LETO XVI APRIL 1967 ŠTEVILKA 1 ■ GIP »INGRAD« CELJE: TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE II GRADBENI VESTN IH V S E B I N A Ciril Šivic, dipl. inž.: Vpliv tem pera tu re na nosilnost tornih spojev ....................................................................... Egon Engelsberger, dipl. inž.: Raziskave to rn ih spojev v posebnih p o g o j i h ............................................................. Srečko Cerar, dipl. inž.: Vpliv neposredne lastne teže stropne konstrukcije, k rčen ja in kvalite te betona na potek n o tran jih obtežb m ed g radn jo večetažne žele- zobetonske okvirne konstrukcije (Nadaljevanje) . . Iz glasil naših kolektivov 20 let — G P »TEHNIKA« v L ju b l j a n i .............................. Gradbeni center Slovenije Igor Blum enau, dipl. inž. arh.: O pom anjkan ju gradbe­ nih m a t e r i a l o v ....................................................................... Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Inž. M. F. S tab ilizacija zem eljskih m ateria lov z građen­ jem MBU proizvod STT Trbovlje C. Šivic: Influence of tem peratu re on the bea- 73 ring strength of high strength bolts con­ nections 77 S. Cerar: The influence of the im m ediate own weight of a ceiling structure, of the contra­ ction of the concrete, and the concrete 84 quality on the d istribu tion of the load act­ ing from the inside during the building of a m ulti-storied reinforced concrete fram e structure 83 90 O d govorn i u re d n ik : Sergej B u b n o v , d ip l. inž. U redn išk i o d b o r: Ja n k o B leiw eis, d ip l. inž ., V lad im ir Čadež, dipl. inž., p ro f. Bogo F a tu r , M a rja n G asp ari, dipl. inž., dr. Miloš M a rin ček , dipl. inž., M aks M egušar, d ip l. inž., D ušan K aič, d ip l. ju r is t , Saša Š ku lj, d ip l. inž., V ik to r T u rn šek , d ip l. inž. R ev ijo iz d a ja Z veza g rad b en in in ž e n ir je v in te h n ik o v za S loven ijo , L ju b lja n a , E rjav čev a 15, te le fo n 23-158. Tek. raču n p ri N aro d n i b a n k i 503-G08-109. T isk a tisk a rn a »T oneta Tom šiča« v L ju b lja n i. R ev ija iz h a ja m esečno . L e tn a n a ro čn in a za n eč lan e 15.000 d in a r je v . U red n ištv o in u p ra v a L ju b lja n a , E rjav čev a 15. GRADBENI VESTNIH GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ŠT. 4 — LETO XVI — 1967 Vpliv tem perature na nosilnost to rn ih spojev DK 624.94 1.0 UVOD Z naraščajočo uporabo tornih spojev v jeklenih konstrukcijah so se pojavila razna vprašanja v zvezi z njihovo varnostjo v raznih pogojih. Eno takih je vprašanje obnašanja in varnosti toimih spojev pri visokih tem peraturah, ali z drugimi besedami, vprašanje, kako se obnašajo med m ore­ bitnim požarom. Obsežne raziskave požarne varnosti jeklenih konstrukcij so bile opravljene v preteklih pet­ najstih letih v Švici. Te raziskave so pokazale, da je kritična tem peratura za jeklene konstrukcije med 300 in 400° C. Pri požarni obtežbi do 25 kg/m 2, ki je pri navadnih poslovnih stavbah običajno ne presežemo, do kritične tem perature ne pride in zato ni treba skrbeti za kakšno posebno požarno zaščito. P ri navadni kritični tem peraturi se zniža m eja plastičnosti navadnih konstrukcijskih jekel nekako na 16 do 18 kg/mm2, torej na višino dopustnih na­ petosti. Modul elastičnosti E pa se pri 400° C zniža na približno 85 % svoje prvotne vrednosti. Kot vidimo, je kritična tem peratura tista tem peratura, pri kateri se obe karakteristiki, meja plastičnosti in elastični modul znižata na vrednosti, ki so v konstrukcijah izkoriščene, tako da ostanemo brez potrebne varnosti. Opisane izsledke smo upoštevali pri program i­ ran ju raziskave tem peraturnega vpliva na torne spoje. Predpostavili smo, da vzdržljivost tornega spoja ne bi morala biti večja od vzdržljivosti osnov­ nega materiala. S tem smo dobili torej k riterij za najvišjo tem peraturo, do katere je smotrno izvajati preiskave. 2.0 PROGRAM RAZISKAVE V principu obsega raziskava dve vrsti različnih preiskav. — ugotavljanje nosilnosti spoja pri določeni konstantni tem peratu ri; — ugotavljanje tem perature, pri kateri spoj popusti in sicer pri dopustni sili in pri sili, pove­ čani za 2 0 % nad dopustno silo. Za orientacijo smo posebej ugotovili m ejo ela­ stičnosti osnovnega m ateriala pri različnih poviša­ nih tem peraturah. Celoten program raziskav prikazujem o pre­ gledno v tabeli 1, 2 in 3. Tabela 1 Preiskava osnovnega materiala Tem peratura °C . . 20 75 150 225 300 375 450 Preizkušanee št. . . 1 6 3 5 2....... 7 4 Tabela 2 Nosilnost spoja v odvisnosti od temperature S erija 5C 100 150 T em p e ra tu ra °C 200 250 300 350 400 450 I. P2 P3 P4 P5 P 6 P7 P 8 P9 PIO II. 2 3 13 5 6 7 8 9 10 III. 1 1 1 2 2 2 14 15 16 17 18 19 IV. . 2 0 2 1 30 23 24 25 26 27 28 Tabela 3 Kritična temperatura za dopustno silo Ndop in 1,2 Ndop O brem enitev sp o ja P re izk u šan ee št. Ndop = 8800 k p ......................... 1 3 4 1 0 1 2 1,2 Ndop = 10600 kp . . . . 5 6 7 11 13 3.0 IZVEDBA EKSPERIMENTOV 3.1 Preizkušanci Oblika preizkušanca in njegove dimenzije so prikazani na sl. 1. M aterial preizkušanca je običaj­ no konstrukcijsko jeklo CN 25. Spoj z dvema vija­ koma smo izbrali zato, ker je v takem spoju sila porazdeljena enako na oba vijaka in je tako možno enostavno in terpretiran je rezultatov. Vijaki so kva­ litete 10 K, izdelek nemške firm e Verbus. Tem peraturo smo merili na vsakem preizku- šancu na 4 mestih s term oelementi (glej sl. 1) in sicer sta dve m erski mesti postavljeni v sredini epruvete, po eno mersko mesto pa na obeh krajih epruvete izven spoja. Tako je bilo mogoče opazo­ vati tem peraturo v vsem območju spoja, kar je važno zaradi vodenja peči in doseganja čim bolj enakomerne tem perature po celem spoju. S k ica epruvete z d ispozicijo termoetementov - f r - - f r - 3.2 S egrevan je preizkušancev Za segrevanje preizkušancev smo skonstruirali posebno peč, ki je prikazana na sl. 2 in 3. Ima deset grelcev po 600 W, torej 6000 W celotne moči. V zračnem prostoru peči sta nameščena dva ter- moelementa, ki sta povezana z avtom atičnim regu­ latorjem tem perature. Peč se p ritrd i direktno na natezni stroj in jo je v tem položaju možno odpirati in zapirati, preizkušance pa lahko vstavljam o in jemljemo iz stroja, ne da bi bilo potrebno peč de­ m ontirati. Preprečitev segrevanja vpenjalnih glav stroja je urejena z dodatno vpenjalno napravo pri spodnji in zgornji vpenjalni glavi, v kateri je enostaven hladilni sistem s pretokom hladne vode iz vodovoda. S pečjo lahko dosegamo tem perature do 650° C, pri opisanih preizkusih pa smo rabili največ 450 °C. 4.0 REZULTATI RAZISK AVE 4.1 Preiskava m eje elastičn osti osnovnega m ateriala Kot epruveto smo izbrali ploščato palico pre­ seka 16 X 60 mm (sl. 4), kolikor je tudi presek po- S l. 2 Sl. 3 sameznih elementov v preizkušanih tornih spojih. Dolžina epruvete je 500 mm. Ogrevana dolžina epruvete, tj. tista dolžina, ki gre skozi peč, pa je 300 milimetrov. Kako se spreminja m eja elastičnosti v odvis­ nosti od tem perature, je prikazano na sl. 4. Ce vzamemo kot dopustno napetost za ČN 25 a(i0p i = = 1650 in Odopii = 1850 kp/cm 2, je kritično območ­ je za ta m aterial pri nekako 375° C, k jer je m eja elastičnosti ov = 1880 kp/cm 2. To se ujem a z ugo­ tovitvami, ki jih navaja lite ra tu ra . 1 Na sl. 5 so prikazani diagrami P — d pri vseh preizkusnih tem peraturah od 20 do 450° C. Tu vi­ dimo, da pri 300° C ni več izrazite meje elastičnosti. Zato smo v tem področju izbrali kot m ejo elastič­ nosti napetost 0 0 2 , pri čemer smo vzeli za bazo 1 = 300 mm, tj. tisto dolžino epruvete, ki gre skozi peč in je ogrevana na m ersko tem peraturo. 4.2 N osilnost spojev v odvisnosti od tem perature Pri teh preizkusih smo registrirali silo zdrsa v obeh tornih spojih, razen v 1 . seriji, k i je bila prelim inarna in je prvotno nismo mislili vključiti v rezultate raziskave; tu je registrirana le sila pri prvem zdrsu. Rezultate podajamo v tabeli 4. 1 E. Geilinger, W. G eilinger: Feuersicherheit der S tahlkonstruktionen, II. Teil; Schw. S tahlbauverband, M itteilungen der Technischen Kommission, H eft 15. 25 20 15- 10- 5el (kp/mm) Diagram meje elastičnosti osnovnega 255 .250 m alen a la v odvisnosti' od tem perature \ s. 22,k 2ok 18,S 17,7 Skica epruvete - e E s \ \ I— - - - l— \ \ M , 16x60(F - 9,60cm) \ \ r \ ceP. za vpenjanje 1-500m m - območje segrevanja v pedi temp era tu ra °C 0 20 75 150 225 300 375 450 s i . 4 Tabela 4 Nosilnost spojev v odvisnosti od temperature N osilnost spo ja v kp p r i te m p e ra tu ri (°C) S erija 50 100 150 200 250 300 350 400 450 i 14.400 13.600 15.100 11.400 1 2 . 1 0 0 11.600 10.650 7910 5760 n 14.000 14.910 18.300 14.800 14.700 1 1 . 1 0 0 11.500 8610 400016.700 17.380 19.100 16.430 __i 14.700 1 1 . 1 0 0 9380 5000 m 16.100 14.350 12.400 11.500 14.130 10.850 9.270 8250 465018.200 18.000 17.350 __i 16.330 1 2 . 1 0 0 11.390 __i __i IV 13.650 14.400 11.300 11.450 11.400 9.000 6.850 6200 370016.300 15.500 __i 17.600 15.150 __i __t 8000 4600 1 zdrs ni bil hipen in zato n i b ila mogoča registracija sile. Na sliki 6 so grafično prikazane spodnje vred- beli 5 pa jih podajamo ponovno z njihovimi po- nosti (prve zdrsne sile), ki smo jih dobili pri štirih prečnimi vrednostmi in procentualni odnos glede epruvetah za vsako preizkusno tem peraturo, v ta- na poprečno vrednost pri 20° C. Tabela 5 Spodnje zdrsne sile in njihov procentualni odnos glede na zdrsno silo pri +20° C S erija 20 50 100 P rv a zdrsna 150 sila p r i 200 te m p e ra tu ri (CC) v [t] 250 300 350 400 450 I — 14,40 13,60 15,10 11,40 1 2 , 1 0 11,60 10,65 7,91 5,76 II — 14,00 14,91 18,30 14,80 14,70 1 1 , 1 0 1 1 , 1 0 8,61 4,00 III — 16,10 14,35 12,40 11,50 14,13 10,85 9,27 8,25 4,65 IV — 13,65 14,40 11,30 11.45 11,40 9,00 6,85 6 , 2 0 3,70 Popr. vrednost 14,22x 14,53 14,32 14,28 12,29 13,13 10,64 9,57 7,74 4,53 «/o 1 0 0 1 0 2 , 2 100,9 100,3 86.4 92.4 74.9 67,3 54,5 31,8 1 popreček 14 rezultatov iz p re jšn je raziskave (poročilo št. 1773 — IMK. 1966) 4.3 U gotavljan je tem perature, pri kateri spoj Pri konstantni obremenitvi spojev so nastali popusti pri dopustni sili in pri d opu stn i sili, po- zdrsi pri tem peraturah, ki so pregledno podane v večani za 20 % tabeli št. 6 . T abela 6 Pregled temperature, pri kateri so nastali zdrsi I^dop v spojih št. preizkušanca (°C) 1 3 4 1 0 1 2 8800 kp zdrs v 1 . spoju 436 490 475 440 324 zdrs v 2 . spoju 440 490 475 440 324 - 1.2 Ndop št. preizkušanca 5 6 7 1 1 13 10.600 kp zdrs v 1 . spoju 420 500 480 372 282 zdrs v 2 . spoju 424 515 486 372 282 Dopustno silo Ndop smo določili zaokroženo na osnovi poprečnega laboratorijsko izmerjenega ko­ eficienta K = 0,168. Po DIN 6914-18 bi bila do­ pustna sila spoja v visokih gradnjah za II. obtežni prim er Ndop = 8600 kg in s tem 1,2 Ndop = 10.320 kilogramov. 5.0 SKLEPI 5.1 V poprečju nastopajo zdrsi pri silah, ki so blizu dopustne sile tornega spoja pri tem peraturi nad 300° C (glej tabelo 5). P ri 300° C so vsi preiz­ kušam spoji zdrsnili pri obremenitvi nad 8800 kp ( = Ndop), p r i 350° C so zdrsnili trije od štirih spo­ jev nad to silo, medtem ko je en spoj zdrsnil že pri sili 6,85 t. Pripom niti je treba, da tu prim er­ jam o le nižjo od obeh zdrsnih sil, ki je nastopila na enem ali drugem kraju preizkušanca. Ce upo­ števamo vse zdrsne sile (na obeh k rajih preizku­ šanca) je torej pri 350° C od 8 vrednosti le ena pod dopustno silo. 5.2 V drugi seriji (tabela 6 s ta od desetih spo­ jev, ki so bili obremenjeni z dopustno silo Ndop dva zdržala do 324° C. vsi drugi pa so zdrsnili med 436 in 490° C. Pri spojih, ki so bili obremenjeni z 1,2 Ndop, je slika podobna: dva spoja sta odpovedala pri 282° C, dva pri 372° C, drugi pa med 420 in 515° C. 5.3 Podobno kot globalne preiskave požarne varnosti jeklenih konstrukcij je pokazala tudi pri­ čujoča preiskava, da je kritična tem peratura za torne spoje med 300 in 400° C. Ta ugotovitev bi torej povedala, da torni spoj nim a m anjše požarne varnosti kot jeklena konstrukcija v celoti in da v tem pogledu niso potrebni zanj nobeni posebni zaščitni ukrepi, če niso potrebni za konstrukcijo kot celoto. Razumljivo je, da je obseg preiskave prem aj­ hen, da bi lahko postavili že dokončne enoveljavne sklepe. Za to bi bila potrebna še obširnejša pre­ iskava večjih spojev z večjim številom vijakov, vendar pa že sedaj lahko pričakujemo, da tudi v takih prim erih ne bi dobili bistveno slabših re­ zultatov. c. SIVIC: INFLUENCE OF TEMPERATURE ON THE BEARING STRENGTH OF HIGH STRENGTH BOLTS CONNECTIONS S y n o p s i s The article describes an investigation of sim ple connections, as w ell as the critical tem pera tu re at high strength bolts connections a t high tem peratures, the connections perm issible load and a t th e perm issible w hich can be expected during a fire. The rela tion load increased for 20 °/o is given, betw een tem perature and th e bearing strength of the Raziskave to rn ih spojev v posebnih pogojih egonengelsberger.«upi. DK 624.94 1.0 UVOD Vsi dosedanji preizkusi tornih spojev pri nas, katerih rezultati so bili osnova za naše predpise (Uradni list 6 /XXI), so bili izvršeni pri laboratorij­ skih pogojih s čisto peskano ali plamensko čiščeno torno površino spojev, s posebno pazljivostjo pri zavijanju matic do predpisanega torzij skega mo­ m enta itd. V praksi so torn i spoji izpostavljeni raz­ nim okoliščinam, tako med uporabo kot že pri iz­ delavi, ki vplivajo na nosilnost oziroma varnost. V okviru raziskovalne naloge, ki sta jo financirala Sklad Borisa Kidriča in Inštitu t za m etalne kon­ strukcije, smo obdelali naslednje teme: — vpliv vlage in obdelave tornih ploskev na nosilnost, — kombinacijski spoji z visokovrednimd (VV) vijaki, bočnimi in čelnimi zvari, — preiskava V V vijakov, — ugotavljanje koeficienta trenja. 2.0 VPLIV VLAGE IN OBDELAVE TORNIH PLOSKEV NA NOSILNOST 2.1 Splošno Nosilnost tornega spoja je defin irana z zdrsno silo, ki za visi od prednapenjanja in od koeficienta 45 150 4o ,__25, 5 25 4o 24o 0 3 0 175 240 030 485 60.50.10 24o6Q./6 185.60.10 vijaki M 12x60, V5RBOS40K 03L / / // 030 A ~ Bl . / 1 1 A ~ k / J^ _______ r i _ J 1 ____ z r , zato je potrebna previdnost pri izbiri torzijskega momenta. 5.0 PREIZKUŠANJE ODVISNOSTI MED KO­ EFICIENTOM TRENJA IN MEHANSKIMI LAST­ NOSTMI PLOČEVIN 5.1 P ovzetek iz literature V literaturi (3) so opisani eksperimenti za do­ ločitev koeficienta tren ja pri pločevini kvalitete S t 37 in St 52. Plamensko čiščene površine so dale pri jeklu St 37 vrednosti p od 0,57 do 0,70 s srednjo vrednostjo 0,63 — pri jeklu St 52 pa od 0,62 do 0,75 s srednjo vrednostjo 0 ,6 6 . Avstrijski preizkusi pa so dosegli pri uporabi plamenskega čiščenja naslednje vrednosti koefici­ entov tren ja p : jeklo S t 33 in 37: 0,30 do 0,85 (najpogostejša vrednost 0,575), jeklo St 52: 0,50 do 0,90 (najpogostejša vred­ nost 0,725) . 5.2 Priporočilo evropske konvencije V svojem dokumentu — literatura (6 ) je deseta kom isija CEACM priporočila naslednje vrednosti p. za račun spojev: jeklo: St 37 p = 0,45 S t 42—44 p = 0,52 St 50—52 p = 0,60 Navedeni koeficienti tren ja se smejo uporabiti le pri peskanih ali plamensko čiščenih površinah. 5.3 Jugoslovanski predpisi Tehnični predpisi (1) za nosilne jeklene kon­ strukcije (Uradni list SFRJ 6/1965) predpisujejo uporabo naslednjih koeficientov trenja: CN 2 2 p = 0,43 CN 25 p — 0,46 CN 35 p = 0,60 Ce leži m eja elastičnosti ov uporabljenega m a­ teriala m ed mejami 2 2 , in 60, je treba koefici­ ente p interpolirati tako, da se za osnovo vzamejo m eje elastičnosti. Pri uporabi različnih materialov se vzame p za slabši material. 5.4 Preizkušanje 0250 Vijak 16x75, LOK __ vijak M2bx85'10K O MO. _L 0 1 2 3 4 5 6 7 8 \k 0/50 0/00 ' \ \ \ v ija k 2 7 x85, LOK \ ~ — - - - - - — _ _ _ _ _ - - - - - - - - - - - - - - — !— - - - - - - - - - - - - p . j i L . . l : 1 : 1 _ _ _ 1 1 n 0 1 2 3 4 5 6 7 8 L e g e n d a ------ o l j e S A E 8 0 -------o/je HD 3 0 -------o lje SAE fO Sl. 10. Sovisnost m ed k o efic ien to m K in zap o red n o štev ilk o n a p e n ja n ja v ija k a n X M ejap las tičnosti T rd n o s td R aztezek <5_ T rd o ta I VI Sv kp/m m ! m k p /m m ! 5 % HB 1 37,3 52,0 27,0 155 2 40,8 58,4 25,5 179 3 37,9 55,0 27,0 172 4 37,2 53,3 26,0 157 5 36,4 53,4 26,0 171 6 38,2 55,6 24,6 169 7 50,7 8 6 , 1 15,5 248 8 33,3 46,4 32,0 168 9 — 82,4 — 266 1 0 — 54,1 — 274 1 1 — 61,2 —- 187 1 2 124,2 154,3 1 2 , 0 440 13 124,2 154,3 1 2 , 0 453 14 124,2 154,3 1 2 , 0 453 15 24,6 38,3 44,8 124 16 24,6 38,3 44,8 129 17 24,6 38,3 44,8 142 18 24,6 38,3 44,8 142 5.42 P r o g r a m 5 41 M a t e r i a l Preiskali smo odvisnost med koeficientom tre ­ n ja p in naslednjimi mehanskimi lastnostm i ploče- Uporabili smo naslednje različne m ateriale: vine: Za izbrane pločevine z različnimi mehanskimi lastnostmi smo določili koeficiente tren ja ju. Pri tem smo izbrali naslednje variante površinske obdelave: — samo peskanje delno zarjavele pločevine, — brušenje do popolne gladkosti, — brušenje do popolne gladkosti, zatem še pe­ skanje. 5.43 N a č i n p r e i z k u š a n j a Izdelali smo posebno pripravo (slika 11). Silo P, pri kateri je zgornja pločevina z obtežbo vred zdrs­ nila po spodnji, smo dobili pri teh tan ju posode z balastom, ki je visela preko škripca na jekleni vrvici. Skupno težo zgornje pločevine in uteži na njej označimo z G. Koeficient tren ja dobimo z iz­ razom : P (N ad a ljev an je ) Sl. 11 Vpliv neposredne lastne teže stropne konstrukcije, krčenja in kvalitete betona na potek notranjih obtežb med gradnjo večetažne železobetonske okvirne konstrukcije (N adaljevanje) SREČKO CERAR, d ip l. inž. DK 624.042 4,4 Po naslednjih 14 dneh, ko smo zabetonirali tretjo etažo, je druga etaža stara 28 dni in jo zato smemo razopažiti. V tem trenutku razbremenimo prvo etažo za težo dveh odrov in za težo stropne konstrukcije tre tje etaže, skupno torej za ( 2 g 0 + d- gi). Ker pa je prva etaža stara že več kot 28 dni se je že skrčila za polovico krčenja tj. za ca. 8 ° C. K er smo prvih 5° C že upoštevali pri obtežbi M r, nam ostane še 3° C, ki jih moramo upoštevati S l. 15 Sl. 16 kot padec tem perature. Razbremenitev prve eta­ že v vrednosti ( 2 g0 + gi) je problematična le v toliko, kolikor smo že prej predvideli takšno ob­ težbo na njej. Kolikor bi bila manj obremenjena, jo sedaj tudi v isti vrednosti razbremenimo. Ekspe­ rim entalna preiskava v naravi nam bo dala točen odgovor. Jasno pa je, da je začela tre tja etaža no­si. 14 siti samo sebe tj. obtežena je z neposredno lastno težo gi, saj smo izpodmaknili podporo v drugi etaži. Zopet pa moramo zaenkrat le teoretsko predpo­ staviti, da druga etaža ni v tem trenutku dobila nobene dodatne neposredne obtežbe, temveč vpli­ vajo na notranje obtežbe v njej le deformacije vse­ ga okvirja, predvsem zasuki vozlišč njene etaže in njen premik, kar pa bomo v izračunavanjih itak upoštevali. Medtem tudi dobetoniramo stebre 4. etaže, ki vplivajo le na osne sile v spodnjih stebrih. Nato pa postavimo oder za četrto etažo in be­ toniram o stropno konstrukcijo. Skupna teža (gi + + go) bremeni prav gotovo tretjo etažo in, vze­ mimo zopet teoretično ekstremno, preko te etaže in njenega odra tudi drugo etažo. Tretja etaža se je med tem tudi intenzivno krčila prvih 10 dni. To upoštevajmo s 5° C padca tem perature, medtem ko p ri drugi etaži še ne upoštevamo krčenja, ker je prem ajhna razlika, smo pa itak prvih 5° C že obračunavali pri dvoetažnem okvirju. Trietažni okvir je tedaj obremenjen po sliki 15. T retja etaža je obremenjena z zvezno obtežbo (2 gi + g0) in s padcem tem perature 5° C, druga etaža je obremenjena z zvezno obtežbo (gi + g0), prva etaža pa je razbrem enjena z zvezno obtežbo (gi + 2 go) in s padcem tem perature 3° C. Izraču­ nane upogibne momente izrazimo z: Mm. Končno stanje na vsej trietažni stavbi dobimo s seštevkom vseh dosedanjih vrednosti: M = Mi + M u + Mni S tem smo upoštevali obtežbo, ki je podana v sliki 16. P rva etaža je obrem enjena z neposredno lastno težo gi ter se je skrčila za polovico vrednosti tj. za 8 ° C, druga etaža je obremenjena z (gi + 2 g0) in se je skrčila za 1/3 tj. za 5° C, tre tja etaža pa je obrem enjena z ( 2 gi + g0) in se je prav tako skr­ čila za 1/3 tj. za 5° C. Vidimo torej, da je druga etaža obremenjena z (3 gi + 2 go) torej znatno več kot pa je vrednost q po vselitvi. Zato nastopi zelo velik upogibni mo­ m ent v glavi stebrov pod njo, znatno več kot kas­ neje pri obtežbi q, vendar sedaj nastopa znatno m anjša osna sila, kot pa bo nastopala po vselitvi. Bilo je že poudarjeno, da bo treba problem dvoetažnega odranja še eksperimentalno preveriti, za kar se avtor članka obveže in obljublja, da bo o zaključkih teh eksperimentov pozneje poročal. Kolikor bi prenosa obtežbe preko vmesne etaže ne bilo, imamo zopet opravek z enostavnim enoetaž- nim odranjem! Konkretno dobimo pri gi = 300 kg/m 2 in g 0 — = 70 kg/m 2 ter pri q = 600 kg/m 2 za isto 6 -etažno nesimetrično konstrukcijo v glavi zunanjega levega stebra druge etaže ob betoniranju tre tje etaže: —7,3 tm pri m ajhni osni sili, ob betoniranju četrte etaže: —8 , 0 1 tm pri nekoliko večji osni sili, ob končani tretji fazi gradnje: —3,62 tm in po vseli­ tvi —4,16 tm pri zelo veliki osni sili! Tudi nosilec te etaže je močno obremenjen ob betonranju če­ trte etaže. 4.5 Ko je četrta etaža že stara ca. 14 dni in tre tja etaža ca. 28 dni, odstranimo oder in opaž tre t­ je etaže. S tem razbremenimo drugo etažo za 2 (gi + go), četrta etaža pa začne nositi samo sebe, torej neposredno lastno težo gi. Medtem, se je če­ tr ta etaža tudi skrčila za 1 / 2 vrednosti, k ar upo­ števamo s padcem tem perature za 5° C. Novega krčenja tretje etaže še ne upoštevamo, ker je p re­ majhno, pač pa upoštevamo šele sedaj nadaljn je k r­ čenje druge etaže s padcem tem perature za 3° C (slika 17 a). Vzemimo zopet teoretično možnost, da tre tja etaža ni dobila ob tem nobene nove nepo­ sredne obtežbe. Ko nato postavimo oder za peto etažo in jo betoniramo, prav gotovo bremenimo četrto etažo s težo (gi + g0), obenem pa tudi tretjo etažo, če vzamemo zopet ekstremno vrednost. Dobi­ mo torej na 4-etažni okvirni konstrukciji obtežbo, ki je podana v sliki 17 b. Ko nato zaradi te osnovne obtežbe izračunamo notranjo obtežbo, dobimo vred­ nosti Miv. Ko jih nato prištejemo k prejšnji vsoti dobimo M = M i + M ii+ M m + M iv in s tem stanje notranje obtežbe na štirietažni konstrukciji ob betoniranju pete etaže. Slika 18 nam pokaže, kakšno je sedaj stanje te obtežbe. Vi­ dimo, da je sedaj tre tja etaža obremenjena z (3 gi + T 2 g0), kar je zelo veliko. Zavedajmo se, da je to le ekstermna teoretična postavka, da pa je v res­ nici obtežba manjša, kajti oder in opaž nad tretjo etažo ni tako tog, da bi se med gradnjo ne posedal. V praksi se torej zopet približujemo enoetažnemu zaopaževanju, kar bomo kasneje natančno ugotovili z merjenjem deformacij in napetosti v naravi. 4.6 Tako lahko sedaj po tem principu nadalju­ jemo od etaže do etaže. Upoštevati je m orda treba drugačno neposredno lastno težo gi nekaterih stropnih konstrukcij oziroma strehe. P ri končni obliki okvirne konstrukcije, ko razopažimo vse eta­ že moramo upoštevati še krčenje, ki se tekom na­ slednjih let še kaže. K er smo do sedaj upoštevali pri spodnjih etažah šele po 8 ° C, m oram o sedaj upoštevati še preostalih 7° C, pri najvišji etaži paSl. 17 S l. 18 -— is—* %* %'+9* W /0*— - 29 . ' % 9.'-9. 2 % ' £ m 2 %-9. m m nrrm i T m *(9,* 9.) T /m Uq,*9.) m T im i i i i in i ?* — + f TTT 9,* t + t r f * M.r "m m7 MW Sl. 19 kar vseh 15° C hkra ti dn pri predzadnjih dveh po 10° C, ker smo tu doslej upoštevali le 5° C. Ze prej podana 6 -etažna konstrukcija bi ime­ la torej naslednje obtežne sheme za neposredno lastno težo gi in krčenja betona med gradnjo (sli­ ka 19): Za vsako novo okvirno konstrukcijo moramo sproti od etaže do etaže ugotoviti togosti in razde­ lilne koeficiente, kadar upoštevamo spremembo mo­ dula elastičnosti zaradi različne kvalitete in staro­ sti betona. Ako pa se zadovoljimo s konstantnim modulom elastičnosti, potem moramo računati le nove razdelilne koeficiente za vsakokratno zgornjo etažo in za etažo pod njo, pri čemer pa ostanejo togosti iste. Za vsak okvir in njegovo obtežbo izra­ čunamo po vrsti ustrezajoče upogibne momente M,- (i = I, II, III itd.) in jih sproti seštevamo. Nato pa na končni okvirni konstrukciji posebej računa­ mo še vse druge obtežbe, kot je to podano v po­ glavju 5,5. Vedeti moramo, da dobimo pri dvoetaž­ nem zaopaževanju veliko obtežbo v vsakokratni predzadnji etaži in zato tudi velike upogibne mo­ m ente v isti etaži. Stebri dobe tedaj m ajhne osne sile, m edtem ko bodo po vselitvi osne sile pri ob­ težbi q znatno večje, upogibni momenti pa manjši. Po končnem izračunu na 6 -etažni nesim etrični okvirni konstrukciji obteženi z neposredno lastno težo gi in zaradi krčenja betona dobimo pri dvo­ etažnem zaopaževanju manjše razlike upogibnih momentov v prim erjavi z dosedanjim načinom ob­ težne sheme, kot smo jih dobili pri enoetažnem zaopaževanju. Naj bo tu navedena le četrta etaža za obtežbo gi brez krčenja in pri konstantnem modulu elastičnosti. L ev i s te b e r S re d n ji s te b e r V elika zgora j spoda j zgoraj spodaj ra z p e tin a le to desno stari način dvoetažno —1,95 —1,89 + 1,52 +1,51 + 3,68 —4,66 opaže- vanje —2,60 + 0,33 + 1,72 + 0,20 + 2,34 —4,83 enoetažno opaže- vanje —2,80 + 0,80 + 1,88 —0,07 + 2,11 —4,85 Razlika med upogibnimi momenti je zaradi različnega načina zaopaževanja v prvi in drugi eta­ ži nekoliko večja, nato pa se te razlike v višjih etažah m anjšajo. Razlike nastale pri obtežbi gi osta­ nejo seveda iste pri kom binacijah z drugimi obtež­ bami. Tudi krčenje daje spremembo poteka upogib­ nih momentov, vendar razlika ni tako velika med obema načinoma opaževanja, velika pa je z ozirom na stari način upoštevanja krčenja na vsej kon­ strukciji istočasno. Kot je videti iz sl. 19, upošteva­ mo sedaj na vsej konstrukciji le v zgornji etaži 15" C, v naslednjih dveh po 10° C in v vseh drugih spod­ njih 7° C, p ri enoetažnem zaopaževanju pa po sliki 7 upoštevamo v zgornji etaži 15° C, v vseh drugih pa po 8 ° C, po starem načinu pa upoštevamo po 15° C v vseh etažah. 5. Zaključek K er smo dosedaj upoštevali pri vertikalni ob­ težbi samo poenostavljeno shemo obtežbe q in k r­ čenje betona na vsej dokončni skeletni konstruk­ ciji, smo dobili nepravilne vrednosti notranjih obtežb. K er pa je delež neposredne lastne teže gi, ki jo vgrajujem o po fazah gradnje, približno polo­ vica celotne obtežbe q, moramo zato realneje upo­ števati ta del obtežbe. Upoštevati moramo postop­ no gradnjo okvirne konstrukcije, ki se počasi dviga iz etaže v etažo, in ko na vsakokratno že zgrajeno konstrukcijo deluje na novo dobetorinana konstrukcija le kot obtežba, ne pa kot nosilna kon­ strukcija. Nadalje moramo pravilneje upoštevati krčenje betona, ki se delno opravi med gradnjo samo, prav tako pa lahko sproti upoštevamo tudi spremembo modula elastičnosti. Predvsem moramo vnaprej vedeti, kako hitro se bo gradila konstruk­ cija v višino, ali pa bo m oral statik predpisati, kak­ šen način opaževanja bo treba uporabiti, namreč eno- ali dvoetažno zaopaževanje. Upoštevati bo tre­ ba tudi težo odra in opaža, ki je doslej nismo nikoli posebej vključevali v račun. Kot je v članku omenjeno, bo treba še eksperimentalno v naravi ugotoviti vpliv dvoetažnega zaopaževanja, kajti tu je sedaj upoštevan ekstrem. A vtor je prepričan, da je takšen ekstrem v praksi nemogoče doseči, saj tako togih odrov in opažev ne poznamo oziroma bi bili predragi. Zato se p ri dvoetažnem zaopaževanju najbrže zelo močno približujemo enoetažnemu za­ opaževanju. In ker se tudi pri ekstrem nem dvoetaž­ nem zaopaževanju bližamo vrednostim pri enoetaž­ nem zaopaževanju bi statik lahko uporabljal pri nadaljnih statičnih računih enoetažno zaopaževanje in priredil le krčenje betona dejanskim terminskim planom gradnje. Seveda je sedaj v statičnem oziru nekoliko več dela, ker je treba preračunavati več okvirjev po vrsti, od enoetažnega preko dvo-, tri- etažnega itd. do končnega, tega pa potem enako kot doslej brem eniti še z drugo vertikalno in horizon­ talno obtežbo. Nove metode (zlasti Kani) oziroma elektronski računski stroji omogočajo dokaj hitro izračunava­ nje. Vendar se to delo izplača. Na večetažni ske­ letni konstrukciji bomo zato dobili točnejše vred­ nosti notranjih obtežb in zato dimenzionirali var­ neje. Ne trdim , da bomo zato ekonomičnejši, da bomo m orda veliko prihranili na arm aturi. P red­ vsem bomo porazdelili arm aturo pravilneje, kajti po dosedanjem načinu imamo ponekod preveč, drugje pa premalo arm ature. Ob eksperimentalnih preiskavah v naravi pa bomo lahko opazovali med samo gradnjo prereze, ki so močno obremenjeni ob betoniranju zgornje etaže, kasneje pa se notranja obtežba bistveno spre­ meni, ko stavbo dogradimo. Kot je bilo že omenjeno v članku, je določe­ vanje potresnih sil problematično, zato so tudi vrednosti notranjih obtežb po konstrukciji proble­ matične. Ako pa imamo tudi zaradi vertikalnih obtežb, ki jim preenostavno določamo obtežne she­ me,napačno izračunane vrednosti notran jih sil, imamo tako na mnogih mestih v konstrukciji dva­ k ra t napačne rezultate. Odstranimo zato vsaj eno teh napak s pravilno zasnovo vertikalne obtežne sheme. S. CERAR THE INFLUENCE OF THE IMMEDIATE OWN W EIGHT OF A CEILING STRUCTURE, OF THE CONTRACTION OF THE CONCRETE, AND THE CONCRETE QUALITY ON THE DISTRIBUTION OF THE LOAD ACTING FROM THE INSIDE DURING THE BUILDING OF A MULTI-STORIED REINFORCED CONCRETE FRAME STRUCTURE S y n o p s i s M ulti-storied fram e structu res are statically ex a­ m ined by loading the whole stru c tu re sim ultaneously w ith th e to ta l vertical load. One half of the to ta l load, how erer, consists of the im m ediate own w eight (gi), w hich burdens the fram e stru c tu re during the succes­ sive construction of one story afte r another. D uring concreting a new story, the story im m ediately under the new one is burdened w ith the w eight g, of the new story and w ith the w eight of its casing and the scaffold g0; the low er story as the supporting story is, therefore, burdened w ith the double own w eight and w ith the -weight of the scaffold (2gx + g0). This load influences all the lower stories w hich have already been bu ilt; it cannot, however, influence e ither the story th a t has ju s t been concreted or the fu tu re upper stories w hich have not been b u ilt yet. A t the sam e tim e w e m ust take into consideration the contraction of the concrete during setting w hich is considerable ju st during the first weeks a fte r concreting. A fter uncasing the new story begins carrying itself (and during the nex t building stage it will become a supporting story) the low er story on the o ther side gets unburdened of the casing w eight and of the own w eight of th e upper story. The sta tic calculation m ust, therefore, be m ade for a one-storied, and la te r fo r a tw o-storied, th ree- storied etc. structure , un til w e get the final fram e form (Picture 7 and 19). The difference betw een the load schemes of bo th the procedures is b rough t about due to the scaffold of a single story, o r due to the sim ultaneous scaffold of tw o stories. W ith bo th exam ­ ples the contraction of the concrete during the con­ struction itself is taken into consideration. The change of the m odulus of elasticity due to the d iffe ren t age and concrete quality m ay also be considered. The author, therefore, proposes a new loading scheme for the loading of th a t p a r t of th e structure , w hich is bu ilt successively from one story to ano ther during the construction itself. In th is w ay the actual load of the structu re is m ore accurately taken into consideration, w hile it gradually rises from one story to another and w hile th e new -built story effects the preceding lower a lready bu ilt s truc tu re only as a load and not as a supporting structure. More accurate resu lts for the values of the ben­ ding moments w ill be obtained; these values, combi­ ned w ith the fu tu re vertical load b u ilt in la te r and w ith the horizontal load, w ill m ake a save dim ensio­ ning feasible. F irs t of all, the reinforcing steel should be m ore correctly disposed w ithin th e struc tu re , be­ cause, according to the calculations having been used up to the present, th e re has been se t to m uch re in ­ forcing steel in some p arts of the s tru c tu re and too little in others. iz glasil naših holehtiiov 20 let — GP »Tehnika« v Ljubljani Gradbeno podjetje »TEHNIKA« je v dvajset­ letnem obdobju zgradilo mnogo poslovnih objek­ tov, industrijskih in javnih zgradb, šol, fakultet, inštitutov, hotelov, stanovanj in drugih za druž­ beni in ekonomski razvoj prepotrebnih objektov. Zgrajeni objekti dokazujejo visoko strokovnost in solidnost podjetja. Delovni kolektiv, ki je leta 1947 razpolagal le z naj skromnejšimi delovnimi pripomočki, je s pri­ zadevnostjo, voljo in vztrajnostjo razvijal in uvajal nove delovne postopke in izboljševal tehnično opremljenost, k a r je omogočilo, da se je podjetje razvilo v dvajsetih letih v sodobno in kvalitetno delovno organizacijo. Vlada LRS je iz nekaterih nacionaliziranih gradbenih podjetij ustanovila dne 11. aprila 1947 novo gradbeno podjetje z nazivom »Splošno stavb­ no podjetje«. Mnogo truda je bilo treba vložiti za u trd tev mladega podjetja, ker m u je prim anjko­ vala najosnovnejša mehanizacija in ni bilo na raz­ polago potrebnega strokovnega kadra. S požrtvovalnostjo kolektiva je bila mogoča vsestranska razširitev dejavnosti podjetja, kar je potem zahtevala tudi spremembo naslova. S tara firm a in poslovni predm et v novih pogojih poslo­ vanja nista več ustrezala, zato je bilo podjetje pre­ imenovano v Gradbeno podjetje »TEHNIKA«, ki ga od leta 1951 dalje vodi in upravlja delavski svet z upravnim odborom. Od ustanovitve do leta 1952 je podjetje izvr­ ševalo v glavnem le visoke gradnje, največ na področju m esta Ljubljane in bližnje okolice. V letu 1953 pa je podjetje razširilo svojo dejavnost še na nizke gradnje. H krati z ustanovitvijo podjetja v letu 1947 in še naslednje leto so za potrebe glavne dejavnosti podjetja poslovali nekateri stranski obrati, in sicer: mehanična delavnica in elektro obrat na Celovški cesti, ključavničarstvo na Rimski cesti, avtopark in stroj noinventam i park v Žiber- tovi ulici, k je r je bilo tudi centralno skladišče, in mizarstvo v Aleševčevi ulici. Potrebam podjetja s povečano dejavnostjo obstoječe delavnice niso več zadoščale. Zaradi raztresenosti obratov je bilo otež- kočeno pravilno in smotrno poslovanje, zaradi za­ starelosti njihove opreme in utesnjenosti prostorov pa ni bilo mogoče razširiti njihovih zmogljivosti. Podjetje sii je zato leta 1953 zgradilo za svoje stran­ ke nove m odem e prostore v Kajuhovi ulici v Mo­ stah. Zaradi potrebe, ki se je pokazala v operativi po kvalitetnih in pravočasno dobavljenih cement- ninarskih izdelkih, je bila v letu 1956 v okviru pomožnih obratov ustanovljena betonarna. Zaradi razširitve podjetja je ibila povečana in modernizirana obstoječa gramoznica v Fužinah, ki z mehanizirano proizvodnjo zadovoljuje vse potre­ be podjetja po peščenih agregatih. To je le kratek pregled razvoja podjetja od ustanovitve do leta 1964, ko je podjetje spreme­ nilo svojo klasično organizacijo in prešlo od dela po sistemu gradbišč in sektorjev na delo s pomočjo specializiranih gradbenih obratov. Form irani so bili strojni obrat z avtoparkom in štirje osnovni gradbeni obrati: — obrat za zemeljska in betonska dela, — opažarski obrat, — zidarski obrat, — železokrivski obrat. Od teh so obrat za zemeljska in betonska dela, opažarski in železokrivski ob ra t dobili ustrezne nove produkcijske prostore, k je r je možen indu­ strijski način proizvodnje. Koordinacija dela obratov in direktivno vod­ stvo objektov je poverjeno sektorskim šefom s po­ trebnim tehničnim kadrom. Trenutno obstoje štirje grupni sektorji in sa­ mostojno gradbišče v M ariboru, Zagrebu, Dubrov­ niku in na Bledu te r gradbišča v inozemstvu, in sicer v ZR Nemčiji, DR Nemčiji in Belgiji, ki po­ slujejo po klasičnem sistemu sektorjev. Gradbeni obrati zaposlujejo 1600 delavcev, strojni obrati 260, direkcija s projektivnim biro­ jem 120. Skupno število zaposlenih je 1980 ljudi. Projektivni biro je samostojna ekonomska enota, ki projektira v glavnem za potrebe podjetja, v okviru prostih kapacitet pa tud i za zunanje naroč­ nike. Med drugim je Projektivni biro nastopil s svojim delom na inozemskem tržišču: Alžirija, Če­ škoslovaška, Maroko, Belgija, Libija, DR Nemčija. Podjetje je registrirano za »projektiranje in gradnjo vseh vrst inženirskih zgradb«. Tej regi­ straciji ustreza raznovrstnost gradenj, ki jih je podjetje prevzemalo v delo. V času 20 let svojega obstoja je podjetje zgradilo: — 159 stanovanjskih zgradb (od enonadstrop­ nih vrstnih hiš do 13-nadstropnih stolpnic), — 99 industrijskih zgradb, — 143 upravnih, poslovnih in javnih zgradb, — 15 objektov nizkih zgradb, — 1 1 hidrogradbenih objektov. Vrednost vseh novozgrajenih objektov od ob­ stoja podjetja do danes znaša, ne upoštevajoč re­ valorizacijo na današnjo vrednost, 518,028.000 N din. Podjetje iz leta v leto m odernizira način grad­ nje z uvajanjem novosti, k i se pojavijo in uvelja­ vijo v gradbeni stroki. Poleg tega ima tudi poseb­ no študijsko skupino, ki sodeluje pri projektiranju in gradnji objektov. V jubilejnem letu bo zaključena ureditev stroj­ nih obratov. Posebno skrb posveča podjetje mehanizaciji, ki jo smotrno povečuje in izboljšuje. V opremljenosti z mehanizacijo je doseglo bistven napredek, saj je podjetje v letu 1947 razpolagalo le s 4 betonskimi mešalci in 3 stavbnimi dvigali. Poleg gradbene mehanizacije razpolaga pod­ jetje z vrsto najmodernejših vodnih črpalk za hi­ tre intervencije. Pri delih uporablja izključno je­ klene podpore in jeklene fasadne odre. Dalje upo­ rablja hidravlične prekladalne silose za beton ter mehanične lopate, kar je oboje proizvod strojnih delavnic v podjetju. Te naprave podjetje zelo uspešno uveljavlja tudi na tržišču. Seveda pa s tem spisek mehanizacije in opreme ni izčrpan, saj znaša vrednost osnovnih sredstev nad 2 1 milijo­ nov N din. Ob ustanovitvi je štel kolektiv 536 ljudi. Že v naslednjih letih, ko se je podjetje začelo naglo razvijati, je z drugimi zmogljivostmi rastla tudi zmogljivost delovne sile. Tako je podjetje v letu 1954 zaposlovalo poprečno že 1800 oseb, v sezon­ skih mesecih pa do 2400. V obsegu takih zmoglji­ vosti je bila posvečena posebna skrb manjkajočemu strokovnemu kadru, zato je podjetje pristopilo k izueevanju vajencev. V dvajsetih letih se je pri podjetju izučilo: 705 zidarjev, 28 tesarjev, 73 k lju­ čavničarjev, 38 avtomehanikov, 13 teracerjev in 36 učencev drugih strok — skupno 893 mladih ljudi. Zaradi nihanja tržnih pogojev v zadnjih dveh le­ tih zaposluje podjetje letos nekoliko manj učencev. Podjetje organizira vsako leto v zimskem času, ko je gradnja omejena, tečaje za pridobivanje kva­ lifikacij in izpopolnjevanje kadrov po posameznih strokah in poklicih. Poleg usposabljanja strokovnih kadrov po red­ ni učni poti je podjetje omogočalo izpopolnjevanje znanja delavcem tudi s priuče vanjem na delovnem mestu. Sprememba v tehnološkem postopku grad­ n je in prehod na delo s speciahziranimi obrati sta zahtevala delovno silo z ožjim znanjem po posa­ meznih .strokah. Zato je podjetje v lastnem izobra­ ževalnem centru in na tečajih izven podjetja nu­ dilo možnost take izobrazbe 364 delavcem, in sicer za specializirana opažarska dela, ometavanje, zida­ nje z opeko in upravljanje z lahko in težko m eha­ nizacij o. Obseg 'Opravljenih del kažejo naslednje šte­ vilke: poslovne in upravne zgradbe . 89.997 m 2 inštitu ti in visoke šole . . 59.986 m 2 š o l e ....................................... 57.552 m 2 hoteli ......................................... 21.298 m 2 b o ln iš n ic e ................................ 19.714 m 2 javne z g r a d b e ...................... 33.817 m 2 industrijske zgradbe . . . . 113.698 m 2 športni o b j e k t i ......................... 9.150 m 2 sp o m en ik a .................................... 2 javne g a r a ž e .............................. 17.070 m 2 druge z g r a d b e ......................... 21.979 m 2 c e s te .............................................. 12.768 m m o s to v i......................................... 69 m kolektorji in kanali . . . . 4.307 m v o d o v o d .................................... 1.030 m Nekateri najpomembnejši objekti, zgrajeni v 2 0 letih: — stanovanjske zgradbe: stanovanjska naselja v Šentvidu in Pržanju; stanovanjski bloki na Karlovški, Celovški in P re­ šernovi cesti, v Ilirski, Kotnikovi, Ptujski, Kersni­ kovi, Vošnjakovi, Triglavski ulici; stolpnice v Pra- žakovi, Roški, Puharjevi in Društveni ulici, na Vi­ dovdanski in Titovi cesti; — industrijske zgradbe: »Belinka«, tovarna elektro-kem ijskih izdelkov; Kartonažna tovarna; »TIKI«, tovarna električnih aparatov; »VEGA«, tovarna optičnih in steklopi- Ihaških izdelkov; »Avtomontaža«, tovarna karose­ rij; »TOPS«, tovarna pisalnih strojev; »Ljudska pravica«, tiskarna.; »Labinka« v Labinu, tovarna opreme za trgovino in gostinstvo'; »Jadran« Zagreb, tovarna kovinske 'opreme; »Kontakt« Zagreb, to» vam a električnih gospodinjskih aparatov; — poslovne zgradbe: GP »Tehnika«, Lesnina, Impex, Centrom erkur, Petrol, Kompas, Tekstil, Alko, Agroprogres, Slo­ venija vino itd.; —■ javne zgradbe: Skupščina SRS, Pošta Ljubljana 2, Sekretariat Izvršnega sveta, PTT, Telekomunikacije, Visoka šola za družbene vede, šole na Poljanah, v Čufar­ jevi, Gregorčičevi, Gerbičevi in Šubičevi ulici, Ma­ tem atična fakulteta, Umetnostna akademija, Fa­ kulteta za elektroniko, Vodogradbeni laboratorij, Tekstilni inštitut, Kemijski inštitut, Turboinštitut, Inštitu t za elektrotehniško gospodarstvo; hoteli Lev, Slon; Poliklinika, Dermatološka klinika, Stomatolo­ ška klinika; Športna hala Tivoli; 2-etažne podzemne garaže na Trgu revolucije; — nizke gradnje: avtocesta pri Višnji gori, pri Novem mestu, pri Rudniku, most čez Savo v Soteski, kolektor na Celovški cesti. Ob dvajsetletnici je GP »TEHNIKA« izdalo vzorno opremljeno jubilejno publikacijo, ki jo je uredil organizacijski odbor za proslavo in sta jo opremila dipl. ing. arh. Anton Pibernik in dipl. ing. arh. Vladislav Sedej. Iz te publikacije so po­ vzeti tudi vsi gornji podatki. gradbeni center Slovenije l j u b l j a n a , t i t o v a 9 8 ; p. p. 12; t e l e f o n 31 9 4 5 O pomanjkanju gradbenih materialov N avajeni smo, da sm atram o periodično pom anj­ kan je nekaterih gradbenih m aterialov ko t norm alno »nujno zlo«. Pogostom a mislimo, da je to posledica nezadostnih investicij, naše »nerazvitosti«, odtoka čez m ejo in drugega, samo ne to, da smo v ečk ra t vsega sam i krivi. V endar pa sploh ne bi bilo potrebno, da je tako. To se prav i, da teoretično pom anjkan ja p ri nas sploh ni, obsta ja sam o nekoordiniranost želja in mož­ nosti. P ri tem so želje predvsem na stran i projektantov, ker ti a priori določajo vrste m aterialov in sicer precej točno za eno leto vnaprej, toda brez rea lne kontrole o stan ju na tržišču z m ateriali, k i jih »prim anjkuje«. Zato mogoče ne bi bilo slabo, da si ogledam o ne­ katere čisto teoretične vidike tega problem a. Vzroki Razlikujem o dve osnovni g rupi vzrokov pom anj­ kan ja gradbenih m aterialov: a) sezonska poraba z visokimi konicam i potrošnje, v kom binaciji z m ajhnim i m ožnostmi fo rm iran ja zalog, bodisi zaradi nezadostnih skladiščnih prostorov, bodisi nezadostnega obratnega kapitala; b) neplansko in nekoordinirano pro jek tiran je , ki povzroča ne samo nepredvidene pojave pom anjkanja, am pak tudi nepredvidene neporabljene zaloge. P ri tem spada nestalnost p ro jek tiran ja , k i naj bi bilo bolj zimsko delo, v obe grupi oz. povezuje obe. Že dolgo skoraj vsi teoretiki p lan iran ja trd ijo , da p ri nas sploh ne bi bilo pom anjkanja g radben ih m ate­ rialov tudi tedaj, če bi izpolnili p lan povečane gradnje, če bi se obstoječe kapacitete absolutno a li vsaj p rib liž­ no optim alno izkoristile. D rugače rečeno: to pomeni, da bi v p rim eru, ko oba navedena vzroka pom anjkanja odstranim o, lahko brez pretresov dosegli ravnotežje med proizvodnjo in porabo. Jasno je, da tako visok cilj in tak e ekonomske prednosti te teoretične trd itve v sedanji fazi pom anj­ kan ja investicijskega kap itala zaslužijo, da jih deta jl­ no analiziram o. Posebno nas zanim a vzrok pod b), k e r ne zahteva nobenih investicij za skladiščni prostor, n iti za obratne kredite, kot je to p r i vzrokih pod a). Mogoče bi po jasn ili problem na dveh prim erih . V tabeli I. so prikazan i nekateri podatki iz š tud ije GCS: »Priročnik o stropovih«. Vidi se, da opečni stropovi rab ijo m alo cementa. V endar se p ri k lasični arm atu ri ne dajo doseči p r i­ hranki, razen delno s pomočjo zm anjšan ja teže strop­ ne konstrukcije. Z m anjšanje po trebe po železu je treb a to re j iskati n a drugi stran i, predvsem p ri m režnih arm atu rah , ki rab ijo po teži sam o okoli 60 o/o železa v p rim erjav i s klasično arm aturo . IGOR BLUM ENAU, d ip l. inž. a rh . V endar je ostala osnovna tendenca, da ublažimo pom anjkanje cem enta ali pa železa s sam im projektom konstrukcije. K akor vidite, ne zahtevam o od projek­ tanta, da se paralelno s konstrukcijsk im i problem i ukvarja tud i s prim erno ekonom iko (ceno konstrukci­ je), tem več bi ga rad i zain teresirali tud i za splošno ekonom iko (boljšo preskrbo z m ateriali). Že takoj bi povedali, da je to sam o vprašan je sti­ m ulansa, točneje sistema partic ipacije p ro jek tan ta na prih rankih . N a ta problem pa se m oram o vrn iti malo pozneje. TABELA I. Pregled osnovnih materialov za 1 m2 stropne konstrukcije za razpon 4,80 m P o tro š n ja m a te r ia la n a 1 m 2 s ta n o v an ja S istem stro p a cem en ta k g /m 2 železa k g /m 2 opeke kom . N F /m 2 R avna plošča* . . . 29 7,61 — » R a p id « .................... . 1 0 4,18 106 » T M « ......................... . 14 4,23 80 »SAT« .................... . 16 4,55 81,5 »Zagorka XIV« . . . 13 4,92 62 » M o n ta « .................... . 17 4,60 70 R ebričasti liti strop . 24 5,30 — M ontažni »Avramenko« 24 3,36 — * R av n a p lošča n i re n ta b iln a pni v en i sm eri. razp o n u 4,80, a rm ira n a P o d a te k je d an sam o k o t p r im e rja v a . Vpliv sistema Še bolj jasn i so podatki, k i jih d a je štud ija GCS: »K om paracija nekaterih sistem ov gradnje«. V tabeli II. so dani neka te ri podatki na osnovi zelo preciznih analiz neka te rih naših sistemov v Slo, veniji in ko t kom paracija mnogo d isku tiran i sistem DDR. TABELA II. Pregled osnovnih materialov za 1 m2 stanovanjske površine za različne sisteme gradnje P o tro šn ja m a te r ia la n a 1 m ! S is tem g ra d n je cem en ta železa opeke T radicionalna opečna kg/m ! k g /m 2 kom . N F/m 2 stavba P + 4 . . 213,52 34,51 280,42 OTM 420 . . . 157,05 34,199 45,89 Z ID O B ......................... 2 1 1 , 0 0 30,890 11,29 JUGOM ONT . . . 23'3,56 27,500 0,70 L iti b e to n .................... 242,00 27,696 4,279 DDR ......................... 202,23 34,456 — Pokazalo se je, da tako rek lam iran i DDR sistem v pogledu porabe cem enta niti n i dosti boljši od našega tradicionalnega. Vidi se, da se naše polm ontaže približno držijo evropskega poprečja, a da g re liti beton nekaj pod. poprečje. N ajbrž gre predlog »Gradisa« o razponih čez 6 , 0 0 m v litem betonu v sm eri rešitve teh problemov. Toda zato im a »Tehnogradov« OTM-420 (ing. Srami) kot edini analizirani p redstavnik industrializacije na osnovi opečnih izdelkov celih 24 °/o prednosti, k a r se tiče uporabe cementa. Če pogledam o tendence v tujini, vidimo, da je F rancija že davno šla po tej poti s siste­ m i »Fiorio« in »Costamagna« itd., da je Milano in Torino kupil (za ca. 100 m ilijonov lir) sistem »Costa­ magna«, da je Ham burg kupil »Beretza« itd. P ri nas je »JGC« uspešno dokončal p rojekt opečnih panojev, a podatki sicer zelo skrom ne serije v L jub­ ljan i kažejo zelo lepe rezultate. Mogoče bi bilo treba razm isliti o tak i usm eritvi tud i z aspekta pom anjkanja cem enta v Sloveniji. D rugi pokazovalec te analize za železo je tudi zanimiv. Najekonom ičnejši je »Jugomont«, ca. eno pe­ tino m anj kot tr ije analizirani sistem i (tudi DDR), toda je zelo blizu litem u betonu, k a r je razum ljivo zaradi teže m onolitnih konstrukcij. »Gradisov« ZIDOB je bil tud i zelo ekonom ičen v tem pogledu. Rad bi poudaril predvsem naslednje: podatki, ki jih tuka j ločeno dajemo, niso nobeno vrednotenje, za to so po trebne zelo kom plicirane kom binacije, toda so po- kazovalci metode, kako se z izbiro sistema, stim ulacijo p ro jek tan ta , p lan iran jem odstran jevan ja težav m ora ana liz irati možnost vpliva na pom anjkanje. N aslednji p rim er take analize bi bil grafikon pro­ daje opečnih izdelkov L jubljansk ih opekarn za 1966. Kaj pravi grafikon opeke v Ljubljani? K onica je očividna in logično izhaja iz našega splošnega sistem a sezonske gradnje. Na srečo je bil v tem le tu »fuš« v Sloveniji tako velik, da je skupna letna po trošnja precej ekvilibri­ ran a v poprečju, k a r kaže lin ija kapacitete (horizonta­ la). V endar to ni vselej tako in v večini obratov je navadno hujše. Ekonom sko je zimska »luknja« seveda instrum ent povečanja cene opeke, toda to je druga bolezen. GCS misli, da bi opekarnarji m orali razm isliti, kaj bi dobili z nivelacijo konic, tem prej, k er so razm ere v pogledu koordinacije že dovolj zrele in bi dobra štud ija k a r km alu prinesla ekonom ske rezultate. M isli se na podaljšanje sezone odvzema opečnih izdelkov s po­ močjo stim uliranja pro jek tov za zimsko gradnjo. Nekaj teorije Ti trije prim eri so izbrani samo zato, k e r smo slu ­ čajno v zadnjih m esecih na tem delali in im eli podat­ ke p ri roki, rezu lta ti pa so razum ljivi tud i laiku. Za strokovnjaka pa ni ta jnost, da se skoro brez izjem e pri vseh gradbenih m ateria lih kaže posebna situacija. Mogoče je še najbolj značilna ugotovitev, da so analize pokazale, da se deficitarnost delovne sile teo­ retično obnaša popolnoma na enak način, samo da je horizontalna lin ija poprečja naših kapacitet še mnogo nižja v odnosu na konice in daleč pod linijo poprečja potreb. P om anjkanje je tam torej aku tno tu d i v po­ prečju. Da to pelje d irek tno v podražitev in padec kvalitete, je znano. K ra tek zaključek bi bil precej enostaven: splača se razm isliti in poskusiti. Tudi delni rezu lta ti so dobro­ došli. Če enk ra t začnemo, bo šlo tudi naprej. Sicer pa: — če bi se nam posrečilo vpeljati nek sistem s ti­ m u liran ja projektov, da se vključijo v koordinacijski aparat, ki b i reag ira l vsaj na najbolj ostre konice po­ m an jkan ja in pom agal doseči vsaj m inim alno kon ti­ nu ite to dela v obstoječih obratih za izdelavo gradbene­ ga m ateriala vseh osnovnih kategorij, b i dosegli velike ekonomske prednosti. P ri tem seveda kon tinu ite ta pro­ dukcije im plicira kontinuiteto odvzema. — Seveda se s samo koordinacijo tak i problem i ne m orejo reševati, toda GCS deluje v tej sm eri in nudi svoje usluge tistim , k i im ajo težave. —- Toda zato imamo v skupini b), to se p rav i v neplanskem in neusm erjenem p ro jek tiran ju , celo vrsto odprtih možnosti. Om enim naj sam o n eka te re vzroke težav s pom anjkanjem : 1 . p ro jek tiram o v tehnologiji, k i Je nam enjena sezonski, le tni gradnji. P ro jek ti za zimsko a li celo ce­ loletno gradnjo se v Sloveniji praktično ne delajo. P ri tem se seveda m isli na in tegralno racionalizacijo s projekti, ki so specialno izdelani za celotno tehnologijo; 2 . nim am o para le ln ih projektov za različne m ate­ riale. To se pravi, ne obstaja možnost, da se nek dober stanovanjski ob jek t grad i z različnim i m ateria li, če to razm ere na tržišču zahtevajo. M orate dela ti a li nov projekt, ali vzeti drugega. Časa navadno n i in analize seveda sploh niso mogoče. P rav pom anjkan je takih paraleln ih p ro jek tov pa jem lje p lanerjem in ekono­ mistom možnost, da presojajo in usm erjajo . V času, ko se vse bolj uve ljav lja princip g radn je za trg, je tak a presoja za podjetje zelo dragocena, k e r vedo, ka­ ke m uke nastanejo ob konicah zaradi pom anjkanja; 3. nim am o prip rav ljen ih projektov več jih stano­ vanjskih kom pleksov, ki bi se a p rio ri n as lan ja li na baze m ateria la v rad iusu ren tab ilnega transporta . A da ne govorimo o in tegraln ih projektih , ki b i bazirali na kooperacijskih pogodbah s proizvajalci gradbenih m aterialov. Ta oblika kooperacije je v inozem stvu zelo razširjena. S troške stim ulansa p ro jek tan ta nosita obe zain teresirani stran i, proizvajalec m ateria la in proiz­ vajalec s tan o v an j; 4. nim am o specializiranih podjetij, k i b i se ukvar­ ja la z integralno ekonomiko. Posebno se to občuti pri projektnem sek torju , saj se še vedno hono rarji za pro­ jek t določujejo na osnovi odsto tka od investicijske vsote, a ne na osnovi participacije na prih ranku . Saj n iti p rih ran k a nismo navajen i defin ira ti, ker ne po­ znamo in ne uvajam o v p ro jek tn ih podjetjih sistem e etalonskega k rite rija . Tudi v tem sektorju GCS poskuša delovati kot sve­ tovalec, toda povpraševanje po pom oči je minim alno; 5. koordinacija med organizirano projektivno in organizirano industrijo gradbenih m aterialov sploh skoraj ne delu je v sm eri p lan iranega odstran jevanja pom anjkanja. Da se npr. p ro jek tna organizacija anga­ žira, da fo rsira neke m ateriale, ki iščejo večje tržišče, se sm atra skoraj kot nekaj nedovoljenega. Tak posto­ pek je mogel p reiti v nekaj nedopustnega v dobi, ko je investito r p lačal vse, k a r je p ro jek tan t predvideval. Danes, ko delam o za trg, je podjetje , ki gradi, sam svoj k a lk u lan t in pozna svojo računico. In d ruga s tran medalje. Ni treb a verjeti, da se vsa kriv ica lahko zvali na pom anjkanje stim ulansa za p ro jek tan te . V ečkrat indu­ strija m ateria la deluje v sm eri fo rm iran ja um etnih tržiščnih deficitov. Skačejo pač cene. To pa je nevarna pripoved, bolje je, da je ne začnemo. To tem prej, ker kaže, da v Sloveniji še niso prevzeli te inozemske kon- cem ske navade, vsaj ne v vznem irjajoči meri. In n a koncu, kaj nas boli? V svetu se tem u pro­ blemu tržišča, pom anjkanju in p lan iran ju plasm aja posveča ogrom na pozornost. Vsote, ki so nam enjene analizam in predlogom, so za naše pojm e k ar astro­ nomske. Tehnično-razvojno sodelovanje z institucija­ mi, kot so ZRMK ali GCS, je reden in obvezen pojav. In pri nas? P o besedah smo vsi za teoretični in znan­ stveni pristop k tem u problem u, toda da bi res tudi financirali kako analizo ali ekonomsko študijo, to bi bilo pa k a r preveč! Na srečo se tu d i ta prim itivizem hitro sprem inja. OBVESTILO OBVEŠČAMO BRALCE GRADBENEGA VESTNIKA, DA BOMO PODROBNO POROČILO O RED­ NI LETNI SKUPŠČINI ZGIT SLOVENIJE, KI JE BILA DNE 25. MAJA T. L. V LJUBLJANI, OB­ JAVILI V PRIHODNJI ŠTEVILKI. INFORMACIJE 80 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V U U B L J A N Leto Vlil 4 Serija: NOVI POSTOPKI APRIL 1947 Stabilizacija zemeljskih materialov z graderjem MBU proizvod STT Trbovlje 1. Splošno ' Pooenitve gradbenih storitev so možne bodisi z uvedbo novih tehnoloških postopkov z ustrezno m eha­ nizacijo z visoko storilnostjo, bodisi s čim večjo enako­ m ernostjo proizvodnje pri obstoječih tehnoloških po­ stopkih: m edtem ko je prvo stališče razum ljivo, je drugo stališče potrebno objasniti. Racionalizacija pro­ izvodnje m ora predvsem zm anjšati disperzijo v kvali­ teti, ker le n a ta način dvignemo nivo poprečja, m ed­ tem ko ga s prekom ernim i odstopanji slabimo. Cim pa dvignem o nivo poprečja, lahko tega potem tu d i zni­ žam o do želenega n ivoja te r s tem pocenimo' proiz­ vodnjo. Pocenitve gradbenih storitev torej ne smejo iti na račun kvalite te proizvodov. P ri pocenitvah proizvodov strem im o predvsem za tem, da z uvedbo spretnejše tehnologije, tem elječe na tem eljitem poznanju fizikalnih zakonov, izkoriščamo zakonitosti, ki dokončno pripom orejo k finančno uspeš­ n i proizvodnji. G ledajoč s tega v idika predstav lja jo zem eljski m a­ teria li neskončno zakladnico najcenejših možnosti za storitve vseh v rs t v gradbeništvu. P ri tem izkoriščamo tem eljno poznanje sil privlačnosti, ki slede iz Coulom- bovega zakona, in sil, nastalih zaradi m em branskega napetostnega stanja, potem pa še sil, nastalih zaradi kem ične preosnove v zvezi z dodanim i m ateriah. Sile odpora proti akciji, n asta le zarad i teh procesov, so znatne, saj zavzemajo vrednosti tud i do 2 0 0 kp/cm 2 p ri določenih m aterialih, kolikor opazujem o m ateriale po teh kriterijih . Cesto se pa zadovoljim o že z neznatno m anjšim i silami, ker nam tako velike niso potrebne. Postopki za doseganje stab iliziranih m aterialov, kakor jih nazivamo, so razm erom a enostavni; spošto­ vati m oram o kriterij najugodnejšega vg rajevan ja m a­ terialov, k je r ig ra vlaga m ateria la odločilno vlogo. S tro jn a tovarna Trbovlje je pristopila k izdelavi takega stabilizacijskega stro jnega kom pleta, ki je po- takega stabilizacijskega strojnega kom pleta, ki je potre­ ben za kvalitetno izdelavo postopka. P rivzela je sodelo­ vanje z nem ško tvrdko M aschinenbau Ulm G. m. b. H. P oznanje tehnologije te r ustrezni stro jn i kom plet za stabilizacijo omogočata izvedbo postopka izkorišča­ n ja zem eljskih m aterialov za nosilne elemente. daja li po kvadratnem m etru tlaka 2 0 kg m ešanice elektrofiltrskega pepela z apnom , v zgornjo p last pa ca. 15 kg cem enta n a kvadra tn i m eter tlaka. S tako stabilizacijo zem eljskih m aterialov, kolikor se uporab lja v cestogradnji, je npr. mogoče doseči homogenejše ponašanje posam eznih p lasti cestišča, saj n a ta način stvorim o telo, ki je sposobno prenašati kon tinu tm o večja brem ena v globino zem eljskih plasti, p ri čem er telo samo ne sprem in ja n iti svoje kvalitete, n iti ne dopušča poljubnega prem ika posam eznih delcev (razmešanje). S tem postopkom je na p rim er možno v cestogradnji dosegati avtom atično enakom erno pod­ logo, ki im a m ajhna odstopanja v velikosti deform a­ cijskega modula, k a r omogoča enakom erno površino cestišča tudi v daljših časovnih območjih. Onemogoča se s tem tvorjen je valovite površine, ki tako slabo učinkuje na vozila sama, na cestišču pa povzroča v poznejših obdobjih rušen je zaradi povečanja d inam ič­ nih učinkov. Stabilizacijo zem eljških m aterialov pa je mogoče koristno uporab iti tud i n a drugih področjih gradbe­ ništva, npr. za izdelavo sten, tlakov, zem eljskih objek­ tov, pregrad itd. 2. Postopek stabilizacije za izdelavo tlaka V naslednjem bomo prikazali aplikacijo stabiliza­ cijskega postopka za izdelavo tlakov v velik i hali za proizvodnjo p raln ih stro jev podjetja »Gorenje«. G rad­ beno podjetje »Vegrad« Velenje je spričo želje po osvajan ju novih m etod pristopilo skupno z Zavodom za raziskavo m ateria la in konstrukcij k aplikaciji po­ stopka stabilizacije tlakov. Proizvodna hala pod je tja »Gorenje« obsega proiz­ vodno površino ca. 8000 m 2. K onstrukcija dvorane se op ira na jeklene stebre, k i stoje v razm aku ca. 8 X 8 metrov. T lak dvorane leži delom a 80 do 100 cm nad naravnim i, sorazm erno m ehkim i plastm i. Z ahtevani de­ form acijski modul podložne p lasti je bil 1 0 0 0 kp/cm 5, k a jti po dvorani vozijo v iličarji z osnim i obrem enit­ vam i tud i do 10 ton. Z arad i slabe podloge p ri preiz­ kušn ji zahtevanega deform acijskega m odula n i bilo lahko doseči. Da bi dobili čim večjo enakom ernost in čim višji deform acijski modul v podložni plasti, smo pristopili k izvedbi stabilizacije navoženega drobljene­ ga dolom itnega m ateria la iz kam nolom a gradbenega podjetja «-Vegrad-« v Velenju. S tabilizacija tega m ateria la se je izvršila dvoplast­ no v skupni debelini 20 cm. V spodnji p lasti smo do- Za izvršitev stab ilizacije se je uporab il stabiliza­ cijski komplet, proizvod S tro jn ih tovarn T rbovlje, ki ga izdeluje om enjena tovarna v kooperaciji z nemško tvrdko M aschinenbau Ulm G. m. b. H. G rader sam nosi naziv M B U -G rader G3. 3. Grader MBU proizvod STT Trbovlje G rader sesto ji iz graderskega stro ja dolžine 5,20 m ’ in širine 2,14 m ’, ki tvori osnovo, n a katero se po po­ trebi priključi hom ogenizacijski stroj za m ešanje ze­ m eljskega m ateria la z dodatnim i kom ponentam i, sipalni voziček (dozator) za razprostiran je dodatkov k osnov­ nem u m aterialu , v ibracijsk i v a lja r za v ibracijsko va­ ljan je plasti, v ib rac ijska plošča za u trjev an je površine, jeklena ščetka za pom etan je u trjen e stab ilizacije pred nanosom naslednjih , npr. asfa ltn ih preprog. G rader sam je p lan im i stroj, ki omogoča p lan ira­ n je na grobo nasutih m aterialov z višinskim odstopa­ njem, npr. ± 5 cm. Za tako p lan iran je im a stroj lahko vgrajeni 2 p lan irn i ravnali (klini), od katerih je sred­ nje ravnalo gibljivo te r tako prilagodljivo za vse po­ ložaje. S tem ravnalom lahko tu d i razprostiram o m a­ teriale, npr. beton ali asfalt, k aterega seveda potem po norm alnih postopkih u trju jem o. G rader im a vgrajene tud i izrivače, ki služijo za izravnavo, npr. neravnosti na cestah. V konstrukciji s prej navedenim i ravnali lahko uspešno uporabim o stroj za vzdrževalna dela na cestah, zlasti še, če upo­ rabim o tud i ravnalne kline za čiščenje jarkov ob cestah, k i se lahko enostavno m ontira jo na srednjo klino. G rader im a 4-cilindrski m otor D eutz s 40 KS. Zad­ n ja kolesa je mogoče oprem iti s posebnim i verigami, ki omogočajo delo stro ja ob vsakem terenskem po­ goju. P rik ljučen i stro ji so spojeni s pogonom s členkasti- m i osmi, ka terih priklop in razklop je zelo enostaven. Sl. 1 G rad e r MBU — p ro izv o d STT (m ersk a skica) Sl. 2 D ozirn i voziček za rez iv n e m a te ria le p r i s ta b ilizac ijsk em p o sto p k u z g ra d e r je m STT Sl. 3 G ra d e r STT z m ešalno h o m ogen izacijsko n ap rav o Tako je mogoče v 5 m inutah dem ontirati sta ri p ri­ ključek in m ontira ti novega. K ot omenjeno, spada m ed prik ljučke homogeniza- eijski stroj, ki im a delovno širino 1300 mm, delovno globino pa 200 mm. Stroj omogoča s posebno obliko­ vanim i klinam i prem ešan je zem eljskih m aterialov, ki so oplem eniteni z vezivi ozirom a prim erno ovlaženi že po predhodnih postopkih. V ibracijske p lan irne plošče, k i se m ontira jo na spodnji del graderja, im ajo možnost, da se m ontirajo kot dvoploščni ali triploščni sistem. P ri p rv i izvedbi dobimo širino 1630 mm, vibracijsko ploskev 0,7 m2 te r p ritisk goščenja do 5 ,51, p ri tro jn i plošči p a dobimo vibracijsko ploskev 1,05 m 2 p ri istem pritisku goščenja. S ploščo je možno planparale lno zg laditi in u trd iti površino. V ibracijski v a lja r im a delovno širino 1200 mm^ pre­ m er 800 m m in težo l t . P ritisk goščenja 151. Č istilna m etla im a delovno širino 2160 m m in pre­ m er 600 mm. S ipalni voziček (dozator) im a delovno širino 40 cm, koristno vsebino 0,8 m 3. Voziček im a vgra­ jeno dozirno os, ki omogoča enakom erno dozacijo m a­ te ria la na kvadratn i m eter ploskve, ki p a se da količin­ sko regulira ti na določeno količino. Sl. 6. G rad e r STT m ed d e lo m v novi pro izvodni h a li p o d je tja »G orenje« v V e le n ju 4. Delovni postopek stabilizacije tlaka Sam delovni postopek stabilizacije tlak a je na­ slednji: Potem, ko so navozili m ateria l n asu tja in ga p ri­ m em o utrdili, so pričeli z razprostiram jem stabilizacij­ ske plasti. Delo se je oprav ljalo z g raderjem , ki je razprostrl m ateria l n a ca. 2 0 fl/o večjo v išino od pred­ videne. Na tako p rip rav ljeno osnovo se je razprostrl elektrofiltrsk i pepel z apnom v količini do 2 0 kg/m2. M aterialu se je določila v laga te r nato z eventualnim pobrizgavanjem dvignila na optim alno, po poskusih potrebno količino za najbo ljše možno vgrajevanje. M aterial se je z vibracijsk im i v a lja r ji v g rad il do po­ trebne gostote. N ato so pričeli po enakem postopku z vgraditv ijo d ruge plasti. Površinska ob rab n a p last je b ila izdelana s plastič­ nim tlakom v n o tran jih prostorih, m edtem ko so bile zunanje površine obdelane z asfaltno preprogo. S postopkom je bilo omogočeno obdelati dnevno v zaprtem prostoru ca. 4000 m2, na odprtem pa do 8000 m 2 površine. 5. Kritične pripombe Postopek stabilizacije ta l v dvoranskih zgradbah je opravičen iz več razlogov, čeprav stebrovje in funda­ menti ovirajo delo: — dozacija veznih m aterialov je nizka; — u p o rab lja se lahko poljuben m aterial, k i pa mora b iti tehnološko preiskan in recep tu re določene; — uporaba graderja MBU je priporočljiva zaradi izredne okretnosti g raderja in njegove velike storil­ nosti; — stab ilizacija tal, op rav ljena spočetka kot uvodno delo na gradbiščih bodisi dvoranske ploskve bodisi dovodnih poti, omogoča delo ob vsakem vrem enu, kar je neprecenljive vrednosti za napredno delo. Dela na m ontaži objektov potekajo h itre je ob m anjših naporih. V konkretnem prim eru smo dosegli kvalitetnejšo izdelavo tlakov ob h itre jšem tem pu dela, m anjši upo­ rabi delovnih ur, m anjšem številu lju d i in manjši uporabi m aterialov. Inž. M. F. projekt - nizke gradnje 1 j ubijana, parmova 3, telefon 312 029 izdeluje projekte za vse vrste nizkih gradenj: ceste, mestne ulice, mostove, viadukte, predore, aerodrome, regulacije, melioracije, vodovode, kanalizacije, je­ zove, pregrade, črpalnice, čistilne naprave, industrij­ ske in druge visoke zgradbe opravlja geodetske izmere in ekspropiracijske elabo­ rate Trgovsko podjetje manufaktura , kpriporoča cenjenim odjemalcem nakup v naslednjih poslovalnicah Uprava: Ljubljana, Trubarjeva cesta 27/1 telefon 311638 Naš cilj je zadovoljiti odjemalce z dobro kvaliteto, najnovejšimi vzorci in nizkimi cenami CICIBAN, Miklošičeva cesta 22 MANUFAKTURA, Titova cesta 18 MANUFAKTURA, (hiša mestne hranilnice) Čopova ulica 3 PRI VODNJAKU, Ciril Metodov trg 21 PRI JOŽETU, Vodnikov trg 2 MANUFAKTURA, Trubarjeva cesta 11 D A SR PEN IC A kreda SRPENICA kreda SR PEN IC A p r o i z v a j a dodatke za beton ALFA CEMENTOL — pospeševalec pospešuje vezanje, daje h iter razvoj trdnosti, preprečuje zmrzovanje BETA CEMENTOL — pospeševalec in gostilec im a lastnosti pospeševalca in daje vodotesen beton GAMA CEMENTOL — gostilec daje gost, vodotesen beton, preprečuje zmrzovanje DELTA CEMENTOL — p la s t if ik a to r omogoča lažje in ekonomičnejše vgrajevanje te r daje kvalitetnejši beton, znižuje vodocementni faktor, povišuje plastičnost betona, povečuje trdnost betona in preprečuje segregacijo betona ETA CEMENTOL — aeran t in p la s t if ik a to r vnaša mikro-zračne mehurčke v beton, daje beton, odporen proti zm rzovanju in odjugi te r solem za posipanje cest, znižuje vodoce­ m entni faktor, povišuje plastičnost betona in preprečuje segregacijo betona Vsi dodatki so uporabni v letnem in zimskem času. Prospekti in navodila so na razpolago v podjetju. Ateste za vse dodatke je izdelal Z avod za raziskavo m a te ria la in ko n s tru k c ij, L ju b lja n a . firnež razredčila kalijevo mazavo milo steklarski k it minij kit m angan k it izoplastik — trak za izolacijo mleto sivo gorsko kredo. P ro izva ja še: — te m e ljn e b a rv e — o ljn a te b a r v e — v n ia n sah — o ljn a te k i te za lopa tico in b r iz g a n je — o ljn a ti m in ij — o ljn a te la k e — ALP — n o tr a n j i em ajl — POLAR — z u n a n ji em ajl — u n iv e rz a ln i s in te tič n i em ajl