valke in tekmovalci bodo razdeljeni v dve starostni kategoriji, na trimskem teku pa lahko sodelujejo vsi smučarji tekači obeh spolov brez starostne omejitve. Ob prijavi je potrebno vplačati 80 oziroma 40 dinarjev za pionirje. Prireditelji v Cerkljah bodo poskrbeli t* vse potrebno na dan tekmovanja: sa zdravstveno službo, in okrepčevalnico ob progi, bilten in spominsko zastavico. V primeru, da iz tehničnih razlogov ae bo mogoče izpeljati te množične tekaške prireditve 4. januarja, bo prireditelj •poročil v soboto, 3. januarja ob 13. uri pri obvestilih na radiu Ljubljana, vse ostale informacije pa so na voljo vsak dan zarad« tekmovanja od 17. do 19. ure na telefonski številki 42-094 in 42-088. ■I- Kuhar Pionirji tekmovali KOMENTIRAMO V V nedeljo. 21. 12. 1980 je bilo v or ciji SK Kranjska gora izvedeno tekmovanje Gorenjske tekmovalne skupnosti v veleslalomu za mlajše pionirke in p« on i me v Podlesu v Kranjski gori Iz vseh, gorenjskih klubov seje tekmovanja udeležilo 2J pionirk in 88 pionirjev. Med 15 uvrščenimi pionirkami je zmagala Barbara Kokalj — S K Bled s časom 50.88 pred Leo Detraaui ■ S K Triglav Kranj (52.07) in Tatjano Zemva - SK Bled (52.42). 4. Vojka Bešter Cg«: Triglav Kranj (52,56) 5. Janja Globevnik-SK Bled (52,73). 6. Miranda Velikonja -SK Matujur (52,88), 7. Jožica Ravnik - SK Bohinj (53.52). 8. Petra Nadižar - SK Triglav Kranj (53.91) 9. Nataša Klinar -SK Bled (54.21). 10. Barbara Bernard -S K Blejska Dobrava (54,28). Med 71 uvrščenimi pionirji je zmagat Uroš Marki* - SK Trži* s časom 48.66 pred Igorjem Jarcem SK Bled (49,49) * S vab Igorjem SK Tržič in Gregorjem Cesarjem (49,74) - SK Kranjska gora i Marko Bere o - S K Alpetour (50.00). 4. Rw Rojnik - SK Jesenice (50,13). 7. Marjaa Sivic - SK Trti* (50.15). 8. Matjaž Noč -S K Radovljica (50,17), 9. Boštjan Vidic -SK Kranjska gora (50.22). 10. Marko Pogačnik - SK Radovljica (50.29) D.N Decembrski del je končan Kranj - Decembrski del v moškem in ženskem svetovnem pokalu je* končan. Fantje so imeli le dva nastopa, ženske pa so že imele lepo število tekem. Vsi Jugoslovani, ki ho startali v decembrskih tekmah za svetovni pokal, so dosegli lepe mednarodne uvrstitve. Res ne take. (fantje) kot v lanski sezoni, ko so bili kar trije Jugoslovani v veleslalomski tekmi v Val d'Iseru med prvimi petnajstimi, šestnajsti pa je bil Franko. Veleslalom na letošnji'uvodni tekmi v Val d'Iseru je odpadel, saj organizatorji niso mogli pripraviti proge. Sicer pa smo naše fante videli na delu valdiaerakega smuka Čeprav smuka naši ne trenirajo, so vendar srčno in dobro vozili Še najbolje se je v tem smuku odrezel Boris Strel, ki je za zmagovalcem zaostal nekaj več kot pet sekund. To mu daje lepe možnosti da dobro vozi tudi 4 januarja, kjer bo nova veleslalomska tekma za svetovni pokal in skupaj z valdiserskim smukom šteje tudi za kombinacijo. Prišla je nato Madonna di Campiglio. Tu je bil na sporedu slalom in veleslalom Bojan Križaj je bil tretji. Jože Kuralt pa petnajsti. Oba sta dosegla lepe uvrstitve in točke v svetovnem pokalu. Dobro se je v tem nastopu odrezal tudi Tomaž Cerkovnik. Ostali so naredili napake in bdi tako brez uvrstitve. Na lahkem veleslajomu v Madonni naši niso pokazali vsega kar znajo. Bojan Knžaj ie bil dober deseti. Jure Franko pa osemnajsti. Dobri uvrstitvi sta dosegla še Janez Zibler In Miro Oberstar, medtem ko je Borisu Strelu tokrat šlo slabo. V prvi vožnji >e bil zelo zadaj V druaem pa zaradi raznte proge sploh ni šel na progo. Skupa i / Gregom Benedikom sta Atedila smuči. V celoti gledano, so naši na teh lekmah dosegli dobre uvrstitve To so nato naši fantje potrddi tudi na slovenski mednarodni PIS turneji V Kranjski nori. Starem yrhu in Soriški planini so bih y ..spred,u Boian Križaj je bil dvakrat zmagovalec slaloma Lep mednarodni uspeh je v Kranjski gori dosegel tudi Tomaž Cerkovnik ki je bd takoj X* rkiiaiMim izkazal oa se ie tudi Jože Kuralt in vrsta naših mladih smučarjev. K^JliV^«i Ws točke Enako je b.lo tud, n. Starem vrhu^jer ie bil veleslalom Tu je suer .mapi J-ponec lA.oko. a takoj za mjr> J« Pud. mlad. ho se spet izkazal. Bil. ho dobri m imamo obetajoči alpski kader. Bojan Knža, je bil nato Ae zmagovalec aortfkega slaloma JoreJ> ^se_po nacrtu .n v nadaljevanju svetovnega ookala bodo Ae tak. ali podobni uspehi kot ho bil i v lanski tako uspešni sezon, £daj za nadaljevanje trenirajo n. Stare« VrN.a^ ~e?nično razveselile naše smučarke. V dveh lekman slaloma v svetovnem pokalu s. je Bojana Dornig v Piancavalu pn-ImuTala sedmo mes.o. v Bornnu p. j«.bil. Dorn.gova deve* in Ag. Zava&v deseta Odlično se |e v dveh nastomh .»drezala tud, Nataša Blažič in Polona ,„„«. 1, l;r,.,-i l..kn,«.l. Vm-" ''v| .^m obdobju.0 marljivo detol. ;.,-:-:i;/:r::: ^Jg^sUt&S^. * - /ua|..inkiiutviii> repa ie *c kakaptKirsijai. i»n>g« v D/Humer .26 DECEMBRA 1980 RADIO - KRIŽANKA - IZBRALI SO ZA VAS 13.STRAN O L, A RADIJSKI SPORED _______ mOTA. 27. dec. I / \ I nemW|) 'A. 27. dec. ^program Dobro jutro! - 8.(18 Pio j* tednik - 9.05 Z ra-tkji aa poti - 10.05 Sobotna •ajaeja - 11.05 Zapojmo «BB - OPZ RTV Ljub-P* - 11.20 Po republikah 'pokrajinah - 11.40 Za rt nami - 12.10 Go-v ritmu - 12.30 Kmetij • aaaveti - 12.40 Veseli napevi - 13.00 Danes »13.00- Iz naših krajev - Iz ** sporedov - 13.20 Obve-*• in zabavna glasba - Priporočajo vam ... Glasbena panorama -«30 Zabavna glasba - 15.50 "••o danes, radio jutri! -*« Vrtiljak - 17.00 Studio * 17.00 - Zunanjepolitični »tfazin - 18.00 Škatlica z **o - 18.30 Mladi mladim -*i5 Obvestila in zabavna **■ - 19.35 Mladi mostovi i 20-00 Sobotni zabavni večer 7 -IflO Za prijetno razvedrilo •1-30 Oddaja za nase iz-I "tace - 23.05 Lirični utrin-I*"J3I0 Portreti jugoslo-"•■■Irih ustvarjalcev in pou-***riaJcev zabavne glasbe -Nočni program - glasba ^'H« program *j» Sobota na valu 202 Dober dan na drugem »■parnu • 13.05 Radi ste jih ^dolali - 13.35 Glasba iz j:*aaae Amerike - 14.00 ,Tg*anja republik in pokra-|*-_15JO Hitri prsti - 15.45 |*4njfon za Majdo Sepe -Na« podlistek - 16.15 melodije - 16.40 Glas M častno - 17.35 Lahka *»*t slovenskih avtorjev -I -"O Pol ure za chanson -|f35 Nasi kraji in ljudje -Glasbena med igra -Razgledi po kulturi -Športna sobota (pre-in komentarji vmes * dneva - 22.55 Glasba ' konec programa kovinotehna T02D Tehnična (kovina lUA, 28. dec. ^program j-jDobro jutro! - 8.07 tobogan - 9.05 Se Sjjte, tovariši'. - 10.05 7*U«ka matineja: Prizma iJMPogovor s poslušalci -i J; Naši poslušalci čestita-J*Pozdravijajo - 13.10 Ob-2* in zabavna glasba -Za kmetijske proizva-•J - 13.50 Pihalne godbe -Humoreska tega tedna S popevkami po Ju-j*Hji - 15.10 Pri nas doma I Nedeljska reportaža -!J* Listi iz notesa - 16.20 v kino - 17.05 Popu-2*opeme melodije - 17.50 C**** radijska igra - 18.23 JJ-S**?"« polici - 19.30 Ob-h?b in zabavna glasba -[lit k*0*0 ooč. otrocil Ji* Glatbene razglednice -» nedeljo zvečer - 22.20 J^eaa trubu na mladih hnTP0* program JRT ■^Lirični utrinki - 23.10 /^»k melodij - O0.O5 Nočni *inj - glasba ^fl prograni '^Nedelja na valu 202 -V nedeljo se dobimo, ^ glasba in še kaj - 19.30 ,**orama - 20.30 Glasba iz H**8« gramofona - 21.30 J*0**!' iz francoske disko-(/**- 21.45 Radio Student B ***etn valu - 22.45 Zrcalo .■J""« - 22.55 Glasba za i ^ programa kovinotehna PRODAJALNE NA GORENJSKEM PONEDELJEK. 29. dec. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringa raj a - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 V go-steh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri: - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z Alpskim kvintetom - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.06 Glasba velikanov -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi 16.10 Španske popevke -16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur revijskega orkestra RTV Zagreb - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza Tommv Dorsev - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna Blagovnica FUŽINAR JESENICE TOREK, 30. dec. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Piran - 9.05 Z radiom na poti . 10.05 Rezervirano za . . . 11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam . - 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi -18.30 Pojo amaterski zbori - ' 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT -22.15 Informativna oddaja v ADIO TRIGLAV JESENICI ;KW.FM področje za ra- 5?\SsavBk7a SS ^mega^rzT- Jerice »*afcal00,6 megaherza Najival 1496 KHz ^ ^te^Arna _ Morda vas bo za- _ Kaj J* novega iji kaset Ljubljana plošč No '5jt„,„i«»« uklon* obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Naš obzornik - Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja swinga - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Jimmv Castor in The Tijuana Brass - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Spekter - 17.35 Iz partitur zabavnega ansambla RTV Ljubljana - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Zvočni portreti - 22.15 Rezervirano za disco - 22.45 Zrcalo dneva • 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE SREDA. 31. dec. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -Slovenskim kmetijcem ob koncu leta - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.05 Program za otroke in mladino pred koncem leta - 19.25 Obvestila - 20.00 " Silvestrski večer - 23.55 SREČNO 1981 -24.00 Z glasbo v Novo leto Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Silvestrski disco klub - 23.55 SREČNO 1981 kovinotehna OPREMA MENGEŠ ČETRTEK, 1. jan. Prvi program 5.00 Jutranji program 8.08 Radijska igra za otroke - 9.05 Uspešnice iz preteklega leta - 10.05 Novoletni koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana - 11.00 Beseda o letu 1980 - 12.10 Novoletne čestitke - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Koncert za besedo -Povabilo za dva - 14.05 Svet v minuten letu - 15.00 Informativna oddaja - 15.15 S pihalnimi godbami - 15.30 Naše manjšine na prehodu iz starega v novo leto - 16.00 S starimi plesi v Novo leto . . . -lfi.30 Kako na široko so odprte naše dveri - 17.05 Pojo naši operni pevci - 18.00 (leoffrev Chaucer: Mlinarje-va povest - 18.55 Glasbena med igra - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z. . . - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Ravmond Queneau: Vaje v slogu (satirična monodrama) - 21.45 Lepe melodije - 22.20 Z nami v novo leto ... - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Z nami v novo leto (II. del.) - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Novo leto na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Z vami in za vas -15.15 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 15.30 Branko Somen: Silvestrovanje - 16.10 Francoske popevke - 16.35 Jazz klub - 17.35 Med zanosom in stvarnostjo našega optimizma - 18.00 Danes vam izbira - 18.35 Koncert v ritmu - 19.30 Evropa čestita - 21.30 Recital Alenke Pinterič - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE PETEK, 2. jan. Prvi program 5.00 Jutranji program - 8.08 Novoletna oddaja jugoslovanskih študijev za otroke 9.05 Iz galerije orkestrskih slikarjev - 10.05 Naše poti -11.00 Revija velikih zabavnih orkestrov - 12.10 Popularni operni koncert - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Svetlobo najdeš tudi v rudniku - 14.05 Šport v letu 1980 - 15.00 Informativna oddaja - 15.15 Po domače -15.30 »Trikrat tri je pa devet, vsaki mora svojo pet« - 16.00 Vrtiljak - 17.05 Stane Do-lanc: Glasba, humana dobrina - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahno noč. otroci! - 19.45 Minute z . .. - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo v novoletnem razpoloženju - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.20 Z nami v novo leto (III. del) - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Z nami v novo leto (IV. del) - 00.05 Nočni program Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Joe Pass-Mundell Lowe - 13.35 Vedri zvoki - 14.00 Silvestrski večer* - 18.05 Iz produkcije jugoslovanskih radijskih hiš -19.30 Stereorama - 20.00 Novoletne revijalne paralele - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna TEHNIKA MENGEŠ KRAJEVNA SKUPNOST 2IRI Delovna skupnost na podlagi sklepa Sveta KS z dne 19. 12. 1980 in pravilnika o delovnih razmerjih objavlja prosta dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽIRI Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje: — da imajo višjo ali srednjo Solo pravne ali ekonomske smeri. — da imajo 3 leta delovnih izkušenj, — da so moralno politično neoporečni Osebni dohodki za delovna »»pravila so določeni s pravilnikom ti delitvi sredstev za osebne dohodke delovne skupnost i K S Žiri. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov Krajevna skupnost Žiri, Stara vas 14. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dnejh , k po zaključnem roku o izidu izbire. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 18. decembra: 1. obrt.5. Pans. 9. Ikar. 13. Inanon. 18. slepost. 1". taktika. 18. Liliput. 19. IS. 20. Lendava. 22. ja. 23. plan. 25. Ravne. 26 rang. 28 ELRAD. 30. sod. 91. Zerka. 32. Se. 33. rum. 95. Vrv. 36. AD. 37. Odraz. 39. oidij. 41. VVasa. 43. Svejk. 45. Raba. 48. aga. 49. pieteta. 51. na v. 52. tangens. 54. Soareja. 56. Traktat. 57. aranžer Prejeli smo 126 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado prejme (150 din) Mayr Iva. 641)00 Kranj. Titov trg 5/1. 2. nagrado (120 din) prejme Hudovernik Petra. 64000 Kranj. Cenkarjeva 22. 3. nagrado (100 din) prejme Vole Marija. 64206 Jezersko. St. 109. Nagrade bomo poslali po poŠti STROKOVNA SLUŽBA SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE KRANJ objavlja po sklepu izvršnega odbora Samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj prosta dela in naloge STROKOVNEGA SODELAVCA II Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: — višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri. — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih nalogah. — strokovni izpit. — kandidat mora biti družbeno-politićno razgledan, in imeti mora ustvarjalen odnos do samoupravi jan ja. — dva meseca poskusnega dela Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti občine Kranj, Oldhamska 4, 64000 Kranj, z oznako »za objavo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. metalka METALKA LJUBLJANA, n. sol. o. TOZD Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja TRIGLAV TRŽIČ Bistrica 132 Razpisna komisija, ki jo je imenoval delavski svet TOZD in izvrsni odbor sindikata TOZD razpisuje prosta dela in naloge delavca pooblastili in odgovornostmi za področje VODENJE KOMERCIALE Poleg splošnih, z zakoni in družbenimi s posebnimi dogovori določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — VSI ali VŠI ekonomske, tehnične ali pravne smeri. — 5 let delovnih izkušenj. — zaželeno znanje tujega jezika. — da ima organizacijske sposobnosti, — moralno-politične in etične vrline ter pozitiven odnos do samoupravljanja Kandidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom, podatki o dosedanjem delu in dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprtih ovojnicah z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi oglasa na naslov METALKA TOZD Triglav, Tržič, Bistrica 132. Na Kokrinem oddelku domače obrti v GLOBUSU imajo za Novo leto pripravljenih vrato lepih daril: keramike, lesenih izdelkov, »satulj«, vezenin, tid. Zagotovo boste kaj primernega našli tudi za svoje drage. m* ^ * it • Lepo darilo otrokom, ki se zanimajo za glasbo, bi bilo tudi primerno glasbilo. Na Kokrinem oddelku glasbil v GLOBUSI' imajo veliko izbiro kitar in harmonik. Cena: harmonike samo 3.961,15 kitare: od 2.017 do 3.50« din IZBRALI SOZM0S Veliko izbiro blu/. in dolgih kril za svečane priložnosti imajo pri KLITI v Kranju: v Salonu oblačil, v MAJI in VOLNI poglejte. V MAJI imajo se trlo nekaj modnih oblačil \r spet modnega |urexa. (VnH n\ krila: /v od 400 din naprei Cmn šolskih počitnic se bliža in zimske Aole v naravi, pa j* prav. da do časa poskrbimo za smučarska oblačila naših Šolarjev. V KUTINI specializirani otroški trgovini BABY v Kranju imajo * vseh vrst smučarskih kompletov od 8 do 16 let, izbirate pa lahko tudi med bogato izbiro smučarskih kap in drugih pletenin. Cena smučarskih kompletov: 1.220 do 1550 din 14. STRAN TELEVIZIJA KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV PETEK 26 DECEMBRA 1980 TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA. 27. 12. «.00 Poročila - H.05 Minigodci glasbeni deželi 8. 20 Dimnikarček se potepa po svetu - 8.30 Zbis - S Ma-knrovič: Škrat Kuzma - 8.45 Zeleni oblaki, otroška oddata T V Novi Sad - 9.15 Mali svet. otroška oddaja TV Zagreb 9.45 L. Norgaard: Vzpon Madsa Andersena. TV nadaljevanka - 10.45 Po sledeh napredka - 11.15 Delaj z glavo: Ustvarjalni miselni vzorci - 11.40 Stari Pisker. oddaja iz cikla Cas. ki živi -12.10 Poročila Ido 12.15) -15.:*) Poročila - 15:15 Crni Peter, češki mladinski film - j 17.00 Nas kraj - 17.15 Košarka Rosna Cibona. prenos - v odmoru Propa- I gandna oddaja - 18.45 S. Ma-karovič: Leva roka — Desna roka - 19.05 Zlata ptica -19.10 Risanka 19 24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19..*) TV dnevnik - 20.00 Srečanja - 21.15 1 Dieti Bolnišnica na koncu mesta. TV nadaljevanka 22.25 Poročila - 22.30 Ples na vodi. ameriški film Sobota Miloš F* trma n Jt < filmu Črni Peter predstavil mladostnika, ki se mora po osnoini šoli spo-phjeti : vsakdanjimi težavami odraslih ljudi. Petrovo dttzorevanje je režiser prikazal : izrednim občutkom za humor. Film Ples na vodi je dokaj prijetna glasbeno-revijska komedija. v kateri nastopa nekdanja plavalna prvakinja Est-her Williams. Oddajniki II. TV mreže: 17 45 Zapisi iz vasi. dokumentarna oddaja 18.30 Narodna glasba - 19.00 Iz sporeda T V . . . - 19.30 TV dnevnik 20.00 Večer z Aleksandro Ivanovič 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Športna sobota - 21.30 Feljton 22.00 Glasbena oddaja (do 22.45) TV Zagreb I. program: 9.50 TV v Soli. Umetnost. Risanka. TV izbor. Zadnje minute - 11.15 TV v Soli: TV koledar. Arhitektura v lesu. Ekspedicija izpred hišnih vrat - 12.15 Delo in zdravje 14.30 Veliko mesto - 16.00 Poročila - 16.ft5 TV koledar -16.15 Divji deček film - 17.15 Košarka Bosna : Cibona -18.45 Zabava za vso družino - 19 H) TV dnevnik 20.00 Beg. ameriSki film 21.45 TV dnevnik 22.00 Za konec tedna kovinotehna TOZD Tehnična trgovina NEDELJA. 28. 11. 8.35 Poročila - 8.40 Za nedeljsko dobro jutro: Plan-Sarji Janeza Jeršinovca - 9.10 Čebelica Maja - 9.35 Beli kamen. Švedska otroška serija 10.05 VVashington za zaprtimi vrati, serijski film - 11.35 TV kažipot - 12.00 Ljudje in zemlia - 13.00 Poročila (do 13.05) - 14.55 Rdeča boSavica. dokumentarna oddaja TV Skopje - 15.25 Poročila -15.30 Zlati cekin, |H>snetek festivala za otroke - 16.50 Športna |>oročila 16,55 Orlovo krilo. angleSki film 18.40 Dedek Mraz za vas -19.00 Zlata ptica: Kako so populili repo - 19.05 Kisanka - 19.22 TV nocoj -19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 20.00 M Smoje: Veliko me to. nadaljevanka TV Zagreb 21.25 Dokumentarna oddaja - '22.00 V znamenju 22.15 Športni pregled Nedelja V letošnji zadnji oddaji Ljudje in zemlja hudo primorski, gorenjski in prekmurski kmetijski pridelovalci sprego vi>riti o težavah, ki so jih spremljale pri njihovem delu: o neugodnem vremenu, slabi preskrbi z gnojili, škropivi in nadomestnimi deli. pozno odt>brenimi posojili, neusklajenimi cenami in podobno. Orlovo gnezdo je precej nenavadna zgodba z Divjega zahoda, ki ponuja zmes krutosti, zna čilne za to zvrst, in romantičnega vzdušja. Oddajniki II. TV mreže: 15.45 Test - 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Jimmv. dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Animirani film - 21.25 Korak v zimo. francoski film (do 23.05) TV Zagreb I. program: 9.50 Poročila 10.00 Mizica, pogrni se. otroSka oddaja -11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Nedeljski pogovori, oddata za zdomce - 14.30 Kekec. mladinski film -16.01» Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M Smoje Veliko mesto - 21.25 Kara vana: PeljeSac — Orebič 21.55 TV dnevnik 22,15 Športni pregled kovinotehna Blagovnica FUŽINAR JESENICE kovinotehna PRODAJALNE NA GORENJSKEM PONEDELJEK. 29. 12. 8.45 TV v Soli: TV koledar. Lutkovno gledališče. Pogovor i R Zvrkom. Vojne poeme - 10.00 TV v Soli: MaterinSčina. Risanka, Zemljepis, Zgodba. Iz arhiva Šolske TV. Zadnie minute, (do 11.55) 15.40 Kmetijska oddaja TV Zagreb - 16.40 Poročila 16 45 Vrtec »a obisku: Leto teče. nič ne reče - 17.10 Glasba za cicibane: NaSe igrače - 17.25 Človekovi prijatelji, poljudno znanstvena serija - 17.50 delegatski vodnik. Delegat ski sfstem v republiki - 18.20 Jezik v javni rabi: Izbira zgradbe besedila 18.30 Obzornik 18.40 Dedek Mra/ za vas 19.00 Zlata ptica: Metlar in kralj 19.05 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 VVerner Egk: Abraksas. balet - 21.15 Kulturne diagonale - 22.15 V znamenju Oddajnik II. TV mreže: 16.45 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik 17.45 Medvedek Uhec. lutkovna nadaljevanka - 18.00 OtroSka oddaja -18.15 Neznana Jugoslavija: Peftter - 18.45 Telesport 19.30 TV dnevnik - 20.00 Laza Lazarevič: Svabica. TV drama - 21 40 Glasbeni trenutek - 21.45 Kulturna oddaja - 22.30 TV dnevnik - 22.46 Prištinsko glasbeno prizorišče (do 23.15) TV Zagreb I. program: 11.55 Oddaja za otroke naSih zdomcev (do 12.35) - 14.5.5 TV v Soli: ponovitev (do 16.00) - 17.15 TV dnevnik -17.35 TV koledar '- 17 45 Medvedek Uhec - 18.00 OtroSka oddaja - 18.15 Neznana Jugoslavija: PeSter -18.45 Mladinska oddaja - od 19:«) dalje isto kot na oddajnikih II. TV mreže TOREK. 30. 12. 9.00 TV v soli: TV koledar. Alkohol m nikotin. Nori lampion. Dnevnik l<> - 10.00 TV v Soli: Prirodopis. Risanka, književnost in jezik. Zgodlie Glasbena vzgoja. Zadnje minute (do 11.55) -15.30 Oherstdorf: Smučarski skoki, posnetek - 16.50 Poročila - 16.35 Dimnikarček se potepa po svetu - 17.(K) Mali svet. otroška kontaktna serija T V Zagreb - 17..35 Ohridsko poletje, glasbena oddaja -18.05 Obramba in samozaščita - 18.35 Obzornik - 18.45 Dedek Mraz za vas - 19.00 Zlata ptica: Kuhana jajca -19.05 Risanka - 19.15 Čik cak - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Propagandna oddaja -20.00 Aktualna oddaja - 20.50 Propagandna oddaja - 20.55 B. Clavel: Tuja hiša. francoska nadaljevanka - 21.50 V znamenju - 22.05 -J S Brahms. Ljubezenske pesmi, balet Oddajniki II. TV mrete: 16 55 Test - 17.10TV dnevnik V madžarščini 17..«) TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja 1H.I5 Življenje knjige - 18.45 Narodna glasba -19:«) TV dnevnik 20.00 Praznik na ledu. drsalna revija - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Ona. dokumentarna serija - 22.00 Poezija: Rajko Petrov Nogo (do 22.30) TV Zagreb I. program: 11.55 Oddaja za otroke naših zdomcev (do 12..55) - 15.00 TV v šoli: Alkohol in nikotin. Soc revol. v Jugoslaviji IV -Proizvodnja štedilnika (do 16.00 - 17.15 TV dnevnik -17.36 T V koledar - 17.45 OtroSka oddaja - 18.15 Življenje knjige - 18.45 Dnevnik 10 - 19.00 Kulturni pregled -19.:«) TV dnevnik - 20.00 Svet v letu 1980 - 20.55 Jacques Brel. am. film - 22.35 TV dnevnik kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE SREDA. 31. 12. 9.20 TV v Soli: TV koledar. Secesija na Hrvaškem. 10.00 TV v šoli: Boj za obstanek, Kisanka, Predšolska vzgoja Zgodba (do 11.20) - ! In* I") Poročila Kiju Z bese I do in sliko V T Arhar Let ni časi 16.'15 Ukročeno oko. j švicarska dokumentarna serija 17.05 Življenje vidre Tarke. angleški mladinski film 18.30 Dedek Mraz za vas 18.5.5 Zlata ptica Carol) ne drsalke 10.00 Medvedek 1 Uhec: Jelka 19.10 Spomini na prihodnost, glasbena od- i daja - 19 25 T V nocoj 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 20 (M) Muppet Show: Lvnn Redgrave 20.25 A Mamilu Naša kra jevna skupnost Z opeko po zakonu - 21.00 Za pokušmo i/ drugih študijev - 21.30 Z Avsenikom. PrivSkom in Tre-faltom v Novo leto - 00..«) Na zdravje! - 01.10 Melodije spominov - 01.:*) V Plesnem ritmu - 02.00 Sedem pištol za Mc Gregorjeve, ameriški film 03.30 Abba 04.25 Risanke Ido 04.45) Sreda Nasa krajevna skupnost je predvsem humoristična nanizanka. So dobno obeležje in s tem tudi satirično noto ji daje aktualno prizorišče. r katerem ne vse zgodbe odvijajo: to /e naša. se pravi katerakoli. kra tevna skupnost. Oddajniki II. TV mrete: 14.00 Test 14 15 Poročila 14.20 TV koledar 14.«) Mali Slager. finale - 15.30 Silvestrski otroški spored - 19.10 Spomini na prihodnost, glas bena oddaja - 19.30 TV dnevnik 20.00 Muppet Shovv Lvnn Redgrave - 20.25 Smo. ker pojemo - 20.55 Pop godba - 21.25 J.Anouilh: Orkester, predstava Drame SNG 22.25 Aprilske norčije, ameriški film - 23.55 Z Avsenikom. PrivSkom in Trefal-tom v Novo leto - 00.05 Ročk 'N'Roller, vključitev v novoletno oddajajo TV BGD -01.00 Zabavajo vas Bonev M (do 01.45) TV Zagreb I. program: 11.20 Oddaja za otroke naših zdomcev (do 12.20) - 15.15 Poročila - 14.20 TV koledar 14.30 Mali Slager. finale 15..«) Silvestrski otroški spored - 19.10 Spomini na prihodnost - 19.30 TV dnevnik 20.00 Dober večer, dobri ljudje! - 20.25 Muppeti gredo v Holl.vvvood. zabavna oddaja - 21.15 Novoletna parada 21.55 Zabava vas Bennv Hill 22.26 »Igra odličen Band«. zabavno glasbena oddaja 23.00 Dober večer. Novo leto! - 00.00 Novoletna čestitka 00.01 Zapojmo skupaj 'K)30 Abba na turneji - 01.15 Od pekla do Teksasa, ameriški film kovinotehna OPREMA MENGEŠ ČETRTEK. I. 1. 1981 9.05 Poročila - 9.10 -Jež in gosenica, risanka - 9.20 Pon-čo in Toro. risanka - 9.25 Pod to goro zeleno, igra za otroke 10.00 Kjer cvetijo lilije, ameriški mladinski film 11.36 Veselo z domačimi ansambli 12.06 Poročila - 12.15 Dunaj: Novoletni koncert, prenos - 13.:*) Garmisch: Smučarski skoki, prenos -15.30 Izbor iz jugoslovanskih novoletnih sporedov - 16.40 Cvetje v jeseni, slovenski lil m 18..«) Mladi za mlade: Kaj bi storil, če bi bil... 19.00 Zlata ptica: Prevarana lisica - 19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 Dobri vojak Svejk. prvi del češkega filma - 21.45 izbor iz jugoslovanskih novoletnih sporedov - 23.."*) Poročila Četrtek V odda/i Melodije spominov bodo Ana Stefitk. RIda Viler. Drago Dikfič. .V/no Robič in Lado l.eskoiar peli stare, a vedno lepe skladbe Chaplina. Sorokina. (iershuina in Recauda. Film Kjer cvetijo lilije je prikupna zgodba u štirih otrocih, ki po oče-toii smrti /mstanejo sirote. N-lefna deklica poskrbi za vse in posreči se 11 prikriti oče točo smrt pred sosedi za kar precej dolgo Oddajnik II. TV mreže: 14.45 Test - 15.00/30 Izbor iz jugoslovanskih novoletnih sporedov - 19.30 TV dnevnik 20.00 Koncert Iva Pogo-reliča 21.30 Poročila - 21.35 Smešna dama. ameriški film (do 23.45) - TV Zagreb I. program: 9.40 Poročila 9.45 Gospodar življenja in smrti, ameriški film - 11.30 Muppet Shovv -12.00 TV dnevnik - 12.15 Dunaj: Novoletni koncert -13..*) Garmisch: Smučarski skoki, prenos - 15.00/30 Izbor iz jugoslovanskih novoletnih sporedov 19.30 TV dnevnik 20.00 Močnejši spol - 22.45 TV dnevnik - 23.00 Barišnji-kov in Liza Minelli kovinotehna TEHNIKA MENGEŠ 14 PETEK. 2. 1. 9.00 Poročila 9.05 Veverici in ozimnica, risanka - 9.15 Pončo in Toro. risanka - 9J0. Medvedek Uhec - 9.30 Modri dirkač: Nadebudni fotograf, jj risanka - 9.35 Modrorepa rač-. ka. češka otroška oddaja--. 10.00 Kolargol in čudežni kovček, poljski lutkovni film 11.15 Z Avsenikom. PrivSkom in Trefaltom v Novo leto. ponovitev silvestrske oddaje - 14.15 Plamen in puščica, ameriški mladinski film - 15.40 Izbor iz jugoslovanskih novoletnih spo- ; redov - 16.35 Sport v letu 1980 - 18.05 Tom in Jem. risanka - 18.15 Pan Tau. češka otroška oddaja - 18.45 , Ne prezrite - 19.00 Zlata pti- ] ca: Trije učitelji - 19.10 Risanka 19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zma - 1930 TV j dnevnik -20.00 Pokorno javljam, drugi del češkega filma - 21.30 Ž. Petan: Koncert za igralko in igralca, tv kabaret -22.10 T. Hardv: Zupan v Caster-bridgeu. angleška nadaljevanka - 23.05 Nočni kino: Nasilje v soboto, ame- ; riški film Petek Plamen in puščica je kostumski film. katerega zgodba je postavljena t srednjeveško Italijo. Glavni junak je upornik, ki skuša premagati tirana. Po tematiki je film podoben Rnbinu Htutdu. Zaigral je Rurt Lanca ster. Kruta sobota je v bistvu melodrama, če prav jedro predstavljaj*! trije roparji, ki skušaj« oropati banko. Medtem ko ustrahujejo malo mesto, namreč privro no dan usode meščanov. Oddajnik II. TV mreže: 16.05 Test - 16.20 TV dnevnik 16.35 Sport v letu 1980 - 18.05 Izbor iz jugoslovanskih novoletnih sporedov - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ostanite pri televizorju -23.00 Poročila (dp 23.05) T V Zagreb I. program: 9.55 Poročila - 10.00 Prelomljena puSčica. am. film - 11.40 Naši pesniki, otr. oddaja -12.10 Koncert - 13.00 Izbor iz jug. novol. sporedov - 16 20 TV dnevnik - 16.35 Sport v letu 1980 - 18.05 Izbor iz jug-novol. sporedov - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Nacionalni razred, f. - 21.45 Narodna glasba 22.15 TV dnevnik -22.30 Doma in v kehl tv opera NOVO V KINU Zrelo 2 ie nadaljevanje filma, ki je pred leti tako prestraši/ gle dah e Tudi drugi del naj si ogledajo le tisti, ki imajo dobre živce. Glasbena komedija brez pravega zapleta: to je film Riba. ki je resila Pittsburgh. Naj povemo, da ne gre za pravo ribo. ampak za nebesno znamenje, ki prinese novih moči propadajočemu košarkar skemu moštvu. Neumno, smeha bo pa menda precej. Policaj, ki je ljubil ženske je italijanski kriminalni film. ki vse huje vse značilnosti te zvrsti. Glavni junak je policijski inšpektor, uspe šen pn delu in zbiranju lepota . Tak je tudi konec zapletene zgodbe: nor uspeh za policaja in novo razočaranje za osami/enega človeka Režiser filma Dandy, pravo ameriško dekle /e hote/ naredit, dober, poAten film. brez navlake Doka/ nepomembna pripoved u tatu, drugih avtomobt/oi postavlja pred gledalce velika vprasan/a u mlad,, letnem prestopnistvu Chanmng Stockard /e v vlog, trmastega m HVnje glavega dekleta izvrstna, je nekakšen James Cagney v krilu, groba ,,, ne }** hkrati, kot ,e zapisal filmski kritik. Celovečerni risani film Skrivnostni Tom in bratje Dalton /< prikupna zgodbica » pustolovščinah Tom«, »ki potegne hitreje od sv, je sence* n/egovega kon,a m u štirih bratih Daltonih. najbolj okrutnih ,n neumnih roparph v zgodovini Dajega zahoda. Prijeten film za mlade in stare/še ____ KINO K H AN J CENTER JH ,/rt rmhnt umri htm llmllrr kumrtli/a MANEKENKA IN DKTEKTIV <>h Iti., is in JO un JT drrrnihrti firrmirru fninc htm triu iv,- risanki, SKRIVNOSTNI TOM «N BRATJE OAI.TON tm {H.uri. amer ban Ihnlhr htmed MANEKENKA IS DKTEE TI V oh IS in JO un /utiiiiriti umri htm ltki*h bamedur RIBA, KI JE RESI I \ PlTTSHCKCH ,Hi ?.IS.\ „h n, is ,„ JO itn JT tlrrrmbrti hnnuk htm kumir film SI 1'FHISFHAMAS ob Ih /s ,„ >u un JH tirrrmhm htiriftk ban ktmilr /i/m HHI ( F IF F PROTI M 'PERMA SI ,,h 11 m IS un. ittil htm kumrtliiti l'1'hl ASI!f II IF.nO Fl7.it! „h It, 1,11 ,„ri,,„i,i ilti/ ban krim tihim It ti.HAl ki if III lili ŽENSKE tm Jo un JU m lil tlrtrmhrti iltil htm krmi /i/ni POLICAJ ki 1 F. 1-llHll ŽENSKE im tU is m JO 11 n II tirrrmhm inif-l htm /ihn ROMA,\ TICSA ASdl F.?,l\-I I ,,/, Ih m IH un «1/1 Hi Uft m kinti\/} II SI 1'FHMA SI riA /s KINOTRZlf '. ilrirmhm s/.> 1 11,1,1,1 film KEKEC ,,l< 11, un htmek ban kanite film HHI < i i.f.f HHI tli SI l'l H M \ \ / ,,/, is ,,, HI un pirmirni umri htm ■.rlil/nkr ZRE/JI '"h JJ un JH tirrrmhm utrni hun /ihn 7l\ Ml FILMSKI /M/.liF »h 1, ,m i„ii, i„,1, ,>>,! film \lt LOM 1 \ / \ 1 11 hf/f\ oh IT 111 Ht un. /urmirni umri htm ^Ittsh l.,,n„;l,„ HIHA M Ih HFŠII \ HllTN Hl Hi UI uh 'l un J'' tlerrmhm um, t htm lluilln k,mir,i MANEKENKA iS 0ETRKTI\ oh 1, ,„< /irrniirni umri h,ui /i/m DASID l'H \ VO \ M KRIŠKO DEKLE "h /•< m 10 tir, rmhiti umri hun Ihllllrl MASI \ K EN K A IS DETEKTI\ „i> 1: m vi u,, II tlrrrmhrt, iltil hun krtin ///ni 1'itll čaj ki 1 f i.iiHii Ženske „i> it un, „/> IH uri tu kinii*/nm-ttti' i januarja umri hun rimnifilm tom / V /fhhv - večna tekmeca oh r, un iltil htm knm /i/m policaj, Kl if hll Hll ženske t,h I, m IH itn /irrniirni ktinut/ htm ilnimr tek 'F Mi t! F 7l\ 1,1 FS.lt uh JI uri KAMNIK IH)M JT tirrrmhm 1u1i htm ktunrtiiiti ii JU INOI.RU ifihi RtžOl ob 1», m is ,„, nrm h,m rr,it /ilni melo 1)11 a /a hll bežen nh :'ll un /m miri,i iltil htm krim filma 11,1 n a i ki lF. i ii Hll ženske uh JJ ur, JH t/rrrmhm */,,, ni/tttl /lini kekec nh l~> itn /niti, htm knm film H(i/' \ Sli I ob I, in IH un firrmirrii umri htm /t/mu da nov l'H a \ i> ameriško dekle »h JI un "i ./.-. rmhnt htmgk kanite film HHI i f . I f f proti si'perma NI' <•!> IH m ju ,m II ilrrrmhitt urni litin rtu/ /i/m mrlo n/1 l za l /i 'bežen "h is ,m I iiinuunii umri htm /i/m /IVA 1.1 — filmske zvezde "h r, i,,, omet ban Hknm k,,mr,li„i HIHA KI IF rešila r/rTSHI Hi! <»/> IT n, V un fiirmiriu nrm ban -rh/, i.,,m,,/,„ unifi Iihaki l a oh •I itn KOMKNDA Hi •/<•'< niluti umri hm, i umi /l/m HIT kaza untH a > ../. /•» ,/;/ JT tirrrmhm umri htm /ilm ZlVAl.l — filmske zvezih •->• ti mi omet han ,-■•/ v« k/uk, I HF\ lil H <>/p /" m, I K.ŠN.IKA 'l, ,/riiiiihiti iiiiiii h,n, *,lil,iikti ?HF l.tt J Jll uri "p i/riinihiii /mu, h,n, l.i,inr,tl)fi 111 ' lil MNO bežimo uh i. un mini uan nt „,„,il /i/m rom I N TlCS i i \c.7 ezis i i ../- 'ii iii, IM'I'I.K A '/ ilrirnihiti ilul ban kinu /i/m liti.I I \ I hl IF i ii Hll ti SSKr ../» 'ti uit •s ,/,,,in,,,,, ,iin,i ban rimami film tom l\ IFHH) dobra i'HIIATFI ia „1, i ■ i,n ame* htm film danih/ - pra\t) l mkrisko liFKI k ah Vi m IH tm i lunituitu /mm hun /ihn HFliS l'l iti \ Ih 1 ../- Nt mi KINO RADOVLJICA /, eni /ilm SMEH ''■ ,lt , rmhiii um,-i I, MEKSIKO ah 'i> mi ,lr, , niluti umri htm n r*l /ilm SMER UI h S/hI) ,,/, /s utr u n f I hun in/m /ilm Mi iS I \ t /(h A / A M I / uh Hi un 's i/,, imhm uiifi/ hun i >>/"' /"'''' \i* 1'HF.MAiil-//\ I ,,!> is un mlin h,m /ilm l Ht M l/ h / i l H h \ i TKOMah 'u „a "i t/rt i n,hl u utifi/ hun i ,,,n /ilm \ I 1'HI M \C,I ll\ I uh ',, ,,,, m ilriitnhit, umri hun /ilm VRI \'l H A / i I HI \ I TKOM -h Hi m, i iiiiiuiii,ii um,! /um uhat film (in I / A //SIN FER 1)1 S I \ /' I Oh /s mi tltll htm ,,n-/ /,/,„ IKIIH hI FIMUIF .,/• KINO BLED JH. ,/rrrmhru nrm hun knm f,lm \ IH) MORA HITI TRI PI.O „h ju.'uri JT. decembra arstr. htin: cnhat film P(> TI 'JOČI ZABAVUACl iKJn mm htm knm film \EKIH) MORA HITI TRI l'l.it „h JO ,„-, JH tirrrmhm umri hun knm film/UA-J V SAS FRANČIŠKI' uh /s. un. angl han film ZAKONSKE SKRIVNOSTI t^jti un JH t/rrrmhm ungt. han en/nt ftlni MOST VI REKI K WAY tth SO. uri lit. tirrrmhm tmn! han n>,m /»/», \-l'RF.MAi;UI\ I tihjo t,,-, I mnuarja ang! ban: m/ni film SFPRF M Al,I^IIVI ,,h IH. uri. angl. han Rmt, MOST NA H EKIK WA/ uh jo „n KINO BOHINJ BOHINJSKA BISTRICA JT. tlerrmhm ungl. han film ZAK(t\SKF SKRIVNOSTI t,h ih. „n JH. tlerrmhm arstr. hun -ahue ftlnt Pit TCJOCl ZABAVUACl tih I K„n. nrm htm krim film \EKDO .MORA RIT! 1'HI ri.il uh jo un I itiiuiiiriti ttmrr hun itrsf. film smer MEKSIKO oh Jo uri SKOKJA LOKA SORA 1'« tirrrmhm „ip film IHlK.AZ ,Jt fs ,r .'u mi JT in JH tirrrmhm ttmer. iiifn fi/m \Pt) h \I.IPSA DANES uh iT.:U)un,n*itun Ui II decembra in I ia nun na amer n etniku PEPEI.KA ah ih.un ■ HI. ,n .11. decembra frnru komedtm STRAH IMA ... - HITRE NOOE oo «| „„ I in > januarja angl. rojmi film NR\'A RES PRF.Htil) uh IH. m Jll. uri (m-rn I m matija tgm mimo uh JI), uri) /KI.KZN1KI OBZORJE Jti. tlerrmhm ame, film AIHKAl IPS\ DANES uhjn un JT in JH. tlerrmhm nem mi/ film \IFIi> 1)1 J A ZA I II 'BEŽEN <^> Jo. tm >s t/rrrmhm ,afi. knm film I MIK A/ > is mi m ilrrmihm htutuk karate /ilm /,\IAJF \ A HiHA SMRTI oh Ju un JB8BNICI RADIO 'i, ,/rrrmhm umri knm /,/„, f. f,/.) PROTI VSF.M <>h h in /V un >T m JH drtrmhm iltil klim /i/m tlNKČA \ AFRIKI oh IT. m /" mi ••i m tu tirrrmhm ilul nluKb film 1(1)1 h V Hi)l I nh 17 m I" un ■ IKSENICK PLAVI *ri ilrrrmhm fnin, film I1I\'SF'\I \ j l i /; v l ZASODBA uh ih. m >„ „n " '. ,n ->H t/rrrmbra ilul film R(x K"\ /{tU I ../, Is m JO uri "i in in tirrrmhm ilul film OSFCa l i ERIKI ah IS ui JU un KINO KRANJSKA GORA ,/,, rmhnt fniiir film SMRT SKlt Kl MI'IHA NK PODOANE <>h jo. „n u tirrrmhm ilul film ROCKS ROl.f ,,.h 'n un KINO DOVJE • ,/,, rmhnt timrr /ilm BETSV > J> /v „„ -s ,lr,rmhm Ininr (dm SMRT SKti /d MPIRASEPtfOCASEahmma KOMPAS JUGOSLAVIJA SILVESTROVANJE - MEDULIN. 5 dni. .Ml 2. POTOVANJA PARIZ - .1 dni. 1«. I ..30. 1. 81.« dni. 25. 1.81 KAIRO — LUXOR — ALEXANDRIA — ASSUAN — ABU SIMBEL. 9 dni, 25. I. 81 LONDON - POSEBNO LETALO. 8 dni. odhodi 3. in 10.1.81 LONDON — izpopolnjevalni tečaj za profesorje angleškega jezika 14 dni odhod 18. 1.81 PRAGA — *? dni. posebno letalo z ogledom hokejske tekme za evropski pokal OLIMPMA - POLHI HLADNO. 4. 1.81 SMUČANJE COURCHEVEL. 7 dni. 17. 1. 81 KRANJSKA GORA. 1 dan. sobota, nedelja. 2/.. 28. 12. 80 PODKLOSTER - TROMEJA. 1 dan. 27.. 28. 12.80 KRANJSKA GORA — vsakodnevne vožnje v šolskih počitnicah PASIO TONALE. 8. dni. 10. in 17. 1.81 PAMPFAGO PASSO TONALE, NEVEGAL, PASSO PORDOL, AVOBLAZNORZINE, CHAMONIX, OBERTAUERN, LA TOUS-8UIRE*^ STROKOVNA POTOVANJA KOLN — pohištveni sejem. 4 dni. 21. 1. 81 PARIZ —KOLN — mednarodna razstava pohištva. 7 dni. lf» i h\ PARIZ — mednarodni salon pohištva. 3 dni. 16. 1. 81 PARIZ — mednarodna kmetijska razstava sima. 4 dni. 8..}. 81 KOMPAS - JESEN - ZIMA -POMLAD OB MORJU Hoteli v Portorožu - Poreču - Vrsarju - Rovinju - Medulinu Rabcu - Malem Lošinju - Opatiji - Dubrovniku - Crikvenici Selcah - Rabu - Primoštenu - Splitu - Baski vodi - Makarski Podgori - Veliki luki - Korčuli - Igalu GOSTILNA LOVEC GORICE tel. 57 033 SREČNO 1981 Mladinski dom BOHINJ Obvešča, da imajo na voljo še nekaj prostih mest. Cena za eno osebo je tiOO din. Igra ansambel Nočna izmena /. Jesenic. Gostilna na Jami vas vabi na veselo silvestrovanje 7. ansamblom EROS v dom Kokrške čete v Šenčurju. Vplačila in rezervaciji' sprejemamo osebno ali na telefon 41-125. V ceno -UM) din ie vključena vstopnina. ape-ritiv in silvestrski meni. DEDEK MRAZ V VASEH POD KRVACEM Cerklje — Tudi letos so pripravljene širom Gorenjske številne novoletne prireditve za otroke, zanimive prireditve s prihodom dedka Mraza pa pripravljajo tudi v Cerkljah, in bodo potekale tudi po krajevnih skupnostih Krvavcem. Dedek Mraz no v Cerkljah razveseljeval malčke od jutri do 30. decembra na igrišču Vzgojno varstvenega zavoda Ku-rirček Robi. vsak dan ob 17. uri. Posebej zato bo postavljena praznična vas. okoli nje pa praznični gozd /. gozdnimi živalmi. F otroških in lutkovnih igric predvajanja risanih filmov najzanimivejši prihod dedka Mraza s spremstvom ki bo vsako popoldne obiskal tudi otroke po KS in jih skromno obdaril. Janez Kuhar Poleg ter bo dedka t j OBISK PRAGE Z OGLEDOM HOKEJSKE TEKME Kompas prireja dvodnevni letalski skok (čarter) v Prago. Poleg ogleda znamenitosti in zanimivosti prestolnice Češkoslovaške ki je znana kot eno'najlepših evropskih mest. si bodo izletniki ogle dali HOKEJSKO TEKMO za evropski pokal. Pomerila ne HK OLIMPU A/z Ljubljane in POLI KLADNO Odhod je nuarja 1981 (v nedeljo) \ cen letalski prevoz v obe smeri, polj vsi ogled« in vstopnine po prog izleta. Za vse tiste. k. hoke,.ste(tekrnabo4.,a nuarja odprte do 18. ure J-'-" saj je v bosta „ 4.ja- ceno .{.700 din po osebi je vračunan "'oenzion v hotelu visoke kategorije, programu ter organizacija in vodstvo ki ne bi šli na tekmo bodrit ljubljanske januarja) pa bo zanimivo to. da bodo 4. ja-vse trgovine in drugi lokali, čeprav je ta 1'ragi normalni delovni dan. Izlet ».urno-' ■ ... , • III v.-w IW(fll bodo P"'«* velikega spon nega dogodka uživali v le. češkoslovaške prestolnice in temeljito seznanili / njo V let! na voljo še neka) prostih mest Vse informacije posreduje, Klovalnice Kompasa, k |er se lahko tudi še prijavite bo saj i nedelja. vsekakor prijetno doživetje za ljubitelje hokeja in vse ostale bodo poleg veJ_,kf^;..f»V^ne»f«i.dogcidka uživali v lepotah talu je !JO po- NAKUP V NAŠIH DISKONTIH PRIHRANEK DENARJA IN ČASA Nagrajenec z našega izleta v Lipico je obiskal vinsko klet »Vino« Kranj Na izletu v Lipico, ki smo ga v novembru pripravili skupaj z Kompasom in pod pokroviteljstvom Centrala TOZD VINO Kranj, smo podelili tudi nagrado: celodnevno bivanje v vinski kleti TOZD VINO s prevozom domov. Prejšnji četrtek je nagrajene«' »prišel« po nagrado. Najprej se je seznanil z delovno organizacijo in si ogledal klet. katere del namerava »VINO« preurediti za sprejem organiziranih skupin, potem pa je seveda poskusil žlahtno kapljico, ki jo premore klet. Kljub temu. da je ob prihodu povedal, da »ga« na račun nagrade že nekaj dni ni poskusil, ni preveč' »oškodoval« VINO. V imenu udeležencev izleta v Lipico se je TOZD VINO zahvalil za vse. kar je kot pokrovitelj prispevala in seveda zapustil klet nadvse /ad< • voljen. 15.STRAN G LAS hotel LOVEC BLED tel.: 77-692 Na voljo imamo še nekaj prostih sedežev v restavraciji. Cena silvestrškega menija je 800 din. Igra ansambel PREPIH iz Kranja. TUDI LETOS JE VELIKO ZANIMANJE ZA SILVESTROVANJE NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU Lansko leto se je na kranjskem sejmišču zavrtelo v novo leto 1.800 ljudi in je bilo to največje silvestrovanje na Gorenjskem. Tudi letos pričakujejo podobno število. Priprave na letošnje silvestrovanje potekajo že nekaj časa in organizator: Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem si prizadeva, da se bodo tudi udeleženci letošnjega silvestrovanja zadovoljni vračali na domove. Letos bo za zabavo in ples igral ansambel Vilija Petriča s pevko Majdo Renko. Gostinske usluge na sejmu bosta nudili gostišči Kuhar Adergas in Jama Šenčur, ki bosta pripravili tudi silvestrske menije. Gostom bo na voljo tudi stalna taxi služba. Cena vstopnice za silvestrovanje je 350 din. vsak gost pa bo dobil karto za obisk vseh sejemskih prireditev v Kranju v letu 1981, priložnostno značko in aperitiv. Seveda vstopnica pomeni tudi rezervacijo sedeža. Nekaj sedežev je še prostih. Vstopnice so vam na voljo v komerciali PPC Gorenjski sejem na sejmišču vsak dan od 7. do 19. ure. tt ■ t 1 r n SLOVENSKE ŽELEZARNE 1 lil Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1981 1 Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič Proizvaja sestavne dele obutve (notranjike) in modno usnjeno konfekcijo ter prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri prodaja sredstev za civilno zaščito delu i Ob novem letu želi delovna skupnost TRIO tržiške industrije obutve in konfekcije Tržič vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1981 SLOVENSKE ŽELEZARNE ^^^pl tovarna vijakov amen kropa Vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto JB^ r Iskra ELEKTROMEHANIKA KRANJ VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1981 Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1981 Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju Zavod za vzgojo in izobraževanje odraslih želi slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam srečno in uspehov polno novo leto 1981 KOVINSKO PODJETJE KRANJ EEZ3 Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon • kovinske konstrukcijo • splošno ključavničarstvo • tehnološka" transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave • kleparstvo Delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1981 r 8 svojimi enotami v Kranju, skofji Loki in Tržiču želi strankam, poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspešno novo leto 1981 Avto-moto društvo Kranj Vsem članom in lastnikom motornih vozil Želi v letu 1981 varno in srečno vožnjo KUNSTELJ- PURGAR BOGOMILA frizerski salon, # Kranj, Prešernova 4 želi cenjenim strankam srečno novo leto in se Se nadalje priporoča Modno 4 Č€VUAR5TVO kcm Kranj Delavnica Partizanska 5 Prodajalna Kranj. Maistrov trg (nasproti Delikatese) želi cenjenim strankam in občanom Gorenjske srečno novo leto 1981 in se priporoča s kvalitetno izdelavo vsakovrstne moške m ženske obutve Km, 26. DECEMBRA 1980 17.STRAN G LAS Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniku Kranj, n. sol. o. Delavski svet TOZD TOVARNA AVTOMATSKIH TELEFONSKIH CENTRAL KRANJ razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi SEKRETARJA TEMELJNE ORGANIZACIJE Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: - visokoSolska izobrazba pravne ali ustrezne humanistične smeri. - najmanj 3 letne delovne izkušnje na področju kadrovskih in splošnih zadev (zaposlovanje, oseh ni dohodki, samoupravni odnosi, samoupravni splošni akti. družbena samozaščita. ..). - primerne organizacijske sposobnosti. - znanje svetovnega jezika. - pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovskepolitikev občini Kranj Mandatna doba za razpisana dela in naloge je 4 leta Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Iskra Elektromehanika Kranj, Kadrovska služba. Savska loka 4. 6400 Kranj, z oznako »za TOZD ATC«. Kandidati bodo o izboru obveščeni najkasneje v 30 dneh po iklepu DS TOZD ATC.__ GIP GRADIŠ Ljubljana .. , . . TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka ob}»-vlj» prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za določen čas (nadomeščanje delavca za čas služenja vojaškega roka) _ VZGOJA UČENCEV Pogoji: - dokončana višja šola pedagoške smeri /.dvoletnimi izkušnjami. - poskusno delo traja 2 meseca Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili do 10. 1.1981 na naslov Gradiš TOZD LIO Skofja Loka, Kidričeva 56. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB TOVARNE OBUTVE PEKO N.SOL.O. TRŽIČ razpisuje na osnovi sklepa skupnega delavskega sveta prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji za sprejem: - diplomirani ekonomist, diplomirani inženir organizacije dela in r> let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu. - ekonomist, inženir organizacije dela in 9 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu. - šola za poslovodne kadre Posebne zahteve: - sposobnost vodenja in organiziranja. - samostojnost pri delu. - sposobnost sodelovanja. - prizadevanje za razvol samoupravnih socialističnih odnosov. - sposobnost logičnega mišljenja Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo v zaprti kuverti v 15 dneh po objavi •a naslov Tovarna obutve Peko, Tržič, s pripisom »za razpisno komisijo«. 0 izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku Prijavnega roka. Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas za štiriletni Mandat. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega VALENTINA KOŽUHA iz Četene ravni st. 4 hvaliujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za 2 /a sožaija. darovano cvetje in spremstvo ob slovesu Za-i z raze ^ soVaščanom i/. Četene ravni; duhovščini in pevcem hvaljufe „fored še posebna hvala godbi iz Škofje Loke za /m ganipv žalostinke oh grobu. Se enkrat hvala vsem! Žalujoči vsi njegovi! Cetena ravan, 23. decembra 1980 TRIGLAV KONFEKCIJA Kranj objavlja prosta dela in naloge triglav ČIŠČENJA PROSTOROV Pogoj: — dokončana osemletka in splošna zdravstvena sposobnost Poskusno delo za objavljena dela in naloge je 2 meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del sprejemamo 1") dni po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo povabljeni na informativni razgovor. O izidu izbora bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti objave. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in (»četa BRANKA KNEŽEVIĆA z Bleda se iskreno zahvaljujemo kolektivu Park hotela na Bledu, kolektivu Vino Bled. dr. Lubeju z Bleda, prijateljem in znancem za pomoć, darovano cvetje in poslovilne besede. Zahvaljujemo se godbi iz. (i ori j in pevcem iz Zasipa ter vsem. ki sta ga spremili na zadnji poti. Žalujoča žena Stana s hčerkama Mojco in -Jelko! Bled, 22. decembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame IVANKE LOVŠIN roj. Zupin se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste jo pospremili na zadnji poti in sočustvovali z nami ter ji darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju Oddelka H(K) Bolnišnice na Golniku za zdravljenje in lajšanje bolečin, sodelavcem Kinopodjetja Kranj, dobrim sosedom za vsestransko pomoč in duhovniku za poslovilni obred. Vsi njeni! Cerklje, 24. decembra 1980 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi moža. očeta in brata VINKA ROPRETA stikalca v HE Moste se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, darovano cvetje in tolažilne besede. Hvala duhovniku za obred in pevcem za žalostinke. Še enkrat iskrena hvala vsem in sodelavcem kolektiva TOZD Elektrarne Moste, ki so stali ob strani, sočustvovali z nami. nam pomagali in ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marinka, hčerka Slavica in brata z družinama ter drugo sorodstvo! ZAHVALA Ob prerani izgubi drage hčerke, sestre VILJENKE ŠIŠKA se zahvaljujemo za izrečeno sožalje in darovano cvetje, brigadirjem MDH Stane Žagar iz Radovljice. KPI) Veriga Lesce za poslovilne besede ob odprtem grobu ter sodelavcem 1)0 Klan. Iskrena zahvala tudi zdravstvenemu osebju Onkološkega instituta iz Ljubljane, kakor tudi zdravstvenemu osebju Ambulante iz Radovljice za lajšanje bolečin ter g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: »ta. mama. sest ra. brat in drugo sorodstvo! ZAHVALA ()b boleči izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta, brata in st rira FRANCA ŠTERNA Matičkov ega ata sc iskreno zahvaljujemo Vsem sorodnike m. sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje. tolažilne besede ter spremstvo na zadnji pot i. posebno se zahvaljujemo dr. Jožetu Bohincu, dr. Borutu Beleharju. zdravstvenemu osebju Inštituta Golnik ter zdravstvenemu osebju Bolnišnice dr. Petra Držaja v Ljubljani za vet' kot dvajsetletno / tel. 24-930 popoldan 10753 Zelo ugodno prodam GORILEC na Olje thvsaen, tip N-IO. Kos. Jamova 11. Bled - Rečica 10754 Prodam dobro ohranjen globok, žametni OTROŠKI VOZIČEK Ogled vsak dan od 18. ure dalje. K a vaš. Jezerska C 41. Kranj (zadružni dom) [0755 Prodani prašiče, težke do 100 kg. Ogled vsak dan. Log Ivana Krivca 10, Baza. Jesenice '0756 Ugodno prodam novo TERMO-AKUMULACIJSKO PEČ. 1. kW. Rupar Franc, Virmaše II. Skofja boka 10790 Prodam MIZO. 1 STOLE in KOT. Telefon 004-01 -955 »0791 Prodam dobro ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK 14 plin, 2 elektrika, peč,.a plin) Šturm. Frankovo naselje 41. Skofja Loka Ogled vaak dan od 15 do 17 ure ' Prodam PRAftIČE. težke od 4 do 150 kg Posave, 16. Podna rt Prodam mlado jalovo kravo m PRAŠIČA za zakol Sv Duh 41. Skofja Loka s „ xi « 794 Prodani PRAŠIČKE, težke od 2fi d,, 30 kg. Virmate 42.8kofn 10795 Prodam pristen domač BRINJE-VKC. Lesce Na Trati 16. tel. 74-368 [OTmf Prodam broto TELICO ali KRAVO. Bašeh II.Preddvor Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA /.-• /akol Mpandva40.Šenčur 10798 Prodam po 7 tednov stare I KA-ŠlCKK in PRAŠIČA za zakol. Seii-turška gora'».Cerklje ' ''■ ■ Prodim dva PRAŠIČA /a riM Šmartno Ift, Cerklje umH) Prodam po nedern l*ln<* s,a" PRAŠIČ K Iv Zalogll (Viklic 10801 Prodam ftesi ledno« >«•'" u'wk" KRIZI IKO Ž« Brnik ". < Viklic 10802 Prodam eno leto staro SPALNICO. Zg. Brnik 7. Cerklje 10803 Prodam dva PRAŠIČA za zakol Sp. Brnik 55, Cerklje 10804 Prodam PRAŠIČA za zakol. La-hovče 61. Cerklje 10805 Oddam mlade PSIČKE, stare mesecev. Ziganja vas 43. Tržič 10806 Prodam KASETNI AVTORA DIO Telefon 27-446 popoldan 10807 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Orehovi je 13. Kranj 10808 Prodam termoakumulacijsko PEČ. 5 kVV. Mavric Marjan, UI Vide Šinkovčeve 4. Kranj 10809 Prodam rabljen PRALNI STROJ Markun. Preddvor 105 108W Prodam 300-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Podlubnik 326, Škofja Loka 10811 Prodam KRAVO s teletom, ali samo teleta — bikca, za pleme. Sp Brnik 40. Cerklje 10812 Prodam 7 tednov staro TELIČKO in PRAŠIČA, težkega 130 kg. Lože 6. Šenčur 10813 Prodam mlado jalovo KRAVO ia telico. ali menjam za dobro mleka-rico. Šifrer. Zabnica 23 10814 Poceni prodam ŠTEDILNIK (4 elektrika. 2 plin). Gregorač. Kidričeva 33. Kranj 10815 Prodam 10 kub. m mešanih suhih DRV. KRAVO s teletom in približ no 10 ton suhega SENA. Mohar Vid. Stara Sela 6. Laze«* Tohin ju 10816 Prodam mlado KRAVO s teletom in nekaj LESA za ostrešje. BodeSfe 17. Bled 10817 B-KLARINET amati. nov, prodam. Gregoričeva 17. Cirče — Krani 10818 Poceni prodam PRALNI STROJ Telefon 26-050(064) 10819 Prodam 550 kosov porolit OPEKE (20 X 25 X 8 cm). Informacije dobite po telefon u 24-155 10830 Prodam PRAŠIČA za zakol. Suha 18. Kranj 10821 TERACO STOPNICE. 110x3! x 5 cm. 17 kom. ter eno OKNO KU. 60 XI20 cm, z omarico za roleto, prodam. Telefon 21-628 1082* SMUČI ELAN 04. dolžine 1,85 m. nove. prodam. Telefon 21-628 10H23 Prodam STRUŽNICO za les. » izdelavo manjših predmetov, tip 0 Informacije po tel. 67-026 vsak dan od 18. do 20. ure i«S4 Prodam DNEVNO SOBO (omaro z vgrajenim kavčem, mizo. 2 fotelja, omarico za televizor). Bertoncel?."C 1. maja 67. Kranj, tel. 28-944 10814 Prodam KUČMO in »BOVO« i lesičje kože. Kristan Saša. Tro jeva 52. Kranj. tel. 23-155 \ Novo, kompletno, vezano ELE*' TRO OMARICO z dvotarifnirn nv faznim števcem in uro. prodam. mel Peter, Šmidova - 12. Čirče -Krani lOST Prodam majhne PRAŠIČKE. Mi-šače 6. Kamna gorica lOt®* Ugodno prodam SPALNICO ETA - hrast, tovarniško pakirano. Ponudbe pod: Gotovina ifltOO Ugodno prodam SPALNICO Ogled popoldan. Kranj. Moša Pij«* 46. stanovanje 20 [0871 Prodam POROČNO OBLEKO I OGRINJALOM, beš barve. R. * Tel.: 22-762 KUPIM Kupim mladega jahalnega Kt NJA. starega 1 do 2 leti. z rodovi kom. Grošelj Miran. Selo 16. II Kupim mlado KRAVO simenti ko. ki ima nad 4000 litrov mleka letno. Marenk. Selca 72 nad Škofa Loko 1071 Kupim termoakumulacijsko PEt. od 2 do 6 kW in rabljen PISALNI STROJ. Oglasite se po tel. 62- 107 Kupim črnobel TELEVIZOR Hladnik. Šolska 4. Kranj, tel 2>-V 107! Kupim domač ŠPEH. Zabnica 107,' Kupim TROSILEC hlevsk« gnoja krpan 20. Pirnat Franc. Brezo-j vica 8. Dob t«P Kupim 40 k v. m TLA K OVC Anžič Anka. C. na Brod 18. 61231 Črnuče 1084? Kupim obžagan ali okrogel LES za ostrešje. Ponudbe pod: Ostrešje 10850 Kupim smrekove DESKE (25 « 40 mm) ter neobžagane »ŠPIR0V CE«. dolžine 7.10 m. 30 kejef Kranj. Jezerska c.8. tel. 26-466 10851 Kupim STARK PREDMETE i« STAR DENAR. Telefon 064-28-734 od 18. do 20. ure l085i Kupim KOLO za 6 let stare** fantka. Filipič Ivica. Demšarieva c H. Škofja Loka. tel.60-009 VOZILA Prodam FIAT 125-PZ. za 2.4 SI Telefon 23-396 1064- Prodam dobro ohranjeno ZASTfl V() 750. letnik 1975 Zontar Frannl Sv. Duh 91 P< Poceni prodam RENAULT 4 -I to »KATRCO«. letnik 1967. v vozneati pf stanju, celo ali po delih. Marku Vrhf Cankarjeva 16, Bled S fct.26 DECEMBRA 1980 19.STRAN II-m ol 104 .a-105 no A- 07 ol. 08 ko JT 09 kf. tO 0-*. 11 ah >P 112 ;o ie 113 ia u- m (4 [fanam 126-|\ letnik 1978. Tele-P$-540 od H. clo 14. ure 10872 -jin V\V 12IH). letnik 1973. JRp* 21-512 10762 ni prodam ZASTAVI 1300 in mi) za dele: in termoakumu-*fl PEC. (Jodec Kamnitnik 13. r Loka 10763 I dodani rezervne dele za K-S: lor. vrata, menjalnik in druge ter črnobel TELEVIZOR atn »r NIS\ Telefon 28-434 vsak dan 10764 jjno prodam RENAULT 4. 197.'!. stroj generalno ob-lahko na posojilo. 3ovir. 87. F>lanina - Kranj. maja 1-26-115 lam ZASTAVO 750. rje 19. Duplje *iam RENAULT 4. Ogled v popoldanskem i Franci. Mevkuš 23. Zg. am 10765 letnik 10766 letnik času. Gorje 10767 VW 1200. letnik 1969 lik Srečko. Zalose 13. Pod na rt 10768 jjodam ZASTAVO 101. letnik Ogled "v soboto dopoldan. Jčič. Preddvor 1 10769 , • iJJhdam ZASTAVO 101. letnik 1f+ Kristane Jože. Sp. Brnik 90. fjr InjUtm (Je|e za CZ 175. Maleševič. Z" f***'« 1<>. Kranj. tel. 28-725 116 L 10771 |jf**di odhoda v JNA prodam ZA-ire rt>rtont*'li. Bistrica 6. 17 Ig 10772 ^ ■**darn malo karamboliran FIAT nj IJf Kovor 74. Tržič 10773 18 lf^oi neregistrirano ZASTAVO U voznem stanju, lahko tudi po 19 i*Jakopič Marjeta. Sp. Gorje 92 10774 it* K!**^ športno ŠKODO 110-R. ppienih 4.5.000 km. Informacije Ij. f Mure dalje po tel. 064-50-500 21 L 10775 ■"dam obnovljeno ZASTAVO letnik 1972. v dobrem stanju. . Informacije po tel. ^PllLindič. Bled. Aljaževa 3 a 10776 i>odno prodam GSX citroen. In-» C* po tel. 064-61-443 v petek 0 *Wo«3l7. do 19. ure 1<>" < m Mam dobro ohranjen NSU-* C. letnik 1971. Ogled vsak dan l«. do 17. ure. razen nedelje. ( 750. 1 50. 10829 etnik 10830 letnik 10831 letnik C f?*»4.Kokrk-a ml&hm ZASTAVO Milje 26. Šenčur tyfam ZASTAVO zenično 24. Tržič *dam RENAULT flfipgled v popoldanskem času. i?*r -Jože. Sv. Duh 179 Skofja 10832 LJJtem avto ZASTAVA KM. pre-P'h 38.000 km. ohranjen in gara-f* Pogačnik. Sr. Bitnje 54. Zab- 10833 n FIAT 125 special (pet Fa>-| letnik 1971. za 4.8 S M. Praprot na polica 28. Cerklje 10834 MZ 250. Knoll Borut, ■jffrva 5. Kranj 10835 Nam karambolirano ŠKODO letnik 1971. Cebulj. Voklo 85. *I2l lOMH J^am 126-P. letnik 1978. Infor-Jg*Do tel. 27-731 10837 M^am osebni avto crvsler SIM-■' •ttnik 1979. Telefon 064-61-436 10838 Pdam D! ANO. letnik avgust fc' Celik Brane. Virmaše 55. Škof- 1 0839 J stil k»«m» JANEZ ZUPAN i 61234 M«n»rl 061/737 582 Jhl kamin ftTAN janez, MENGEŠ Maistrova I. tel. 061-737-562 ^ ODPRTI KAMIN - sek. ogrevanje - VRTNI GRILL KAMINI - ROS8ETI proizvodnja, montaža, finalizacija vseh vrst odprtih *aminov, orodja, opreme. d£l, openfire, SUPER- 10843 zelene Prodam karambolirano ŠKODO 100-Š. pred kratkim renovirano in motorno kolo ZUNDAPP. 250 ccm. letnik 1939. z. manjšo okvaro. Stiska 28. Škof ja Loka 10840 Kupim IZPUŠNO CEV za zapo-rožca. Racman, Zg. Brnik 115. Cerklje 10841 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. nosilnost 400 kg. Otoničar. Moste 76 10842 R-4. letnik 1975. prodam za 5.5 SM. Telefon 75-332 med 17. in 19. uro Prodam 126-P. star 2 leti. barve, prevoženih 25.000 km. Informacije po tel. 064-62-001 popoldan ali 69-001 dopoldan. Ogled: Dukič Božo. Podlubnik 162. Skofja Loka 10844 Kupim desni BLATNIK, v/.bočen POKROV od pitljažnika in desni prednji odbijač za novejši V W. Odda t i ponudbe pod: 1 )obro ohranjeno 10845 Kupim STROJ za ami H. ali od diane. ohranjen in generalno obnovljen. Stojakovič Vlado. Kropa 3/b 10840 SPAČKA — furgon (vozen vsak dan), prodam. Benedik. Ješetova 18. Kranj - Stražišče. tel. 21-207 10847 Po ugodni ceni prodam AMI 8. po delih in vse luči od NSU 1200. Ogled vsak dan od 15. ure dalje v Goricah 29 pri Golniku 10848 Prodam malo karambolirano ZASTAVO 101. letnik 1975. registrirano do septembra 1981 in ŠKODO, po delih ter nemške OVCJAKE. brez rodovnika. Ziganja vas 43. Tržič . 10872 STANOVANJA Prodam dvosobno STANOVANJE S KABINETOM (54 kv. m) NA PLANINI PRI KRANJU. VSE-LJIVO POLETI 1981. PONUDBE POD: AVGUST 81 10778 Oddam SOBO s kuhinjo in souporabo kopalnice ter predsobe. Cena ugodna. Telefon 77-472 — Bled 10779 V Kranju prodam za gotovino dvosobno STANOVANJE (55 kv. m). Kličite: 23-034 med 17. in 19. uro 10780. Iščem neopremljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici, za dobo enega leta. Šifra: Dober plačnik 10854 Na stanovanje vzamem žensko, v skupno gospodinjstvo. Otrok ni ovira. Naslov v oglasnem oddelku. 10855 Prodani trosohno STANOVANJE (90 kv. m) z vsemi priteklinami. v I. nadstropju d voštano vanjske hjše. posebni vhod. telefon, garaža, zelenjavni vrt. drvarnica, v lef)em kraju na Gorenjskem. Vseljivo avgusta 1981. Oman. Lesce. Alpska 22 -vhod z dvorišča 10856 Oddam SOBO ali enosohno STANOVANJE. Ponudbe pod: Britof 10857 POSESTI Prodam PARCELO z. začetno gradnjo, v okolici Kranja, najboljšemu ponudniku. Informacije: Sel Jakovo naselje 4. Stražišče 10781 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Poizve se na Zasavski 44. Kranj — Orehek 10782 Prodam HIŠO v popravilu, v centru Bleda — Grad. Poštrak. Partizanska 32. Kranj 10783 Za obrt kupim PARCELO, približno 600 kv. m. Tel. 064-28-734 od 18. do 20. ure 10857 V okolici Kranja kupim STAREJŠO HIŠO z nekaj zemlje, do 45 SM. Ponudbe po tel. 23-596 dopoldan 10858 Prodam zazidljivo PARCELO (420 kv. ml z lepo zidano ograjo in zidano barako, v kateri se lahko biva. Parcela je v Prematuri. 500m od morja. Mali. Tupaliče 58. Preddvor - 10859 Prodam HIŠO v okolici Bleda. Sp. Gorje 59 10860 GOSPODARSKO POSLOPJE, oddam v najem za obrt. v bližini Škofje Loke. Šifra: Poslopje 10861 S 1. januarjem 1981. oddam v najem 3 PROSTORE (71 kv. m) v prvem nadstropju, v centru Kranja. Izrecno za poslovno dejavnost. Naslov v oglasnem oddelku. 10862 ne *4 *4 Si FrjZerski in pedikerski salon CILKA SATLER Oldhamska 14 Kranj pri Vodovodnem stolpu če želite, da bo vaša pričeska lepa in noge urejene, se zglasite v frizersko-pedi-kerskem salonu Odstranjujemo odvečno kožo kurja očesa, zarasle nohte Frizerski salon je odprt vsak dan od 6 do 1 9 ure, sobota od 6 do 13 ure ?*al cL-i salon je odprt v ponedeljek in petek od 1 2 do 1 9 ure, •oŠ! sreda četrtek in sobota pa od 6 do 1 3 ure Brva sobota v mesecu zaprto' Cenjenim strankam in občanom želimo srečno novo leto 1981. —--■- —mi— ZAPOSLITVE Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Ponudbe j>od šifro. Priden delavec 10784 PRIREDITVE GDTRKBIJA. prireja 31. 12. 1980. ob 20. uri SILVESTROVANJE. Igra ansambel JURfEK. Rezervacije sprejemamo v trgovini na Trebi ji 10713 Okrepčevalnica ZlBKRT STANISLAV, prireja veliko SILVESTROVANJE v Gradisovi menzi v Skofji Loki. Igra ansambel JEVŠEK 10863 Vsako nedeljo, ob 17. uri je MLADINSKI PLES v Delovsketn domu v Kranju. Igra ansambel MODRINA. VABLJENI! 10864 KUD HOTAVLJE. prireja v Kulturnem domu SILVESTROVANJE 31. 12.. ob 20. uri. Rezervacije so še na voljo pri Justin Francu. Hotavlje št. 39 10865 1981 in se priporoča. Odprto vsak dan od 12. do 20. ure, razen v petek od 8 do 12 ure in soboto od 7. do 1 2 ure OBVESTILA^ SMUČARSKI TEČAJI ZA ODRASLE! ZVUTS — Kranj organizira v sezoni 1980/81 ENOTEDENSKE SMUČARSKE TEČAJE za odrasle. Tečaji bodo od 9. 2. do 14.2. in od 10.2. do 21.2. 1981 v planinskem domu na Krvavcu. Polna cena tečaja je 3300 din. Informacije vsako sredo od 17. do 19. ure in petek od 17. do 19. ure. Koroška 27. tel, 22-823 10785 ROLETE: lesene in |)lastične. naročite ŠPILERJU. Gradnikova 9. Radovljica, tel. 75-610. Lahko j)išete. pridem na dom 10256 GRADITELJI! Sprejemam cenjena naročila za naj^eljavo CENTRALNEGA OGREVANJA. TOPLOVODA in VODOVODA, za leto 1981. Telefon 26-147 vsak torek od 16. do 20. ure. CENJENE STRANKE OBIŠČEM NA DOMU! 10675 Oj)ravljam vse vrste zidarskih in keramičnih del in kamnite obloge. Delam zelo dobro in hitro. Telefon 74-736 10786 POZNANSTVA Želim spoznati žensko z domom, z majhno pokojnino ali brez. zaradi poroke ali skupnega življenja. Sem vdovec- z borčevsko pokojnino, starejši, osamljen, zdrav, nekadilec in nealkoholik. Ponudbe fjod: Vse bom delil s teboj, ne bo ti žal 10788 EKSPRES OPTIKA - KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Cenjenim strankam in občanom Gorenjske želimo srečno novo leto 1981 in se priporočamo. NAJDENO Zatekel se je PES - NEMŠKI OVČAR, črn o-rja ve barve. Zasavska 6. Kranj - Orehek. tel. 27-295 10787 ČESTITKE Odbor Društva upokojencev Radovljica, želi svojim članom srečno NOVO LETO 1981. Čestitkam prisluhnite tudi po radio Jesenice — 30. in 31. 12. 1980, od 16. ure dalje, radio Tržič -1.1. 1981 od 10.30 dal je. V LETU 1981 vabimo k sodelovanju pevke, pevce, balinarje. kegljaee in šahiste. Leta niso važna 10789 Vsem upokojencem tovarne SAVA in vsem ostalim, ki ste hodili v tem letu z nami na izlete, prav tako šoferjem in uslužbencem ALPE-TOURA, iskreno želim srečno, zdravo in uspeha polno NOVO LETO 1981. in v prihodnjem letu še mnogo izletov. Pa jer Francka. Srednja vas št. 31 10866 ANSAMBEL JEVŠEK želi vsem ljubiteljem njihovega igranja SREČNO ter ZDRAVO NOVO LETO 1981 KI867 KŽK KRANJ TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju nudimo rezervne dele za: Škropilnice AG 200, 300, 400 litrov in za atomizerje traktorjev TOMO VINKO-VIĆ 730 Rezervne dele za vse tipe traktorjev TOMO VINKO VIČ. UTB. URSUS-C 330. IMT 533. kosilnice BCS in Gribaldi. Traktorske gume in akumulatorje. Snežne verige za traktorje in avtomobile. ZAHVALA; Vsem izletnikom, ki ste prjjspe.vnli za moje dragoceno darilo ob koncu izletov. ISKRENA HVALA. PA-JER FRANCKA. Srednja vas 31 10868 DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE OSTALO Iščem INŠTRUKTORJA *a angleščino. Telefon 27-44f> popoldan 10869 Izdaja CP Glas. Kranj. Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja I. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31909 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835. redakcija 21-860 komerciala — propaganda, naročnina mali oglasi in računovodstvo 23-341 Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. dno27 12. 1980 MARKET DELIKATESA BLED, Cesta svobode 1 5 (v Park hotelu) SAMOPOSTREŽBA RADOVLJICA, Kranjska 11 dne 31 12. 1980 Vse prodajalne so odprte do 16 ure Hotel ECREinfl Kranj VIDEO DISKOTEKA CREINA '80 prireja silvestrovanje i omejenim številom sedežev po ceni 300 din. od 20. do 4. ure. Rezervacije v recepciji hotela ali po telefonu 23-650. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tele. sestre in sestrične FRANČIŠKE ŠENK upokojenke roj. Novak se iskreno zahvaljujemo zdravniškemu osebju Internega oddelka Bolnišnice Jesenice, ki so ji v hudi bolezni lajšali bolečine zadnje dni njenega živlienia. Posebno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, vaščanom sodelavcem in sodelavkam ter prijateljem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvala velja tudi duhovniku za lep obred. DPO Predoslje za poslovilne besede, /boru upokojencev za ubrano petje kakor tudi Tonetu Jelarju za vodenje sprevoda in sodelavcem IKOS za j)odarjeni venec. Vsem še enkrat najlepša hvala' Žalujoči: nečakinja Anica z družino ter drugo sorodstvo! Predoslje. 22. decembra 1980 O L, A S 20.STRAH. PETEK. 26 DECEMMU 19« Kranj, 25. decembra — Kmalu po N. uri se je na magistralni vesti Kranj — LJubljana na Jeprci zgodila huda prometna nesreča. Trčila sta tovornjak s prikolico (registracije SI) in osebni avto R4 kranjske registracije. Prikoličarja je zaneslo s ceste in se je prevrnil s težkim tovorom, osebni avto pa je uničen. V osebnem avtomobilu je na kraju nesreče umrl Branko A/o horič (1955) iz Voklega. voznika prikoličarja Nikolo Cizmarja (195H) iz občine Glina pa so iz razbite kabine morali rešiti kranjski poklicni gasilci. Ob zaključku redakcije, ko to /)oročamo (ob J/, uri), vzroke nesreče še razislai jejo. cesta Kranj — deprca pa je še vedno zaprta za ves promet v obe smeri. — A. Zalar W.?£kke drsalne revije« v izvedbi »Praske otroSke^ bra V hali »Tivoli« od »ovalna agenc.,a Ljubljana. Titova jncija NESREČE TOVORNJAK S CESTE Kranj - V ponedeljek. 22. decembra, oh 9.40 se je na magistralni resi i med Kranjem in Jeprco pripetila prometna ne/goda zaradi prekratke varnostne razdalje. Voznik tovornega avtomobila s priklopnikom nemške registracije Norbert Jliegnick (roj. 1957) je vozil proti Kranju za osebnim avtomobilom v prekratki varnostni razdalji. Ko je prevozil železniški nadvoz, je osebni avtomobil pred njim močno zavrl, ker so na cesti stali avtomobili. Voznik tovornjaka pa ni mogel pravočasno ustaviti kljub zaviranju, zato je za|>eljel v levo na nasprotni vozni pas; prav tedaj pa je iz. nasprotne smeri pritjeljal voznik tovornega avtomobila Aleksander Ha-ri (roj. 195.1) iz Križevcev. ki se je hotel trčenju izogniti tako. da je zapeljal skrajno desno, pri tem pa se je prevrnil s ceste. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na tovornjaku pa je za 210.000 din. TOVORNJAK ZAPRL CESTO Ljubelj — V ponedeljek. 22. decembra, ob 14.45 se je na magistralni cesti Ljubelj — Podtabor v bližini Begunjskega plazu pripetila prometna nezgoda zaradi poledenele ceste. Voznik tovornega avtomobila s priklopnikom Peter Cigale iz Idrije je vozil od Ljubelja proti Tržiču. V bližini Begunjskega plazu je prikolico tovornjaka na poledeneli cesti zaneslo, tako da je zaprla vso cesto. Za tovornjakom je tedaj pripeljal v osebnem avtomobilu avstrijske registracije Jožo Ilič, ki na poledeneli cesti ni mogel pravočasno ustaviti in je trčil v tovornjak. V nesreči so bili voznik Ilič in oba sopotnika v njegovem avtomobilu ranjeni in so jih prepeljali v jeseniško bolnišnico. Zaradi tega je bil promet zaprt do 17.40 ure. ko so kranjski gasilci lahko s »tatro« odmaknili prikolico tovornjaka, tako da je bil mogoč enosmeren promet. Šele v torek. 23. decembra, nekaj po 1. uri zjutraj, ko je na kraj nezgode prispelo dvigalo i/. Ljubljane in odstranilo tovornjak s ceste, je promet stekel dvosmerno. AVTO V PEŠCA Bled — V torek. 2.1. decembra, okoli 19.30 se je na lokalni cesti v Zasipu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Miha Zupan (roj. 1937) iz Zasipa je na poledeneli cesti prepozno zagledal Franca Crneta Troj. 1955). ki je hodil po desni strani ceste, hotel je odviti v levo, vendar ga je kljub temu zadel. Crne je bil v nesreči le lažje ran jen. L M. Cenjene potrošnike obveščamo, da bo prodajalna v soboto, 27 12 80 zaradi inventure zaprta SOZD ALPETOUR Skofja Loka DO CREINA DS Skupnih služb Kranj objavlja na podlagi sklepa komi sije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge 1 SAMOSTOJNEGA UVOZNOJZVOZNEGA REFERENTA ' SAMOSTOJNEGA PRODAJNEGA REFERENTA 3 KUHARICE - SERVIRKE Pogoji: pod 1. ga VS izobrazba ekonomske ali komercialne smeri. 3 leta delovnih izkušenj. zunanje trgovinska registracija in aktivno znanje angleške- ali nemškega jezika. - poskusno delo 3 mesece pod 2. - VS izobrazba ekomrmsko-komercialne smeri ali strojne smeri. — 3 leta delovnih izkušenj. — poskusno delo 3 mesece pod 3. - priučena kuharica in 1 leto delovnih izkušen j. — izpit B kategorije. — poskusno delo 2 meseca Delo se sklene za nedoločen čas razen pod točko 2., kjer se delo sklene za določen čas za dobo 6 mesecev. Pismene ponudbe z dokazili sprejema 15 dni po objavi kadrovski oddelek Kranj, Koroška 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Odnašali material iz skladišč Zaradi slabe kontrole in pomanjkljive evidenci elektromateriala v skladiščih je skupina delavcev že dlje časa odnašala iz DO Iskre Kranj različen tehničen material — Kontrola in samozaščita padli na izpitu Pred nedavnim so v kranjski Iskri odkrili, da nekateri delavci odnašajo domov elektrotehnični material. Delavci Uprave javne varnosti-, v Kranju so pri hišnih preiskavah na domovih našli tehnično blago, za katerega je bilo očitno, da je bilo vzeto v Iskri, saj osumljeni niso vedeli pojasniti, kje bi ga kupili drugje, niti niso za te predmete imeli računov. Kaj posebno težko pa predmetov ni bilo odnesti, saj je bila evidenca materiala v skladiščih pomanjkljiva, kontrola pri izhodih prav tako. Skupna vsota odnesenega tehničnega materiala, ki je bila pri nekaterih delavcih na domu najdena, sicer ni posebno velika, treba pa je vedeti, da ni mogoče doka-'zovati materiala, ki je bil odnesen še Zaradi pomanjkljive kontrole lahko kar v polivinilasti vrečki odnašal predmete, ki so se mu zdeli zanimivi. Poneverbe v višini 1060 din i* osumljen tudi samostojni referv Brane Tomažič (roj. 1934) iz Krama zaposlen v Iskri že 19 let. doma p« ima popoldansko elektrotehnik obrt. Pri hišni preiskavi so našli pri njem predmete, za katere ni veOe pojasniti, kje jih je kupil, nekatr pa so imeli tudi odstranjene seri** številke. Med osumljenimi je tudi te\e\o: ski mehanik Darko Gjuran 1960) iz Tenetiš, iz TOZD TE A k naj bi od lani do novembra odnese za 4350 din elektromateriala. Jane* Urbane (roj. 1959) pa je kot vodi J pred časom 'in vgrajen v razne ^ skladišča osumljen da je odnesel zs aparate. Prav lahko, da gre pri odkritem materialu le za »vrh ledene gore« in prav tako je verjetno, da je še nekaj delavcev, ki so podobno kot nekateri že odkriti padli na izpitu iz samozaščitne zavesti. Delavci UJV Kranj so poslali temeljnjemu tožilstvu v Kranju ovadbo zoper Dušana Bradeška (roj. 1959) iz Zg. Pirnič. zaposlenega v Iskri Telekomunikacije. Od maja lani pa do novembra letos je Bra-deško, ki je po poklicu RTV mehanik odnesel domov več materiala, ki ga je potreboval pri svoji radioamaterski dejavnosti. Vrednost odnesenih stvari so ocenili na 9000 din. Prane Brsar (roj. 1938) iz Cerkelj je osumljen kaznivega dejanja poneverbe Kot vodja od preme v skladišču Iskre Elektromehanike si je prilastil tehničnih predmetov v višini 0700 din. V Iskri je zaposlen kot skladiščnik >e deset let. Večji del predmetov je odnesel domov letos poleti, ko so tehnično blago vozili v drugo skladišče v Dupljah. Ne da bi kdo lahko opazil. |e nekaj tega blaga naložil v svo| avtomobil že dopoldne, ali pa se je popoldne vrnil v skladišče Nekatere predmete so dobili pri hišni preiskavi, nekatere pa je venet no prodal Skladiščni delavec \ to/do Elek-11-omehanika Aleksander Mojstoro- vic" (roj. 1959) je osumljen, rta si je prilastil /a 21:1:12 din tehničnega materiala Ko se |e lani zaposlil \ skladišču (e opazil, da si lahko brez večjih posledu prilašča elektroma« terial in električne instrumente. 17.170 din raznega elektrornateriaV največ poleti letos, ko So vor material v skladišče v Duplje L. M DEŽURNI VETERINARJI ŽIVINOREJSKI VETERINAR8KI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ dežurni veterinarji od 26.12. do 31.12. 1980 Za občini Kranj in Tržič RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147,42-015 RUDE2 Anton, dipl. vet.. Kranj, Benedikova 6/a, tel. 23-055 Za občino Skofja Loka VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 OBLAK Marko, dipl. vet.. Škofja Loka, Novi svet 16. tel. 60-577 ali 44-518 Za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC Franc, dipl. vet.. Zasip, Stagne 24, tel. 77-639 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju. Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Pr, hišnih nroskavah so delava UJV Kron, našli na ^ nekafe pu .,/,,,,,/,,,. ,,dnešenih iz Iskrinih skladišč. dthvcei vrsto tehničnih preilnu foi oam >< Proglasili smo najboljše slovenske in gorenjske športnike za leto 1980 Svečan in prijeten večer v Žireh Oš je prireditev uspela, ima ne **h zaslug tudi delovni kolektiv Uaine. Direktor AIpine Košir mdrevija vse navzoče. thamčin Janez Bizjak je bil tist^ tih v Žireh postoril vse, daje P"' •dHev v celoti uspela. ŽIRI — Prisrčno, slovesno in prijetno je bilo v ponedeljek zvečer v kinu v Žireh. Pred polno * dvorano smo namreč proglasili najboljše moške in ženske športnike in moštva, ki so bili letos najboljši v anketah slovenskih športnih novinarjev. Prireditev, ki ima že bogato tradicijo, so pripravili komisija za rekreacijo in šport pri krajevni skupnosti Žiri, društvo športnih novinarjev Slovenije, medobčinski svet zveze sindikatov Slovenije za Gorenjsko in seveda naše časopisno podjetje GLAS. To slovesno proglasitev, ki je bila pod pokroviteljstvom tovarne Alpina iz Zirov, sta popestrila še ženski zbor iz Žirov in kranjski ansambel Modrina. Reporter Radia Ljubljane Franak Trefalt je bil tisti, ki je vodil več kot dveurno prireditev. V Žireh smo se torej zbrali, da bi slovesno proglasili najboljše slovenske športnice in športnike za leto 1980. Slovenski športni novinarji TV, Radia, Dnevnika in Glasa ter Dela so imeli na odru res najboljše slovenske športnike in športnice. Najboljši slovenski športnik za letošnje leto je alpski smučar Bojan Križaj, Rok Kopitar, atlet iz Celja pa je bil v tej anketi drugi najboljši. Za najboljšo športnico leta 1980 v Sloveniji izbrali teniško igralko Branika Mimo Jaušovec, vendar tako kot druge v tej anketi (Brede Pergar) ni bilo na proglasitev v Žireh. Obe sta namreč še naatopali na tekmovanjih. Priznanja jim bodo podelili v Mariboru, ko bodo Sroglasali najboljše športnike tajerske Najboljše moštvo je bilo letos Kolinska Slovan Njihovo člansko rokometno moštvo je v prejšnji rokometni sezoni osvojilo državni naslov, letos pa že uspešno nastopa za evropski rokometni pokal. Naša novinarka Leopoldina Bogataj proglaša najboljše gorenjske iportnike za leto 1980 lov»*na proglasitev v Žireh je bila tudi v počastitev praznika JLA. Z viaki smučarskimi skakale, Bajcem, Tepožem in Velikonjo se je ^ogovarjal domaČi novinar Dela Oto Giacomelli. Najboljši na Gorenjskem so bili pri moštvih kolesarji Save. Zasluženo so osvojili ta naslov, sa} so moštveni državni prvaki, v njihovih vrstah pa sta tudi Bojan Ropret, ki je osvojil gorski državni naslov in naslov na kronometer. Je tudi zmagovalec letošnje dirke Po Jugoslaviji Stane Kurent je bil državni prvak cestne dirke, Drago Freiih pa je dobil v nedeljo veliko priznanje za fer plej v anketi Sportskih novosti iz Zagreba. To je veliko priznanje, ki ga podeljujejo vsako leto v spomin Vladimirja Oreškoviča. Najboljša gorenjska športnica je alpska smučarska Alpetou-ra iz škofje Loke Nuša Tome, najboljši športnik na Gorenjskem alpinec Bojan Križaj, ki je najboljši tudi v Sloveniji, v anketi Sportskih novosti pa je bil drugi. Takoj za zmagovalcem boksarjem Tadijem Kačarjem. Razglasili smo torej najboljše za letošnje poslavljajoče leto, ki je bilo olimpijsko. Vendar moramo pri tem pripomniti, da športne dosežke najboljših zajemamo v obdobju od 1. decembra lani do 1. decembra letos. Torej dosežki naših alpskih smučark štejejo za izbor za leto 1981. Enako kot pri slovenskih športnih novinarjih, je tudi v našem časniku. Naj pri tem še omenimo, da je največ glasov v anketi slovenskih športnih novinarjev dobila tiskovna služba za najboljše pogoje dela na svetovnem prvenstvu v Planici. Pri tem ne smemo pozabiti delovnih organizacij škofjeloške občine, ki so prispevale darila za vse športnike, še posebno ne domaČih slikarjev naivcev, ki so za najboljše slovenske in gorenjske športnike prispevali svoje slike. Darila za športnike in športnice so prispevale še: Alpina, Iskra in Ratitovec iz Železnikov, Termopol iz Savodenj, Iskra iz Reteč, Gorenjska predilnica. Kroj, Odeja, šešir, ABC Pomurka, Ljubljanska banka. Nama, Kmetijska gozdarska zadruga, delovna organizacija šport in rekreacija ter Kemična čistilnica Bistra iz Škofje Loke. Posebna zahvala gre tudi Janezu Bizjaku, ki je bdel in skrbel, da je prireditev v celoti uspela. Živahno je bilo za odrom, kjer so športniki čakali na svoj nastop. Vsi od njih pa tudi tisti, ki so vodili razgovore z njimi, so imeli precej treme, čeprav so bili med njimi taki, ki jih vsak dan slišimo na radiu , TV in jih beremo v raznih slovenskih časopisih. No; v Žireh so se poleg najboljših v Sloveniji predstavili tudi smučarski skakalci, ki služijo vojaški rok. Na odru v Žireh so bili Tepeš, Baje in Velikonja in trener skakalcev domačin Janez Po Ijanšek. Videli in slišali smo tudi direktorja naših alpskih reprezentanc Toneta Vogrin-ca, drugega trenerja alpincev Danila Vodovnika, trenerja ženske A alpske reprezentance Jožeta Šparovca, zveznega trenerja kolesarjev in trenerja kolesarjev Save Francija Hva-stija in trenerja rokometašev Kolinske Slovana Jožeta Šilca in predsednika RK Kolinska Slovan Staneta Papeža. Rok Kopitar je pripovedoval o svojih nastopih na 400 m z ovirami, alpinke Bojana Dor-nig, Anja Zavadlav in Tatjana Blažič ter Nuša Tome pa o uspehih, ki so jih dosegle na letošnjih decembrskih tekmah za svetovni pokal. Ti uspehi niso od muh, saj sta Bojana Dornig in Anja Zavadlav doseli uvrstitev med najboljših deset Tudi slavijenci so se razgovorili. Bojan Križaj je pripovedoval o nadaljnjih Polna dvorana v Žireh je navdušeno pozdravila najboljše slovenske in gorenjske športnike. Na sedežih so vstrajali več kot dve uri, Anja Zavadlav, pogovor ja vodil Tugo Klasinc, Bojana Dornig. Nuša Tome in Nataša Blažič so v decembarskih tekmah ženskega svetovnega pokala dosegle imeniten uspeh. V anketi za najboljšega slovenskega športnika je bila za najboljšo tiskovno službo proglašena Planica, priznanje pa je prejel Dušan Humer. najboljši slovenski športnik je Bojan Križaj, drugi je bil v tej anketi Rok Kopitar, najboljše moštvo je bilo rokometno moštvo Kolinska Slovan. Priznanje DŠNS je prejel predsednik kluba Stane Papež. načrtih v svetovnem pokalu. Enako tudi Boris Strel in Jože Kuralt. Kako se pripravljajo na nvo sezono, so se na odru razgovorili, pogovor je vodil reporter Radia Ljubljana Boris Ljubic, kolesarji Save Bojan Ropret, Andrej Kurent in Drago Freiih. O uspehih in neusphih ter o nadaljnjem tekmovanju za evropski rokometni pokal in uvrstitev v letošnjem državnem prvenstvu so pripovedovali Peter Mahne, Vlado Brglez in Vlado Bojovič. Z njim se je pogovarjal reporter Radia Ljubljane Mirko Strehovec. Seveda ne smemo pozabiti tudi na domače športnike. 0 žirovskem športu so govorili, z njimi se je pogovarjal novinar Radia Žiri Jaka Kavčič, Oto Giacomelli, Roman Seljak, Ida Kavčič, Milena Padovec Dušan Kavčič in Rajko Stržinar Za prijeten večer smo poskrbeli tudi Glasovci, saj smo med gledalce izžrebali dve brezplačni enoletni naročnini Glasa, podelili pa smo tudi tri majice z našim Giasovim Jakom, delovna organizacija šport in rekreacija iz Škofje Loke pa je poklonila enemu od gledalcev celotno karto za žičnice lno dvorano kina Žiri, med gledalci so bili tudi družbenopolitični delavci občine in delavci telesne kulture Gorenjske ter Slovenije, je Miha Naglic v uvodnem govoru predstavil Žiri in še posob no petinsedemdesetletnico Sokola. Sokolaši so bili namreč tisti, ki so začeli orati športno ledino v Žireh. šport in rekreacija sta dobro razvita na tem koncu loške občine. Leta 1908 so si tedanji Sokoli postavili tudi prvi sokolski dom na slovenskem. Besedilo: D. Humer Fotografije: J. Košnjek TOKOS TRŽIČ D. o. tržiška tovarna kos in srpov -tržič Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspeha polno novo leto 1981 Proizvaja: kose. srpe. mačete, grabi je. pleskarske lopatice, zidarske ometače. gladilne ometače. japan lopatice v garnitu-rah, dleta, rezila za oblice, avto-camp lopate, gumarske nože. mreže za okna in vrata, kompletne kose za kosilnice, kosi I ne nože, podložne ploščice, reporezne nože. zelarske nože. zol>e za brane, zobe za grablje. nože za kombajne, okopaćo za kultiva-torje. kline za slamoreznice. OBIŠČITE TOVARNIŠKO TRGOVINO! (v Tržiču v upravni stavbi) ENTRAL Gostinska in trgovska delovna organizacija n. sol. o Kranj TOZD GOSTINSTVO, n. sub. o. TOZD VINO, n. sub. o. TOZD DELIKATESA, n. sub. o. TOZD PLANINKA Kamnik, n. sub. o. TOZD GOSTINSTVO ZELENICA Tržič, n. sub. o. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vsem delovnim ljudem srečno in uspeha polno novo leto 1981 PRIPOROČAMO SE S HOTELSKIMI, GOSTINSKIMI IN TRGOVSKIMI USLUGAMI. stavbno in pohištveno mizarstvo, radovljica »•rc»o«va 22, talafon 75 036 (064). iiro račun pri SDK radovljica 51540-601 12232 Izdslujsmo opramo za hotala in bolnica tar stavbno pohiatvo po naročilu JESENICE Nudimo vam: I. PROIZVODNI PROGRAM a) komandne razdelilne omare 6 in 10 KV za napajanje industrijskih objektov, daljinsko upravljanje in regulacijo naprav za merjenje, signalizacijo, sinhronizacijo itd. Izvedba po želji in tehnični dokumentaciji kupca b) stikalne plošče stikalne, relejne in ostale vrste, pri katerih se vgrajuje oprema v zadnje, poslu -zevanje pa iz sprednje strani. Izvedba po želji kupca in dostavljeni enopolni shemi c) nizkonapetostne razdelilne omare izdelane iz posameznih polj, HOP profila in dakapirne pločevine. Izvedba in dimenzije po želji kupca d) pločevinaste razdelilne omare, ki služijo za razvod elektične energije, vgradnjo električnih aparatov, varovanja stikalne tehnike in to za zaščito naprav pred vlago, prahom, pred kemičnimi vplivi in mehanskimi okvarami. Izvedba v več kombinacijah. II. STORITVENI PROGRAM Izvajamo vsa elektomontažna dela na visoko in nizkonapetostnih napravah, elektroinstalacije v gradbeništvu in industriji, montažo instalacij centralne kurjave in toplovodnih naprav, servis peči za centralno kurjavo Tam-Stadler in servis gospodinjskih aparatov. SE PRIPOROČAMO! Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1981 srečno novo leto Sava Uraro Obrtno podjetje Tržič affcaf se priporoča s svojimi storitvami v mizarski in sliko-pleskarski stroki, v polaganju plastičnih ometov, polaganju vseh vrst podov, parketov ter plastičnih in poliuretanskih podov. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1981 . Kemična tovarna Podnart p. o. Specializirana tovarna kemikalij za gnlviinotehniko, fosfatiranje in hm-v u n it- kovin. Kolektiv tovorne vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem'želi uspešno novo leto 1981 -co . o i nnn. \J Laf ^9 »znali smo se jci iz 2. b razreda osnovne Sole Simon Jenko v Kranju že sodelujejo v nasi rubriki. Čeprav so se komaj naučili 'pisati, že prelivajo na papir svoja opažanja sveta, da učenci niso vedno isti. Ko mine leto. napredujejo v razred, pridejo pa novi. Tovarišica 2agarjeva juS zna piti in navdušiti za pisanje. -»ein jih prejšnji mesec pohvalila. češ kako marljivi dopisna«, »o bili tako navdušeni, da so me brž povabili medse. In ** Km nekoč tudi zapisala, vedno rada pridem, kamor me •**; tud?raznih humanih akcij in ^%Fj£&u*l*% £ Sodelujejo pri bralni in •^ki-gimnastiki, plavanju, pn P^Kem c j7nil& smo prejeli tudi v uredništvo m jih z tole so" že več pomembnih priznanj, v zaonjem leti S dve; na zveznem tekmovanju so učenci dobili tele-JŠki sprejemnik, nič mani veseli pa niso bih nagrade ',!*Publiškem tekmovanju. nova številka glasila, prva v tem šolskem letu. je L^ini in tehnični plati izredno zanimiva V njej -Nno zapis o petnajstletnici bralne značke v šoli. rt*Dr z mladim pesnikom in pisateljem Damjanom l^rlom z loškim naravoslovcem dr. Antonom V*ncern ne manjka pa niti otroških spominov na ^fcolska leta. anekdot, šal in drugega privlačnega Z veseljem pričakujemo naslednjo številko in yne Trate, ki jih nameravajo učenci posvetiti ljudski Poznate gorenjske športnike? iz naše Smučarski tekač zadnje nagradne uganke "je Ivo Carman. Precejšnje število pravilnih odgovorov kaže. da to športno panogo z zanimanjem spremljate in da poznate tudi najboljše tekmovalce. Žreb pa je tokrat izbral Betko Oblak z Jame 11. 64211 Mavčiče. Nagrado bomo poslali po pošti. Na današnji fotografiji je 16-letna alpska smučarka, doma iz Kranja. Tekmuje v ženski A državni reprezentanci in je od lanske zimske sezone napravila velik korak naprej. Dvakrat je za malenkost zgrešila uvrstitev med petnajst najboljših in s tem prve točke v svetovnem pokalu. Glede na to, da je še mlada, lahko pričakujemo od nje še veliko odličnih voženj. Ime in priimek športnice napišite na dopisnico in jo do 5. januarja 1981 pošljite na naslov: CP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. Izžrebanca čaka serija Glasovih značk. ntii in »pop godbi« Kaj veš o prometu - V ponedeljek je bilo v osnovni šoli na Planini kit* tekmovanje Kaj veš o prometu, ki se ga je udeležilo trinajst ekip učencev od prvega do četrtega razreda. Ce upoštevamo, da je v kranjski občini precei več šol, sodelovali so tudi otroci iz podružničnih, lahko sklepamo da prometna vzgoja povsod še ni našla pravega mesta. Žal. Za učenci iz nižjih razredov se bodo na občinskem tekmovanju pomerili tudi starejši osnovnošolci -H. Jelovčan Pred našo narodno osvoboditvijo smo imeli v tedanji Avstriji tri ugledne slovenske matematike, katerih imena niso zaslovela samo v avstrijskih deželah, temveč daleč po kulturnem svetu. Bili so to Jurij Vega iz Z a gorice pri Moravčah. Franc Močnik iz Cerknega in Franc Hočevar iz Metlike. Z njimi vred bi morali imenovati še četrtega, najmlajšega, a gotovo največjega slovenskega matematika. Josipa Plemlja /. Bleda, kateremu je bilo po dolgoletnem službovanju daleč od svojega naroda dano. da je lahko nadaljeval delo kot znanstvenik in učitelj na novo ustanovljeni slovenski univerzi v Ljubljani in izdal svoja, lahko rečemo klasična, predavanja v slovenskem jeziku. Najstarejši od naštete trojice je bil Jurij Vega. Rodil se je 23. marca 1754 v vasici Zagorka pri Moravčah kot sin polgruntarja Jerneja Vege in njegove žene Helene. V moravskem okolišu je bil ta priimek znan že od začetka 17. stoletja v raznih inačicah. Domneva, da izvira Jurijev rod od nekega španskega plemiča, nima nobene osnove. Ker je bil mali Jurij zelo nadarjen, so ga poslali v ljubljanske sole. ki so bile tedaj samo nemške. S pomočjo od doma ni mogel računati, zlasti ne, ker mu je zelo zgodaj umrl oče. Kot učenec ljubljanske gimnazije *in liceja je dobil v profesorju matematike, poznejšem prelatu kraljevine Češke Josipu Maffeiju ne samo izbornega učitelja in mentorja, ampak tudi krušnega očeta. Maffei je znal v mladem Vegi zbuditi ljubezen do matematičnih ved in mu dal tudi potrebno osnovo. Vega je stopil v vojaško službo kot prostak pri topničarskem polku, v katerem je lahko razmahnil svoje znanje in zmožnosti. Po komaj enem letu je dosegel čin podporočnika in le nekaj mesecev nato so mu poverili službo profesorja matematike na topničarski šoli. Napisal je štiri dele »Matematičnih predavani«, ki so učakala več izdaj in bila skoraj 60 let v rabi kot učbenik v številnih šolah, ter več znanstvenih razprav. Neminljivo slavo pa si je Vega pridobil s sestavo logaritmovnikov. Ni odkril logaritmov, saj so jih pred njim že drugi matematiki. Proti koncu 18. stoletja je bila cela vrsta logaritmovnikov. ki pa niso dosegali namena, bodisi da so bili manj skrbni ponatisi starejših izdaj ali pa predragi, pri tem pa vendar premalo natančni. Tem pomanjkljivostim je hotel odpomoči Vega. Sestavil je tri — po obsegu in zahtevnosti logaritmovnike. Veliki, na primer, je še danes, če ne upoštevamo sodobnih računalnikov, skoraj edini računski pripomoček, ki je v rabi pri natančnem računanju. Jurij Vega je bil zaradi uspehov na bojnem in matematičnem polju že v življenju izjemno spoštovan. Med drugim je dobil najvišje vojaško odlikovanje, viteški red Marije Terezije, ob dvajsetletnici službovanja pa ga je cesar Franc II. povzdignil v dedni baronski stan. 17. septembra 1802 je Vega nenadno izginil. Devet dni pozneje so ga našli mrtvega v Donavi pri Nussdorfu v dunajski okolici. Danes nas na Vego spominjajo njegova dela, spomeniki, roman Od pluga do krone, žrelo na Luni. šolarji, dobri matematiki, pa ga poznajo predvsem po Vegovih priznanjih, za katera vsako leto tekmujejo. Otrokom vsega sveta želim ... Rad bi. da bi vsi otroci imeli enake pravice do šolarfja. do izbire poklica in vsega drugega, kar imamo mi. — Darko Belič Sporočila bi rada vsem otrokom sveta, ki trpijo, da mislimo nanje. Želim, da bi bili vsi enaki, ne glede na barvo in narodnost. — Vera Pirnat Rad bi. da bi milijoni otrok, ki trpijo, imeli boljše in lepše življenje, da bi prekinili vojne, v katerih umirajo otroci. Otroci so prihodnost, zato bi jih morali bolje varovati. — France Logar Želim, da otroci v revnih državah dobijo otroštvo, kakršno imamo mi. Nekateri otroci delajo v rudnikih z odraslimi. To ni pravično in rad bi. da takega dela ne opravlja jo otroci. — G Oran Soldat Želim, da bi imeli vsi otroci tega sveta take pogoje za učenje in življenje kot jih imamo mi v Titovi Jugoslaviji. Želim, da ne bi ostali samo pri besedah, ki jih večkrat izrečemo, ampak da bi vsaj nekaj tega uresničili za boljše življenje vseh otrok. — Polonca Mohar Vsi otroci sveta bi morali občutiti toplino ljubezni. Ne vsajajte v otroška srca sovraštva do ljudi! Budite v njih željo po bratstvu, ljubezni, sreči! Naj zgradijo svoj sanjski svet. po katerem hrepenijo. Otroci so del sveta: sedanjega in prihodnjega. Ne pozabite! - Livij Kocina Učenci 8. a r. osnovne šole Stane Žagar kapLatce ki so mu dali ime Kapljice, pa so nas ;Jrn!T*elili dolarji u pionirskega odreda Rud, Q razve»*>. j^aklega. Oblikovno zanimiva je že .V* Grogai tz . kl j4, objavljamo za spodbudo 7l'VnUri atm Iz vsebine pa omenimo zapis o delu Pi in drUf^t(j[reda. o obisku vojakov v šoli, o zbiranju Tankega razmišljanja učencev o zimi in Jftndnega papir/" letu. Hi Cenjenim strankom želimo srečno in uspešno noro leto tfJM in se zahvaljujemo za obisk ter se še za naprej priporočamo. GOSTILNA PRI VIKTORJU" KRANJ, Partizanska 17 (ob cesti na letno kopališče) tel.: 23-484 Odprta je vsak dan razen ponedeljka V5od 9. do 22. ure — tudi kuhinja. Osnovno zdravstvo Gorenjske s temeljnimi organizacijami Zdravstveni dom Bled. Bohinj, Jesenice, Kranj, Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Radovljica, Skofja Loka, Trtic, Socialne medicina in higiena Gorenjske. Zobna poliklinika Kranj želijo občanom srečno novo leto 1981 ENTRAL I/UIG KRAN3 ToaznD Jfe« rW Velika izbira — nizke cene želimo vam srečno in uspešno novo leto 1981 in se zahvaljujemo za zaupanje v preteklem letu. Priporočamo vam: širok izbor vin, žganih pijač, likerjev, aperitivov. sadnih sokov, gaziranih pijač, mineralnih vod in uvoženih pijač Diskont Bled m Diskont Kranj sta. poleg pijač, zalotena Se s suhimi domačimi klobasami, polnjenimi žrlodčki. siri in ostalimi prehrambenimi artikli Obiščite naše trfovine in skladišče v Kranju. Skofji Loki, Tržiču, Bledu in v Kranjski gori. _domplan Kranj Cesta JLA 14 TELEFON 21 875. 24 440 urbanizem stavbna zemljišča, investitorski inžiniring in stanovanjsko poslovanje De/ovna skupnost želi vsem delovnim ljudem in občanom uspešno novo leto 1981 Poslovnim sodelavcem želimo veliko poslovnega uspeha in sodelovanja tudi v bodoče Priporočamo naše storitve OBRTNO PODJETJE Knjigoveznica in tiskarna Radovljica \ # Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto in se priporočamo s svojimi storitvami KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA n.sol.o. TOZD JELPLAST, KAMNA GORICA n. sub. o. Vsem delovnim ljudem m poslovnim prijateljem želimo obilo uspehov in sreče v novem letu 1981 GOSTILNA ARVAJ KRANJ. Klubov« Želi vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem srečno novo leto 1981 AVTONEGA Kiasič Franjo Kranj, Šuceva 17 Popravila vozil ZASTAVA in SKODA, menjava gum in uravnovešanje Delovni čas od 7. do 15. ure ob četrtkih od 7. do \H. ure, sobote proste Cenjenim strankam in občanom (iorvnjsht telimo nrečno novo leto. Zlatarska delavnica Levičnik Živko, Kranj ' Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) želi cenjenim strankam srečno novo leto in se priporoča Expres kemična čistilnica »LILI« MARGARIT Marija Kranj želi ' cenjenim strankam srečno novo leto 1981 Vse storitve opravimo hitro, poceni in kvalitetno Robnik Franc, urar Kranj, Tavčarjeva 7 Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanfe in želim srečno novo leto jysi Gostilna Blažim Grašič Franc, Kranj Cesta talcev 7 želi vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem srečno novo leto 198 T Zahvaljuje se za dosedanji obisk in se priporoča še v bodoče. TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Gostinstvo TOZD Trgovina BLED Kranj Mnogo sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov v novem letu želimo vsem, posebno pa svojim, potrošnikom in poslovnim sodelavcem. Zahvaljujemo se za sodelovanje v preteklem letu in se še napre/priporočamo. Samoupravna delovna skupnost skupnih služb 26. DECEMBRA 1980 STRAN. G Pionirji ob bok obema frontnima silama Nemajhna skrb pionirjem kot sedanjim in bodo-h samoupravljavcem — V prihodnje pionirji ključni nosilci dejavnosti, vodenja, odgovor - Pti — Ze prva konferenca Zveze pionirjev ine Kranj v novem duhu — Sprejetje novih fternic totnj — O pionirjih le redko Nrimo kot o družbeni sili. kakršni P mladinska organizacija in so-ptična zveza. Čeprav so na i Pjjs bodoči samoupravi jaki orga-JOmi v pionirske odrede, kjer jih ptorji pripravljajo za njihovo fftfo vlogo, pa jih žal šola in r*le družbenopolitične sile Se o pojmujejo kot interesne de- faznik Dovjega Mojstrane Mojstrana — Z osrednjo proslavo r4 decembra zvečer so prebivalci f^jega in Mojstrane počastili svoj r**vni praznik. Ob tem so se ranili dogodkov 16. decembra 'leta. ko so se v teh krajih Jjbftjo uprli okupatorju in odšli v piane. Na praslavi. ki so se je PjR. gostov iz jeseniške občine r*Wi tudi predstavniki pobrate-? krajevne skupnosti Stave v Jjfcvski občini, so se razen druž-C°političnih delavcev v krajevni Prosti zbrali številni krajani. T^deJežence je pozdravil predsed-r krajevne konference Socialistič-_rj*tze Srečko Mežnar. Med sveča-pjo so podelili bronaste znake r°kodilne fronte zaslužnim poreznikom in organizacijam. Pre-r*°jih Aleksander Potočki. Vera |J«ttw. Slavko Rabič. Stanko Kof-f Anton Pretnar. Boštjan Lipovec. P* Cerkovnik in Planinsko dru-f*° Dovje-Mojstrana. Bogat kul-spored pa so pripravili člani ga kulturnega društva, har-—rji jeseniške glasbene šole. ^torji jeseniške šole za zdravje delavce, učenci mojstranške šole in pripadniki armade. javnosti, kot v krožke organizirane skupine. Ze mentorstvo v teh skupinah je problematično. Le redki hočejo delati z najmlajšimi, to delo z njimi sprejemajo kot čast, ne pa kot bridko kazen, in tista peščica pedagogov resnično izgoreva za cilje svojih varovancev. Njihova vzgojna prizadevanja namreč težijo k večjemu poudarku vloge pionirjev, saj so prav pionirji tisti, ki jih čaka še vsa pot izgradnje in dozorevanja v samoupravljalske osebnosti. Te in še vrsto drugih pomanjkljivosti ugotavljajo pionirji skupaj s svojimi mentorji na občinskem svetu Zveze pionirjev, ko gradijo nove načrte, sprejemajo smernice za nadaljnje izgrajevanje programov svojega dela za prihodnji dve leti. V občini je 29 pionirskih odredov — večina jih zelo uspešno dela po šolah, na Golniku pa je organiziran v okviru krajevne skupnosti — ki jih je treba organizacijsko in • vsebinsko okrepiti, rešiti njihove notranje probleme, hkrati pa preko občinskega sveta usklajevati njihovo delo in poenotiti vsebinsko smer njihovih prizadevanj. Čutiti je že omenjene pomanjkljivosti glede mentorstva, kar bo svet v bodoče reševal s sprejetjem nove kadrovske politike. Le-ta se bo kazala v pomlajevanju mentorskih krogov in njihovemu odpiranju navzven. Mladi ljudje, ki naj bi odslej vodili pionirje v njihovih skupnostih, naj ne bi bili izključno prosvetni delavci, saj so ti brez dvoma že sicer krepko preobremenjeni. Predstavniki občine, krajevne skupnosti, mladinske organizacije in drugi kadri od zunaj bodo bržkone zagotovili družbljanju ljudske obrambe, k razvijanju prostovoljnega dela. k prijateljskemu medrepubliškemu in mednarodnemu sodelovanju, športu, znanosti, kulturi, informiranju . . Občinski svet Zveze pionirjev v Kranju — v sodelovanju z Zvezo društev prijateljev mladine — pa je na podlagi dosedanjih izkušenj pri delu z najmlajšimi sestavil pester in obsežen program, ki čaka zagrete pionirje v prihodnjih dveh letih. Sam svet bo odslej redneje pripravljal različne izobraževalne oblike za mentorje in vodstva pionirskih odredov. Sestavljal bo tudi akcijske programe in vodil medsebojno usklajevanje programov posameznih odredov. Naloga odredov pa bo še naprej vsakoleten sprejem cicibanov v Zvezo pionirjev, redne letne konference, ki jih bodo najmlajši sami vodili in kjer bodo delegati sami nastopili kot kritiki, predlagatelji akcij, nosilci odgovornosti. Vsako leto bo ob Dnevu JLA sprejem najboljših pionirjev pri komandantu garnizije. ob dnevu pionirjev jih bo sprejel predsednik občine, pripravljali bodo odredne dneve, med njimi se je rodila tudi zamisel o pripravi pionirske olimpijade. Bolj organizirano naj bi potekalo evidentiranje v pionirske delovne brigade, večkrat bi se pripravile očiščevalne akcije pod šaljivim imenom »Teden velike metle .. .« Z novim vrednotenjem vloge pionirjev, ki jo njeni zagovorniki že dlje časa skušajo uveljaviti z razširitvijo tega družbenega vprašanja tudi v druge sredine, bi bil led kmalu prebit. V prizadevanju, da bi se bolj povetili političnemu, samoupravnemu izgrajevanju najmlajše generacije, bi prav gotovo dosegli uspešno kontinuiteto: dober pionir, dober mladinec, dober občan. D. Zlebir ,Ilcga" društva P*Pr^0Xo-tSmnje Tito in narodnoosvo J. Rabič la borba. širši akcijski zamah, obenem pa bodo manj prela vi janje ob krajevnem pr»^- pušceni samim sebi kot se je to peda-o sklenili v nedeljo. 21. " gogom v okviru šole pogosto doga-Ta dan so člani domac«^ v svojin vzgojnih prizadeva- njih bodo mentorji vzgajali politično in pionirja, presegajoč šolske okvire, vpeljali v dogajanje in sodelovanje na širši ravni. Številne že vpeljane akcije osta-iaio, čeprav bi jim poleg siceršnjega vzgojnega in kulturnega lahko dali tudi politični predznak. Jugoslovanske pionirske igre, ki razvijajo tekmovalnega duha v najmlajši generaciji, se bodo ob upoštevanju samoupravne in delegatske vloge pionirjev še razširile. Najmlajšim moramo zagotoviti resnično aktiven pristop k vsem pomembnejšim družbenim akcijam, na primer k po- Aktivnosti v Podnartu Ivo za pomoč duševno Prizadetim občine Kranj fcli vsem OZD, SIS, DPO * Humanitarnim organi-^jam ter občanom ?*«CNO NOVO LETO lisi 1000 novih betonskih naročnikov srednjeročnem obdobju bo podjetje za PTT >met intenzivno skrbelo za razvoj telefonskega ^gapoZenak° ^ ** " **aj — Za izgradnjo ptt zmog-/j*ti na Gorenjskem v naslednjem bočnem obdobju predvideva fi za PTT promet več virov ■nja sredstev. Tako naj bi za ošte in telegrafa ter telefona li uporabniki v višini 30 od vrednosti izgradnje posa----V ■tga novega telefonskega naroč-Pj1 priključka, združevali naj hi Jr*va tudi uporabniki v vi&ini 20 Petkov vrednosti impulza preko skupnosti ptt prometa Go-Kjer bodo delovne in te P m organizacije zainteresirane mirto*)** razvoj, bodo prispevale ffr sredstva, prav tako pa bodo V*toli kredite pri bankah in hm jr*} PTT podjetju Kranj pred vi-P*Jo, da bo povprečna letna stop JP tisti poštnih storitev 2,3 od-Jl**, telegrafskih storitev en od-Efa, telegrafskih impulzov 4 od-JPjjfe, telefonskih impulzov 12 od-jPW in drugih storitev 0,2 od-hjka. V naslednjem srednjeročnem /^bju bodo morali začeti z iz-J^jo poštnega centra v Kranju t^Posodobiti ostale pošte na Go-jL^keni, povečati izkoriščenost te-I?*ftke centrale ter graditi kra-f1* telefonske centrale in k raje v-■Vdefonsko omrežje. l/kviJo pošt, telegrafov in telefo-l^z izpostavami naj bi se v petih £ povečalo za šest, gostota ptt & na 100 prebivalcev pa od seda-2.937 na 2.850 v letu 1985. Zmogljivosti telegrafskih priključkov bodo ostale nespremenjene, število teleks naročnikov pa naj bi se povečalo za 46, število jates naročnikov pa za dva. Zdaj je na Gorenjskem 119 teleks naročnikov in 21 jates naročnikov. Gostota teleks priključkov bi tako porasla od sedanjih 6,84 na 10.000 prebivalcev na 8.92 na 10.000 prebivalcev. Zmogljivosti krajevnih telefonskih central so v letu 1980 znašale 23.680 naročnikov, vj petih letih naj bi jih povečali za 17.560 naročnikov. Telefonskih naročnikov je danes na Gorenjskem 17.700, leta 1985 pa naj bi jih bilo z izgradnjo krajevne mreže 13.820 več in tako bi prišlo na 100 prebivalcev 26 telefonov. Danes pride na 100 prebivalcev 17 telefonov. PTT podjetje pa bo v prihodnjem obdobju znatno več skrbi posvetilo javnim telefonskim govorilnicam, saj naj bi postavili kar 100 novih govorilnic v raznih krajih in naseljih Gorenjske. Za osnovne cilje razvoja PTT pro- , meta predvidevajo skupaj milijardo 150 milijonov dinarjev sredstev, od tega bodo največ porabili za razvoj telefonskih zmogljivosti ter za razvoj pošt. Za zmogljivosti skupnega pomena na območju Gorenjske je namenjenih 600 milijonov dinarjev, temeljne organizacije za ptt promet na območju Gorenjske pa združujejo še nadaljnjih 50 milijonov dinarjev za izgradnjo naložb skupnega pomena za vso Slovenijo. D. Sedej Podnart — V krajevni skupnosti so ob dnevu JLA pripravili v domu kulture dva filma o zračnih desan-tih, pripravljajo pa se tudi na kulturne prireditve. V soboto, 27. decembra, bo domača lutkovna skupina pod vodstvom Marije Potočnik priredila v domu kulture v Podnartu lutkovno igro Dedek na potepu za vse otroke v krajevni skupnosti. Po igrici bo otroke obiskal Dedek Mraz in jim izročil simbolična darila. Za praznovanje silvestra pa bo letos organizirala silvestrovanje v domu kulture v Podnartu osnovna organiza-1 cija ZSMS Podnart. Na minuli seji predsedstva in koordinacijskega odbora pri krajevni konferenci SZDL Podnart so potrdili kandidatno listo za novo vodstvo osnovne organizacije ZSMS Podnart, ker so imeli volilno konferenco. Na seji so pregledali uresničevanje akcijskega programa Nič nas ne sme presenetiti in ugotovili, da bodo naloge za december uresničili. Na seji so največ govorili še o samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti v minulih štirih letih. Ker pa načrtovanega vrtca na Ovsišah niso zgradili, so se dogovorili za nadaljnje ukrepanje in delo. Ciril Rozman Mladinci čistili sneg Kranj — Mladinci osnovne organizacije ZSMS Primskovo so v nedeljo, 21. decembra, organizirali delovno akcijo: dvajset mladincev je krepko prijelo lopate in očistilo sneg pred zadružnim in gasilskim domom na Primskovem ter na avtobusni postaji. Lotili so se tudi snega v križišču regionalnih cest. očistili pa so tudi nekaj pločnikov. - P. S. DEDEK MRAZ OBISKUJE OTROKE - Podobno kot i drugih krajevnih skupnostih so tudi v Goricah otroci množično pričakali dedka Mraza, si ogledali risanke, v prihodnjih dneh pa bodo še orga nizirano obiskali »pravljično vas« na sejmišču v Kranju. Foto: M. Ajdovec Kaj prinaša dedek Mraz? Tržič — Prihaja čas. ko se odrasli mrzlično pripravljamo na najdaljšo in najdražjo noč v letu in ko otroci pišejo pisma, polna pričakovanj, dobremu dedku Mrazu. Delovni ljudje kranjske občine so se že pred leti odločili za pravičnejšega dedka Mraza. Pa tudi za cenejšega. Vse otroke naj bj enako obdaril, vse obiskal s svojimi spremljevalci. Čeprav pri organizaciji še vedno marsikaj šepa in nekateri starši niso zadovoljni, da njihovim otrokom »družbeni« dedek Mraz prinese le nekaj slaščic in igrico, pa se otroci prav gotovo ne pritožujejo. Srečni so. da ga vidijo, da se jim nasmehne in poklepeta z njimi. Letos bo kranjsko združeno delo za dedka Mraza prispevalo po 50 dinarjev na zaposlenega. S tem res ni mogoče posebno veliko narediti, vendar pa so izkušnje take, da so jim s sklenitvijo podobnega družbenega dogovora sledili tudi v radovljiški in jeseniški občini. Poskušali so tudi Tržičani. Ze lani je večina organizacij združenega dela in skupnosti podprla tak dogovor, ki bi jih razbremenil še večjih stroškov in skrbi s pripravami za obisk dedka Mraza. Zal pa do uresničitve ni prišlo. Organizacijo naj bi prevzela Zveza prijateljev mladine Tržič, ki bi se morala ustanoviti. Ni se niti lani niti letos, naloge pa tudi nihče drug ni prevzel. Družbeni dogovor je tako zvode-nel, precej »zaslug« za to pa imajo predvsem družbenopolitične orga-' nizacije. ki se niso uspele pravočasno dogovoriti za enotnega dedka Mraza. Razlike torej še bodo. Poglejmo samo, kako so si dedka Mraza letos zamislili v dveh največjih tržiških delovnih organizacijah. V Peku, kjer ga nikoli niso »priznali«, so za otroke zaposlenih staršev odkupili igrico Pepelka, ki jo pripravlja Mladinsko gledališče. V Bombažni predilnici in tkalnici Tržič pa bodo precej bolj radodarni. Za vsakega malčka bodo pripravili darilo v vrednosti 150 dinarjev ter jih povabili na ogled Pepelke z obiskom dedka Mraza. Podobno bo v drugih kolektivih; nekje nič. nekje 100 dinarjev (takšno je priporočilo občinskega sveta zveze sindikatov), nekje celo več. Otroci, ki se o vsem pomenijo in vse zvedo, pa bodo žalostni ugotavljali, kako krivičen je dedek Mraz in se spraševali, kaj so storili narobe, da ni do vseh enako dober. Saj so bili vendar pridni... H. Jelovčan Novoletne prireditve v Ribnem Tudi letos v Ribnem pripravljajo pestro novoletno praznovanje za najmlajše. 2e preteklo soboto in nedeljo so pripravili mladinsko igrico »OSTRZKOVE DOGODIVŠČINE«. Obakrat je bila dvorana polna gledalcev in publika je toplo sprejela najmlajše igralce DPD Svobode Rudi Jedretič Ribno. S to predstavo bodo mladi igralci iz Ribnega razveselili otroke: v četrtek 25. decembra ob 14.30 uri v Bohinjski Bistrici v dvorani Joža Ažmana. V petek. 26. decembra, ob 16. uri bodo nastopili v osnovni šoli v Lescah, v soboto 27. 12. ob 11. uri v Begunjah, v nedeljo 28.12. ob 17. uri na Brezjah, v ponedeljek 29. decembra ob 16. uri v Kropi, v torek. 30. decembra pa bodo najpre je uprizorili ob 8. uri za učence osnovne šole Bled zgodbo iz stare Kitajske »Rdeče in modro v mavrici«, ob 10. uri bodo za nižje razrede uprizorili »OSTRZKOVE DOGODIVŠČINE«, ob 11. uri pa bodo igrico ponovili za otroke iz vrtca Bled. Vse tri predstave bodo v avli osnovne šole Bled. Za najmlajše i/. Ribnega pa pripravljajo še lutkovno predstavo. V soboto, 27. decembra, ob 18. uri bo v Zadružnem domu v Ribnem lutkovna igrica »CAROVNA SKRINJICA«, katero so pripravili lutkarji iz Aktivni mladinci Bled — V lanskem in letošnjem letu je bila blejska mladina, združena v osnovni organizaciji ZSMS Bled. izredno aktivna. Sodelovala je s krajevno skupnostjo Bled. ZB NOV Bled. vojašnico na Bohinjski Beli ter z drugimi družbenopolitičnimi in kulturnimi organizacijami v občini Radovljica. Mladi so pripravili številne kulturne, športne in druge prireditve, v mladinski klub pa je iz meseca v mesec prihajalo več mladine, ki je postopoma dobivala zaupanje v mladinsko organizacijo. Mladi pa so tudi pripravili zanimiv in pester program svojega dela. Za svoje delo so mladi dobili več pohval in nagrad, tako nagrado Naš klub 80. ki so jo letos sprejeli v Celju, potem nagrado občinske konference ZSMS Radovljica za najbolj aktivno osnovno organizacijo v Radovljici, nagrado za sodelovanje na tečaju Mladost v pesmi, besedi in spretnosti ter vrsto drugih nagrad, ki so jih spodbujale pri delu. Na nedavni seji predsedstva pa so sestavili nekatere nove komisije in se potrudili za takšen sestav, ki bo omogočil še nadaljnje plodno delo. Volitve so uspele, udeležba na volitvah pa je izpolnila pričakovanja. Valerija Dolžan Ljubnega, v nedeljo 28. decembra pa bo malčke obiskal še dedek Mraz. V kulturnem programu bodo nastopili učenci osnovne šole iz Ribnega. Kot posebnost pa letos v Ribnem pripravljajo tudi sprevod dedka Mraza. V soboto ob 16. uri bo iz Ribnega krenila povorka z dedkom Mrazom po vsej krajevni skupnosti. V petih kočijah se bodo na pot podali junaki znanih pravljic. Povorka bo najprej šla skozi vas Bodešče približno ob 16.15, nato bodo šli preko vasi Koritno približno ob 16.25. Ob 16.45 pa bo predvidoma sprevod krenil po ulicah Bleda od bencinske črpalke mimo hotela Krim, Lovca, mimo hotela Toplice in nato na Mlino približno ob 17.15. Ob 17.30 bo sprevod šel skozi vas Selo pri Bledu in ob 17.45 se bo povorka zopet ustavila v Ribnem. Seveda bo ta prireditev izvedena samo v primeru lepega vremena. MU2AN Rado Dedek Mraz za leske otroke Lesce — Odbor za pripravo praznovanja dedka Mraza pri krajevni skupnosti Lesce je v teh prednovo-letnih dneh pripravil pester spored prireditev za otroke. Danes ob 16. uri bo v osnovni šoli igrica Ostržek, namenjena cicibanom in šolarjem do tretjega razreda, ki jih bo ob tej priliki obiskal tudi dedek Mraz. V ponedeljek ob 15. uri pa si bodo otroci v kino dvorani lahko ogledali film Ta čudovita bitja. Odbor pripravlja tudi darila. Mentalno moteni otroci bodo dobili sestavljanke, otrokom v jeseniški bolnišnici poklanja 1000 dinarjev, kolektivno darilo pa bo dedek Mraz prinesel v leski vrtec in osnovno šolo. Denar za pripravo praznovanj in darila so prispevale delovne organizacije zaposlenih krajanov, posebej pa še Murka. Špecerija. Žito in Kino Radoviiica. G LAS STRAN PETEK 26 DECEMBRA 1980 RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RESNIČNI MONTE-CI Videti je bilo, da gospoda Lueherja ta zgodba zanima. Mathieu Loupian. danes bogat človek, milionar. je bil eden »prijateljev«, ki so bili leta 1807 priredili mlademu Picaudu neslano salo. je vedela gospa Jandrette Toda kdo so bili ostali? »Nak, kdo so bili drugi, se ni nikdar izvedelo, je momljala zapuščena tapetnikova žena. ki je svojo žalost vse bolj utapljala v alkoholu. Lucher pa je že zdrknil v svojo običajno negihnost. Nenadoma je gospo Jandrette prešinilo: »Saj res, bil je neki Allut, dobro se spominjam imena, zdaj živi v Nimesu, ki se je nekoč hvalil, da pozna vse. ki so sodelovali v hudobni igri /. nesrečnim Picaudom . . « Prihodnjega dne je gospod Lucher izginil iz ulice Ferronnerie. Štiri dni pozneje je v najhujši vročini hitela poštna kočija po provansalski pokrajini proti Nimesu. V njej je bil en sam potnik — krepak italijanski duhovnik, črnolas in zagorel. Na prstu se mu je bleščal neverjetno velik diamant. Popotnik je kar naprej priganjal kočijaža, naj hitreje požene svoje konje, kajti res se mu je mudilo. Diamant abbeja Baldinija Kočija se je ustavila pred poštno postajo, belo dolgo zgradbo na obrobju mesta. »Če iščete Alluta. ga boste našli tukaj.« je omenil kočijaž proti potniku. »Skupaj z ženo vzdržujeta to postajo.« Duhovnik je izstopil in krenil proti hiši. »Gospod Allut?« »To sem jaz.« »Imenujem se,« je dejal abbe z močnim kalabrijskim naglasom, »abbe Baldini . . Lahko za trenutek govorim z vami?« Gospodar je popeljal duhovnika v dvorano, v kateri je več mož kvartalo pod budnim očesom debele matrone s kožo barve črnila. Naklonila je abbeju pogled, poln suma, ki je postal še temnejši, ko je duhovnik rekel njenemu možu: »Rad bi govoril z vami na štiri oči . ..« Začudepi Allut je z nogo odprl vrata in spustil gosta v nekakšno kolnico. Toda Italijan je imel dovolj časa, da je opazil skrivni namig med možem in ženo. pa tudi, da je matrona brž zapustila svoj sedež. Allut je pustil vrata priprta, toda duhovnik jih je vestno zaprl. Ponovil je svoje ime in povedal, da je bil več let zaprt v Castel dell'Ovu pri Neaplju zaradi političnih razlogov. Za sojetnika je imel Francoza, ki mu je leta 1811 umrl na rokah, objokujoč izgubljeno domovino, toda oprostil je tistim, ki so mu škodovali ... Abbeju ni ostal skrit živčni trzljaj, ki je stresel Allutovo čeljust. »Fantu je bilo ime Francois Picaud.« Šibki prsni koš abbejevega sogovornika je pretresel vzdih. Toda molčal je. Italijan pa je govoril dalje; »Kaj vse je preživel, gospod moj! Ena sama misel ga je držala pokonci . . . Dal bi bil ne vem kaj, ko bi mogel izvedeti, kdo ga je bil pahnil v ječo. V zaporu je Picaud napravil nekaj uslug bogatemu Angležu, ki mu je v zahvalo zapustil diamantni prstan, vreden najmanj petdeset tisoč frankov . . .« t Abbe se je potrudil, da se je svetloba lepo poigrala v kamnu. »Na smrtni postelji mi je Picaud dejal: Nikdar ne bom videl luči svobode! Toda ko boste prosti, pojdite v' Nimes. Dajte tale diamantni prstan mojemu prijatelju Antoinu Allutu. Vendar pod enim pogojem: da vam pove imena tistih, ki jih imam za svoje morilce. On jih pozna ... In ko boste izvedeli imena, moj dragi abbe. se vrnite v Neapelj in jih dajte vrezati na svinčeno tablico, ki jo bodo zabili na mojo krsto . . .« Allut je svojega obiskovalca še vedno opazoval kot prikovan »Tako sem zdaj pred vami,« je končal pripoved Italijan, »in tukaj je diamant.« Male oči užaloščenega tjulenja so i/ Allutovega obraza opazovale prstan. Končno s«' je odločil za previdnost: »Ne,« je odsekano dejal. »Picaud se je motil, gospod abbe. Jaz ne veni ničesar« Toda nenadoma se je med možema pojavila obilna senca gospe AHutove, »Ne bojte se. gospd abbe. vse sem slišala »V kaj sem vmešavaš! Vrni se k svojim loncem gost je so v sobi . . .« »Butec!« In že mu je šepetala na uho »Marija! Ti si nora!« Toda še ena čarobna beseda in Allutov obraz se je razlezel. Oči niso več izpustile diamanta na duhovnikovi roki. V eni sapi je izdavil: »Bil je Loupian, nekdanji lastnik kavarnice Zlata brajda. ki si je vse izmislil. Njegova je bila zamisel 0 ovadbi... Drugi je bi špecerist Chaubard in tretji klobučar Solari.« Komaj je iztresel svojo skrivnost, že je pomolil, roko: »Zdaj pa diamant!« Brez besed je dragoceni prstan zdrsnil z duhovnikove roke k Allutu. Abbe se je obrnil in molče odkorakal skozi dvorano proti kočiji, ki je čakala v senci dreves. Se istega večera je gospa Alutova odhitela k židovskemu juvelirju v ulici Minimes. Abbe ju ni prevaral. Matrona je komaj zadržala krik navdušenja, ko ji je po temeljitem ogledu kamna juvelir odštel za prstan petintrideset tisoč frankov. Le tri dni je zahteval, da zbere denar. Tri dni pozneje sta imela Allut in njegova žena denar v rokah. Po dobro opravljeni kupčiji je Zid odpotoval. A ko se je vrnil, ni znal molčati. Povsod se je rad pohvalil, da je krasni diamant prodal nekemu prekupčevalcu kar za sto tisoč frankov. Tudi Allut je izvedel za to. Planil je k juvelirju. Beseda je dala besedo, sprla sta se in Allut je posegel po nožu. Zid je padel na hrbet, v trebuhu mu je tičalo rezilo. Se isto noč sta Alluta zapustila Nimes in pobegnila čez mejo. Številka ena! V začetku zime 1815 se je v znameniti kavarni na Boulevard des Italiens v Parizu, pri gospodarju Loupianu, vdinjal »fant za vse«. Mož je bil majhen in grd, sivkaste kože, neznaten in godrnjav. v ponošeni obleki, na kateri je bil zapisan propad nekdanjega cesarstva.. S svojega vzvišenega položaja za blagajno, obdano s svilo in rožami, -ga je še vedno lepa gospa Loupian opazovala s sočutjem. Kajti bila je občutljiva za tujo nesrečo. Zdelo se ji je celo, da jo obraz tega človeka na nekaj spominja, a kdo bi vedel, ko pa človek pri poslu sreča toliko ljudi! Vsak večer sta o mraku prišla v kavarno dva moža in sedla za mizo. ki je bila vedno rezervirana zanju: prvi debel in čokat, drugi droban in z rdečimi zalizci Kmalu se jima je pridružil tudi gospodar, močan veseljak, bolj podoben mesarju, ki se je z gostoma lotil neskončnih partij piketa. »Prosper!« je ponavadi poklical. »Dva kozarca vina za gospoda, meni pa prinesite mojo steklenico enciana!« »Da, encijan za gospoda Loupiana in dva kozarca vina za gospoda Solarna,« je vedno uslužno .ponovil novi nameščenec. Nekega večera, bil je mrzel fehruar, pa se Chaubard ob običajni uri ni pojavil v kavarni na Boulevard des Italiens. Prvič po petih letih, odkar so vsak večer igrali piket, se je zgodilo kaj takega! »Ženske so vmes!« je pomežiknil Solari, kajti Chaubard je ostal samec in se je s tem rad postavljal. (SE NADALJUJE) Zlati lovski orden za Franceta Cvenkla Francetu Cvenklu so v Beogradu podelili najvišje lovsko priznanje za njegovo iskreno in dolgoletno prizadevanje — Številna priznanja od vsepovsod skega lovskega glasila-, ki prav leto-praznuje 70. letnico svojega začetka Leta 1910 je namreč izšla prva številka glasila Lovec, ki je ena izmed najstarejših slovenskih publikacij še prav posebno pozornost je urednik namenjal slovenskemu lovskemu jeziku, zato je bil Lovec deležen številnih pohval. Tudi ni čudno, da le Inštitut za slovenski jezik pn SAZU Francetu Cvenklu zaupal lovsko izrazoslovje pri sestavljanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika Razmeroma zelo bogato žetev predstavlja jubilantovo publicistično delo. Samo v glasilu Lovec je od leta 19.J8 pa do danes izšlo 250 nie-govih prispevkov. Več njegovih člankov je izšlo tudi v drugih revijah. \ skupaj 28 različnih revijah, listih in knjigah._____________ Jubilant Cvenkel je nosilec štirih državnih odlikovanj in dobitnik sre hrnega priznanja OF. Preden je postal sekretar Lovske zveze, je služboval kot učitelj in ravnatelj vpetih krajih Slovenije in bil je družbenopolitično zelo aktiven. Ze leta 1911 je bil med organizatorji NOB vfoi gorju kot tudi v Žužemberku. Vršace Cvenkel je obenem s soborci — bi je tudi v zaporih in internira*ter nazadnje partizan — prispeval sv« pomembni delež za osvoboditev domovine. Vezi med borci v Gabrju s ostale, zato so jubilantu tudi tam podelili odlikovanje, ki odraža pn znanje za njegove zasluge pri rafvi lanju bratstva in enotnosti ntu-sle-vensko-hrvatski meji v začetnem najtežjem obdobju NOB. Izlet k morju Izleti s hortikulturnim društvom so vedno zanimivi in prijetni. »N* samo zato, ker ljudje vse bolj radi potujemo, ampak tudi zato, ker « na teh izletih marsičesa naučimo 29. novembra se nas je napotile blizu petdeset članov k našemu morju. V Ankaranu smo si ogledati nasade mandarin, ki jih v okviri Biotehnične fakultete v Ljubljar goji univerzitetni profesor dr. Ada mič. Predsednica hortikulturnejfl društva v Kranju, dipl. ing. agro nomije Anka Bernardova nam K med potjo v avtobusu razlagala, da gre za poskusno gojitev japonskih mandarin »unšiu«, katerim še ustreza klima na severnem Jadranu Pridelek je primeren, zato se mandarine hitro širijo, tako da je sedaj v Ankaranu in okolicK zasajenih & okoli tisoč sadik teh mandarin. Po ogledu nasada smo se napoti v Sečo, kjer smo si pri vrtaariu Roku Grašiču napasli oči na najrazličnejših kaktusih in drugih aV belolistnicah. Ogledali smo si tadi njegov pristni primorski vrt z xs-nimivimi rastlinami in visoko pam paško travo s srebrnimi metlicam: Na izletu smo nabrali tudi piece rastlinja za izdelavo zimskih šopkov 71 France Cvenkel. gorenjski rojak iz Ljubnega. je znan lovski pisec, dolgoletni urednik revije Lovec in družbeni delavec. Predsedstvo Lovske zveze Jugoslavije ga je oh njegovem (S0-letnem življenjskem jubileju odlikovalo z najvišjim jugoslovanskim lovskim odlikovanjem - zlatim ordenom - doslej ga izmed 20.000 članov slovenske lovske organizacije ni prejelo niti deset lovcev, na Gorenjskem pa poleg Cvenka le še eden S tem mu je predsedstvo izrazilo vse priznanje za dolgoletno delo in uspehe na področju lovstva. Jugoslovanski lovski zlati orden se je tako pridružil jubilantovemu najvišjemu slovenskemu lovskemu odlikovanju, ki ga je prejel že pred leti. kakor tudi redu II stopnje, s katerim ga je odlikovala Lovska zveza Bosne in Hercegovine. Razen tega ima jubilant za zasluge na lovskem in kinološkem področju še štiri druga odlikovanja in pet priznanj. Jubilantovi uspehi v lovski organizaciji, pri varstvu divjadi in narave so plod velikih naporov in prizadevanj. France Cvenkel je bil med drugim sedem let sekretar Lovske zveze Slovenije, 17 let urednik in 1J let odgovorni urednik ter lektor in korektor edine slovenske lovske revije. Brez dvoma je vložil izjemen napor za vsestranski napredek sloven- Rojaki V soboto. 27. decembra 1980 in 3. januarja 1981. vas uredništvo skupne revije slovenskih časnikov za delavce na začasnem delu v tujini »Naš delavec« vabi na pogovor s strokovnjaki dr. Levom Svetkom. Francem Koširjem in z drugimi, ki jih poznate i/ naše revije. Novoletna pogovora bosta od H. dO 18. ure v Klubu delegatov v Ljubljani. Puharjeva ulica 7. Vabljeni! ivanJan: Kokrški odred V dneh zloma so pod vodstvom komunistov zlasti nekateri mladinci že zbirali orožje. Mladinci iz Tržiča so s kolesi odšli celo v Selško dolino in po opuščeni »Rupnikovi liniji« brskali za orožjem. Prek Jamnika so potem prinesli težke nahrbtnike streliva tet vsak po dve puški. Prinesli so tudi dve strojnici. Orožje so iskali tudi drugod in ga skrivali na raznih krajih: pod Kukovnico. v Selški dolini in po hišah. Tudi šenčurska skupina mladincev je orožje zbirala predvsem v Selški dolini. Tako so v Selcih prišli tudi do strojnice-zbrojevke. ki so jo skrili pod Mohorjem. Tudi več mladincev iz Krania je \ okolici iskalo zapuščeno orožje, ki so ga zakopavali na skritih krajih. Nekaj orožja so poskrili tudi kmetje, vendar tega ni bilo veliko Vojaki so pred umikom vso oborožitev morali odnašati na orožniške postaje, municijo pa uničiti. Tako tudi enote v Poljanski dolini na karavli »Sovodenj«. Zato do orožia m bilo lahko priti Vendar pa so prvi streli iz tako skritih pušk odjeknili že I 1. aprila 1941. se pravi pred kapitulacijo. Ko je ta dan neko nemško letalo preletelo Šenčur, sta ga kar s puškami oh streljevala mladinca Janko Pipan m Janko Helehar Seveda mu nista nič škodovala., omembe vredno pa je zato, ker je bila to na Gorenjskem prva bojna akcija na okupatorjevo letalo, r. , _ Tisti ki so pričakovali, da bodo Gorenjsko zasedli Nem,., so bili ob prihodu Italijanov telo razočarani. Najbolj seveda kulturbun-dovn Tako tudi tržiški. ki so komai čakali, kda, botro namesto Italijanov prišli Neme. Da M pospešili prihod Nemcev, sta 11. apnla .941 zastopnika kulturbundovcev. zagnzena hitlerjevca dr. Viljem Elbert in Miklavž Klemene, odšla celo na Ljubelj, kjer sta navezala stike z nemškim poveljstvom Ze naslednji dan - so se Nemci z Ljubelja spustili proti Tržiču. Tedaj so jim z belo zastavo na čelu lil nasproti nekateri tržiški kulturbundovci. jih navdušeno pozdravili in pripeljali v Tržič Po prisrčnem pozdravu sredi mesta jih je \ občinske prostore od vedel dr. Viljem Elbert S tem mu je bila izpolnjena dolgoletna lelja Takoj za prvimi oddelki nemške vojske, ki so bili motorizirani, so se prek Ljubelja pri peljale v Tržič se nove vojaške enote, i njim pa tudi orožni.štvo in policiji I/ Ti/n.t s«, ae Nemci drugi dan brez zaprek odpeljali proti Kranju, ki so ga tako zasedli 12. aprila IMI Toda namesto navdušenja jih je Sprejel popoln molk in zastrta okna Kranjski kul t urbundovci so se zaman trudili, da hi bil sprejem Nemcev čim veHčastnejši, Tako so bili Kranj in še nekateri drugi kraji Corenjske 12 aprila zasedeni po Nemcih. Ti so zdaj začeli Italijane izrivati proti Ljubljani, tako tudi iz Škofje Loke m s cele Gorenjske, To je potekalo do 23. aprila 1941. ko so Nemci končno zasedli vso Gorenj sko. Pri Šentvidu, kjer so postavili tudi ob mejni blok, so potegnili demarkacijsko črto v smeri proti Jezici in proti Polhoarajskim Do lomitom, ki je bila meja med [talijo m Nemci jo. Ko je 18 aprila 1941 stopila v veljavo kapitulacija stare Jugoslavije, je bila Slove nija in z njo tudi Gorenjska že skoraj leden dni okupirana Zgodilo se je torej to, na kai s,, komunisti opozarjali že dolgo prej: hurž.oazna država in njena vojska sta razpadli v nekaj dneh' To ni bil le uspeh okupatorjev, temveč in predvsem tudi polom vseh jugoslovanskih meščanakih strank, noaiteljev dotedanjih v ladnih režimov u. Nemci so brž po prihodu iSČeli uvajati »novi red« V glavnih črtah naštejemo njihov;' dejanja takoj po zasedbi! Po zaslugi kulturbundovcev in pctokolo- naiev, ki so le pred okupacijo vsdrževali zaupniško vohinsko mrežo, so Nemci ludi tU našli že zelo pripravljen teren Imeli so spiske ljudi, posebej sumljivih, pregled gospodarstva. kulturnih in splošnih raznuII Namčija je zasedla na i več ji in najbogatejši del Slovenije Mežiško dolino. Podravje, Sta lersko. Gorenjsko in del ozemlja južno od Save Uvedi so svoj oblastni aparat, in sicer sistem civilne uprave Za Gorenjsko, ki so jo najprei začeli imenovati »Sudkarnlen« v začetku 1942 pa »<)herkrain«. |e bil za državnega namestnika oziroma šefa civilne uprave, ki |e Inl neposredno podreieii Hitlerju. pojatavljen gaulajterjev namestnik ,n Koroško m K ran jako Frane Kutachera Hitler i«- tako kol šefu civilne uprave za Štajersko tudi Kutscheri naročil, naj zasedeno pokrajim čimprej usposobi za priključitev k rajhu. To m tako za Štajersko kot tudi za Goieajskt) pomenilo naglo ponemčevanje..»: Kutschera je svoje posle na Gorenjskem prevzel JO. aprila 1941. naselil pa se je na Bledu v hotelu Toplice. Postavljeni so bili tudi okrožni oziroma okrajni politični komisarji, it. sicer v Kranju, v Skofji Loki, v Radovljici, v Kamniku in v Litiji. Prav tako so -svojim u radništvom prevzeli oblast tudi po občinah, kjer so postavili občinske komisar)«: Ta kader je izviral iz nemških in avstrijskih visi »volksdeutscherjev«, ponekod pa s« občinah imenovali tudi stare oziroma domače župane, Slovence. NACISTIČNA U \/N \l«>l><>\ \|.\ \ co| I J1KA v SI.OVKNI-M UMI - l«4'i iloiH- KHvnrl u, NARODNOOSVOBODILNI Hi> I t>NlMOR< F\ W ISTHANON NA SARDINIJI KORZIKI l\ \ Jf "\ KRA Nt1MI iSrei k" Vilhni Vltteel Klinu PKVSKI/HOH M nosim \\skk IRMADK SRBČf Ki »si »\ KI i Ivjtn Jermani Nemiki bombniki ho aprila 1941 razdejali tudi radijsko oddajno postajo v Domžalah. 45 Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE fSfK,26. DECEMBRA 1980 Novoletne prireditve Kranj — Na letošnjem ptujskem festivalu narodnozabavne glasbe je ansambel Oglarji dosegel do sedaj največji uspeh. Za skladbi Oglarska in Moja dolina je ansambel prejel od strokovne žirije festivala zlato značko »Orfeja«. besedili za skladbi pa je napisal Ivan Sivec Ansambel nastopa v originalnih oglarskih nošah, ki jih je izdelal Etnografski muzej iz Ljubljane. Omenimo naj še. da ansambel veliko nastopa, že tretje leto bo igral na silvestrovanju v Iskri na Laborah za konec meseca januarja pa se pripravljajo za snemanje na radiu Ljubljana. Nameravajo pa se udeležiti tudi festivala v keverjanu in Ptuju. - J. Kuhar Diagram 155 'g T3 85 Zanesen s svojo rešitvijo 0 kombinacije beli ne vidi druge J možnosti, in sicer žrtve kvali-B tete 2. Tf5.\ npr. ef5. 3. Lc4: + 5 De7 4. Lb5. + Kf8 5. Dg3 hfi 6. ' Tel z močnim napadom, ki j črnega zlomi, j 2. ... Del 3. Lc4: dc4. 4. Sc7+ Kd7 5. Dg3 Beli je z žrtvijo figure razgalil položaj črnega v središču, odprl linijo e in po namestitvi trdnjave na polje el pričakuje odločilen razplet. 5. ... Sbcfi? Napaka. S to potezo daje črni nasprotniku možnost, da partijo lepo sklene. Pravilno je bilo 5. . . . Dd6, nakar bi se beli znašel v težavah, npr. 6. Lf4 Dc6 7. Tael Sa6 8. Dg5 Sc7: 9. Te7+ Kc8 10. Tc7: + (10. Lc7: Te8 11. Tfel Kb7!) Dc7: 11. Lc7: Kc7: jn ni videti, kako bi beli napad prodrl. Crni ima dovolj nadomestila za damo. 6. Sb5.\» The« 7. Tael Df8 8. Lh6." Crni se je vdal. Nenadoma so njegove figure tako nespretne, da ne morejo zaščititi kralja. Na 8. . . . DfB bi sledilo 9. Lg7! s pretnjo Ddo" mat. Tako kot v mnogih drugih se je tudi v tej partiji nasmehnila sreča bolj smelemu! za belega zaradi aktivnejšega položaja figur, in med tveganjem z žrtveno kombinacijo. Radovljica — Koordinacijski odbor za pripravo novoletnih praznovanj dedka Mraza pri krajevni konferenci SZOL in svetu krajevne skupnosti Radovljica bosta kot že nekaj let pred prazniki organizirala novoletne prireditve za predšolske in solato otroke in posebej za starostnike. V |X'tek. 2>; o. d •'hr.tjo isa kcia mi Stružena mogoča počitek, m. joms'vo s Svojimi * z k osnim >©Mkami ,i >iim«h.rija rni H>udaria ' trar - Darvam pa -tam pomaga >• tsk:aie.van;u :n poiiv-iv; »rošto/a Stružene :a,ema oosteije 2 nočnimi oma-.carrv. < *voto iporabno »unkcijo mogoča prostoru po širini -n vism. ler namenu Služi nam lahko /a /sakdanji počitek Jih na dopustu, vikendu ali hotelu Struženo/ pohištvo je izdelano iz prvovrslnega mas.vnega smrekovega lesa oDdelano v naravni barv. lesa ali z luz.l. m lakirano s prozornim nitro lakom zvedbi. r ----------j smrekovega lesa. .-"»a ga jan je njeten od površinsko pol mat V naši prodajalni na Bledu v Park hotelu imamo za zimske hladne dni bogato izbiro ženske in frofte konfekcije iz pele velurja, krzna m usnjene galanterije. i vam standardni modeli ne odgovarjajo, vam naredimo tudi po meri Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, v sobotah od 8. do 13. ure. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto 1981 Obiščite nas in se prepričajte o ugodnem nakupu in bogati izbiri m modna hiša Specializirana Trgovska organizacija MODNA HIŠA za prodajo tekstila, konfekcije in galanterije, nudi v svojih blagovnih hišah TOZD Ljubljana, Maribor, Osijek in Sme-derevo za zimske dni bogat izbor modnih oblačil, aktualnih pletenin, galanterijskih artiklov ter modnih dodatkov, ki bodo primerno darilo za vse člane vaše družine. Obiščite nas in se prepričajte. MODNA HIŠA VAS PRIČAKUJE. VSEM KUPCEM - DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1981. modna hiša SOZD ALPETOUR SKOFJA LOKA .: razpisuje na podlagi sklepov delavskih svetov ter določil statutov DO EUR08PED, TOZD T R ANSTURIST tovorni Sromet, Delovne skupnosti skupnih služb SOZD Alpetour kofja Loka in TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE, KRANJ dela in naloge v DELOVNI ORGANIZACIJI »EUROŠPED« LJUBLJANA 1 VODJE POSLOVALNIC: LJUBLJANA, ZAGREB, JESENICE, SEŽANA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja prometna šola in tri leta delovnih izkušenj ali — srednja prometna šola ali gimnazija ter 5 let delovnih izkušenj — opravljen izpit za ZTR — pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost. 2. RAČUNOVODJE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ekonomska ali upravna šola in 3 leta delovnih izkušenj. — srednja ekonomska šola in 5 let delovnih izkušenj — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost. TOZD TRANSTURIST TOVORNI PROMET SKOFJA LOKA 3. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD Poleg splošnih pogojev in pogojev predpisanih v 611. členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja izobrazba prometne ali ekonomsko-komercialne smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj — srednja izobrazba prometne ali ekonomske-komercialne smeri in pet let ustreznih delovnih izkušenj — poznavanje cestnoprometne dejavnosti — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost. 4. POMOČNIKA VODJE TOZD Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in tri leta delovnih izkušenj — srednja izobrazba prometne smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj — poznavanje cestnoprometne dejavnosti — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost. DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLU2B SOZD ALPETOUR SKOFJA LOKA 5 VODJE RAZVOJNO PLANSKE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri — tri oz. pet let delovnih izkušenj, od tega eno leto na področju planiranja ali razvoja — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost 6. VODJE KADROVSKE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba organizacijske ali socialne smeri — tri oz. pet let delovnih izkušenj, od tega dve leti na kadrovsko socialnem področju — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost 7. VODJE PRAVNE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba pravne smeri — gospodarstvo — tri leta delovnih izkušenj, od tega dve leti v gospodarstvu — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost 8. VODJE SPLOŠNE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba organizacijske ali pravne smeri — tri oz. pet let delovnih izkušenj — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE, KRANJ <>. TEHNIČNEGA VODJE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba strojne smeri — dve oziroma pet let delovnih izkušenj — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost Ta opravljanje vseh razpisanih del in nalog bodo izbrani kandidati imenovani za dobo 4 let. Pismene ponudbe /. opisom dosedanjih delovnih izkušeni in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: SOZD ALPETOUR SKOFJA LOKA. Titov trg 4 b z o/.nako »ZA RAZPIS« in navedbo zaporedne številke del in nalog na katere se nanaša vloga.. \- Delavski sveti bodo o izbiri kandidatov odločili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva, ko bodo delavski sveti imenovali izbrane kandidate. Tale lepo raščen gozd je zelo odmaknjen od najbližjega zaselka in v njem še ni zapela sekira kakšnega ene tega iskalca lepo raščene smre kice ali kar smreke za novoletno okrasitev. Kljub vsakoletni organi zirani prodaji smrekic, ki so posekane po predhodni odobritvi, tudi letos opažamo »vrle« občane in občanke, ki nosijo ali peljejo na avtu iz gozda lepo raščenn smrekico. ki so jo verjetno posekali na najbolj neprimernem mestu. — Foto: A. Mali ZA REŠEVALCE NAGRADNE KRIŽANKE RAZPISUJEMO PET NAGRAD, IN SICER: 1. nagrada - celoletna naročnina na Glas 2. nagrada — polletna naročnina na Glas 3. nagrada - polletna naročnina na Glas 4. nagrada — karta za obisk vseh sejemskih prire-direv v Kranju v letu 1981 5. nagrada — karta za obisk vseh sejemskih prireditev v Kranju v letu 1981 V primeru, da so dobitniki prve, druge ali tretje nagrade že naročeni na Glas, jo lahko poklonijo svojim najdražjim! Rešitev pošljite do 7. januarja 1981 do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Na kuverto napišite NAGRADNA SKANDINAVSKA KRIŽANKA - 26. december. Priznanja teritorialcev Ljubljana — Minuli ponedeljek so ob letošnjem dnevu Jugoslovanske ljudske armade republiški štab za teritorialno obrambo, republiški sekretariat za ljudsko obrambo in republiška konferenea Zveze rezervnih vojaških starešin pripravili slovesnost v ljubljanskem klubu delegatov. Razglasili so rezultate tek-' movanja Izbirajmo najboljšo enoto - štab TO v SK Sloveniji. V 1980. letu sta si z zglednim delom zaslužili prvo mesto enota teritorialne obrambe Simon Gregorčič iz severno-primorske pokrajine in enota teritorialne obrambe občine Ormož, za najboljši štab pa so imenovali mestni štab TO Ljubljana. Priznanja poveljnika TO Slovenije je za dosežene rezultate v letošnjem letu prejelo 14 mladink in 13 mladincev, ki so se prostovoljno vključili v vrste teritorialcev. Med nagrajenci sta tudi dva gorenjska mladinca: Teja Gaiser i/. Radovljice in Boris Metelko i/. Kranja. Na slovesnosti so med drugim podelili priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in priznanja Zveze rezervnih vojaških starešin -Jugoslavije. Zvezne plakete ZRVS so dobili občinski organizaciji ZRVS Celje in Novo mesto, dom -M-A i/ Ljubljane in Lojze Briški. Tomaž Krti. Ljubo Jasnič in Andrej Strtim. S. Saje Pomoč prizadetemu prebivalstvu Kranj - Med krajevnimi organizacijami Rdečega križa, ki so se odzvale akt i j i za zbiranje pomoči prebivalcem s potresnega pod ročja v južni Italiji, je tudi krajevna organizacija RK Vodovodni stolp. Na zbirni žiro račun republiškega odbora RK Slovenije so nakazali 10.(KM) din namesto skromnega obdarovanja starejših občanov ob novem letu v tej krajevni skupnosti. Delovni gorski reševalci Specariaa Gostišče RIKLI na Bledu vabi na silvestrovanje ob prijetni mirni glasbi. V silvestrski meni je poleg večerje iz divjačine vključena tudi buteljka vina za 2 ose bi Rezervacije sprejema Go s t išče Rikli na Bledu do vključno 27 12 1980 Rateče - Postaja Gorske reševalne službe v Ratečah je po številu članstva, ima enajst aktivnih reševalcev, najmanjša pri nas, vendar se po delu lahko meri tudi z večjimi Prav pregledu dosedanjega dela in dogovoru za bodoče naloge so ra-teški reševalci namenili največ po-zornosti na denavni letni konferenci, ki so se je med drugimi udeležili član komisije pri ORS Slovenije dr. Andrej Robič. predstavniki postaj GRS i/, jeseniške občine, in družbenopolitični delavci iz krajevne skup nost i Rateče-Planica. Njihova največja letošnja pridobitev je prav gotovo soba postaje GRS. ki so jo s prostovoljnim delom uredili v novem rateškem domu družbenih organizacij. Ob tem so so delovali na petih reševalnih akcijah, dežurali na raznih zimskih prireditvah, organizirali tečaj prve pomori m izvedli delovno akcijo za izgradnjo helikopterskih pristajališč v Tamarju in na Travniku. Svojo dejavnost povezujejo z reševalci v Do lini. tesne stike pa imajo tudi z rate-škimi gasilci in drugimi družbenimi Organizacijami. Za dan mladosti, na primer. s<> zakurili kres na Mali Moj st rovki. Letošnjo dejavnost bodo sklenili z dnevom varstva pred snežnimi pla zovi. Za prihodnje leto načrtujejo organizacijo letnega in zimskega tečaja skupno s kranjskogorskimi reševalci, pripravili bodo izpite /a obnavljanje znanja, sodelovali bodo v morebitnih reševalnih akcijah ter spodbuiali alpinistično deiavnosl Več poudarka bodo namenili tudi pridobivanju mlajših alpinistov v svoje vrste Ko so na konferenci govorili o razmerah v naši gorski reševalni službi nasploh, so ugotovili nazadovanje v opremljenosti. Nakup helikopterja za reševanje in zgledno sodelovanje z enotami milice sicer pomenita korak naprej, še vedno pa so težave pri oskrbi z osnovno opremo. Zato bo treba, so menili, v bodoče reševati vprašanje financiranja delavnosti ORS po enotno dogovorjenem sistemu. Ajverštari Steklina v Ljubnem in Podnartu Podnart - V minulem tednu so dobili vaščani poginulo lisico v Otočah in eno v Zalošah. Vetrn rtarski institul v Ljubljani i«- prvo najdeno lisico že pregledal in ugotovil steklino ter obvestil Lovsko družino Podnart V minulih dneh je stekla lisic a y Zalošah napadla psa Lovska druži na Kropa je zato že dala po vseh vaseh navodila, da nioraio lastniki pso\ m mačkov svoje živali zapreti Lovska družina Kropa je tudi že sklicala posvet?, na katerem so se dogovorili za nadaljnje delo in pregledali ves teren Kraianom J'od narta in Liubnega pa bodo predvajali tudi film o steklini. ('m! Kozinan TRZNi PR6GLEC KRANJ Solata od 40 do 50 din. špinača 45 din. cvetača 50 din. korenček 25 din. česen 60 din, čebula od 24 do 26 din.' fižol 50 din, pesa 18 din, slive od 40 do 45 din, jabolka od 20 do 26 din. hruške 30 din, grozdje 30 din. med 120 din, pomaranče 60 din. limone -S8 din, ajdova moka 38 din, koruzna moka 18 din. kaša 55 din. surovo maslo 120 din, smetana 58 din. skuta 45 din. sladko zelje od 14 do 16 din. kislo zelie od 25 do 30 din, kisla repa 25 din. Orehi od 260 do 280 din. jajčka 6 din, krompir od 6 do 7 din. radič od 120 do 160 din. JESENICE Solata od 50 do 80 din, korenček 2» din, česen 70 din, čebula 25 din, fižol 60.45 din. kumare 35 din. slive 55 din. jabolka 19,95 din, hruške 40 din. grozdje 32 din, limone 52.95 din. ajdova moka 13.20 din, koruzna mo-' ka 13,25 din, surovo maslo 130.50J din. smetana 58.35 din, skuta 46,35] din, sladko zelje 10 din, kislo zeli 14.40 din, kisla repa 12,65 din. oi 317,40 din, jajčka od 4.80 do 5" krompir 9.80 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto. 27. decembra, bodo odprte nasledi dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v N« klem od 7. do 13. ure, vse ostale dajalne pa bodo odprte od 7. 19. ure. Klemenček. Duplje. Krv»* vec. Cerklje, Hrib. Preddvor. Kocna Zg. Jezersko. Na Klancu. Oprešni-kova 84» Kranj Živila Kranj: trgovine bodo odf od 7. do 19. ure: — Vse sobote v mesecu decembru bodo odprte v« trgovine Živila Kranj, v kolikor pa, se bo v kateri prodajalni opravljal redni letni popis v soboto od 12. ure dalje, bodo potrošniki trgovine obveščeni na običajen način že od četrtki dal je. V nedeljo: pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11. Krvavec. Cerklje. Naklo v Naklem. Na vasi. Šenčur. JESENICE Emona market, Prešernova 1 a j R o ž i a - S a m opost re ž n a t rgo v in a Javorniku, O. Novaka 8. ŠKOFJA LOKA Samopostrežna prodajalna Frankovci naselje in Mesnica. Kidričeva 65. RADOVLJICA Market »Delikatesa« Bled. CeSU svobode 15 (v Park hotelu) in Samopostrežba Radovljica. Kranjska C. U. Velika kulturna zabavna prireditev v korist društva paraplegikov Gorenjske regije v športni hali nove osnovne šole na Planini v Kranju dne 26 12 1980 ob 1 7 m 20 un DARILO PRIJATELJEM NASTOPAJO: Nataša Dolenc, Tonja Rahonc Slavko Kastehc. Jane/ Dolinar Jan ko Ropret Meta Močnik Lado Leskovar Robert Peressuti. Dušan Josevski. Biba Uršič Jože Vunšek Bernarda Oman Tina Primožič Iztok Alidtć Jelka Šte'ar Kondi Pižorn. Breda Žumer, Man Zdjelar revi|ska plesna skupina Tržič Folklorna skupina Primskovo skupina DŽEJBI skupina UNIVERZAL skupina MODRINA Ivan Andrejo Breznikov Vanč DIKSILEND skupina Vstopnice pO 80 din si lahko zagotovite že v prodaji na recepci|i hotela Creina v Kranju hotela Transturist v Skofji Loki in v pisarni društva Modrina Krani Delavski dom Vsi nastopajoči so se odpovedali honorarjem, z obiskom prireditve pa boste tudi vi pomagali Društvu paraplegikov Gorenjska. DRUŠTVO MODRINA