Iz današnje vsebine: .leto xvm — 2if 0 še o nagrajevanju (stran 2) @ Integracijska gibanja (strani 5 in 6) ® Nov svet Zi< Gradisa (stran 10) Pred sprejemom GN za leto 1170 Pred dvema mesecema smo pod naslovom »Štiri milijarde« pisali o letošnjem gospodarskem načrtu. Zdaj so osnutki le-tch, to je GN 76 naših TOZD pripravljeni v obliki predlogov za obravnavo in sprejem. Odbor za načrtovanje in notranjo delitev dohodka je 12. marca obravnaval osnutek GN 76. Zaradi aktualnosti m zanimivosti se bomo seznanili z nekaterimi najznačilneišimi Podatki. S celotnim dohodkom izražamo obseg. Poglejmo načrtovane zneske v mio din: Vse TOZD v domovini 3732 Ostale enote (tudi sk. službe) 261 Skupaj v domovini 3998 TOZD v tujini 26 Gradis skupaj 4022 Vidimo tore', da načrtujemo 4 milijarde dinarjev. Ker že deset let nismo ustvarili manj kot smo načrtovali. — tudi zaradi vsakoletne črnogledosti pri načrtovanju — računamo, da bomo letos tudi ta znesek dosegli. Poglejmo zdaj glavne sestavine načrtovanega celotnega dohodka in jih primerjajmo z lanskimi dosežki — Gradisa v domovini. Po podatkih, ki so nam zdaj na voljo ni računati, da bi bila letos v Jugoslaviji katera večja gradbena delovna organizacija od Gradisa — če izvzamemo morebitne SOZD (sestavljene delovne organiz; Po sklepu odbora za n ,r. .anje bi morala letos vsaka TOZD sprejeti gospodarski načrt do 15. aprila. Odlikovanja je podelil tovariš Miran Potrč STANE UHAN Odlikovanih 147 Gradisovih delavcev Sestavina 1975 Vrednost proizvodnje 3293 Tuje storitve 652 Vrednost čiste proizvod. 2642 Celotni dohodek 3343 Stroški 2493 Družbeni proizvod 853 Amortizacija 74 Dohodek 782 Občutnejše spremembe so tele: . Letos načrtujemo manjše zaloge m nedokončano proizvodnjo na kon-cu leta kot lani, zaradi česar je porast vrednosti proizvodnje nižji od Porasta celotnega dohodka. GN 76 Indeks Delež v °/o 1975 1976 3772 115 99 94 832 123 19 21 2939 111 80 73 3996 119 100 100 2936 118 74 73 1080 124 26 27 102 138 2 3 958 123 24 24 Nadpoprečcn porast se pričakuje v tujih (obrtniških) storitvah in v amortizaciji zaradi revalorizacije. Pomembno je, da ostane delež dohodka (24 "Zn) nespremenjen, delež družbenega proizvoda pa povečan za eno odstotno točko. delitev dohodka je takale: Sestavina 1975 GN 76 Dohodek 782 953 Obveznosti 130 165 Cisti dohodek 652 793 °D in OP 451 533 Ostanek dohodka 201 260 A) od CD 6,0 6,5 Indeks Delež v % 1975 1976 123 100 100 127 16 17 122 84 83 118 58 56 129 103 26 27 OD in OP morajo porasti v manjši meri kot dohodek. Iz tega izhaja večji porast ostanka dohodka. Čeprav se bi po predvidevanju stopnja ostanka dohodka povečala le z indeksom 108, bo verjetno zelo težko preseči lansko uspešno leto. Povečanje števila zaposlenih načrtujemo z indeksom 103. Brez delavcev v tujini, vajencev in štipendistov računamo letos s 6844 poprečno zaposlenimi delavci, ki bi opravili skoraj 16 milijonov ur oziroma prek 29 milijonov pogojenih ur. Vsem je spregovoril tudi predsednik DS podjetja Lado Janžekovič Odlikovanja predsednika republike Josipa Broza-Tita je podeli! na slovesnosti član izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteja ZKS Eiran Potrč »Predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije tov. Tito je za dolgoletno in požrtvovalno tlelo odlikoval 147 delavcev gradbenega industrijskega podjetja »Gradis« iz Ljubljane. Dovolite mi, da ob tej priliki, ko vam v imenu predsednika republike izročam zaslužena odlikovanja in čestitam k dosedanjemu delu in uspehom, spregovorim nekaj besed,« je v uvodnem govoru poudaril tov. Miran Potrč in nato nadaljeval: »Socialistična Jugoslavija ter vse repaoiike in pokrajine v njej, je po osvoboditvi dosegla ogromne uspehe tako v gospodarskem razvoju kot tudi v razvoju naših družbenih odnosov. V vsem tem obdobju je bila gospodarska rast in rast družbenega proizvoda pri nas med najhitrejšimi na svetu. Z razvojem socialističnega samoupravljanja, posebej v obdobju po novi ustavi, smo začeli ustanavljati osnove, da lahko delavec odloča o vseh pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela, da postane resnični gospodar nad svojim delom in edini, ki odlova o lem, kako se bodo uresničevali njegovi in skupni družbeni interesi. Takšne uspehe, ki so hkrati močno izboljšali tudi standard naših delovnih ljudi, in katere vsi poznamo, smo lahko doseg, i le z velikimi napori, s pridnim, vestnim in discipliniranim delom naših delavcev ter z njihovim stalnim prizadevanjem, da s svojo dejavnostjo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah pomagajo pri oblikovanju odločitev in zavesti, ki so bistveno prispevale k našemu razvoju in uspehom Današnji odlikovanci ste med tistimi, ki so s svojim ravnanjem na delovnem mestu ter s svojo družbenopolitično. samoupravno in družbeno aktivnostjo v zgradbo naših uspehov vgradili pomembne deleže. Vsi odlikovanci, večina delavci iz neposredne proizvodnje, organizatorji proizvodnje in strokovni delavci v skupnih službah, ste s svojim delom in vzgledom pripomogli k temu. da je v več kot 30 leti!, dete tudi podjetje Gradis doseglo takšne uspehe. V delovnih skupi-nah, kjer ste delali, je bilo delo vedno opravljeno hitro in kvalitetno, pa kljub temu varno za življenje in zdravje delavcev. Odlikovanci so posebej prispevali tudi k uvajanju nove tehnologije, izboljšanju določenih postopkov in načinov pri gradnji ali poslovanju, za kar ste sc morali, posebej tisti iz neposredne proizvodnje, stalno dopolnilno izobraževati in izpopolnjevati. Zaradi takšnega svojega odnosa do dela, predvsem pa tudi zaradi odkritih nastopov in naprednih stališč ter tovarištva, ste bili mnogokrat izvoljeni v samoupravne organe ter v organe družbenopolitičnih organizacij, kjer ste zastopali mnenje delavcev ter odgovorno izvajali sprejete obveznosti in naloge. Ko iskreno čestitamo vsem Zaslužnim odlikovancem in poudarjamo (nadaljevanje na 7 str.) Odlikovanja so prejeli Red republike s srebrnim vencem Maister ing. Borut, Maribor Red dela z zlatim vencem jj Cepuš Alojz, Sk, službe j Zupančič Rajko, Sk. službe ji Plemelj Janez, Lj. okolica ed zasluge za narod s srebrno zvezdo 1 i1 Janžekovič Ladislav, Marib' j Uhan Stane, Sk. službe Štuhec Franc, Maribor Red republike z bronastim vencem Žorž Miroslav, Maribor , Rizmal Ludvik, KO Maribor ! Z rim Viljem, Jesenice ; Simeonov Stanislav, Jesenice \ Gregorič Ernest, SPO Lj. Red dela s srebrnim vencem Žabjek Ivan, KO Ljubljana, Zev- i ni k Božidar, SPO Lj. Zalokar Jo- i že, Jesenice, Zajc Jože, Lj. okoli- j ca, Tehovnik Franc, LIO Sk. Lo- S la, Tavčar Jože, LIO Sk. Loka, Tarman Ljuba, Jesenice, Stoviček J er,da, OGP Lj., Snajder Ludvik, SPO L?., Skrlec Franc, Jesenice, Sanca Vlado, Jesenice, Sulič Nada, Lj. okolica, Stepančič Cvetko, \ Koper, Snoj Janez. Sk. službe, Piškur Nuša, Sk službe Polak Mirko, Sk. službe, Potočnik Milka, LIO Sk. Loka, Prah Ivan, OGP Ljubljana, Pečenko Boris, OGP Ljubljana, Mencinger Franc, Jesenice, Morelj Albin. Koper, Lukač Božidar, Jesenice, Mihelič Stane, Ljubljana, Merlak Marjan, Zelezokrivnica, Kranjc Marija, Ravne, Kralj Ivan, L j. okolica, Koršič Rudolf, Ljubljana, Koleto Vinko. Sk. službe, Kočiš j Luka, Koper, Klemenčič Dorote- ‘ ja, Sk. službe, Keršmanc Iran, ' KO Ljubljana, Kališnik Ferdo, j Ravne, Kermav Jože, OGP, lan- j ževec Ivan, Zelezokrivnica, Jagodič Ivan LIO Sk. Loka, Iršič Marija, Ravne, Horvat Jože, Lj. okolica, Grilje Ivan, Ljubljana, Gaber Viktor, Ravne. Friš Branko, SPO Ljubljana, Franderajh Anton, Koper. Flaihtinger Karel, j Koper, Ferlič Srečko, SPO Ljubljana, Farkaš Stefan. SPO Ljubljana, Erjavec Francka Ljubljana, Dobnik Leon, Sk. službe : Damjan Vinko, Lj. okolica Cad Bogomir, Jesenice. Brglez Jožefa, Sk. službe Bestjnnič Igrač, Celje, Balgač Stefan. KO Ljubljana, Ačanski Vukašin PB Maribor. Roškar Oton. Maribor Mihalič Nikola, NG Maribor, Otič Ivan. Maribor Simonič Feliks. KG Maribor, Vitek Martin. NG Maribor, Zdravec Edi, NG Maribor. | ■ Bunderla Aloj-, Maribor. Kova- 'i . čič Ferdo. KO Maribor. Hranjen E l.eonard, NG Maribor Hari Jože, Maribor. Gačnik Franc, Maribor, Domanjko Anton. NG Maribor, : Černivec Rozman. WG Maribor, ; Čeh Janko. Maribor, Bagari Franc, Maribor. (nadaljevanje na 7. str.) oikttMŽno | Še o nagrajevanju Nov sekretar sveta m GIF Gradis Prejšnji mesec smo dobili novo sestavo sveta ZK GIP GRADIS in seveda s tem tudi novega sekretarja. To je ing. Miomir Križaj, zaposlen v Kovinskih obratih v Ljubljani. Bil je že prejšnjo mandatno dobo član sveta ZK, zato mu opravljanje nove funkcije ne bo delalo težav. — Kako ocenjujete delo prejšnjega sveta ZK? — Ta naš svet je bil pred dvema letoma prvič ustanovljen. Sestavili smo tudi program, po katerem smo kasneje uravnavali delo. Problematika, ki smo jo na naših sestankih obravnavali, je bila precej različna, od akcijskih nalog širšega pomena do razpravljanj o gospodarjenju v naših TOZD. Obravnavali smo tudi integracijske procese, probleme nagrajevanja, pač vse tekoče probleme, ki so se pojavili v času delovanja sveta ZK. — Kakšne naloge pa se sedaj postavljajo pred svet ZK GIP GRADIS? — Nov svet je sprejel tudi nov poslovnik o delovanju sveta, v katerem so bolj opredeljene same naloge sveta. Za lažje delovanje se je svet tudi nekoliko razširil in sedaj so v njem iz vsake TOZD trije člani. V svetu je zajeto tudi teritorialno načelo in po njem so v svetu tudi delegati iz vseh občin, kjer so naše TOZD. Tako bomo resnično povezam tudi z občinskimi komiteji. V samem svetu ZK smo ustanovili tudi dva aktiva — aktiv neposrednih delavcev in aktiv mladih komunistov. Tu bodo tudi dve komisiji in sicer kadrovska ter gospodarsko-ekonomska. S tako organiziranostjo bo delo veliko lažje, bo tudi bolj strokovno in natančno. Novemu sekretarju želimo pri opravljanju te funkcije veliko uspeha. Sklepi 7. seje konference DOS 1. a) Komisija za standard zaposlenih in varstvo pri delu naj skupno z novo izvoljenim odborom za standard in rekreacijo pri DS podjetja izdela predlog za enotne cene prehrane in bivanja v samskih domovih in delavskih naseljih za vse delavce Gradisa. Pripravi tudi predlog poračunavanja oz. registriranja razlik med posameznimi TOZD. b) Komisija za standard zaposlenih in varstvo pri delu v sodelovanju s kadrovskimi službami tistih TOZD, ki imajo največ delavcev iz drugih republik, naj izdela predlog kako organizirati odhajanje delavcev iz drugih republik na domove, predvsem ob državnih praznikih. c) Organizacijska komisija pripravi program obiska v Frankfurtu, ki naj vsebuje nujne akcije za čimbolj še vključevanje delavcev v Frankfurtu v družbenopolitično in samoupravno dogajanje v Gradisu. d) Sekretar konference do prihodnje seje pripravi gradivo za ustanovitev organa samoupravne delavske kontrole na ravni delovne organizacije (osnutek poslovnika, program dela, opredelitev nalog). Vsi predlogi morajo biti pripravljeni do prihodnje seje konference, ki bo predvidoma v drugi polovici aprila. 2. a) Tistim TOZD, iz katerih je sedem delavcev, ki so v letu 1975 prejemali manj kot 11.00 din na uro se pošlje pismena zahteva, da ugotovijo, kateri so ti delavci in kakšni so razlogi. Če gre za podpovprečne delavce jim je to treba povedati in se z njimi pogovoriti, morebitne druge vzroke pa morajo odpraviti. Ostalim TOZD se enako pismo pošlje v vednost. Svoje ugotovitve naj TOZD pošljejo tudi konferenci. b) Vodstva družbenopolitičnih organizacij oblikujejo skupno z delavsko kontrolo operativno strokovno politično telo, ki naj ob periodičnih obračunih analizira razpoložljive podatke, predvsem na tistih področjih, ki so posebej pomembna za delavce (OD npr.). c) Tiste TOZD, ki v letu 1975 izkazujejo skupno 3/4 celotnega poslovanja z zasebnim sektorjem (teža teh v Gradisu je 1/3), naj to posebej analizirajo in predvidijo način za zmanjšanje tega poslovanja. 3. Kot kandidate za podelitev zlatega znaka sindikata konferenca predlaga: Lojzeta Cepuša, Staneta Uhana, Janeza Raušla in Jerneja Jeršana. Izpolnjene obrazce je potrebno poslati na RS ZSS najkasneje do 15. 3. 1976. 4 V letošnjem letu se predvideva resnejši pristop k integraciji GAST. Ker na seji konference ni bil prisoten nobeden od tovarišev, ki so sodelovali na zadnjem sestanku, bo konferenca o svojih nalogah na tem področju razpravljala na prihodnji seji. 5. a) Samoupravni sporazumi o nagrajevanju po delu v TOZD naj bodo v razpravi do 10. 4. 1976, ko naj bi jih v vseh TOZD sprejeli, Konferenca bo na prihodnji seji pregledala realizacijo te naloge. Do prihodnje seje naj komercialna služba poda poročilo o izdelavi normativov. b) Tov. Jeršan poroča o delu komisije za šport in rekreacijo in sicer: — o udeležbi Gradisa na zimskih SlG Slovenije, —■ o letnih športnih igrah Gradisa. Ponovno opozori OOS, ki so prireditelji v posameznih panogah, da pripravijo predračune stroškov in izdajo razpise tekmovanja s točnimi roki c) Odobrijo se stroški udeležbe mladincev Gradisa na srečanju predstavnikov mladine iz gradbenih podjetij ustanovljenih leta 1945. Srečanje se udeleži 18 mladincev. Skupni stroški udeležbe znašajo 17.028 din. d) Ker na Ravnah ni možnosti za organizacijo mladinskih športnih iger, je potrebno najti novega organizatorja. e) Komisija za šport in rekreacijo odobri nabavo zračnih pušk za potrebe sindikalnih organizacij. f) Odobrijo se stroški letne seje konference v znesku 3.666,00 dinarjev. V prejšnji številki Gradisovega vestnika smo pisali o nagrajevanju delavcev s pomočjo normativov. Tedaj smo obljubili, da bomo o nagrajevanju režijskih delavcev in organizatorjev dela pisali prihodnjič Zdaj izpolnjujemo obljubo. Kazalo je sicer, da bomo prepozni, izkazalo pa se je, da se v nekaterih TOZD razprava še niti začela ni! Gre za razpravo o samoupravnem sporazumu o nagrajevanju delavcev po delovnem učinku. Posebne komisije TOZD morajo namreč na podlagi posebnega delovnega gradiva — predosnutka izdelati svoj predlog, ki ga je treba dati v razpravo v kolektivu. Osebno ocenjevanje Poseben del predvidenega sporazuma obravnava nagrajevanje delavcev s pomočjo osebnega ocenjevanja. Gre za delavce, ki si ne morejo izmeriti opravljenega dela s pomočjo vnaprej postavljenih normativov ali kriterijev. To so pretežno režijski delavci ali pa delavci, ki ne delajo po normativih iz drugih razlogov (posebna kvaliteta dela, nevarna dela), ki smo jih opisali v prejšnji številki vestnika. jih hkrati z izplačilom osebnih dohodkov! Eno najpomembnejših določil je tudi tisto, ki pravi, da so osebne ocene odvisne tudi od poslovne uspešnosti TOZD. Kolikor TOZD ne dosega planiranega dohodka (na uro), se osebne ocene popravijo s količnikom med doseženim in planiranim dohodkom. V rokah (glavah) organizatorjev dela je naša sedanjost in prihodnost Organizatorji proizvodnje so v Giauisu nagrajeni po aoiuciith pose onega pravilnika že skoraj deset let. Zdaj bomo namesto posebnega pravilnika sprejemali ustrezna določila v posebnem poglavju obravnavanega sporazuma. S tem se sistem nagrajevanja organizatorjev v bistvu ne spreminja, predloženih oa je več važnejših dopolnitev. V delovnem gradivu zasledimo poimenovanje — organizatorji proizvodnje za tiste delavce, ki orga- mZlictjU GUiUVlil plOichh vpuSlOj-.c'iV} ifl im/.j o zato povečan vpuv na ekonomske umrite oziroma rezultate poslovanja. Gre za organiziranje poteka dela in ne le proizvodnega procesa, zato se v skladu s prizadevanjem gospodarske zbornice, uvaja enotno poimenovanje — orguniza- uspeha posameznih delavcev so tor ji deia in ne le proizvodnje, t»i Kriteriji Od Do ima ožji puiiica predvsem v industriji. L Učinek oziroma obseg V vsaki enoti in v skupnih službah bo treba na novo opicuciiti dela —1 7 delovna lucsta organizatorjev uei«, 2. Kakovost dela —1 7 nato pa jih uskladiti na nivoju po- 3. Delovne lastnosti delavca —1 3 djetja. Težnja predlagateljev je v SKrcenju števila ten uelovmh mest. 4. Osebne lastnosti delavca —1 3 SKUPAJ —4 ^0 Dober organizator deia — Ocenjuje se pet stopenj od naj- viso.ta nagrada in obratno ma — rodilna delovna mesta (direktorji TOZD m služb) 80 "/o — pomočniki direktorjev TOZD in služb 70% — delovna mesta, za katera se zahteva visoka, višja strokovna izobrazba 60 9/o — ostala delovna mesta 50 Vo Za ocene po ostalih kriterijih za »delovni učinek« ostane tedaj za vodilna delovna mesta preostalih 20"/»; in tako naprej do ostalih delovnih mesi organizatorjev dela, ki nat bi bili deležni pri kriterijih delovni učinek s preostalimi 50 °/o nagrade. Predvideva se, da bi mogel biti eden od kriterijev za delovni učinek tudi osebna ocena. S tem bi dosegli dvoje: — težko je človekovo delovno dejavnost izmeriti zgolj z bolj ali manj objektivnimi kriteriji oziroma merili. ki bi morali biti tako pestri, kot je raznolika človekova delovna dejavnost; — kot bodo osebne ocene režijskih delavcev poslej odvisne tudi od uspešnosti (PD ph) na eni strani, bodo nagrade organizatorjev dela odvisne tudi od osebnih ocen, S tem približujemo postopke nagrajevanja po delu med različnimi skupinami delavcev, s čimer zavestno zmanjšujemo razlikovanje med njimi. slabše minus 4 do najboljše plus 20. Ocene predstavljajo odstotki, ki se računajo na obračunske osnove za čas prebit na delu. Poprečna ocena je 8, zadovoljiva 2, prav dobra pa 14. Seveda so možne tudi vmesne ocene. Ocenjuje se mesečno, tako kot se meri mesečno delovni učinek delavcev, ki so nagrajevani s pomočjo normativov. Pogosto je prisotno vprašanje, zakaj ocenjujemo dvakrat, enkrat pri izračunu obračunske osnove (po AOD je to ocena 0 — praviloma enkrat letno, drugič pa mesečno. Pri osebni oceni 03 gre za delovno sposobnost, ki je močno odvisna od delavčevega značaja. Ocenjuje se marljivost (delovne navade), čut za gospodarjenje (z materialom npr.), sodelovanje v samoupravnih organih. pripadnost podjetju in drugo. Gre za vrsto karakternih in hkrati delovnih značilnosti delavca, ki se praviloma ne menjajo iz meseca v rnesec in tudi niso zajete med kriteriji za osebno ocenjevanje delovnih učinkov. Pri obravnavanem mesečnem ocenjevanju pa izstopajo kriteriji, ki so lahko iz meseca v mesec močno različni kot so: obseg, intenzivnost in učinek dela, kakovost opravljenega dela, kakor tudi tekoče delovno (disciplinirano) in osebnostno ponašanje. Seveda pa ni moč obe zvrsti ocen povsem razmejiti, kar se kaže tudi v nekaterih zeio podobnih kriterijih. Spoštujmo določila, pa bo manj nepravilnosti Za osebno ocenjevanje je treba spoštovati nekaj določil, ker se v nasprotnem osebno ocenjevanje >ah. ko spridi v taki meri, da je bolje — neovenjevati! •Predl nagrade, kar je hkrati tudi maksimum osebnih cen. Le proizvodni delavci imajo, možnosti ob izrednem delovnem prizadevanju preseči 10 °/o prekoračitve norme. Predvideni odstotki so naravnani na podlagi večletnih izkušenj. Pri osebnem ocenjevanju, kjer je poprečna ocena 8 °/o, se le-ta ponavadi poveča za eno stopnjo (v našem primeru na 14 %). ker je odvisna od naših slabosti in napak pri ocenjevanju Kolikor bomo v prihodnje objektivnejši. bomo morali vse oblike nagrajevanja, zlasti pa ostanke nagrad, še bolj zbližati, ne glede na stališča nekaterih, da se morajo nagrade organizatorjev dela a. prior! (vnaprej, neodvisno od prakse) načrtovati in izplačevati višje od ostalih Menda ni treba biti razgledan politik za zanikanje takih stališč. Prav zato smo v predosn atelfc sporazuma vnesli tudi določilo (46. člen), po katerem posamezne skupine delavcev, ki so nagrajene pa enem od treh načinov nagrajevanja (normativi, osebne ocene, organizatorji) ne smejo imeti večjih razlik po višini presežka po delovnem učinku kot največ 50"/». Kaj to pomeni? Ce bi na primer imeli delavci določene TOZD. ki delajo po normativih v poprečju samo 5 "7 presežka, ne moreio imeti režijski delavci 'n organizatorji dela več kot 7,5 ’/» (3 X 1.50) Ali obratno, č? bi zaradi (nadaljevanje na 8. str.) Med dobitniki odlikovanj je večina delavcev iz neposredne proizvodnje Za Gradisovce v Nizkih gradnjah smo bili nekako vedno navajeni, da smo jih obiskovali tam, kjer so rasli iz tal ogromni cestni objekti, sedaj pa tega nismo storili in smo šli pogledat tudi malo drugam. Znašli smo se na dveh objektih, ki pa vsak po svoje zasluži vsaj toliko pozornosti kot katerikoli viadukt na avtocesti. Fala Najprej smo se odpravili na tisto Sradbišče, ki je Mariboru naj bližje ~7 v Falo. Sicer tam nismo bili pr-vič, bili smo pa tam že pred nekaj Meseci in v gradbeništvu danes že bekaj tednov pomeni veliko, kaj šele biesecev. Tako smo odkrili, da so v tem času delavci Nizkih gradenj že opravili tisto najtežje, zaprli so namreč gradbeno jamo. Takole mimogrede povedano se to ne sliši kaj Posebno zanimivo, treba pa je to videti in marsikomu se ob tem kasneje ne bo zdela beseda »izredno zahteven objekt« prav nič pretirana. Gradbena jama na Fali je torej končno zaprta. To zapiranje je predstavljalo zelo težak tehnični pro-nlem. Zaradi velike globine vode, tudi do dvajset metrov in zelo raz- drapanih temeljnih, skalnatih tal nad katerimi je bil tudi do 9 m debel sloj gramoza, delo res ni bilo prijetno. Po zaprtju gradbene jame so izčrpali vodo in opravili vsa zemeljska dela, tako da bodo do konca letošnjega marca zabetonirani že prvi bloki temeljev nove strojnice za VIII. agregat. Če ne bo večjih problemov z visokimi vodami, ki bi lahko še poplavile gradbeno jamo in če bo na razpolago potrebna mehanizacija in seveda gradbeni material, bo objekt do konca leta končan. Vanj bo vgrajenega 10.000 m* betona in 700 ton armature. Izgradnja VIII. agregata hidroelektrarne Fala bo omogočila boljše izkoriščanje vseh elektrarn na Dravi. Ob odhajanju s tega gradbišča moraš nehote premišljevati, da ti delavci tam spodaj v »luknji« svojo plačo presneto zaslužijo in še kakšen dinar zraven ne bi bil odveč. »V letu 1975 smo v glavnem končali z zemeljskimi deli in s pripravo gradbene jame za samo strojnico. Glede na dodatna dela smo imeli ob koncu leta približno dva meseca zamude. S planom za leto 1973 pa smo potek dela in samo dinamiko predvideli tako, da bodo dela, ki so vezana na montažo strojne opreme, končana ob roku, ki je bil predviden z gradbeno pogodbo. Trenutno betoniramo »temeljno ploščo«, izbetonirane pa so že stene sesalnih cevi. V izdelavi je sedaj nosilni oder in opaž za strop sesalne cevi; dela se odvijajo trenutno nekoliko pred planom, tako da bomo 15. aprila že omogočili montažo prve opreme. Z masovnimi betonskimi deli smo pričeli v letošnjem letu. Do sedaj smo položili približno 450 ton armature in zabetonirali 7500 m3 betona. Ko že govorimo o številkah, naj mimogrede omenim še tisto, ki smo jo imeli pri zemeljskih delih. Na začetku gradnje smo namreč morali izkopati 500.000 m3 zemlje. Ce pogledamo malo naše perspektive, moramo reči, da bo plan del, ki ga imamo, precej težko dosegati. To bo težko predvsem pri polaganju armature, ker na gradbišču nimamo železokrivnice Vezani smo na železokrivnici v Ljubljani in Mariboru in vsaj ta zadnja je za naše potrebe preslabo opremljena. Sedaj imamo na našem gradbišču zaposlenih 203 ljudi, od tega jih dela nekaj tudi v samem naselju — 19, 21 pa je učencev.« Stene sesalnih cevi na strojnici so že zabetonirane Separacija v Forminu je ves dan »zasedena« Naša pot nas je s Fale vodila oo cesti proti Ptuju in od tam naprej 7° Markovcev. Tam smo poiskali sefa gradbišča ing. Milana Pukšiča, kl nam je razkazal svoje »kralje-stvo«, polno železja in betona. Da-n6s je tam resnično že kaj videti, o sami gradnji pa nam je Milan Puk-Sle Pripovedoval takole: »Na tem gradbišču delamo jezov-zgradbo hidroelektrarne Srednja Drava II. Trenutno betoniramo ste-bre jezovne zgradbe in pretočna po-Da Da bi si velikost tega lažje pred-siavljali, naj povem da bo celoten objekt zahteval približno 50 000 m3 betona in 80 °/o lega moramo vgra ■ bati že v letu 1976 To predstavlja Povprečno 4000 m3 betona na mesec. z betoniranjem smo začeli s približ-dvo mesečno zamudo, ker smo ^neh zastoj v pripravljalnih delih, ,eodar smo vse skupaj pospešili in aPes že dosegamo ta hitri ritem «000 m3 na mesec. Če sedaj tako Pa hitro ocenimo, mislim, da ne bi srneli imeti težave z doseganjem Plana. Malo nas moti pri delu la ?dvisnost od projektiranja saj projektov za naprej ni. Največji pouda-pri samem delu dajemo na betoniranje betonskih blokov in podganje armature Mimogrede, primanjkuje nam tudi železokrivcev. p‘an nas obvezuje, da damo prvi dve pretočni polji v montažo zapornic že 15. avgusta letos. Takrat bosta ti dve polji praktično gotovi, montaža naslednjih štirih polj pa se bo vršila v ciklusu razmaha dveh mesecev za že izgotovljenimi. Montaža se mora zaključiti do 15 februarja, ko bodo usmerili Dravo iz obtočnega kanata preko jezovne zgradbe Takrat mora biti jezovna zgradba, s prepustem zgrajeni obtočni objekt in krilni zidovi v glavnem gotovi. Gradbišče v Markovcih ie opremljeno s separacijo, zmogljivosti ca. 25 m3 na uro, z betonarno (20 m3 betona na uro) ter stolpnim žerjavom Rirhier. Gramoz za separiranje v celoti dobivajo iz izkopa. Na gradbišču je tudi laboratorij, v katerem spremljajo pripravo in vgrajevanje betonov.« Tako nam je torej povedal Milan Pukšič, menda kar eden najmlajši h šefov gradbišč po lastnih letih, po letih izkušenj pa je prekaljen gradbinec in njegovi ljudje pravijo, da jim resnično dobro »šefuje«. Drugi del Srednje Drave II smo morali poiskati nekaj kilometrov stran, v Forminu. Tu je nastala že kar prava vas gradbincev, pa o tem kasneje, najprej si bomo ogledali gradbišče. Takole nam je uradno pojasnil Ludvik Vesel, šef gradbišča: Predstavljamo tudi novega predsednika delavskega sveta Najprej moramo hitro popraviti »napatio« v naslovu. To ni čisto nov predsednik, Ludvik Vesel je bil ponovno izvoljen za to funkcijo, pred tem pa jo je že dve leti uspešno opravljal. Ko smo ga povprašali, kaj je delavski svet delal v pretekli mandatni dobi, je takole povedal: »Na naših sejah smo obravnavali plane in načrtovali trošenje sredstev, obravnavali pa smo tudi tekočo problematiko, obračune proizvodnje itd. Vse to smo kasneje prenašali tudi na zbore delavcev. Razpravljali smo tudi o zadevah, ki naj jih je predlagal v obravnavo sindikat, tako na primer problem nadurnega dela, pa različna vprašanja, ki zadevajo standard naših zaposlenih in drugo. Zasledovali smo tudi vse sklepe komisije za varstvo pri delu. Moramo se pohvaliti, da nam je uspelo k delu pritegniti večino članov delavskega sveta, vendar je nastala včasih tudi ta pomanjkljivost. da ti člani kasneje niso prenašali sklepov in različnih ugotovitev nazaj do svojih t. i. volivcev. Opa- zili pa smo tudi, da včasih težko sodelujemo v razpravah, kjer obravnavamo probleme, o katerih nismo dovolj poučeni. Zato smo sklenili, da bomo organizirali za člane delavskega sveta seminar, na kateier. bi se seznanili tudi z zadevami, ki so nam bile doseda.i nekako pretrd oreh. V načrtu imamo tudi seminar za delovodski in tehnični kader, kjer bomo kaj več zvedeli o ekonomiki proizvodnje in podobno.« O nalogah, ki stojijo pred novim delavskim svetom za v bodoče, pa je povedal naslednje: »Se bolj kot doslej bo novi delavski svet moral zasledovati obračune na gradbiščih in v celotni TOZD. glede na nov zakon, ki bo začel veljati 1. aprila. Potrebno do polno angažiranje delavskega sveta tam, kjer ne bodo imeli finančnega pokritja. Seveda pa obstajajo še tekoče naloge, ki jih bo delavski svet tudi moral reševati, pa plani ra nje itd. Misiim, da bo ta sesta va, ki jo ima sedanji delavski s v Bivše te naloge zmogla opraviti Bolj tekoče bomo morali spremljati plan proizvodnje in sproti podvzemati ukrepe da se bo ta plan izpolnjeval - Luuiis Vesel Pisarska dela zahtevajo veliko srčnosti fv* pretočni polji bosta končani do 15. avgusta Vas »Dravsko naselje” Ze prej smo omenili, da je poleg gradbišča nastala prava vas, ki :ma že skoraj 500 prebivalcev. Tu lahko najdete Gradisovo »četrt«, poleg je primorska »četrt«, imajo pa tudi makedonsko »četrt«. Na sredini tega celotnega naselja pa je objekt, o katerem smo že pisali in ga preko slike tudi pokazali, pa ga moramo vseeno še enkrat pohvaliti: res je lepa ta menza. Menzo nismo gledali samo od zunaj, ampak smo pokukali tudi notri. Tako jedilnica kot kuhinja sta dobro vzdrževani (in Kar je še važnejše, tudi dobro oskrbovani!), Vsi zatrjujejo, da je naselje urejeno in opremljeno po vseh določilih samoupravnega sporazuma v gradbeništvu o minimalnih standardih. In spet bo držalo tisto, kar smo že tolikokrat slišali: človek se obnaša in živi svojemu okolju primerno. V vasi Dravsko naselje nimajo namreč problemov s slabimi medsebojnimi odnosi ali celo kršenjem običajnih pravil, ki vladajo v takih naseljih. Na enem kupu živijo ljudje različnih narodnosti, iz različnih podjetij, pa se vseeno dobro razumejo in pravzaprav so vsi ena velika družina. Menza v naselju ima približno 400 abonentov, torej se v njej hranijo skoraj vsi prebivalci naselja Naši delavci imajo na dan tri obroke — zajtrk, kosiio in večerjo. Obroki so čez. dan tako razporejeni, da med njimi ni več kot 5-6 ur Obroki so količinsko dovoli veliki, jedilnik oa je sestavil center za napredek go spodinjstva v LjubVani 'n ie torej hrana tudi kalorično ustrezna. Jama na Fali je zaprta pred nadaljevanjem del pa so mora!) izčrpat! vodo -GRADISOV v K Razlaga ali zagovor uspeha poslovanja v letu 1975 Poslovno leto 1975 je predstavljalo za vse delavce GRADISA leto nadpoprečnih delovnih prizadevanj. Obseg del, merjen z vrednostjo čiste prozvodnje, je porastel za 73 °/o, merjen z opravljenimi urami pa za 12 °/o. Pri oceni porasta cen za 26 a/o, se je povečala produktivnost za skoraj neverjetnih 23®/«! • Produktivnost: problem gospodarstva — uspeh Gradisa Dela na velikih kapitalnih objektih s povečanim deležem strojno opravljenih del, s sodobnejšo tehnologijo in bolj ali manj pripravljenimi organizacijskimi rešitvami ter ne nazadnje z naklonjenostjo vremenskih prilik — to so bili glavni vzroki tolikšnega porasta produktivnosti. Poglejmo zdaj glavne podatke in jih primerjajmo s predlanskimi in planiranimi za lansko leto. (preglednica 1) • Nenadejan visok porast obsega de! Ko smo sestavljali plan za leto 1975 smo po tihem upali, da bomo dosegli celo 3000 tisoč din celotnega dohodka (300 starih milijard). Kot ponavadi so bolj črnogledi zmajevali z glavami in bili prepričani, da so tri milijarde nedosegljive. Vendar pa imajo številke pri načrtovanju svoje zakonitosti, ki jih je treba upoštevati; kajti v nasprotnem bi morali bodisi zmanjšati število zaposlenih ali pa načrtovati slabe rezultate. Zdaj vidimo, da smo presegli planirani obseg del kar za 16 % oz. 17 PREGLEDNICA 1 Celotni dohodek in vrednost proizvodnje Sestavina Leto 1974 Plan 1975 Leto 1975 indeksi mio y in °/. mio din V. mio din •/o porastov 1975/74 1975'pol. Celotni dohodek 1830 100 2885 100 3349 100 183 116 .Vrednost proizvodnje 1895 104 2817 98 3293 99 174 117 Obrtniška dela 369 20 520 18 652- 19 176 125 Vrednost čiste proizvodnje 1526 84 2297 80 2642 83 173 115 Stroški 1363 74 2152 75 2493 74 183 116 Družbeni proizvod 467 25 733 25 856 26 183 117 Amortizacija 35 2 74 2 74 2 211 99 Dohodek 432 24 659 23 782 24 181 119 Povečani dohodek 437 24 694 24 815 25 187 117 odstotkov, če ga merimo z vrednostjo proizvodnje. Obrtniška dela se kljub povečanju deleža industrijske gradnje — proti pričakovanju — niso zmanjšala, saj so porasla celo več kot vrednost (čiste) proizvodnje. S Ekonomičnost ostaja nespremenjena Delež stroškov je ostal nespremenjen — 74 "/o, čeravno smo načrtovali 75 %. Ekonomičnost torej nismo poslabšali, marveč smo jo zadržali na predlanski ravni. Dohodek se v deležu sicer ni spremenil, znaša 24 °/u od celotnega dohodka, pač pa je porasel za dve indeksni točki manj (indeks 181 na-pram 183) kot znaša porast celotnega dohodka. Zato pa je nadpoprečno porasel povečani dohodek (indeks 187), ker se je nadpoprečno povišala pospešena- amortizacija. Z realno ocenitvijo vrednosti strojev TM in AP smo namreč sprejeli takšne najemnine kot da bi že iani izvedli revalorizacijo. Ta učinek se nam pozna na povečanem dohodku, ki je — kot vemo — naše glavno merilo poslovne uspešnosti. Dosežen dohodek v višini 782 mio din srno delili v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki in o razvoju SR Slovenije za leto 1975. (preglednica 2) S Še vedno prevelike obveznosti iz dohodka Prikaz v preglednici delitve dohodka nam bo hkrati odgovoril na več vprašanj; tudi na tista, ki nam Delitev dohodka PREGLEDNICA 2 Sestavina Leto 1974 Pian 1975 Leto 1975 Indeksi porasta mio din v« mio din •Z, mio din •A 1975/74 197/73 Dohodek 431,88 100 659,47 100 782,27 100 181 119 Pogodbene obveznosti 20,33 5 32,91 5 34,28 4 169 104 Zakonske obveznosti 49,42 11 73,95 11 95,39 12 193 129 Osebni dohodek 256,68 62 396,39 60 436,52 56 164 110 Osebni prejemki 9,12 2 11,27 2 14,68 2 161 130 Ostanek dohodka 87,33 20 144,95 22 201,40 26 231 139 Delež ost. dohodk. v CD 4,8 5,0 6,0 104 120 Poslovni sklad 45,82 10,6 94,64 14,4 106,22 13,6 232 112 Sklad skupne porabe 31,93 7,4 37,63 5,7 56,37 7,2 177 150 Rezervni sklad 8,62 2,0 12,63 1,9 14,96 1,9 174 118 Za druge namene 0,96 • 0,2 — — 23,85 3,0 — — jih nemalokrat zastavljajo predstavniki družbe — nekateri z dokajšnjo mero natolcevanja. Ponovno ugotovimo, da smo dohodek povečali za 81 e/o kot rezultat v uvodu navedenih vzrokov. Pogodbene in zakonske obveznosti načrtujemo vsako leto ali nižje ali vsaj enake kot v preteklem letu; vseiej na podlagi resolucij, s katerimi naša družba že nekaj let žal le želi razbremeniti gospodarstvo. Rezultat pa je tak, da smo lani odšteli za obveznosti 18,5% predlani pa 16,2 odstotka od dohodka in to od močno povečanega, V tem, ko smo uspeli pogodbene obveznosti, katere povzročimo v glavnem sami, relativno zmanjšati, so se zakonske obveznosti skoraj podvojile (indeks 193), njihov delež v dohodku pa porasel od 11,4% na 12.2 odstotka. Ali bomo vendarle v bližnji prihodnosti uspeli zavreti nadpoprečno naraščanje zakonskih obveznosti in dajatev ter prispevkov iz dohodka — vprašujemo (naše) delegate? Približno tako gibanje imajo tudi osebni prejemki, v katerih predstavljajo daleč naj višjo postavko nagrade vajencev. © Kaj pa ostanek dohodka? Pri ostanku dohodka se bomo zadržali malo dlje. »Predstavnik družbe« nam bo najprej pokazal indeks porasta — 231 in se zgražal ter še pristavil: »Zato torej so tolikanj draga stanovanja!« ali »Vrnili nam boste denar!« ali »Nobene razlike v ceni vam ne bomo priznali!« sporazuma: gradbeništvo ustvarja okoli 8 % družbenega proizvoda v gospodarstvu, investira pa le okoli 5 odstotkov vseh investicij, pri čemer je blizu 2/3 lastnih sredstev (skoraj obratno kot pri industriji). Povejmo tudi to, da je Gradis dobil skoraj vse velike objekte, ki se gradijo ta čas v Sloveniji. Le zakaj ravno Gradis, Najbrž tudi zaradi renomeja, ki ga ima. © Osebni dohodki v skladu z družbenimi merili Osebni dohodki predstavljajo največ j o postavko dohodka. Že s planom smo predvideli njihov delež v dohodku od 62% na 60%. Dejansko pa smo znižali delež na 56 %, ker so OD porasli precej manj (za 64 %) kot dohodek. Njihov porast je manjši kot je porasla produktivnost, hkrati pa je njihovo gibanje v skladu tako z merili samoupravnega sporazuma kot skupščinske resolucije. V Gradisu so štiri leta realni OD ostali nespremenjeni, na ravni iz leta 1971. V letu 1975 so porasli realni OD za blizu 10 %, s čemer znaša petletna poprečna stopnja rasti realnih OD manj kot 2 %. @ Gradis — gradbeništvo — družba Najprej tole: Gradis ni gradbeništvo Slovenije, ampak je gradbena delovna organizacija v slovenskem gradbeništvu. V Koprščini na primer smo vrsto let gradili naj cenejša stanovanja v Sloveniji (Salara, OLMO) pa so nam pred časom z raznimi ukrepi (lokacije npr.) preprečili nadaljevati gradnjo na jezo občanov ter v zadovoljstvo »konkurence« in nekaterih vplivnežev — »predstavnikov dražbe«. V Ljubljani na primer smo gradili in še gradimo stanovanja (Sosesko v Jaršah), ki so bila po ceni podpo-prečna — nekaj let celo naj nižja v Ljubljani — po kvaliteti pa vsaj poprečna. Podobno tudi v dragih centrih Slovenije, ugotavljamo pa, da je delež stanovanjske gradnje pri Gradisu premajhen in da se bo povečal. Razlike v ceni in sploh inflacija niso naša boniteta. Prej ko mi obrnemo dinar iz ostanka dohodka je za 20 % do 30% manj vreden. Ker pa zadeva kreditov, pa je ta naša družba nenaklonjena — lahko rečemo mačehovsko razpoložena — do naložb v gradbeništvo. Da ne bo ne- S Grešni kozel, svetniki in izvirni greh Končno mora slovenska družba ki investira prav zdaj toliko kot še nikoli doslej, računati tudi z nekaterimi neugodnimi ekonomskimi učinki prenapetih investicijskih naporov. Čeravno bi v slovenskem gradbeništvu obstojal samo Gradis in četudi bi bil celo svetniško čist v poslovnih odnosih, se ne bi mogli pomiriti z negativnimi učinki prevelike investicijske potrošnje. Ekonomske zakonitosti bomo morali upoštevati (tudi inflacijo, tudi raziike v ceni), nečiste posle pa preganjati — kjer so; še zlasti kjer so zavestni! Lahko govorimo še o izvirnem grehu, če že govorimo o svetniško čistih odnosih. Izvirni greh, imenovan pretirana investicijska potrošnja, ni nastal v gradbeništvu, ampak v naši družbi, katere gradbeništvo je le majhen del. Ta naša družba ali nekateri »predstavniki družbe« so pred časom zanemarili železnico, ceste in energijo, vlagali pa v palače (tudi banke) in trgovine. Potem nas je zbudila politična akcija in mrk elektrike. Zdaj poskušamo s pretiranimi napori nadomestiti zamujeno in ker nam ne gre vse najboljše, iščemo tudi grešne kozle. Pravimo, vi gradbinci ste tudi med njimi in niti ne tako majhni. Mi gradbinci pa mislimo, da nismo (edini) odgovorni, še več, mislimo in želimo, da nam »predstavniki družbe« kdaj pa kdaj rečejo tudi kaj takega: -Kam pa vi?« -Slišim, da krški trgovci niso zainteresirani za prodajo v našem delavskem naselju, pa grem pogledat, če bo morda za mene kaj posla .. .« V črnoheiš sliki je tudi bela barva »Ni treba, da kot tujec občasno obiskuješ našo domovino, pa boš vseeno videl kaj smo (gradbinci, pa tudi Gradis) zgradili« ali »koliko bi potrebovali kreditov, da bi se tolikanj opremili, da bi z višjo produk-aktivnostjo gradili tudi ceneje?« ali »Vi edini ste realisti, ko gledamo investicijske apetite na eni strani ter realne možnosti za investiranje v minimumu kazalcev programa razvoja 1976:—1980« ali — in tu smo naj olj občutljivi »Ne bomo vas več ovirali pri dodeljevanju lokacijskih dovoljenj za samske domove, še več, dali vam bomo celo kredit za samska delavska stanovanja!« Ne dobivamo jih, ali to verno? Delavce iz drugih republik, ki jih imamo 2/3, med zaposlenimi nimajo povsod radi v stanovanjskih soseskah! Naša mladina pa se ne odloča za gradbeniške poklice, ker so zahtevni, naporni in zato premalo plačani. Ali se slišimo — »predstavniki družbe«? — vseskozi pod narekovaji, ker vendarle niso ta pravi predstavniki ; toda žal, ni jih tako malo. bomo hoteli izpolniti družbeni dogovor o minimalnih standardih gradbenih delavcev in hkrati sklep sindikalne organizacije Gradisa — da do 31. 12. 1977 poderemo vse barake stalnejšega značaja in to po več kot tridesetih letih po osvoboditvi! Da, tako akumulativno je bilo to gradbeništvo in v njem Gradis. Pred tem pa je industrija (Železarne na primer) že pred dvajsetimi ieti gradila. (Mi smo zgradili) samske domove in cela naselja stanovanj iz Zveznih investicijskih skladov. S Kako in zakaj davimo gospodarstvo In kot krono na nogah vidimo na koncu preglednice 2 znesek 23,85 mio din, »za druge namene«. Za katere? © Dvema merila Zdaj bomo lažje nadaljevali z obravnavo našega ostanka dohodka. Leta 1974 je znašala profitna stopnja v Gradisu 4,8 %, lani pa 6,0 %. Zaradi primerjave povejmo, da je po tričetrtletnih podatkih (s temi razpolagamo) znašala ta stopnja v slovenski industriji leta 1974 6,8%. lani za 4,8%. Zanimivo je, da se je položaj obrnil s to razliko, da je bil pred tem položaj za industrijo tedaj ugodnejši (pa seve tudi za trgovino in še za druge dejavnosti) kot zdaj za Gradis; pa takrat nismo govorili o industriji kot o »oderuhu« naših potrošnikov, ampak smo rekli (so rekli nekateri »predstavniki družbe«): »Tako je treba de'ati, kajti relativno visok uspeh zagotavlja blaginjo in napredek družbe.« Dvojna merila, pravimo temu. © Standard gradbincev — še neizorana njiva Profitna stopnja se je izboljšala za 29 %. Ostanek dohodka pa smo delili v skladu z resolucijo, v kateri piše med drugim tudi to, da morajo sredstva, razporejena v sklad skupne porabe porasti le za 75 "/o porasta sredstev, razporejenih v poslovni sklad. Le-la so porasla za 132 %, Tri četrtine tega porasta znese 99 %. kolikor naj bi porasla iz delitve sredstva sklada skupne porabe; porasla pa so za 77 %. Relativno pa se je njihov delež celo znižal od 7.4 % na 7.2 % od dohodka. Znesek 56 mio din pa bo moral v letu 1976 ali porasti ali pa bomo morali dobiti kredite za samske domove (za najmanj 700 ležišč), če mio din — za izpad transportnih dohodkov 8,01 — za ljubljanske obveznice 3,77 — za elektro gospodarstvo 5,23 — za luko Koper 0,70 — za investicije v zdravstvu 1,42 — za krajevne skupnosti 0,57 — še za ostale namene 4,15 Skupaj 1975 23,85 Skupaj 1974 0,96 Indeks 2494!!? Naše gospodarstvo ne bo vzdržalo takih bremen, zbiranih iz ostanka dohodka, pa čeravno po samoupravni poti na podlagi samoupravnih sporazumov. Ali smo se res, dobro odločili, ko zbiramo denar od uspešnejših, produktivnejših in ne od tistih, ki koristijo usluge, železnice, cest (»bencinski dinar«, ki ne gre toliko za ceste kot za splošno porabo); tistih ki trošijo elektriko in tako naprej)? Zakaj pozabljamo v Sloveniji na tisti vik in krik izpredreformskih časov, izpred leta 1965? Potem smo ukinili davek na dohodek zato, ker smo rekli, da je to davek na pridnost, mislili pa tudi na odtekanje sredstev po Savi. Zdaj, ko ne gre več zato (sredstva ostajajo v repub-i* liki), pa smo drugačne pameti. Ali pozabljamo ali pa gre res za rebus sic stantibus? Ko ogulimo ostanek dohodka s temi »drugimi nameni«, dobimo preostanek 177.55 mio din, ki predstavlja 5,3 % profitno stopnjo; to je 0,5 odstotka več kot leto poprej (ali indeks 110) in to pri tolikšnem porastu obsega produktivnosti (!) ko nam mora najmanj toliko navreči zmanjšan delež stalnih stroškov. Taka je torej celovitejša podoba »neverjetnega in graje vrednega« porasta ostanka dohodka z indeksom 231. (nadaljevanje na 7. str.) Udeleženci seminarja so z zanimanjem poslušali predavanja SKUPNO GLASILO ORGANIZACIJ ZDRU / *■ NF GA DELA -GIP GRADIS. SGP SLOVENIJA CESTE IN GiP PRIMORJE LETO II ŠTEVILKA 2 APRIL 1976 V letu 1972 smo v našem Informatorju pisali o integracijskih gibanjih nekako takole: »Ce že govorimo o povezovanju, Se nam nehote postavlja vprašanje ali so naše tri organizacije (Gradis, Slovenija ceste in Primorje) smotrne za neke integracijske procese. Vedeti moramo, da ta tri podjetja Predstavljajo določeno usmeritev, ki izhajajo iz našega dosedanjega dela, pri katerem pa so nizke gradnje v posameznih podjetjih resnično dominantne. Sklop vseh naših dejavnosti pa predstavljajo poleg nizkih Sradenj še vodne zgradbe, poslovne Zgradbe, stanovanjska izgradnja in industrija. Verjetno nihče v podjetjih ne misli opuščati določene dejavnosti na ljubo drugi organizaciji, vsi pa si sigurno želimo uspešnejše in_ konkurečnejše nastopanje na tržišču. Treba bi bilo poiskati take 9blike, ki bi zajele našo celotno dejavnost, ne da bi bistveno krnili obstoječe stanje, vendar pa dodali določene kvalitete, ki bi nam omogočile večjo storilnost in prodornost na trgu. Prepričani smo, da je to 2 dobro voljo mogoče in izvedljivo.* Leto kasneje smo v Informatorju spet lahko brali: »Današnja pota razvoja gredo v smeri vedno bolj integriranega gospodarstva. To ne pomeni, da za to določene delovne organizacije, integrirane v eno, ustvarjajo monopol v družbi, ampak gre tu le za združe-Vanje tako ekonomske kot fizične jn°či. Kadar pa gre za podobno tvorbo kot je GAST, kjer so delovne organizacije v njem že vajene medsebojnega sodelovanja in tako so- delovanje vedno pripelje do delovnih uspehov, potem je tu močnejša integracija popolnoma upravičena. V 1. številki glasila GAST leta 1974 pa smo napisali: »Integracija podjetij Primorje, Slovenija ceste, in Gradio m neka prisiljena stvar, temveč izvira iz zavestne opredelitve naših delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, da z integracijo dosežejo smotrno združevanje dela in sredstev ter zato tudi boljše gospodarske rezultate ... Integracijski procesi v okviru GAST naj bi omogočili predvsem racionalno poslovanje, to je, koordinacijo razvojnih programov, delitev dela, modernizacijo proizvodnje, enoten nastop na tržišču tu in v inozemstvu, skupne priprave ponudb za prevzemanje velikih del, združevanje sredstev za pomembnejše investicije, znižanje stroškov zaradi boljšega izkoriščanja specializirane strojne opreme, zaradi racionalnejše nabave strojne opreme in masovnih materialov itd. Skratka, prepričani smo, da smo na pravi poti.« Tako smo torej pisali in tako tudi govorili vsa leta nazaj, kako daleč pa smo danes? Med tem časom se je ena izmed delovnih organizacij — konkretno SGP Primorje — že vključila v združbo gradbenih podjetij na Primorskem, še vedno pa so pripravljeni, da se z eno izmed svojih TOZD (nizke gradnje) vključijo v SOZD v okviru GAST. Delivci GIP Gradis so se na referendumu že odločili, da je ta združitev smotrna, prav tako pa mislijo tudi v SGP Slovenija ceste. Pa vendar do zdru- rebno bo zgraditi še veliko kilometrov cest in viaduktov Nle :Pši primer uspešnega sodelovanja so že dograjene avtoceste viadukti žitve še ni prišlo, čeprav smo jo pričakovali že v ietu 1975, Zakaj? Na to vprašanje nam je nekolika odgovoril sestanek, ki je bil sklican na pobudo republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Na njem so se zbrali predsedniki osnovnih organizacij sindikata, direktorji temeljnih organizacij združenega dela in glavni direktorji 'fr predsedniki samoupravnih organov. Prisotna sta bila tudi generalna sekretarka zveze sindikatov Slovenije Ivanka Vrhovščak ter predstavnik izvršnega sveta Slovenije. Na sestanku je najprej predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Lojze Ce-puš omenil, da so se v začetku leta 1973 v Klubu poslancev zbrali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in glavni direktorji vseh treh organizacij druženega dela Tudi ta posvet je sklical republiški odbor. Takrat so se dogovorili za tesnejše sodelovanje in povezovanje v okviru GAST. Poudarjeno je bilo, da mora biti to ne samo želja političnih funkcionarjev, ampak predvsem želja naših delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Takrat so se predstavniki vseh teh podjetij zedinili, da bomo integracijski proces nadaljevali in da bomo storili korak naprej na tem področju; za koordiniranje akcije so izvolili komisijo, ki naj bi pripravila jasne cilje združevanja. Upošteva naj vsa dopolnila in navzoči so se strinjali, da se o tem sestanku in o teh prvih sklepih obvesti celoten kolektiv in vse delavce v gradbeništvu. Izvoljena komisija se je nato redno sestajala, sledila težnjam temeljnih organizacij združenega dela, žal pa je delo komisije v lanskem letu od marca naprej zastalo. Zadnji sklepi komisije so predvidevali, da podkomisija pripravi makro in miK-ro organizacijsko shemo, pripravi predloge; jasno mora biti razviden poslovni predmet, če bi ga delovne organizacije same ne mogle napraviti in če je dokazano, da bomo na osnovi povezovanja lahko dosegli večjo produktivnost in ekonomičnost in vse ostale prednosti integracije. Pripravil naj bi se tudi osnutek ali izhodiščne smernice dolgoročnega in kratkorunega razvojnega programa poslovanja, ki temelji na delitvi dela, ter dokončen koncept skupnih dejavnosti v sestavljeni organizaciji združenega dela. Predstavnik komisije (Slovenija ceste) je ob tem dodal, da se je komisija v letu 1973 in 1974 večkrat sestala in delala za integracijo, uspela je pritegniti tudi podjetje Primorje iz Ajdovščine in pripravljen je bil predlog samoupravnega sporazuma po tedanjih merilih. Tako je prvi predlog tega sporazuma prišel v javno razpravo že leta 1974. Člani komisije so bili prepričani, da je ta samoupravni rpo-razum najboljši, tik pred koncem leta 1974 pa so pričele leteti kritične pripombe na integracije v gradbeništvu in komisija se je s temi problemi morala soočiti. Povedal je, da so nato pri podjetju Slovenija ceste organizirali še enkrat javno razpravo, iskali so mišljenje ostalih političnih in delovnih ljudi (tudi Gradisa in Primorja) in ti so se z njimi tudi strinjali. Samoupravni sporazum je doživel precej politične kritike, ker bistvena vprašanja v njem niso bila rešena. S popravki so se integraciji na papirju hoteli izogniti. Predstavnik Primorja pa je dejal, da so se v Ajdovščini komisiji za integracijo malo kasneje priključili. Po strokovnem elaboratu so izdelali tudi tam osnutek z vsemi podatki, vendar le za TOZD Nizke gradnje. V komisiji so delovali kolikor so smatrali in čutili za potrebno. Tudi njihovi delavci so izrazili svoje mišljenje, da je priključitev k tej SOZD pravilna Delavci so torej z vsem seznanjeni, so za združitev, treba je samo nadaljevati in pripeljati stvar do konca, ker je škoda leta, ki je bilo izgubljeno. Z gradnjo avtocest v Sloveniji bo treba nadaljevati Realizirati •v V razpravo se je vključila tudi generalna sekretarka zveze sindikatov Slovenije Ivanka Vrhovščak in povedala naslednje: »Nam se ni treba prepričevati o tem, da združevanje dela in sredstev, samoupravno povezovanje v gradbeništvu ni politična kaprica, ni politična parola, ampak je družbeno ekonomska nuja. Gradbinci ste, kot je že bilo naglašeno in ni odveč še enkrat ponoviti, že pred desetimi leti bili med prvimi, ki ste se resno lotili povezovanja; lotili ste se ga v trenutku, ko ste najbolj občutili vse posledice razdrobljenosti, ko je bil sindikat gradbenih delavcev na dnu razmer. V tej bitki za izboljšanje razmer, ste tokrat vsi prišli do tega, da je velika napaka v vaši razdrob- ljenosti ... Nam vsem pa ne gre za formalno samoupravno povezavo. Take formalne povezave so celo v resno škodo samoupravnim odnosom. Kdor zadržuje tako papirnato povezovanje, zavestno razdira ves nadaljnji razvoj, normalen razvoj samoupravnih odnosov.. , Kar pa se tiče vašega združevanja pa je zaskrbljujoče dejstvo, ena osnovnih ovir za to združevanje v GAST že v začetku, v pripravi osnutka samoupravnega sporazuma. V poročilu o delu piše, da že osnutek samoupravnega sporazuma ni vseboval življenjskih, bistveno osnovnih elementov povezovanja. Poslužujem se tega teksta: pripomba se je nanašala na vsebino sporazuma glede predmeta (nadaljevanje na 6. str.) Lahko bi izpopolnili tudi industrijski sistem stanovanjske Izgradnje ; ■ iL i osnovi današnjega sestanka pristopi skupna komisija vseh treh udeleženk k delu, da izdela skupno poročilo in pripravi lokacijski program. Upoštevati je treba, da mora komisija delati enotno in uveljavljati enotno, hkratno delo. Osnovne organizacije sindikata v vseh treh delovnih organizacijah naj takoj pristopijo k organiziranju razprave o združevanju, predvsem na osnovi materiala, ki ga bo komisija izdelala v kratkem času. Republiški odbor bo na prihodnji seji obravnaval procese v slovenskem gradbeništvu in tudi drugih grupacijah, stanje in razvoj teh odnosov pa bo podal za vsako grupacijo, še posebej pa politično oceno za grupacijo G A ST. Lahko bi še doda1:, d n je temeljna Dograjeni objekti bodo vsem v ponos Integracija, ekonomska nujnost •Micu na Bernardinu smo skupaj zastavili Stran- - * »GRADISOV VESTNIK* poslovanja, na urejanje razvojnih programov, oblikovanje dohodka in medsebojno odgovornost. To so osnovni interesi, na katerih se združujemo; dokler to ni razčiščeno, dokler nismo dogovorjeni za najele-mentarnejše — osnovno delo, dokler ne poznamo interese za razvoj, dokler ne bomo osvojili vseh elementov samoupravnega ' planiranja, ga uresničevali, tako dolgo bo samoupravna organizacija združenega dela samo politična samoupravo* "orma-cija in tako dolgo bo obstajalo tudi nezaupanje ... Republiški svet. zveze sindikatov Slovenije absolutno podpira prizadevanja republiškega odbora gradbenih delavcev, da bi s politično akcijo premaknili vsebinske odnose v tem samoupravnem povezovanju. Podpiramo to kot zveza sindikatov, ker zastopamo in podpiramo interese delavcev in bomo dajali pobudo za vztrajno akcijo naprej.« Po besedah Ivanke Vrhovščakove je dodai predstavnik Nizkih gradenj SGP Slovenija ceste, da pri njih ni bilo bojazni glede uspeha integracije, nihče ni postavljal zahteve, da bi se ne združili; vsi so bili za integracijo, vendar mora biti res jasno opremljeno, kaj bo boljše, kakšna garancija bo delavcu ta združitev itd. Direktor SGP Slovenija ceste pa je dejal, da lahko vidimo v dveh tretjinah integracij, da te integracije niso nič drugega kakor združevanje na papirju. Oni so hoteli doseči neko kvaliteto, neko višjo integracijsko tvorbo, ker delavci združujejo delo in od tega tudi nekaj več pričakujejo. Na vseh sestankih so bili za združitev, radi pa bi. Ja se naredi razvojni program G A ST kot takega, da poznajo njegovo razvojno koncepcijo V tem smislu te treba po njihovem tudi zakoličiti GAST, ki ima od vseh grupacij v Sloveniji najbolj trdno osnovo za delovanje. Glavni direktor GIP Gradis ing. Hugo Keržan je prisotne opozoril, da de iure GAST ne obstaja, de facto pa obstaja. Pri delu, pri akcijah smo združeni skupaj in lo se je praktično pokazalo kot dobra oblika sodelovanja, vendar bolj poslovnega sodelovanja, ne pa toliko široko samoupravnega sodelovanja. Ker nam praksa potrjuje, da je to koristno in dobro, tudi ne bo problem presekati še zadnje bariere. V bodoče je samo skupen nastop možen. GAST ne bo samo v Sloveniji, uspeti bomo morali tudi drugje, vemo pa da so republike precej zaprte za nizke gradnje. Ne smemo pozabiti zamisli, da bomo šli delati tudi v inozemstvo. Zaključki republiškega odbora na sestanku so bili naslednji: — ugotovimo lahko, da podpiramo nadaljnje delo za integracijo GAST. Politično obsojamo zastoj, počasnost v preteklem obdobju, saj ni bilo potrebe, da bi do tega prišlo. Eden od zaključkov je tudi, da na hodka, ekonomski odnosi med TOZD in SOZD). Kaj pričakujemo? Integracija v okviru GASI naj bi omogočila predvsem racionalno poslovanje, to je koordinacijo razvojnih programov, delitev dela, modernizacijo proizvodnje, enoten nastop na tržišču tu in v inozemstvu, združevanje sredstev in pomembnejših investicij, zmanjšanje rizika pri prevzemu večjih de! itd. Ze pri prvih razgovorih smo ugotovili, da gre za močne delovne organizacije, ki sodijo med največje gradbene organizacije ne samo v Sloveniji ampak tudi v Jugoslaviji. Njihov gospodarski potencial zagotavlja napredek in uspeh o prihodnosti, čeprav danes še ne izkoriščajo vseh možnosti v svojem poslovanju Ce izhajamo iz pravnega položaja delovnih organizacij, nastajajo SOZD izključno po volji delavcev v dveh ali več delovnih organizaciji pri čemer se izraža ta volja z večino glasov v vsaki posamezni TOZD. V Gradisu smo se že izrekli z večino glasov v decembru 1974. pri tem je pa treba upoštevati načelo, da z združitvijo v 'OZD ne smem biti z ničemer prizadete neodtujljive pravne? delavcev v TOZD N a samem sestanku bi se morali zadržati na zaključkih, tako da bi vse tisto izpeljali, kar so sklenile komisije. Te bi se sedaj tudi morale sestati in, nadaljevati delo Naša konferenca bo imela ponovno razpravo v zvezi z integracijo Pri tem bomo v osnovnih organizacijah sindikata ponovno osvetlili nekatera vprašanja. Konferenca je že v letu 1975 in prej aktivno sodelovala v akcijah na področju integracijskih procesov. Ugotovimo lahko da sedanja delovna organizacija Gradis predstavlja dokaj zaklmreno tvorbo v kateri ja do velike mere že dosežen princip vertikalnega povezovanja v okviru združenega dela Prizadevanja pri oblikovanju SOZD GAST pomenijo se dopoln 'evame tega sistema, kal bi omogočilo še celovitejši nastop ha tržišču Konferenca hc v letu : C;7fi nadaljevala z aktivnost m in predvsem v sodelovanju s sindikatom drugih udeležencev pri integraciji v SOZD GAST bo delovala v smislu čimprejšnje realizacije te integracije.« aktivnost v posameznih delovnih organizacijah ne pa samo v komisijah. V naši praksi pogostokrat prevalimo cielo na posamezne organe in se potem sklicujemo, da se komisija ni sestala. To je kvaliteta dela vseh zaposlenih, in treba je poudariti, da odgovornost leži na vseh. Na sestanku je bilo poudarjeno, da so nosilci integracije lahko le delavci v TOZD na podlagi gospodarsko utemeljenih razlogov in zavestne opredelitve, da z integracijami dosežejo smotrno združevanje dela in sredstev ter večji družbenoekonomski uspeh. Delavci pa svoje interese ne uresničujejo samo preko svojih samoupravnih organov, ampak predvsem preko osnovnih organizacij sindikata Zato smo predsednike konferenc osnovnih organizacij sindikata vprašali, kaj oni mislijo o zadnjem sestanku predstavnikov vseh treh delovnih organizacij in sploh o predstoječi integraciji: Danilo Remškar, SGP Primorje »Sem že ,star’ sidikalr.i delavec in moram kar odkrito priznati, da v našem procesu združevanja ni bistvenega premika, vsaj v zadnjem le- likih del moramo stopiti skupaj, saj v današnjih časih tako eni kot urugi — sami ne bi pomenili dosti. Treba se bo namreč za naprej dobro pripraviti. saj nam dela ne bodo padala kar z neba. Na zadnjem sestanku sem imel vtis, da nekateri očitajo prav .Pnmurje’, da je stalo ob strani prizadevanj za združitev, vendar to ni res Poudarjam, da so naši delavci še vedno enako zainteresiram, da bi ta nova SOZD končno že zaživela. Kaj pa pričakujemo od nje? V prvi vrsti združevanje kapacitet — tako v strojih kot v kadrih: Eni smo z nečim dobro preskrbljeni, drugi z drugim, če pa bi stopili skupaj, bi vse te kapacitete bile resnično izkoriščene.« flllf Purid, SGP Slovenija cesle »Naša konferenca si je bila že vseskozi na jasnem, da moramo delati še naprej za čimprejšnjo integracijo. Eden od naših sklepov zahteva tudi pospešitev dela komisi.e za integracijo — pravzaprav podkomisije za opredelitev predmetov dela. kratkoročnega in dolgoročnega programa, kaj bomo združevali itd. Sedaj pričakujemo od te komisije, da bo dala strokovno obdelan material nam — družbeno političnim organizacijam v razpravo. Na sestanku smo slišali, da je komisija za integracijo nekoliko .zaspala’ dejstvo pa je, da smo se v zadnjih letih v Slovenija ceste morali otepati z nekaterimi večjimi težavami. Mogoče so pa tudi drugje s sprejetjem osnutka samoupravnega sporazuma nekoliko pohiteli. Mi smo želeli, da bi vse pripravili tako, da bi bilo za naše delavce najboljše in tako smo tudi osnutek samoupravnega sporazuma temeljito prečesali. Imeli smo tudi 18 pripomb nanj, med njimi nekaj takih, kot so npr. prouči združevanje sredstev (za kakršne namene itd.), orisati dokončni koncept skupne dejavnosti tu ne. Ze od vsega začetka sicer vsi govorimo, da smo za združitev in mislim, da obstoja tudi resnični interes med delavci. Sam ne vem, kje bi iskali vzrok za ta zastoj danes. Pri nas smo se že prej odločili, da nas čaka bodočnost le v združitvi naših kapacitet za nizke gradnje v okviru GAST. Ze naše dosedanje sodelovanje v tem združevanju je pokazalo lepe uspehe in opravičilo svoj obstoj. Od vseh ustanovljenih grupacij je ravno GAST dal največ. To smo lahko videli na odsekih avtoceste, v Anhovem itd. Na letnih skupščinah naših OOS smo razpravljali tudi o integraciji v okviru GAST in videli smo. da naši ljudje niso proti njej. Prišli smo pač do prepričanja, da ob sprejemanju ve- SOZD, združevanje služb v skupnih službah, opredeliti predmet dela, opredeliti prednosti integracije, torej jasno predočiti vse tista, kar bi moralo v samoupravnih sporazumih biti že po ustavi. 12 pripomb je že rešenih, če bodo tudi ostale razjasnjene. potem bo do združitve kmalu prišlo Razprave bi morale steči že v marcu. Simpatije naših delavcev do Gradisa obstajajo že od nekdaj in torej tudi z združitvijo ne bo težav. Prav nujnost je v današnjih časih, da se združimo v močno SOZD. saj ias čakajo velika dela. Treba bo skupno nastopati na tržišču. Od zadnjega sestanka smo pričakovali malo več, kot je dejansko dal. Skupno bomo lahko nastopali predvsem pri ponudbah za izgradnjo večjih objektov Mislili smo, da bo izrečenih več Konkretnih pojasnil in bližnjih nalog. Sicer pa je bil sestanek pozitiven in vso stvar bo prav gotovo premaknil naprej Sami pa imamo tudi v našem programu, da pospešimo akcijo za integracijo in jo privedemo do uspešnega zaključka « Janez Raušl, GIP Gradis C e smo se na podlagi analize o pogojih in ekonomskih razlogih za pristop k postopku za združevanje z delavci v delovnih organizacijah GIP Gradis, SGP Slovenija ceste, GP Primorje, odločili za združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela. se bomo s samoupravnim sporazumom odločili tudi o bistvenih elementih združitve (ravojni prog- Posamezne ekipe so pri vseh že ram SOZD, oblike združevanja do- dobro »uigrane« Tako mislijo predstavniki naših sindikatov. Vsi se strinjajo, da ie integracija v okviru GAST ekonomska nujnost. Zato je naloga vseh, da čimprej razrešijo še tiste nesporazume ki so ostali iz prejšnjih razprav in naloge, ki jih je nakazal zadnji sestanek. TTimrHn n imuni i i nn um Predstavljamo vam novo Gradisovo mehanizacijo V SPO kotičku zadnjega Gradisovega vestnika je bilo med ostalimi vprašanji zastavljeno tudi tole: »Kakšno je avtodvigalo PINGUELY.« Predno pa preidemo na pojasnjevanje zastavljenega vprašanja, se mi zdi potrebno napraviti malo uvoda. Pred letom 1974 je strojna operativa redno objavljala v Gradisovem vestniku informacije o vsakem večjem stroju, ki je bil nabavljen iz uvoza kot so avtodvigalo, buldožer, nakladač ipd, Ti stroji so bili nabavljeni v glavnem posamično in za gotovino. V letih 1974 in 1975 pa je lahko vsak član Gradisa opazil, da se je naenkrat začelo pojavljati tako na gradbiščih kot na nekaterih obratih večje število novih strojev. V teh zadnjih dveh letih je Gradis namreč najel štiri devizne kredite, iz katerih smo nabavili stroje težke mehanizacije, kamione, vlačilce in kiperje (SPO), stroje srednje in lahke mehanizacije (SIP) ter razne stroje za obrate LIO Škofja Loka, Žclezokrivnico Ljubljana in Maribor, OGP ter KO Ljubljana. Skupna vrednost nabavljene opreme iz teh štirih deviznih kreditov vključno s carino in ostalimi stroški je bila 82,055.000 din ali bolj razumljivo povedano 8,2 starih milijard. Poleg teh strojev, uvoženih iz zahodnih držav smo uvozili iz Češkoslovaške večje število kamionov- Povečana družina avtodvigal z novim modernim in močnim dvigalom znamke Pingnely kiparjev TATRA, avtomešalce in eno betonarno STASIS. Istočasno so nam Kovinski obrati Ljubljana postavili dve stolpni betonarni (OGP in gradbišče hidrocentrale SD 2) in izdelali v sodelovanju s KO Maribor samo za potrebe Gradisa 7 tipskih betonaren SB 500, po načrtih Strojno konstrukcijskega biroja. Seveda smo gradbeno mehanizacijo v tem razdobju kupovali tudi pri jugoslovanskih proizvajalcih tako buldožerje in nakladalce 14. oktober iz K ruševca, avtobagre Radoje Dakič iz Titograda, kamione FAP iz Priboja in TAM iz Maribora, avtomešalce iz ITAS iz Kočevja, kompresorje FAGRAM iz Smedereva in še bi lahko naštevali, Toda samo spisek vseh strojev, nabavljenih v zadnjih dveh letih, bi napolnil najmanj eno celo stran Gradisovega vestnika, poleg tega pa vsako naštevanje brez komentarja postane kmalu dolgočasno In vsi ti stroji so v Gradisu polno zaposleni. Za konec tega, ne več kratkega uvoda naj podam samo še dve primerjavi o stanju avtodvigal in težkih stolpnih žerjavov: V začetku leta 1974 smo imeli 4 avtodvigala in 2 stolpna žerjava nosilnosti 80 in 120 tm, danes samo po dveh letih pa imamo 10 avtodvigal in 12 težkih stolpnih žerjavov 80, 100 in 120 tm. Zato tudi dilema, kako in o katerih novih strojih naj strojna operativa oovešča Gradisovce v Gradisovem vestniku. V začetku navedeno vprašanje pa ponuja zamisel, da bi bilo le potrebno občasno opisati nekatere večje oz. zanimivejše stroje. Tako vam sedaj predstavljamo hidravlično teleskopsko avtodvigalo PINGUELY tip GC 845 TL. To avtodvigalo je bilo nabavljeno ob koncu novembra 1975 in sicer četrtega, to je francoskega kredita prek firme RICHTER skupno s štirimi težkimi stolpnimi žerjavi, dvema osebno-tovornima dvigaloma in enim avtobagrom. Na j večja nosilnost avtodvigala je deklarirana s 45 ton pri dosegu 3 m, kar označuje velikost dvigala v primerjavi z ostalimi avtodvigal!.- Vendar v gradbeništvu ta nosilnost nikoli ne more biti izkoriščena, kajti gradbeni elementi, teže 45 ton bi bili volumsko že tako obsežni, da jih ne bi bilo mogoče spraviti ha doseg 3 m, merjeno od osi vrtljivega dela avtodvigala Zato se praktična uporabnost avtodvigal v gradbeništvu prične pri dosegu 5 m, kjer je nosilnost avtodvigala P1NGUELY 32 ton. Za občutek ga lahko primerjamo z že dobro poznanim dvigalom LORAIN MC 30 H. ki ima pri istem dosegu 5 m nosilnost 19,5 tone. Pri tem vidimo, da gre tu že za težje avtodvigalo, vendar ima kljub temu normalne cestne gabarite. Teleskopska ročica škatlaste izvedbe je štiridelna in ima poleg osnove dve hidravlično pomični in eno mehanično pomično sekcijo. Dolžina iztegnjene teleskopske ročice je 30 m, poleg tega pa ima še predalčno pomožno ročico dolžine 15 m in tako lahko doseže naj večjo dolžino ročice 45 m. Naj navedem še nekaj posebnosti tega avtodvigala: — dopustne nosilnosti so enake tako v zadnjem kot v bočnem položaju; — obe teleskopsko pomični sekciji ročice lahko iztegujemo neodvisno eno od druge in s tem lahko bolje izkoristimo trdnost ročice; — opremljeno je z vsemi varnostnimi napravami, to je s končnim stikalom za omejitev dviga kavlja in z elektronskim indikatorjem preobremenitve. Peter Vrhunc dipl. str. inž. NADALJEVANJE S 1. STRANI — NADALJEVANJE S 1. ODLIKOVANIH 147... nadaljevanje s 4. strani nadaljevanje s 4. strani nadaljevanje s Razlaga ali zagovor... Uspeh tudi iz kazalnikov Podatke, ki govorijo sami zase, janski porast z indeksom 162. Sicer bomo uporabili za izračun kazalni- pa nam prvi kazalnik kaže produk-7» iS . smo. obravnavali predvsem kov. tivnost, ki je nominalno porasla za eske iz naše bilance. Zdaj pa po- Najmanjši indeks 101 je med 56 " n. realno pa pri oceni porasta edejmo še malo kazalnike. Pred tem predvidenim in realnim dohodkom cen za 6 “/», za 24 u/o. n.i5! bomo ogledali nekaj podatkov na uro. Realno predvidevanje je ne- Kolikor bi merili produktivnost navadno tem bolj, ker gre za de- po uspehu (dohodek na uro ali po- 0 delavcih in urah. Zaposleni in ure PREGLEDNICA 3 Sestavina; ' Leto 1974 številu % Plan 1975 % Leto 1975 število % Indeks 1975/74 1U75/P. število zaposlenih 5.663 — 6.392 — G.628 _ Efektivne ure v 000 11.982 86 12.832 86 13.354 86 m 104 Vse ure v 000 13.893 100 14.877 100 15.494 100 112 104 Eogojno ure v 000 20.706 149 2.664 179 28.043 181 135 105 brez tujine, vajencev in štipendistov Kazalniki Kazalnik Vrednost čiste proiz. ha efektivno uro Povečani dohodek ha pogojno uro Dohodek na uro °D in OP na uro Ostanek d oh. na uro Delilno razmerje ■!ho uro), potem bi seveda dobili ugačne podake. Dejstvo je nam-. ri da v gradbeništvu tako kot še Za nimamo neoporečnih kazalnikov merjenje produktivnosti. ši *o°rast OD in OP na uro je manj-Že Kot Porast dohodka, o čemer smo Por^t,VOr*^’ Posodica tega je višji ostanka dohodka in končno 1 zboljšanje delilnega razmerja v PREGLEDNICA 4 Leto 1974 Plan 1975 Leto 1973 1975/7- Indeks ! p. 75 127 179 198 156 m 21,10 26,00 29,06 138 112 31.10 50,00 50,49 162 101 19,80 27,40 29.12 147 106 6,30 9,75 13,00 206 133 76:24 74:26 69:31 — prid ostanka dohodka oziroma skladov. V tem sestavku še zdaleč nismo mogli navesti najpomembnejših podal kov iz zaključnega računa Gradisa, tem manj iz zaključnih računov naših TOZD. Ti podatki vključno z osnovnim komentarjem bodo na voljo v začetku aprila v ob1 iki analize poslovanja. Stane Uhan Štefan Ratej, pomočnik vodje gradbišča v Markovcih njihov prispevek k dosedanjim uspehom »Gradisa«, pa moramo hkrati poudariti, da tolikšno število odlikovanih ni le priznanje njim samim, temveč tudi podjetju v celoti, vsem 18. temeljnim organizacijam združenega dela, iz katerih ste odlikovanci. Kakor je namreč vaš prispevek izjemno pomemben pri uspehih »Gradisa«, tako so tudi samoupravni odnosi, tovariško vzdušje, dobra organizacija dela in poslovanja v »Gradisu« kot celoti bili pogoji, v katerih edinole ste lahko tudi vi v pravi meri pokazali svoje delovne, samoupravljalske in človeške sposobnosti in lastnosti. To dejstvo nam ponovno potrjuje, da je vsak od nas sicer odgovoren in pomemben oblikovalec naših odnosov in našega razvoja, pa da lahko le skupno, v pogojih socialističnega samoupravljanja, z jasnimi skupno postavljenimi cilji, dosegamo pomembne rezultate. Delavci »Gradisa« ste jih doslej dosegali. Z dolžnim občudovanjem se spominjamo vaših uspehov pri obnovi porušene domovine ter pri izgradnji velikih objektov prve petletke — hidroelektrarn na Dravi in Savi, železarne v Zenici, tovarne aluminija v Kidričevem, Litostroja, TAM Maribor in se mnogih drugih. Tudi med odlikovanci vas je mnogo, ki ste že takrat delali v »Gradisu«. Vaše kvalitetno in pravočasno delo vsa leta vam je zagotovila sloves, ki ga imate še danes, ko ste ponovno in še vedno med pomembnimi graditelji naših največjih objektov — TE Šoštanj IV NE Krško, Bernardina, avtoceste, HE Srednja Drava II in drugih, katere pa ne gradite več tako, kot pred 25. leti, temveč s sodobno gradbeno mehanizacijo ter z vedno boljšo tehnologijo in organizacijo dela. Takšno delo. razviti samoupravni odnesi, vedno večja produkti?08*' dela in pripravljenost tudi za širša povezovanja vam tudi omogočajo, da vse leta skokovito narašča obseg vaše proizvodnje, da ste lani ustvarili že skoraj. 350 mrld. starih din celotnega dohodka in tudi uspešno poslovali. Dosedanji uspehi »Gradisa«, oo-sebej pa delo in prizadevanja odlikovancev, so gotovo osnova za upravičen ponos in zadovoljstvo nad doseženim. Toda pred našo družbo in pred delavci »Gradisa« so tudi še danes pomembne naloge. Zato morajo biti dosedanji uspehi in podeljena odlikovanja ne le priznanje za pretečeno, temveč tudi pomembna spodbuda in obveza za izpolnjevanje nalog, ki so pred nami. Tako kot doslej, morate biti delavci »Gradisa« in posebej odlikovanci, tudi v bodoče med tistimi, ki boste prispevali največ svojih moči in sposobnosti, da se uresničijo tudi sedaj aktualne naloge. Dovolite mi, da povsem na kratko opredelim le nekatere izmed njih. Pred nami je nadaljnje poglobljeno delo za uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, povezano s sprejemanjem in uveljavljanjem zakona o združenem delu Osnrtek zakona bo v naslednjih dneh objavljen in o njem bo začela javna razprava. Toda naloge delavcev v javni razpravi niso le v tem. da se seznanijo z vsebino zakona ali da na predlagane rešitve v osnutku zakona dajo svoje predloge in pripombe Dolžnost delavcev je, da svoje dosedanje rešitve in že uveljavljene samoupravne odnose primerjajo s predlaganimi, v zakonu in takoj pri-čno s konkretno akcijo za to, da se novi samoupravni odnosi čim dosledneje uveljavijo. Pri tem naj posebej opozorim in poudarim, da je vso pozornost treba posvetiti predvsem odnosom, ki nastajajo v procesu proizvodnje, pri oblikovanju, ugotavljanju in delitvi dohodka. Ne Je v okviru »Gradisa«, temveč tudi z vsemi drugimi' TOZD, ki sodelujejo v procesu izgradnje — od urbanistov, komunalnih organizacij, industrije gradbenega materiala in izvajalcev zaključnih del — je potrebno s samoupravnim sporazumevanjem ustvariti pogoje za to. da se bodo, zaradi skupnega dela pri enem ali več objektih, ustvarili pogoji tudi za skupno ugotavljanje dohodka, v katerem bo, v skladu z načeli skupnega vizika za uspehe, vsaka TOZD udeležena v skladu s svojim prispevkom, ki ga ie dala z živim delom, ter na podlagi gospodarjenja z minulim delom. Edino tako vzpostavljeni dohodkovni odnosi lahko zagotove, da bodo za ceno, kvaliteto in rok izgradnje skupno odgovarjali vsi. vsak seveda v sladu s svojimi nalogami in prevzetimi obvezami, ki pri gradnji posameznega objekta sodelujejo. Samo tako vzpostavljeni dohodkovni odnosi so tudi osnova za nadaljnje povezovanje v gradbeništvu, ki bn temeljilo na skupni tehnologiji, delitvi dela, skupnem programu razvoja in skupni poslovni politiki in katerega re-bodo velike gradbene organizacije. ki ne bodo velike le po celotnem dohodku in številu zaposlenih, temveč velike in napredne predvsem zato, ker bodo imele sodobno tehnologijo, ker bodo cenejše in konkurenčnejše od ostalih in ker bodo sposobne dajati in prevzemati odgovornost za kompleksne ponudbe, ne pa le za posamezno fazo v procesu izgradnje. Ce kaj, potem lahko prav ti novi dohodkovni odnosi vplivajo na to, da se odpravijo slabosti, do katerih smo danes mnogokrat upravičeno kritični in k odpravljanju katerih lahko velik delež prispevajo prav gradbena podjetja. Za reševanje navedenih vprašanj je danes ugodna prilika tudi zato, ker smo prav sedaj v času oblikovanja srednjeročnih planov razvoja vseh nosilcev planiranja. Pri oblikovanju samoupravnih sporazumov v osnovah plana, v katere je nujno vključiti ne le TOZD v lastni delovni organizaciji, temveč tudi vse tiste; ki so z nami že doslej in bodo tudi v bodoče sodelovali v procesu gradnje objektov, se moramo dogovoriti, za trajne in dolgoročne oblike sodelovanja, za skupen program, delitev dela in usklajevanje kapacitet, za potrebno združevanje sredstev za razvoj, pa tudi za ustrezne dohodkovne odnose. V teh naporih pa bomo uspeli le, če bomo presegli ozko podjetniško razmišljanje in če bomo, sledeč medsebojni povezanosti in soodvisnosti v procesu proizvodnje, skladno in skupno uvajali tudi vse odnose pri ustvarjanju, ugotavljanju in delitvi dohodka. S tem bomo pomagali ustvarjati tudi vse pogoje za naš skladen in dinamični razvoj, prispevali bomo svoj delež tudi k politiki gospodarske stabilizacije. Za izvajanje teh in še drugih pomembnih nalog moramo v sedanjem času vsi vložiti največje napore. Ko vam v imenu predsednika republike čestitam za vaše dosedanje delo in uspehe ter za zaslužena odlikovanja vam hkrati želim in vas pozivam, da še nadalje vestno in odgovorno opravljate svoje delovne, samoupravne in družbenopolitične naloge ter s tem pomagate k nadaljnjim uspehom vaše delovne organizacije in vse naše družbe.« Odllkomfa so prejeli Medaljo dela Herman Drago, Celje, Hozmec Franc, Celje, Hajdinjak Djuro, Koper, Gartner Vincenc, SPO Ljubljana, Galič Milan, Sk. službe, Gričar Vmcencij. KO Ljubljana, Čarman Marija, Sk. službe, Cegnar Franc, LIO Sk. Loka, Cankar Jože, Ljubljana, Butina Alojz, KO Ljubljana, Burnik Niko, L j. okolica, Bilance Osman, Lj. okolica, Beli Karlo, Ljubljana, Balažič Mirko. SPO Ljubljana. Ferizovič Safct. Lj. okolica, Fortuna Jernej, OGP Ljubljana, Grobelnik Oto, KO Maribor, Vrečič Amalija, Maribor, Vinkovič Florjan, KO Maribor, Zorec Alojz, Maribor, Majcenovič Slavko, PB Maribor, Mercz Andrej, KO Maribor, Masten Janko, KO Maribor, Skreblin Silva, PB Maribor, Starovasnik Marjan, Maribor, Krštinc Ivo, NG Maribor, Kline Franc, KO Maribor, Raner Ferdo, KO Maribor, Horvat Josip, KO Maribor, Hem.ec Marjan. KO Maribor, Božič Ida, Maribor, Hočevar Marjan, OGP Ljubljana, Kersikln Ivan, Koper, Jeralc Franc, Ljubljana, Karun Jože, KO Ljubljana, Kadirič Muharem Lj. okolica, Plesec Franc, KO Ljubljana, Oblak Andrej, Ko Lj., Pajtak Andrija. Ljubljana, Potočnik Jože, LIO Škof. Loka. Plemelj Valentin, Jesenice, Pogačnik Ivanka, Celje. Rudolf Ludvik, Ravne, Lovšin Alojz, Koper, Lovenjak Emerik, Ravne, Lukner Rudolf, Celje, Ločnikar Jože, Ljubljana, Novak Osvin PB Ljubljana, Novak Luka, LIO Sk. Loka. Koren Ignac, KO Ljubljana, Kuralt Feliks, LIO Sk Loka, Kihaš Ivan. Ljubljana, Ko-ler Martin, Ljubljana, Korpar Dragutin, Ljubi ;ana, Kukovič Franc, KO Ljubljana, Jug Franjo, SPO Ljubljana Lesjak Mijo, KO Maribor, Grebenc Jože Maribor, Zorko Ivica. PB Ljubljana, Zavratnik Ignac, SPO Ljubljana, Vračar Božo, Ravne. Vede Boris, PB Ljubljana, Urbančič Janez, KO Ljubljana. Tr. stenja k' Alojz, KO Ljubljana.. Štrukelj Vili, Ljubljana. Stanonik Pavel, LIO Sk. Loka, S.rc Sla rdslav, Celje, Zupančič Franc. Celje. -GKALUSUV VEsTNlK- * ->;e-ren, tukaj pa je drugače, vendar moram reči. da je boljše. Sicer sem pa vedno upala, da bom okusila ts. nično pravo gradbeniško življenje m sedaj ga imam, pa prav všeč mi je. — S čim se pa ukvarjaš v tvojem prostem času, daleč stran ed mestnega vrveža? — Ponavadi dolgo delam tukaj v laboratoriju, potem grem pa spat. Ce pa imam več prostega časa, potem pa malo berem, klepetamo in dnevi kar hitro minejo. Radovan Kalamanda Redno dobivam vaš list, ki mi ga pošiljate. Kot vidim, v njem objavljate tudi kratke sestavke o vojaškem življenju. Zato bi vas prosil, da objavite tudi mojega. Zraven vam pošiljam tudi svojo fotografijo. Kmalu bo preteklo enajst mesecev od kar sem oblekel vojaško suknjo. Trenutno sem v Novem mestu. Želel bi pozdraviti vse. ki so zaposleni pri Gl P Gradis posebno pa tiste z gradbišča »Pobrežje« in to svojega delovodjo Horvat Martina, šefa grad bišča Dušana Škorjanca in tovarišico Golob Ivanko. Prav tako tudi moje sodelavce in to naslednje tovariše Ekrema Curkiča. Enesa Du-niča, Muhameda Duliča, Muharne-da Aganbegoviča in svojega bratranca Kalamandu, kateri je zaposlen na gradbišču »Fala« in vse na upravi posebno tovariša Zemljiča in tovarišico Marico. Vsem prisrčne pozdrave. Vojnik Kalamanda Radovan 68002 Novo mesto V. p. 3862 totija meseca čistoče Delovni ljudje in občani! Povezujte se z vašimi krajevnimi skupnostmi — odbori za varstvo okolja! Sodelujte v široko zasnovanih akcijah urejanja vaše ožje in širše okolice, vaših stanovanj in pritiklin, ulic, trgovin, vrtov, dvorišč, strug in obrežij potokov ter reke Drave, zelenic in gozdov, vaših delovišč itd., obenem pa postanite stalni strogi čuvarji urejenega okolja s tem, da aktivno posegate v dogajanja in sproti opozarjate ter pozivate k redu in disciplini druge, ki nam okolje zaradi malomarnosti ali zavestno uničujejo. Naša akcija meseca čistoče ne sme biti omejena le na nekaj dni ali na en mesec. Neprenehoma mora biti prisotna, vseskozi aktivna, zasnovana na zdravih temeljih resničnega odnosa do narave, ki si jo sicer sami zastrupljamo in uničujemo, kar se že in se bo slej ali prej odražalo na nas samih in naših potomcih. Med stalno akcijo sodijo tudi drugi ukrepi kot: ugašanje avtomobilskih motorjev, kadar zastanemo z vozili malo dlje, opuščanje vsakršnega kurjenja v naravi, posebno pa gumijastih odpadkov, prepoved kajenja v zaprtih prostorih povsod tam, kjer se zbirajo ljudje. Čuvajmo območja naših pitnih voda in ne dopuščajmo, da se na njih ustvarjajo zastrupljajoča odlagališča odpadkov. Tudi gozdovi in zelenice niso naša smetišča. Propagirajmo in podpirajmo povsod, kjer se pokaže nuja, gradnjo filtrirnih in drugih naprav za preprečevanje osnesnaženosti voda in ozračja, preprečujmo hrup in ropot ter vse, kar nam lahko škoduje. Srečanje mladince* občine Moste-Polje Kot vsako leto je tudi letos CK ZSMS priredila srečanje mladincev občine Ljubljana Moste-Polje. Srečanje je bilo 5. marca v domu JLA. Ker se skupne službe Gradisa ta toesec selijo v nove prostore na Smartinski cesti, torej v občino Moste, je bila tudi naša OO ZSMS skupne službe povabljena na to srečanje. Seveda, kot je pri ženskah navada, sva obe z Miro zamudili, skoraj oelo uro Obe sva bili prvič v domu JLA in naju je najin ženski insekt popeljal do dvorane v kleti, kjer je bila že cela dvorana polna -'nladincev in mladih vojakov. Ko sta oddali svojo garderobo, sva ^stopili v svet živžava. Ansambel je veseio »nabijal« po instrumentih in sploh je bilo razpoloženje že na višku. Pri vratih sva dobili tudi ape-r>tiv, in šopek telohov, lepa pozor-n°st g strani organizatorja za dan Zena. Ker je bil aperitiv kar pre- močan za naju, sva stopili še v bife in vzeli vsaka eno pivo. Potem sva pa stali kot (ne) zreli tepki ob bifeju, v eni roki s steklenico piva, v drugi pa šopek. Po par minutah pa se naju je »usmilil« sekretar OK — Srečo, in naju povabi! k njegovemu omizju. Tam sva spoznali precej mladincev, čeprav jaz danes ne bi mogla trditi, da bi jih še spoznala. Ker sva kmalu postali tudi midve dobre volje, sva se priključili Ko-zaračkemu kolu. ki se je vilo okoli po dvorani. In potem sva preplesali še veliko kol in drugih plesov, dokler ni bila ura enajst in treba se je bilo posloviti. Obe sva bili dobro razpoloženi še naslednji dan in lahko rečem o organiziciji vse naj., naj . .. Zdaj pa kar štejem dni, do drugega leta, ko bo spet takšno srečanje. Još... dana ! ! ! Bojana Juvan :• zve Avdič Ibro Vojaški rok služim v Valjevu in s ovim pismom želim pozdraviti vse delavce kolektiva Gradis Posebno želim pozdraviti delavce iz TOZD Jesenice, svoje prijatelje, kateri so z mano delali in jih prosim naj mi pišejo. Gradisu želim veliko uspeha v nadaljnjem delu in še ze'o zahvalim za časopis, katerega dobivam vsak mesec. Vestnik zelo rad berem v prostem času, katerega precej dosti imam. Še enkrat vas lepo pozdravljam in vam pošiljam to svojo fotografijo. Vojnik Avdič Ibro V. p. 6731/26 14002 Valjevo Želim, da vam se javim iz JNA, ki vam želim polno sreče v življenju in delu. Prosim vas, da nam pošljete vaš vesnik. ker nas zanima kaj ima novega za ta čas. Tovariško vas pozdravlja vse skupaj Babič Džafer Ženska mora znati štiri stvari: biti dekie po zunanjosti, obnašati se kot dama, misliti kot moški in delati kot konj. Oster jezik je edino orodje, ki postane zaradi uporabe še ostrejše. Še enkrat XIV. zimski ŠIG pod drobnogledom Še teden dni pred igrami, je bilo težko verjeti, da bodo letošnje zimske športne igre gradbincev — Slovenije sploh izvedene. Predlanska zima nas je z ozirom na pomanjkanje snega preselila na strma, ledena pobočja Podkoren, lanska pa na Soriško planino nad Bohinjem. Tu so bile tekme sicer vzorno organizirane, pač pa so dale organizatorjem z ozirom na oddaljenost nastanitve v Kranjski gori, dovolj skrbi s prevozom tekmovalcev. Kakor naša zimska olimpiada, ki je bila zaradi pomanjkanja snega na Goiteh, prestavljena v Kranjsko goro, tako se je tudi večja tekma odvijala v tem zimsko-športnem središču Gorenjske. Snega je bilo več kot dovolj, saj ga je teden dni pred »dirko« zapadlo cel meter, merjeno še s prejšnjim, ga je bilo 1,20 m, dovolj tudi za vse tiste, ki so se bali trdih padcev. Z ozirom na dosežene rezultate izbirnih Gradisovih tekem, je naš »tehniko« Nejc določi! ekipo, ki nas je v tako množični konkurenci, kakršne še doslej ni bilo, saj je skupaj nastopilo 645 tekmovalcev, dokaj častno zastopalo. Naši dosežki v taki množici tekmovalcev so bili po posameznih kategorijah dobri, nekateri celo zelo dobri. Če upoštevamo, da letos, ko smučarjem zima že zopet ni bila naklonjena, da so bili nekateri naši zastopniki prvič na snegu šele na Gradisovih tekmah, smo z osvojenim 3. mestom, lahko popolnoma zadovoljni. Zadovoljni tekmovalci sami, zadovoljni pa naj bodo tudi vsi naši predpostavljeni, ki so nas na tekmo poslali. Vsi. za katero zastavo smo se »borili«, saj za ta šport Gradis res premalo izda, izjeme so le enote Škofja Loka, Jesenice, Ravne. Naj se s tem vprašanjem v bodoče odgovorni malce več »pozabavajo«, če se le bodo. bodo tudi rezultati boljši. Dosti je mladih, ki jim ni težko boriti se za našo zastavo, še manj pa. če upoštevamo, da je ta zastava velika, velika, kakor je naša Gradisova, saj vemo, da je le-ta največja med velikimi v naši domovini. Drugo leto pa nasvidenje na XV. zimskem srečanju! stari Pred vsakim prvim na naših računovodstvih: Kdor se v prisotnosti otrok nor- »Francelj, pripelji mi še dva kamiona virmanov, ker mi jih bo vsak čas čuje ali laže, je zločinec. zmanjkalo ...« NEZGODE NAS OPOZARJAJO zvezi s ncsre-pa tudi motnja v delovnem* V meccu februarju 197G se je pri delu Poškodovalo 34 delavcev, na poti na delo *r' 2 dela pa se je poškodovalo 7 delavcev vorno, da vsaka nesreča pri delu, tud; P^njša, moti normalen potek dela, saj Poškodovani delavec preneha z delom. Potrebno mu je nuditi prvo pomoč, Zdravko oskrbo in večkrat tudi dolgotrajno ^°hiačo nego, opraviti je potrebno tudi 'Sa administrativna dela c°* Nastane P1 očesu zaradi vpliva nesreče na sodelav-c° Ponesrečenega, torej na tiste, ki v ča-S,J Nesreče opravljajo svoje redno delo in nesrečo vidijo, o njej slišijo ali o njej Sarhi več dni vznemirjeno pripovedujejo Rogini — komentirajo. V takih primerih Prkle do padca storilnosti. V celoti je iz-^Pljeno veliko proizvodnega časa, izgubit1 oas pa pomeni izgubljen denar. Po-S izgube zaradi motenj v proizvodnem ^Očesu pa ima delovna organizacija rožba nasploh zaradi nesreč °atke, kj nastanejo zaradi stroškov Pravljenja, rehabilitacije, raznih nado-'ostii itd., da materialno škodo, ki na-j. ne na opremi in materialu kot sprem-x alka skoraj vsake nesreče in pri delu še sPloh ftia klovne re>zni delu, Posebej ne obrazlagamo, ker je sa- organizacije predstavljajo tudi in iz zato namenskih skla- zahtevki poškodovanih delavcev eParne pomoči do v, l02D GE CELJE (5 poškodb) v^AMOVIC Safet, PK delavec. Imeno-letlernu se je Pri rezanju armature raz-v e*a rezalka in del rezalke ga je udaril Jksno nogo nad kolenom. Ahmet, PU tesar. Pri postavljala Cevnega odra se je imenovanemu odda “* v^a^> ključ mu je spodrsnil, tako ' s° je udaril ,s ključem po levi strani f es a Ranko, tesarski vajenec. i1( °n°vani je stopil na nepritrjeni ploh iiiySt