Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. Številka 97. JOLIET, ILLINOIS, 2. NOVEMBRA 1915 LETNIK XXIV elezni obroč se zateguje okrog Srbov. vstrijci od zapada, Nemci od severa in Bolgari od vzhoda Prodirajo. Vzeli Kragujevac, kjer je največja orožnica »rbska. Z levjim pogumom se branijo Srbi, ki še vedno upajo na pomoč od zaveznikov. Rusi spet osvojili Kovel, odbiti ob Stripi. Hudi boji v Champagni. - »isterdam, čez London, 28. okt. — aVka 'Z ?udimPešte na "Koelner ^eter ZeitU"g' PraV'' da srbsk' kra!j er I"ejkone zapusti Srbijo in se ?°da v Italijo T> .. ' kertoV?' 28' -°kt- (Brezžitno čez Tuc-jtfekm ~T Kakor poroča agencija za Sofije T -C novice' so P° brzojavki iz Padle ■ ke čete blizu Strumice na-^ 1,1 odbile francoske čete. ltV0.?l8arsk? in turško gorsko topni-Zade'l0 JC receno v brzojavki, "je pri-be. n S?V,ražniku čredno težke izgu-mi So ' *-:00G ujetnikov, med kateri-^pel °Pane vse kožne barve, je že bolgarsko glavno mesto. r Uen dan v zgodovini sveta. 28: okt — -Frankfurter Pol°žaju rja V ilanku o vojaškem hod v c'r* SC Sme oz»ačiti vojni po-30 v g'avni stvari kot dob- ljen. ^vcrovzLrft6 Se bojujejo še v« '-t. ' Dežefc 1ko"t» Srbije, "jati proti kmalu morala prije-Se združi J- 'lS,;"lu Pr«isku. Dan, ko s-una moč nemških zavez-"Olgarnv K i ooue važen v zgo- ,-edno v piše "'kov m dovj garov n' sveta." Don Av stro-ogrski ava kot doVozna pot. i ,, , v'ojni glavni stan. ^trijsUh' ^drnUtuv »er 0sv . ' "olgarskih in nemških čet janlc VJ),tev zadnjih srbskih posto-PetnQ°' ^°"avi pomenjata hitro zo-vinsK- 0lV0ritev te velike reke za trgo-/ p,omet s Turčijo. minoiskavci se bavijo zdaj -"c °dstraniti od Srbov položene 0grsk" čeprav bo kajpada st- . Jsi. kakor po železniški zvezi Števil; s tem »nine počakali na ugodnejšo priložnost, da zopet napadejo svoje sovražnike. Francozi osvojili Strumnico. London, 29. okt. — Brzojavka Exchange Telegraph-družbi iz Aten pravi: "Iz dobrega vira poročajo, da so Francozi po tridnevni bitki osvojili Strumnico in prodrli dvajset milj v bolgarsko ozemlje. Bolgarske izgube so bile težke.'' kažejo enaki ^atke^"30 Srbiio. ki pa bo tudi v zav„.Casu na razpolaganje nemški- tak, ca sko2i [em 2ave^ikoma. Srbi v sili osamljeni. K'n', 2k , "ost ba,~8 okt. (Čez Pariz.) — Res- *avc2,U1tkega P°'°žaja, kolikor sc ?,Cssagcn,' OV; Poudarjajo poročila v 7'unu j . ' Llst zagotavlja, da v , e čete n canc britanske in franco-0 do 40 d .Za'lost"jcjo ter da preteče Po>nočPrev"° m0re d°Speti Za" , Iessager •• ,cd tem časom, meni 0 <»" ■ - ' bi. se Srbi kajpada lah-crnogorske gore in bi "»teknil: Srbi izgubljajo na severu. Malo razvojev na srbskem bojišču je bilo poročanih včeraj. Avstrijci prodirajo počasi od zapada. Nemci zadevajo ob odpor na severu, dočim Bolgari napredujejo zapadno na široki fronti od Pirota do Zajčara. Južno od teh zadnjih toček so bili Bolgari baje zaustavljeni in vrši se velika bitka pri lštipu. Avstrijsko vojno naznanilo. Dunaj, 29. okt. — Državno vojno ministrstvo je nocoj objavilo sledeče poročilo: "Črnogorski bataljoni, ki so nastopali jugovzhodno od Višegrada, so bili poraženi blizu Prinske, in ob Suhi gori so nemške divizije armade generala von Koevessa prodrle v okrožje Rudnika. "Avstro-ogrske divizije te armade so \ napadli prekoračil*!* »fSavo zgornje- Race, ki je skoro neprehodna vsled deževja. V ljutih bojih so pognale sovražnika z višine Čumisko in naskočile selo Čumič. "Armada generala von Gallwitza v okrožju Lapova je prekoračila Lepe-nico in prodrla dalje južno. "Bolgarska prva armada je osvojila Pirot. Sovražnik se je začel umikati ob celi fronti." Nemci hvalijo srbsko hrabrost. Berlin, 29. okt. — "Obupnejši odpor nego v Belgiji," je bilo danes pol-u rad no primerjano med težavami, proti katerim so se imeli Nemci bojevati v Belgiji in v Srbiji. Pristavljeno pa je bilo, da je najhujši odpor Srbov zlomljen ter da Av-stro-Nemci in Bolgari neprestano napredujejo. Nemške in avstrijske čete se nahajajo sedaj v gorah, kjer je prodiranje naravno zelo počasno in mora biti zelo previdno. Srbi -e branijo kakor blazniki, ženske in otroci pomagajo pri obrambi domovine levji pogum. Mesto Kragujevac ogroženo. London, 30. okt. — Nemške čete so dospele do Batovine, deset milj od Kragujevca, kjer leži srbska največja orožnica. Avstrijci na zapadni fronti so nadlegovanj po Črnogorcih, dočim si poročila o bolgarskem prodiranju nasprotujejo. Ruske čete se zdaj prevažajo po Črnem morju z namenom, da se poskusijo izkrcati na Bolgarskem, da napadejo Bolgare v ozadju. Turške vojne ladje "Bieslau", "Goeben" in "Hami-dieh'' so napadle ruskega brodovja oddelek iz treh bojnih ladij ter več kri-žark in rušivcev. Izid bitke še ni znan. Nemci osvojili Milanovac. Berlin, 31. okt. (Brezžično čez Say-ville.) — Osvojitev čez 45 milj južno od Save, na enaki višini s Kragujev-cem ležečega Milanovca in nadaljnje prodiranje von Galkvitzove armade na obeh straneh Morave so danes uradno naznanili. Južno od Srebenice so bili Srbi prignani iz svojih.postpjauk. Velika orožnica ogrožena. London. 31. okt. — Osvojitev Pirota v Srbiji po Bolgarih je uradno naznanjena. Ko je ključ do Niša v rokah nemškega zaveznika, bodo vpadniki prejkone poskušali obkrožiti Kragujd-vac, kjer leži srbski veliki arzenal. Nemci počasi prodirajo proti temu mestu od severa. Črnogorci še vedno zadržujejo Avstrijce, ki poskušalo pohod v smeri arzenala. Veles so baje zopet osvojili Bolgari, dočim naznanjajo vsa poročila, da Strumnico ob-držujejo Francozi. ■ Srbi neprestrašeni. Pariz, 31. okt. — Dr. M. R. Vesnič, srbski poslanec za Francosko, obveščen o raznih poročilih glede razvojev jy^Ralkapu. j« >i:'.tlal,iz.:sva, l;i j« POŽAR V SOLI. Dvajset otrok zgorelo vsled panike po zaježenju izhoda. IV;body, Mass., 28. okt. — Dvajset otrok, po večini deklice v starosti od 7 do 17 let, je storilo smrt danes v požaru, ki je razdejal župnijsko šolo sv. Janeza. Neka nadaljnja deklica je za življenje nevarno poškodovana, dočim .-o bili drugi otroci manj hudo ranjeni. 600; otrok je baš prišlo v svoje razredu«, sobe k dopoldanskemu pouku, ko je bil ogenj odkrit, in čeprav so večin-i otrok odvedle na varno sestre reda Notre Dame, ki so bile njih učiteljice/ se je panika polastila velikega števila istih, ko so se bližali sprednjim vratom, in v svojem naglem begu so še sp£teknili in njih trupla so zagradi-la izhod. V sprednjem preddvoru je bilo, da so našli skoro vsa trupla. Mati superiorka ranjena. Vse sestre so utekle, a mati superior ka Marie Carmelita je bila nevarno opečena. V samostanu so nocoj povedali, da njene opekline menda niso srhrtnonevarne, dasi je vsa potrta vsled nesreče. Kako je nastal ogenj, ne bode morda nikdar znano. Prvotna domneva, da 'ga je povzročila eksplozija kotla v kurilnici, je bila neosnovana. Pr\ p besedo o požaru je izgovoril zakasnel učenec, ki je zavohal dim in to '.UKiianil materi superiorki. Otroci so lir's odmolili jutrnjo molitev, ko je za/.vonil požarni zvonec. Otrok padel in zagradil izhod. Mati Marie je hitela povedat sestram o nevarnosti in pričel še je odhod po redu, priučenem za slučaj požara. Pred nekaj dnevi v odhodni vaji je bilo poslopje izpraznjeno v dveh minuta!:. Izpraznjeno bi bilo v skoro isten,- času danes, po mnenju Rev. N. J. Murphyja, župnika kat. cerkve sv. Jdneza, da ni padel hrom otrok v sprednjem preddvoru in obležal. Čez njegovo truplo se je otrok za otrokom, v strahu pred plameni in pritiskan po množici zadaj, spoteknil in je padel. Mji J.V^tvViv bil zajezen, in nadaljuj i ubej; Neprestani krvavi boji na Goriškem. Dunaj poroča odbitje vseh laških napadov pri Tolminu, Gorici in Doberdobu. RIM PA POROČA NASPROTNO. Gotovo je, da so izgube na obeh straneh prav velike. rečeno: |je bil tem potom ustavljen. "Srbska armada, zagotovljena izdat-! Neprilika pri zadnjih vratih, ki so ne pomoči od zaveznikov, se bode bo-1 bila nekaj časa zagozdena, je tudi ovi-rila do zadnjega moža. Njeni načel-1 rala prehod otrok skozi poslopje. Ta niki so polni zaupanja v bodočnost, | izhod pa so zopet odprli in mnogo vkljub prizadevam sovražnikov, ki na- otrok se je rešilo skozenj. padajo na trojih frontah." Z ruskega bojišča. London, 28. okt. — Izvzemši okrog Rige in Dvinska, kjer Nemci ponavljajo svoje prizadeve v dosego reke D vine, in blizu Czartoryska ob Styru, ni bilo hudih bojev ob ruski fronti. Spopadi manjše vrste so bili zapadno od Rige, kažoči, da Nemci napadajo v novi smeri. Doslej so bili njih glavni napadi od juga in jugozapada od tega mesta, kjer so bili zaustavljeni. Ob Styru in v Galiciji so Nemci baje napredovali. Po ruskem poročilu je bila nemška ofenziva zaustavljena. Nemci tepeni pri Rigi. London, 30. okt. — Na vzhodni bojni fronti so Rusi pognali Nemce nazaj Pretresljivi prizori. Strašna nesreča je nudila mnogo patetičnih prizorov. Tako je vlekel mali 10 let stari Morris svojega eno-nogega 8 let starega tovariša Thomasa O'Shea^kozi dim na prosto in napenjal pn tem vse svoje moči. Potem se je mladi junak zgrudil pod svojim bremenom. Večina učencev je bila italijanskega pokolenja. D°to, by ^ezn^kT*10*" Pre" A8BoeIat1on- Zavez | ODPOSLANCI V ZDRUŽENE DRŽAVE ZA DOBITEV VOJNEGA POSOJILA $500,000,000. 1)' '\redit v zncs|.'"'"Kna komisija, nedavno poslana v to deželo iz Velike Britanije in Francije izposlovat posojilo »,„i j p N"ad $500,000,000, je bila koj po svojem prihodu v New York sprejeta po g. Morganu in g. II. P. ji ''Pnike iz yc]. '"'Kan & Co. ter potem po še kakih lflO glavnih ameriških finančnikih. Komisija je imela štiri Tnr, 1(len. pred ,' V'^riianije in dva iz Francije. Angleški člani so bili: Baron Reading, najvišji sodnik; sir K. 0C( y' in P nj-i. Lond?n Ci,y * Midland-banke; sir JI. B. Smith, predsednik londonske National Bank of . ,iVe Hpmbctir liif'1' br|,anski zakladnižki' veSčak, ki je bil tajnik komisije. Francoska komisijonarja sta bila rK od francoske zakladnice in Ernest Mallet, upravnik Francoske banke. blizu Rige in prizadeli resen udarec maršal von Hindenburgovi armadi, ki poskuša osvojiti baltiško luko in Dvinsk. Dalje južno so Nemci baje zavzeli več ruskih krajev v Volhiniji Zapuščajo Kovel. Petrograd, 31. okt. — Nemci zapuščajo Kovel, kjer so nagrmadili ogromne zaloge streliva in vojnih potrebščin. (Kovel je važno železniško vezisce v južni Rusiji med rekama Bug in Styr ter kakih 60 milj severno od gališke meje.) Uradno iz Dunaja. Dunaj, 31. okt. (Čez London.) Vojni glavni stan je danes objavil sledeče poročilo: 'Ob naši fronti ob Stripi je .-ovraz-nik zopet včeraj kazal povečano delav nos t; Več odsekov te fronte je liudo obstreljeval. Na neki točki je zaman poskušal prekoračiti Stripo. 'Jugovzhodno od Lutska je bil so vražen zrakoplov zbit. Zapadno od Czartoryska smo prodirali korak za korakom. Naše čete so odbile Hude jrotinapade. „ Sicer se ni pripetilo ob severovzhodni fronti nič važnega.' Z zapadnega bojišča. London, 29. okt. — Ped za pedjo pridobivajo Francozi v svojih napadih na nVniške postojanke v Champagni. Uradno se naznanja osvojitev zako-pov blizu "La Courtine" in ujetje več nego 2,800 mož. Hudo topniško stre ljanje se vrši ob lorrainski fronti. Nemško uradno naznanilo pripoveduje o bojevanju v Champagni. a ne onu nja natančnih i.";'!6v. Nemško vojr« naznanilo. . Berlin, 29. okt. — Nv'nski vojni urad je danes izdal sledeče ik ».nanilo gledt zapadnega vojskovanja: "Ponekod ob fronti je bilo precejšnje topniško streljanje. Tu pa tam so bili tudi boji z minami in ročnimi prpnatami. Sic»r se ni pripetilo nič važnega." Dunaj, 27. okt., čez London, 28. okt., 2;27 zj. — Vrhovno vojno vodstvo je danes objavilo sledeče poročilo: "V obmorskem odseku je sovražnik nadaljeval svoje napade z enako velikimi in brezuspešnimi žrtvami na moštvu in strelivu, kakor prejšnje dni. Sovražnik se obotavlja, uporabiti svoje reserve. (Kaj je pač londonski cenzor tu popravil!) Več napadov na naše postojanke pri Krnu ni nič napredovalo in ponovni napadi na postojanke ob mostnem braniku pri Tolminu so ostali tudi brezuspešni. Na Goriškem. "Odsek pri Plaveh je skoro neprestano v najhujšem ognju. Napad v bližini Klobne je bil odbit. Pri Plaveh sploh ni mogla italijanska pehota preiti k naskoku. "V južnem odseku goriškem sovražnik še vedno hudo obstreljuje naš mostni branik. Sovražnik je popoldne predrl majhen del naših zakopov, a je bil zvečer spet pognan nazaj. "Na Doberdobski planoti je topniško streljanje znatno odjenjalo. "Napadi na našo fronto v Dolomitih se nadaljujejo. Ostali so povsod brezuspešni." Italijani trobijo uspehe. Videm, Italija, čez Pariz, 28. okt. — Novico o veliki italijanski ofenzivi na celi fronti ob Soči donašajo semkaj ranjenci in straže, ki spremljajo av-trijske ujetnike v ozadje. V treh dneh je šlo nad 3,000 ujetnikov skozi Videni, i/, iftsjg if razvidna vdikost bojev. Vsi vojaki se ujemajo v tem, da je bila topniška priprava pred ofenzivo, trajajoča tri dni, strahovita. "Če je bila pekel za nas," je rekel ranjen topničar, "koliko hujša je bila za tiste onostran, kjer so se izstrelki azpokovali." Razstrelili opazovališča. Italijanski vojaki trdijo s ponosom, da jim je zdaj v korist sistematično razdevanje avstrijskih opazovališč na gorskih vrhih, obvladanih po ljutih borbah med zadnjimi meseci, vsled česar se je zelo zmanjšala natančnost avstrijskega merjenja, pravijo. Italijani trdijo, da jih je šestmesečno vojskovanje usposobilo, razumeti zvijače avstrijskih vojakov. Zasledujejo (!) Avstrijce. "Sedaj smo trdno v posesti zakopov in postojank kakor Cima Fredda (prejkone Mrzli vrh), stožerov mogočne trikotne utrdbe pri Tolminu, ki jo je sklenil sovražnik obdržati za vsako ceno," je rekel neki častnik danes. 'V ljuti borbi v soseščini Gorice so Avstrijci zbrali številnih pomočnih čet, a so bili Avstrijci končno odbiti. Ko so se umikali, so Avstrijci zažgali dolg kos dežele (?) in tako napravili ognjen zid v svojo zaščito pred zasledu-jočimi jih Italijani (?!). Bombe na Miramar. Dunaj, 29. okt. — Uradno naznanilo, izdano danes po vojnem ministrstvu, pravi, da je neki italijanski zrakoplo-vec bombardiral grad Miramar. (Miramar je prekrasen avstrijski ce--sarski grad, ležeč ob Jadranskem morju, štiri milje severozapadno od Trsta, na slovenski zemlji. Lastoval ga je cesar Maksimilijan in po njegovi smrti je stanovala tam njegova soproga Šarlota.) Italijani zopet odbiti. Dunaj, 29. okt) — Sledeče uradno naznanilo glede italijanske fronte je izdalo državno vojno ministrstvo nocoj : "Italijanska druga in tretja armada sta včeraj zopet začeli splošen napad z vso svojo močjo. Bitka se vrši ob celi obmorski fronti. Proti mostnemu braniku pri Gorici je topniški napad dosegel brezprimerno silnost. Naše čete so zopet krvavo odbile sovražnika ob celi fronti. "V Dolomitih nadaljuje sovražnik svoje napade z nezmanjšano silo. Tu je sovražnik naperil najsilnejše napade proti Colu di Lana, kjer sta se včeraj dva napada zopet izjalovila." Najhujši napadi odbiti. Dunaj, čez London, 30. okt. — "Odbili smo zopet brezprimerno ljute ita-liian-ke napade." je nazn^njl vojni urad danes, "ob obmorski fronti in prizadeli ogromne izgube. Svoje postojanke smo obdržali. Napadi se nadaljujejo z nezmanjšano silnostjo, posebno v smeri Coldilane." Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 31. okt. — Vojni urad je nocoj izdal sledeče poročilo o vojskovanju na laški fronti: "Italijani so včeraj ponavljali svoje napade proti mostnima branikoma pri Tolminu in Gorici ter tudi proti mnogim točkam na kraški Doberdobski planoti. Ljuto bojevanje od moža do moža je trajalo ponekod celo noč, a končno so naše čete obdržale svoje postojanke vsepovsod. "Ob tirolski fronti so bili sovražni napadi okrog Tonala zopet odbiti. Glavne postojanke so ostfile v naših rokah." Kralj George padel s konja. London, 31. okt. — Kralj George, ki se je poškodoval zadnji četrtek, ko se je njegov konj splašil in je vrgel kralja raz sebe med pregledbo zavezniških čet na fronti v severni Franciji, e še slab. vendar ni nobene nevarno-ti za njegovo življenje. Viviani odstopil. Pariz. 28. okt. — Prvi minister Rene Viviani je s svojo vlado dane- odstopil. Njihova ostavka je bila sprejeta, in bivši prvi minister Aristide Briand je bil naprošen, da sestavi novo vlado. Ministr-tvo Viviani je odstopilo vsled splošne nezadovoljnosti z vladno zunanjo politiko, ki ni pridobila Bol gai ije kot zaveznice. ari/., 29. okt. — Nova francoska vlada, ki ji načeluje Aristide Briand kot prvi minister in minister zunanjih stvari, je bila sestavljena nocoj iz vseh Strank in strančic opozicije. To je pr-ito koalicijsko ministrstvo v zgodovini-francoske republike. Vojna stane mnogo bilijonov. Pariz, 28. okt. — Precenjeno je, da je evropska vojna stala vojskujoče se velevlasti $24,801,000,000 do dne " 20. okt., dasiravno te številke niso uradne. Stroški so razdeljeni takole: Anglija ..............$6,163,000,♦<>♦<3 +0+G+04 O+O+O+C+G 0+04+C lfcin, l Eveleth, Minn., 28. okt. — Slavno uredništvo A. S.! Sprejmite nekaj novic iz tukajšnje naselbine. Prvo hočem poročati delavske razmere. Dela se sicer s polno paro, ampak zasluži se pa bore malo. Oče oziroma gospodar S—6 otrok ne zasluži še za sproti, zatorej ne svetujem rojakom sem hoditi za delom. Delati mora tukajšnji rudar kot živina za malo plačo. Pretečeni teden od 17. do 24. oktobra se je v tukajšnji slovenski cerkvi sv. Družine obhajal sv. misijon in sicer prvi v tej župniji. Vodil ga je gospod misijonar otec Kazimir Zakrajšek. Veliko mrzlih oziroma mlačnih kristija-nov 9e je zopet ogrelo in povrnilo v naročje sv. Cerkve in nazaj h Gospodu, svojemu Bogu. Kakor zgubljene ovčice so bili zašli na krivo pot in tavali v temi in zmoti, a prišel je angel osebi č. misijonarja in jim oči odprl. Zatorej lepa hvala našemu g. župniku M. Bilbanu, ki nam je preskrbel sv. misijon, in lepa hvala gospodom spovednikom za njih trud. Bog bodi plačnik! Posebna lepa hvala gre očetu misijonarju Kazimir Zakrajšeku: bodite si v svesti, da se bomo na Vas spominjali s hvaležnostjo še pozne čase. To naj zadostuje zazdaj, drugič kaj več. Stari naročnik Avgust Gregorič, 925 Adams Ave. NA KRVAVIH POLJANAH. (Iz "Slovenca", 7. avg.) Joliet, 111., 1. nov. — Prihodnjo nedeljo, dne 7. novembra, se prične "fair" ali veselica v prid naši slovenski cerkvi sv. Jožefa. Veselica se bo vršila v vseh prostorih naše stare šole, ki so bili v to svrho primerno popravljeni in olepšani. Vse priprave so skoro dovršene. Srečke za razne dobitke se prav pridno prodajajo. Izžrebani bodo dobitki na Zahvalni dan 25. hov. Veselica sfc bo namreč AMŠila, kakor smo že ponovno poročali, dne 7., 14., 21. in 25. nov., to je, prve tri nedelje v mesecu in v četrtek, ki ga je predsednik W^json določil v tozadevnem proglasit kot Zahvalni dan. Vsem u-deležencem naše cerkvene veselice se obeta mnogo lepe domače zabave, tako da bo lahko vsakdo zadovoljen. Od vseh nas. ki spadamo k slavni župniji sv. Jožefa v Jolietu, je odvisen uspeh cerkvene veselice, kajti uspeh bo tem večji v gmotnem in vsakem drugem ozirti, ijim večja bo udeležba od strani < vseh dobrih župljanov. In vsi dobri i.npljadi pač žele. da bi bil uspeh našega "faira" kar najsi jajuejši, ali ne? Zatorej pomagajmo k temu uspehu vsi mi vsak po vsej svoji moči! Vseh svetnikov dan je bil danes tlppoludne praznovali v naši cerkvi prav slovesno. Pri vseh službah božjih jc bila udeležba od strani vernikov, zlasti našega ženstva, ob najlepšem vremenu ogromna, — G. John Strutzei st. se ji" v petek podal na počitnice v Sterling, Colo., kjer se nahaja njegov sin Josip, lastu-joč veliko prodajalno oblek, čevljev in drugih potrebščin. Tam morda ostane več mesccev. r— Smrtna kosa. V cvetu svojega življenja je umrla včeraj zjutraj v svojem stanovanju pod h. št. 905 X. Scott street po osemdnevni bolezni gospa Slava C ižmanja, rodom Hrvatica, stara se ne 20 let, soproga g. Josipa Čizmanje, mesarskega pomočnika pri tvrdki Buehler Bros. Užaloščenemu soprogu je zapustila eno deklico. Pokopana bo jutri (torek) na hryat-keni pokopališču. Soprogu naše sožalje, a rajnici ivetilft večna luč! Krasen oktober. Pravkar minuli m«sec' oktober ali vinotok je bil naj-krasnejši nu-sec svojega imena, kar jih j ljudje pri nas pomnijo. Bil je poln | jasnih, toplih dni, da lepših nismo imeli celo leto. "Chicken Joe" Campbell je pričel svoj boj za življenje v četrtek, ko se je v tukajšnjem porotnem sodišču začelo izbiranje porotnikov, ki imajo razsodili, ali je kriv umora gospe Odette Taki so naši Orli. Jože Arhar, član šentviškega Orla, ki se nahaja že osem mesecev na severnem bojišču piše o svojih doživljajih. Mrzla januarjeva noč. Na jasnem nebu je migljalo milijone zvezd, kakor božje lučke so se mi zdele, prižgane nad svežimi grobovi junakov. Pod nogami je škripal sneg, od severa sem pa je brila ostra burja, kakor da ima tudi njo sovražnik v oblasti. Povelje se je glasilo k maršu. Pre-tegnili smo si otrple ude, pripravili tornistre in stali smo v dolgi vrsti, na grapavi, ozki cesti. Brez misli, neobčutljivi za vse, kar ima še priti, smo korakali molče po brezkončnih poljanah, ki se zdaj dvigajo zdaj padajo. Pesem strojne puške je utihnila, samo včafih se je na gričih zabliskalo in sledi! je gromek bum-m-m. Pa to me ni vznemirjalo. Samo kadar je tovariš poleg mene obnemogel padel na ledena tla, se mi je bridko storilo, kajti prepuščen je bil usodi, ako ga ni pobral voz, ki je sledil polku. Marširali smo skozi zanemarjene ga-ilške vasi, katere je sovražnik na begu deloma požgal in oplenil. To se mi ni čudno zdelo, kajti tudi mi, ko smo >e kje ustaborili in napravili ognje, nismo dosti izbirali, s čim naj se kuri. Toda resnica je, da smo, kolikor se je dalo, varovali, da se ni ljudstvu delala škoda. Zato pa so nas tamošnji prebivalci sem pa tje celo pozdravljali. Pa ne samo to. Do solz me je gagnilo včasih, ko sem gledal te nesrečne ljudi, ki so kljub vsemu delili svoj borni kos ovsenega kruha z nami. Ovseni kruli? Da prijatelj, če smef ga dobili! Ti bi moral biti takrat tukaj, da bi se navadil ceniti kruh! Proti večeru smo se ustavili v veliki vasi, kjer so nas čakale naše vojne kuhinje, ki so odšle že pred nami. To nam je šlo v slast kosilo, večerja in kakor se še vse pravi raznim obedom! Pozabljeno je bilo trpljenje na dolgem pohodu, zopet smo bili zadovoljni kranjski fantje. Zakurili smo si na dvoriščih, pekli kure in prašičke in čee je imel še kdo kaj v čutarici, imeli smo "\ohcet". Fantje so pričeli zbijati šape največ na račun onih, ki so na pohodu zaostajali. Ni trajalo dolgo in v tiho noč je zadonela naša mila slovenska pesem iz krepkih fantovskih prsi. Poslušal sem to pesem in segla mi je \ srce kakor nikoli. 1/ malega, lesenega stolpa se je o-glasil večerni zvon. Nič več, nisem plišal ubranega petja in veselili šal. Molče sem zrl v plamen in domotožje mi je polnilo srce. Tudi doma pove sedajle večerni zvon sv. Vida. Prekrižal se je stari oče, vzel molek in srce mu drhti v vroči molitvi — za sina... Morda ravno sedaj —. Tudi meni je privrela molitev iz srca, naj bi ohranil Bog našo sveto domovino -. Vzdramil me jc prijatelj, zlezla vsa na skedenj in se zarila v seno. Toda, ko je že vse trdno spalo, sem si še ponavljal: Le zvoni zvon iz temnih lin. le vzbujaj mi na dom spomin---. Drugo jutro je naju zbudil iz sladkega sna zanikrni Žid ter zahteval od naju odškodnino zaradi sena, katerega katerega sedaj baje njegove krave ne bodo jedle, ker sva midva v njem spala. Dražilo je naju to in malo je manjkalo, da ga nisva nalomila. Ostali smo ves dan v tej vasi in se kar moč udobno gostili — celo pečena gos je prišla na mizo. Tretji dan smo spočiti in dobre volje odrinili naprej ter prišli do večera v še dosti čedno mesto. Meščani so se večinoma preselili, le židje so-ostali na svojem mestu ter nas odirali, kolikor se jim je kdo dal. Čudovito je, kako znajo ti ljudje izkoristiti vsako priliko in kako malo jih pri "kšeftu" ovirajo razne nevarnosti! Sredi trga se je gugal v zraku tak grešnik, katerega so zasačili pri goljufiji, ves zabuhel in strašan; a to jih ni motilo, da ne bi odirali naprej. Čakali smo tu par dni, da so železniške čete popravile most čez reko Bi-alo, katerega so Rusi razstrelili. Imel sem priliko in stopil sem v katoliško cerkev, kjer se je ravno vršila služba božja. Ljudje so glasno molili in se vedli zelo vspodbudno. Meni pa je bilo težko pri srcu, kajti tri mesece mi že ni bilo dano obiskati cerkve. V mali kapelici so bile napravljene okusne jaslice, nad katerimi je plaval angel držeč v rokah napis: "Mir ljudem na zemlji!" Mir oznanjuje angel, mir si želijo ti dobri, a revni ljudje. Bog, pomagaj, da si z žrtvami in trpljenjem priborimo mir! Peti dan je že potekal, kar smo se vozili po železnici. Živeža smo imeli dovolj in tudi s pijačo smo se preskrbeli na raznih postajah. Zjutraj ob svitu smo izstopili na snežni ogrski zemlji pod Karpati. Vedeli smo vsi, da nas čaka tu težka naloga, a se tega nismo strašili. Naporna pot, od jutra do večera, nas je zelo utrudila; naši plašči so bili trdo zmrznjeni ter od brade in brk so nam visele ledene sveče, katere so se pri dihanju .vedno bolj debelile. Kadar je bil odmor, padli smo hitro na tla, da so jermeni na ramah vsaj za hip odjenjali. Imeli smo v tornistri komis in sladko črno kavo; oboje nam bi teknilo izborno, da ni bilo ledenotrdo. Potem pa smo zopet nadaljevali svojo pot. Treba je bilo iti v goro, kamor je živina tovore na rame in nadaljevali svoj križevi pot. Skoraj veseli smo bili, ko smo čuli neki dan, da Rus ni več daleč in da ga bomo kmalu lahko premikastili oba skupaj na Brezje k Mariji Pomagaj. Potem pa bomo zopet, vsak v svojem kraju, pričeli telovaditi." Svojo lepo organizacijo je ljubil čez vse. Tisti večer me je obšla zla slutnja, ko ga ni bilo nazaj. Tudi naslednji dan ne. Proti večeru sem se napotil v ono smer z nekimi sporočili in sklenil sem, da kaj poizvem o prijatelju. Polk, h kateremu je nesel France včeraj obvestilo, se je pomaknil med tem naprej za bežečim sovražnikom. Treba mi je bilo napraviti še precejšno pot. če sem hotel priti do njega. Postal sem za hip in premišljeval, ali bi ne kazalo iti rajši nazaj, da se ne bi preveč zakasnil. Kar zapazim trnu blizu pod mogočnim hrastom še čisto svež grob. Na pripi ostem križu je bil pritrjen listek, na katerem je bilo z višnjevo kredo nekaj napisano. V hipu sem premeril z očmi tiste vrste in bilo mi. je, kakor da si me sunil z nožem v srce. Na listu se je bralo: "Tu počivata slovenska junaka Cvelbar in Jurajevčič". Strmel eem v list, hotel sem prodreti skozi prst, da bi še enkrat videl dragega prijatelja. Prijatelj, stal sem že sredi ognja, ko so žvižgale svinčenke mimo glave, se nisem bal; trpel sem glad in mraz, mislil sem že, da ne vzdržim-, a vse to ni bilo taka strašno, kakor je bil trenotek na gomili prijatelja. Padel sem na grob in se zjokal... Dolžnost me je klicala nazaj. Izmo-lil sem iskreno Češčena si Marijo in se moral posloviti, da morda jutri sam tako obležim. Bodi. Svoje moči smo posvetili domovini že doma. Tukaj bomo s krvjo zapečati svojo obljubo. Tudi življenje damo radi, da bi naša domovina vstala k novemu življenju! Prijatelj! Napisal sem ti odlomek, slike nekaj dni, iz našega življenja, da vidiš kako tukaj žive in umirajo -lo-venski Orli. VOJSKA JE VSE NA GLAVO POSTAVILA. Da je to res, dokazuje v "Gorenjcu" vojni kurat J. Hafner takole: Kar je bilo prej po dvoje za en groš, to zdaj eno stane dva groša. Kruh, bel, pše-ničen, iz ničle, se je nekdaj po tleh valjal, zdaj bi pa črnega mnogi radi pobirali, če bi kje zastonj ležal na cesti. Prej so se otroci staršev bali, zdaj se stari otrok boje. Nekdaj se je samo Kroparjem tako godilo, da sta bila dva potrjena, če je šel eden na nabor, zdaj se pa povsod tako godi. Včasih so govorili, da je kmet neumen, zdaj pa pravijo, da je najbolj prebrisan, ker zna v cenah posnemati druge Tisti večer sem prebil v napol podrti' , ,„ t ,- - , -, , 1 1 1 stanove. I udi je bilo preje kmeta pre bajti v družbi mojega zvestegajirija-telja Franceta Cvelbarja. Pritrdila vsa na dolg drog za>tavo RdečegaAriža, zakurila ogenj in si stopila kavrf dila sva si tako dobro, da sta pozneje prisedla k nama tudi gosp. kurat in gosp. voj. zdravnik s slugo. Bilo je po dolgem času zopet prijetno, ko smo si čisto po domače in prijateljsko prijateljsko pripovedovali -voje doživljaje. Pozneje so se ogh.-ili v našem "domu" tudi poljski, legionarji. Veseli, mladi fantje. Tako se nama je zdelo, da sva v družbi bratov Orlov, ki so doma v lepi naši domovini. Sovražnik jo je odkuril iz naše bližine, še predno smo prišli mi v akcijo. .Morali smo zopet za njim. Umikal se je jako hitro, zato smo tudi mi kmalu prišli do revije vasi, kjer smo si upali odpočiti. Morda te bo zanimalo, če ti površno naslikam najino novo stanovanje. Ko sem potrkal na duri, ni bilo nobenega glasu. Butnil sem v stajo in kmalu je zapah odjenjal. V veži sta stala dva konja, ki sta zelo neuljudno pozdravila nova gosta: gotovo sta mislila, da gojiva zlobno misel, da. bi ju pregnala. V drugi sobi so bile v ene mkotu privezane tri krave, v drugem kotu pa je bilo kup cunj, kar je služilo, kot sem se pozneje prepričal, za družinsko postelj. Nad tem kupom je visel na treh vrvicah rnal zaboj, v katerem je jokal novorojenček. Gotovo se naju je u->trasi!. Zato sva pomagala starki, ki ga je pojoč enakomerno melodijo, skušala uspavati. Taka zibelka je zelo praktična kot sem videl. Otrok je kmalu zaspal, nama pa je starka postregla z dobrim, sv ežim mlekom. Bilo je na praznik darovanja Gospodovega. Sovražnik se je ustavil v novih postojankah, odkoder nam 'je neprenehoma pošiljal pozdrave. Imeli smo vsi ■ polne roke dela. Nosači so prinašali ranjence, zdravniki so jih obvezovali, g. kurat pa je hodil oil enega do drugega in jim delil,dušne tolaž be. Zvečer naju je poslal zdravnik v dolino, odkoder sta bila naznanjena dva ranjenca. Našla sva ju in ker sta bila le lahko ranjena, sva ju kar sama obvezala ili ju spremila na obvežalisče. Nato sva, dobila zopet tako povelje, a topot nama je bila odkazana različna smer, Stisnil sem roko prijatelju in mu želel -lečo. On pa me je pogledal z nenavadnim izrazom in zamišljen odšel. Ko sem se obrnil, sem ga videl, kako je postal, gledal za menrfj ter mi zamahnil v pozdrav. Kakor da se poslavlja za zmerom. Imel >em ga rad Franceta". Seznanila sva se že v vojašnici, sam tie veui. kako in kdaj. Dopadla mi Je »tegOV a khisna, zdrava postava, a še bolj nje gov plemeniti značaj,- Kot zaveden Orel, je, svoje mnenje znal tu<|i v dejanju uveljaviti. Sreča je bila, da svo odslej zmerom skupaj. O prostem času, ko so drugi zbijali neslane šale, mi je govoril o lepi Dolenjski, ki jo je ta ko ljubil. "Ko zmagamo Rusa," ni i jc dejal včasih, "boš šel z mepoj na Dolenjsko k trgatvi in potem bova sla več, zdaj ga je pa premalo. Pa še nekaj. Marsikatera izmed vas, ki je vsak .lan desetkrat na ves glas povedala, da je "dedca sita", zdaj na tihem za njim joka in moli, da bi še kdaj nazaj prišel. Zdaj pa poslušajte, kaj je tu v vojski narobe. Maševati smo morali duhovni vedno v cerkvi, pa še tam ne pri vsakem stranskem Oltarju. Zdaj pa mašujemo povsod, kjer si kak višji spomni; največkrat v gozdih, na planinah (prej, ko smo še plezali v Karpatih), pretečeno nedeljo sem pa v šupi poleg hleva, kjer je po svoje pela krava. Pridigali smo (vsaj mene so se farani v tem oziru bali) po tri četrt ure, zdaj pa pravijo, da je deset minul predolgo. Ko so bili sedanji vojskovalci še doma, je večina izmed njih bolj redko imela meso na mizi. ■ Zato so želeli mesa kot najboljše jedi. Zdaj pa ga imajo vsak dan, kakor Judje v puščavi a zdihujejo po žgancih. krompirju in repi, kakor Mojzesovi Judje po egiptovski čebuli. Kdor zdaj v vojni prenaša posledice samega mesa, nikoli več ne bo tako visoko cenil te dobrote kot nekdaj. Ravnokar, ko to pišem in premišljujem, kaj bi še povedal v dokazi, da je vojna vse na glavo postavila, se je tu prigodilo nekaj, kar kaže, da je nekaterim vojna celo glavo, ali vsaj možgane vzela. Tit v bližini se nahaja med obema vojnima črtama vodnjak, kamor hodita obe stranki po vodo, pri čemer se zgodi, da kdo tudi pade ali pa je ujet. Danes opoldne je prišel k temu vodnjaku mlad ruski vojak, da l)i si natočil vode. Kar čitje žvižganje naše predstraže, ki ga kliče k sebi. rant vpraša, kaj hočejo; naši pravijo, naj jim prinese vode. Fant pozabi, da je vojna (tudi mi drugi se malokrat na to okoliščino Spomnimo), in prinese vodo. Ko se naši napijo, fant hoče iti nazaj, a naši mu povedo, da bo šel z njimi, kar fantu nikakor ni šlo v glavo, zakaj in kako. Se par ur za tem, ko je prišel do polkovnega poveljstva, je debelo gledal, zakaj ga todl vodijo, ko bi vendar tovariši gori že radi pili. Revež je popolnoma pozabil ob vodnjaku, da je vojna in kakšno vlogo in igra v nji. Protin je jako nerodna bolezen za zdravljenje. Mr. Rud. Kaspar, iz Ravenna, N'ebr., "piše. nam: "Severovo Zdravilo zoper Uevmatlzem me je zopet spravilo na noge. Zdaj zopet hodim. Trganje po členih je prešlo." Podobna plsina nam neprenehoma dohajajo in hvalijo Severovo Zdravilo zoper Rev-matizem, zlasti za zdravljenje v slučajih zastarelih živčnih bolezni in trganja po kosteh, ter členkih, lumbago in revmatična nevralgija. Vprašajte svojega lekarnarja za Severovo Zdravilo zoper Revnializetn. Cena $1.00. Ako ga pri njem nc dobite, pišite ponj naravnost ua W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv, nov.-Tues. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste gtocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John IT. Pasderts Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 111. "VELIKA PONUDBA Spredii dtl Nebo škatljice vredt« Celi kupon vreden i centi * S,lr 10 i— ,,cu>-i Cigarette« 50 1£ a r o TftTrfrirrt W ^idbMoEs^y ill n s, I cu «5: -i P! S TTtdl* Celi kuponi In iprcdnji deti iiatljic """wi Se jiti lahko izmeuja _-* gotovino ali neazt F . ------„. d(.ecmbral'1; (Ta pogodba ui/aane 31 Lorillsrd Co.. Inc.. Nev New York Est-- J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. joliet, m Jadranska Bankaj Popolnoma vplačeru glavnic* «,000,000 kron. Prihranki 78«,OM ^ Glavni urad: TRST. Podružnic« na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metko*** Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadni. Priporoča se za vse bančne posle« Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vred®9*' nostne papirje in daje informacije vseh vrst Prevzerolje menjice, dokumente in tirjatre za Avstro-Ogriko, in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Sf^ | Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA- S Buchanan-Daley Co JOLIET, ILtf*01 Desplaities and Allen Sts. Les za Stavbe in Preit*0^ Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CEN* TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Union Coal & Transfer & 615 CASS STREET, JOLIET, ILL. X^imio and I^uriiiture tel««! Chicago telefon 4313. Northwestern Prvi in edini slovenski pogrebniški Ustanovi]«*. I 1895. Anton Nemanich in 1002 N. Chicago Street ^ Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Jo,iet' Priporoča »lavnemu občinstvu tvoj zavod, Id je «de» . t< l* Mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki j« Bajl«*i» T J*' tvaske vozove in kočije. Na poaive se posluii vsak čas ponoči m po4»tv*. Kadar rabite kaj ▼ naši stroki se oglasit« ali loUf****** Ml. J575 ji* N. W. 344. Nait kočije* i« vri doki rta so Sltnac' AMERIKANSKI SLOVENEC, 2. NOVEMBRA 1915. 3. Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VZ£?MNJENin DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Sedež: JOLIET. ILL, Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkor. v drž. 111., 14. maja 1915 °SUŽBINO GESLO: "VSE Z\ VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.IEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: . Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. . Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. ZaPis.-A. Nejnanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petno, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa Pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe ,e naj pošljejo na 1. porotnika. bodi0drejen0 Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-^ mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. , >g do Š ^ Spreiema nioške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od SvJT 'eta- Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. PepolnLACUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana iistjn 0 vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne j V redu in sprejete v gl. uradu. ^PLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), 2a PoP°lno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; za P0Polno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; 2a !zSubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; ;zgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; in sicer: za izgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; ^izgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; za i'ZSUk° naimanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; za zf r° najtnani štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko delo ,en° hrbteni<:o vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- 8« Splača ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer en{trat Vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za z ° oPeracijo na kili ali vtrganjem. Več razpiše0^n'ne 'n °P^acije sc ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-Plačati Do"l-g' tajnik na vse člane (ice) primeren asesment kadar je treba izplačila , v°dnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in za operacije. .. vsak član(i n • ''h daje D g Ca' Je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki S. D. p takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in <*■. eg tega plačujejo Društva bolniško podporo. '"'ani^ce} ni v ozirom na « 310 sledeči asesinent z ozirom na starost ob pristopu in z VSoto zavarovalnine: Razred. 1 , 2 3 "' 4 5 ."' 6 "" 7 '" 8 '"" za $250.oo: Starost •• \fr2()..........^ ■• "—25 ....................20c •• 25—30 ....................23c ■■ 30-35 ....................25c •■ 35-40 ....................28c • 40-45 ....................32c • 45—50 ....................38c • 50—55 ....................45c Za $500.00: Asesment. Razred. Starost. Asesment. 1 ......... 16—20 .......... 35c 2 ......... 20—25 .......... 40c 3 ......... 25—30 .......... 45c 4 ......... 30—35 .......... 50c 5 ......... 35—40 .......... 55c 6 ......... 40-45 .......... 63c 7 ......... 45—50 .......... 75c eg tega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške. IZ STARE DOMOVINE. ' Genova raHo'rh°Vanja V ai"macli- Za gene" Gustav Gl i'3 imenovana polkovnika T24 Polko 0C"ik Anton Malašič-^°yniki: p*80 imenovani podpol- &>JoS^ovačevičpri3(».;eš- 1 a,n Rade :Ucovnik Pri 24. pešpolku, AIakSn ... J pri 8S „1.....i ' Lil... Cs° vitez )■ ' ulanskem polku, J""* Polk« Pri 12. dragoh- Pr ^vani , L: u podpolkovnike so t ^židar Kakteij <;S Polkt', 1\ Jos,P Kremžar pri 91. 79 PešP0lku i„x*i,Cis ''agliaruzzi pri Ilo PesPolki, '^olaj Pavnovič pri Polk111 st°tnikr\, ,a majorje so ime-B. ' R«dolf i lljcni ''ovše 29. peš- -13'1''"'^ nat 9 V'' ^ pešpo,ka 111, «ik i ftotnika j, 0VskcSa bataljona.1 v ■ i i ni ■lik -L, ot"'ka i,- : ,UVSKe«a Bataljona. Hil, ,e2nišk«J fttenovan nadporoč-1 - ^ v 8a Polka Leopold Puš- rooiiJi. Po- r nadn" l"J,K:l Leopold Puš-Sa h°Cniki^ s« imenovani «a k ..... 'Mlrod r- " imviiuv»ii ka la'iona o, Ca»dolini 2. lovske Lenarč ^ Bal^ >6-^Polt" 87- Pešpolka PrSP0lka' Adolf i" S*1 ]'-dva d r , -rvin Li,ek 27' "tke • Pešpolka W, kc »o i„, ' Pešpolka. — Z; C">ak Praporščaki Polka psansko-her- P0'ka' ^ Vfifa > MikJ r1'"''^1'^ Pešpl5/- PeSpolti ' p<"spolk:'. bo Jav'c S 1 l?Jak 47' Pešpolka W ' Grasser,c, Samskega pešpolka, k«.'n "-ne I, P",k;' cesarskih 1 "ratkov.č 47. pešpol- Ž^r)(1|ikova„ja v dobil' /azreda v -)askl zaslužni kri-lad,, u'el I „LVOJI1° dekoracijo je Jp^nik 9 ,k'anc p'1 Savenbtirg, «k ' ki ie žo , ' P0U»Wh topni-Srebrno K , dobil signum Um- ■ ■•>■ tn.ka 47. pešpolka v p0k I-" Vidic ter nad-' Zasl«žni 5 A»t<"t Cajšek. -s krono je dobil vojaški računski nadoficijal Viljem Ambrož. — Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo sta dobila nadporočnika 47. pešpolka llugon Gri-kar in Riliard Kopriva ter nadporoč-nik 18. polka strojnih pušk Ivan Bru-mec. — V ruskem ujetništvu se nahaja ljubljanski mestni gozdar Vinko Me-tlikovič. Poroča, da je čil in zdrav. Njegovo bivališče je sedaj Staniča A-tamanskaja na Donu. Metlikovič se od začetka vojne do sedaj ni oglasil in se je splošno mislilo, da je mrtev. — Fran Jerman se je oglasil iz vojnega ujetništva v Slobodskem svojemu očetu Tomažu, ki biva v Vrhu, pošla Zagorje ob Savi. Slobodskoje je manjše mesto v vjatski guberniji v evropski Rusiji. Leži na reki Vjatki in šteje 10,(XX) prebivalcev. V Slobodskem je živahna žitna trgovina. Tudi ima mesto več milareh in u.-mjaren ter velike fužine za železo in baker. Omeniti je tudi velik izvoz lanenega semena. — Fran Kovač je tudi vojni ujetnik daleč v ruski deželi. Kovačevi v Zabor-štu pri Domžalah so se silno razveselili, ko je čez dalj časa prišlo od Francc-ta lastnoročno pisanje in potrdilo, da je še med živimi, — Andrej Rosulnik, doma iz Vodic, sedaj vojni ujetnik v Rusiji, se je oglasil svojcem (ženi Mani, očetu, materi in sinčku) v njih nepopisno veselje. Namah je Vsa vas vedela, da je Andrej še med živimi in z Rosulnikovo hišo vred je bila vsa vas vesela, da bo Andrej še prišel v Vodice, ko bo vojna minila. Tako ima Andreja vse rado. — Viktor de Gleria pošilja iz vojnega ujetništva v Kain-sku v Sibiriji srčne pozdrave svoji materi Mariji, ki biva v Logatcu. — Matija Triller je v Tjumenu v tobpjski guberniji v Sibiriji vojni ujetnik, kakor je namreč sporočil svoji ženi Mariji, ki biva v Veštru št. 2, pošta Škofja Loka. •— Mohor Mrak se je oglasil iz Sa-markanda svoji ženi Mariji, ki biva v Idriji in ji pošilja srčne pozdrave, kakor tudi vsem znancem. Fran Kožar, vojak 20. lovskega bataljona, 1. stot-nijc, se nahaja v Nižjem Novgorodu kakor vojni ujetnik, od koder sc je v veliko veselje oglasil svoji ženi Terezi- ji, ki biva v Sv. Križu pri Kostanjevici na Dolenjskem. Mesto Nižnyj Novgorod leži na veličastni reki Volgi in na cesti, ki drži iz matuške Moskve v Sibirijo in je veliko trgovinsko središče za železo, les, kavijar, ribe itd. Svetovni znani so njegovi semnji, ki trajajo vsako leto od 15. julija do 25. avgusta. Tedaj se zbere tu 250,000 tujcev iz vseh delov sveta, ki kupujejo v 2500 velikih trgovinskih dvoranah razno blago, kakor: kožuhovino, čaj, indijske tkanine, diamante, birese itd. Promet znaša nad 300 milijonov rub-ljev (150 milijonov dolarjev). Po cestah vse polno ljudi, na Volgi pa cel gozd jamborov, parobrodi v zastavah, zeleno obrežje, ki ponekod do same Volge sega, mnogoštevilne zlate in pisano barvane kupole in strehe samostanov in cerkva, lesketajoče v solncu, to vse vkup daje mestu sliko, kakršne se ne vidi v severni Rusiji. Dasi šteje Nižnyj Novgorod čez 95,000 prebivalcev, vendar je mesto kar nekam mrtvo, ko mine veliki semenj. •— Jakob Intihar se je oglasil iz Kaluge, ki leži v guberniji enakega imena v evropski Rusiji, svojim otrokom-sirotam, ki so tako sami ostali doma v Grahovem pri Cerknici. Sicer se oče sedaj nahaja v bolnišnici, vendar upajo otroci, da jim bo nebo poslalo očeta še domov, ko se bo pokazala nebeškolepa mavrica miru med cesarji in vladarji. —Umrli so v Ljubljani: Gabriel Me-glič, delavec, 45 let. — Marija Hirun-dovič, žena nadognjičarja in knjigo-vodkinja, 26 let. — Julija Scharlach, hči tovarniškega uradnika, 8 let. — Ujetniški tabor v Omsku. Slovenski listi priobčujejo sledečo vest: Odposlanci mednarodne družbe krščanstva v New Yorku so obiskali tabor ujetnikov v guberniji Om k Sibiriji in o tem objavili poročilo, iz katerega posnemlje "Temps" po nekem ruskem časopisu to-le: Amerikanska komisija je obiskala ujetnike v taborih v Kur-gas, Petropavlovsk, Omsk, Nikolajev in Tomsk ter so povsod našli zadovoljive življenske pogoje. Ujetniki se morajo držati precej strogih odredb, sicer pa da nimajo nobenih pritožb. Dobivajo, kolikor potrebujejo, obleke in živeža, slednjega celo v obilnih porcijah. — V omenjenih taborih se nahaja mnogo slovenskih ujetnikov s Kranjskega, Primorskega in Staj er-skega. — Društvo. Iz Ilirske Bistrice poročajo: Dne 18. avgusta se je tu ustanovilo "Društvo za otroško varstvo in j mladinsko skrb v sodnem okraju llir-I ska Bistrica". Da je bilo to društvo nujno potrebno, je dokazala mnogo-brojna udeležba iz vseh tukajšnjih slojev ter številni denarni prispevki. Članarina znaša sicer le 2 K na leto, toda podarili so posamezniki mnogo višje zneske, posebno se je s svojo požrtvovalnostjo odlikoval Anton Knafelc, kmečki posestnik iz Zagorja št. 134, ki je naenkrat podaril 100 K; s tem je postal prvi društveni ustanovnik in se ga vpiše v častno društveno knjigo. Nadalje so postali ustanovnici s prispevkom po 100 K: Posojilnica za ilir-sko-bistriški sodni okraj in Kmetska posojilnica v Knežaku. Društvo bode vodil sledeči odbor: virilista dr. J. M. Kržišnik, dekan v Trnovem, kot predsednik: dr. Anton pl. Pantz, začasni vodja sodišča, kot podpredsednik in blagajnik; Rudolf Horvat, nadučitelj v Trnovem, kot tajnik; Martin Škerja-: nec, župnik na Premu, Anton Knafelc j v Zagorju in Fran Roje v Gornjem Zemonu, kot odborniki. Namestnika , sta Josip Samsa, tovarnar v Ilirski Bi-, strici, ter nadoficijal Josip Ložak. Do-j sedaj se je nabralo denarja že okoli '800 K. ŠTAJARSKO 1 — Pogrešata se: Jurij Zelič, ki je služil pri poljskem lovskem bataljonu št. 20, doma iz Rifnika št. 26, Št. Jurij ob Južni železnici. — Jožef Felicijan, pešpolk št. 87. 14. poljska stotnija. Po njem poizveduje njegova žena Uršula sedaj pri gospej Mariji Belle v Ptuju. — Sv. Anton v Slov. gor. Iz ruskega ujetništva se je oglasil vrl fant Matija Anžel. Nad osem mesecev rii bilo nobenega glasu od njega. Nahaja se v Skobelevu v gorkem Turkestanu. Piše, da je zdrav in želi, da bi bil že enkrat konec grozne vojne, da bi mogel priti domov. — Sv. Lovrenc na Drav. polju. Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Anton Škrabelj piše svoji ženi, da je zdrav in se nahaja v mestu Rarakala, zakaspijska gubernija v Centralni Aziji. Fran Beranič poroča starišem iz Kijeva, da je bil 20. junija zjutraj ujet, da je zdrav in da gre vsak čas naprej. Stanko Šorn je pisal očetu, da je nastanjen v mestu Toržok, severozapad-no od Moskve v tverski guberniji. --Sv. Janž na Dr. polju v Rožnji je umrl Simon Fras-Tambor, skrben posestnik in dobro znan gostilničar. Zaradi svojih vrlin je bil splošno priljubljen. Bil je več let župan, šolski načelnik in že od nekdaj vedno občinski odbornik. — Spitalič. Dne 13. avgusta se je vtrgal nad Kamno goro oblak. Naenkrat je bila vsa dolina v Špitaliču pod vodo. . Voda je pritekla s tako silo, da je ruvala drevje,, trgala mostove, vdrla v mline in pri Kovačiji v Skednju do jasli visoko živinske hleve. Še celo človeško žrtev je tirjala. Veleposest-nica Helena Kožuh iz Dramelj se je peljala s svojim sinom Francem iz mlina, ko jo zaloti to hudourje blizu Zaj-čkega samostana. Voda spodnese voz z živino vred z okrajne ceste v jarek, živina se sama razpreže, nesrečnica zgrabi vozovo lestvico, da bi se rešila, kliče na pomoč sina, ki se pa sam bori za življenje z vodo, in med vpitjem: "Ljubi moj sin, pomagaj mi!" jo odnese voda. Drugi dan so jo našli pri jezu žage Oberskega; še mrtva je krčevito držala v roki vozovo lestvico. Z dovoljenjem okrajnega glavarstva ter sodnije v Konjicah so jo prepeljali v Dramlje. —• Vransko. Tukajšnji telovadni odsek "Orel" je poslal večino svojih članov na bojno polje. Sedaj smo dobili poročilo, da je na severnem bojišču preminul, zadet od ruske krogle v glavo, naš brat Anton Škrabar, Mlinarjev iz Homa. Bil je nad vse vnet telovadec. — Sušenje žita. Iz Hoč neki kmet poroča: Letos se je žito mnogokje zmlatilo, ko še snopje ni bilo popolnoma posušeno. Radi tega je zrnje dokaj vlažno. Treba ga je sušiti ali na solncu, še bolje pa, če se nasiplje na podstrešni pod in večkrat zrahlja. Pri mojem sosedu je splesnilo blizu 20 mernikov lepe pšenice, katero je nasi-pal po mlatvi takoj v ozko posodo. Ako ne bi pšenice takoj djal na soln-ce, bilo bi vseh 20 mernikov uničenih. — Hmelj. Cena za štajerski hmelj letošnjega pridelka znaša 65—70 kron za 50 kilogramov. V Savinjski dolini se bo letos pridelalo manj hmelja, kakor se je pričakovalo, in sicer zaradi neugodnega vremena; toda hmelj je lep in tudi pozni hmelj obeta dobro trgatev. V Savinjski dolini se bo letos pridelalo 12—15,000 stotov hmelja. Na Češkem se bo letos pridelalo za dve tretjini hmelja manj kakor v lanskem letu. Stanje hmeljskih nasadov na Moravskem je nepovoljno. Na O-grskem je sicer hmelj lep, toda ni de- lavcev za obiranje. V Nemčiji, zlasti v Prusiji. je stanje hmeljskih nasadov nepovoljno. Kakor vse kaže, se bo s štajerskim hmeljem napravila dobra kupčija. — Slovenska trgoVska šola v Trstu s pravico javnosti (ulica Stadion 21) se je kljub vojni otvorila redno tudi letos. Šolsko leto se je pričelo 16. sept. z vpisovanjem učencev. — Imenovanje. 4 Dr. Leonid Pita-mic, c. kr. ministerialni koncipist v ministrskem predsedstvu na Dunaju, je imenovan za privatnega docenta za avstrijsko državno pravo na dunajskem vseučilišču. Dr. Pitamic je goriški Slovenec, rodom iz Volč pri Tolminu, sin bivšega odvetnika in slovenskega prvoboritelja v Postojni, dr. Pita mica. Ni še izpolnil 30. leta. Imenovanje Slovenca na nemški univerzi pomeni vsekako lepo priznanje njegovih izrednih znanstvenih vrlin. — Preselitev. Ivan Nep. Vidmar, župnik-dekan iz Bovca, se je nastanil v Št. Vidu pri Domžalah, pošta Lu-kovica, Kranjsko, kjer upa stalno bivati do časa omogočene vrnitve v Bovec. — Odpravljene italijanske uniforme v Trstu. Vsled zadnje vladne odredbe, po kateri je prepovedano nositi sovražnikovim podobne uniforme, so tudi pri tržaškem konjskem tramvaju odvzeli voznikom italijanske kape in jih nadomestili z drugimi, podobnimi avstrijskim železničarjem. Magistrat-ni policaji, ki so nosili čisto italijanske uniforme, hodijo v civilnih oblekah; istotako ostali magistratni veljaki. Svojčas je marsikdo z začudenjem povpraševal, kdo je "ta laški general", ko so videli prav po sredi ceste široko korakati poročnika tržaškega gasilnega društva; imel je tudi italijansko sabljo. Sedaj je tudi te pajacade konec. — Ponesrečil se. Iz Obeljana poročajo: Pri tukajšnjem stavbinskem delu se je ponesrečil Fran Peršolja, 57 let star, po poklicu kmet, doma iz Imenja pri Kojskem. Dobil je hudo poškodbo na levem kolenu. Prenesli so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico. Bil je begunec iz Brd in je delal pri omenjenem delu, da se preživi do tistega časa, ko bo zopet lahko šel v svojo domačijo. BOŽIČNA DARILA ZASTONJ! Ladies' Golil filled Bracelet Watch. 800 coupons Film Premo Camera No. 1 1075 coupon* Pair Diamond Ear rings id case, each 25 100 kt. 9100 coupons Hohner Accordion £00 coupons 8-in. Carving Ret, Buckhor itandles. 3S0 coupons Collapsible Go-Cart 800 coupons Pričnite spravljati Nebo ali Zira kupone in prednje dele škatljic in dobili boste ta krasna darila ZASTONJ Pošljite za katalog, ki navaja številna lepa darila Pošljite po katalog, ki navaja številna druga lepa darila. Nebo in Zira sprednji deli škatljic so vredni vsak pol centa v gotovini ali pa štejejo kot celi kuponi za darila. Pošljite kuponi po pošti (ne paketni pošti) ali ekspresu plačano vnaprej. NEBO OR ZIRA DEPARTMENT 95 First Street, Jersey City, N. J. Diamond Ring in Case, 44-100 kt. 11300 coupons Gent's Gold filled ^ Open Face Watch 750 coupons Emerson Phonograph 500 coupons Nivois Cigarette Case. German Silver 200 coupons ■•tabliahad 1760 Ponižani in razžaljeni. ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil Vladimir Levstik. (Dalje.) Aleksander Petrovič je gotovo naj-Ijubeznivejši človek, dasiravno ima to posebno lastnost, da se rad hvali s svojo slovstveno sodbo baš pred tistimi, ki mu vidijo do dna, kakor sumi tudi on sam. Toda meni se ne ljubi kramljati z njim o slovstvu; ko sem prejel denar, primem za klobuk. Aleksander Petrovič se pelje na Vasiljev-ski otok in mi velikodušno ponudi svojo kočijo. "Novo kočijo imam; ali je še niste -videli? Prav čedna je." ■ Na pragu sva. Voz je res jako čeden in Aleksandru Petroviču je v prvi dobi njegove posesti v največjo radost in celo nekaka duševna potreba, voziti v njem svoje znance. Na Vasiljevskem otoku me spusti iz kočije, in napotim se k svojcem. Tu je trinajsta linija, in tu njihova hiša. Ko me Ana Andrejevna zagleda, mi zagrozi s prstom, maha z rokami in ps-tik'a name, naj ne delam šuma. "Neli je ravnokar zaspala," mi šepeta naglo. "Nikar je ne zbudite! Silno slaba je; vsi se bbjimo zanjo. Zdravnik pravi, da za sedaj ni nevarnosti. Toda iz vašegag zdravnika sploh ni spraviti jasne besede. Ali vas nič ne peče vest, Ivan Petrovič: dva dni smo vas zaman čakali k obedu!..." "Saj seiji že predvčerajšnjim povedal, da me dva dni ne bo," šepetam A-ni Andrejevni. "Moral sem dovršiti delo..." "Za danes pa ste vendarle obljubili, da pridete k obedu. Zakaj vas ni bilo? Neli je nalašč vstala iz posteljice; v naslonjač smo jo posadili in peljali k mizi. 'Z vami hočem čakati Vanjo" je dejala, našega Vanje pa bilo ni. Ura je malodane šest! Kod ste hodili? Tako ste jo vznemirili, da nisem vedela, sčim naj jo potolažim... Zdaj je sladko zaspala, golobičica. Nikolaj Sergejevič je šel v mesto in pride šele k čaju nazaj; zdaj sem čisto sama... Služba se mu obeta, Ivan Petrovič; ■toda če pomislim, da v Permi, mi postaja težko..." "Kje pa je Nataša?" "Na vrtu je, na vrtu. Tdite k nji... Tudi ona se mi zdi nekako čudna, da si ne vem razjasniti... Ah, Ivan Petrovič, težko mi je pri srcu! Zatrjuje mi, da je vesela in zadovoljna, pa ji ne verujem... Pojdi k nji, Vanja, potem pa mi skrivaj povej, kaj je z njo... Ali slišiš?" Jaz pa že hitim na vrt, ne poslušajoč Ane Andrejevne. Ta vrtič spada k hiši; dolg je petindvajset korakov in nemara ravno tako širok in ves zaraščen z zelenjem. V njem so tri visoka, stara, košata drevesa, nekaj mladih brez, nekoliko grmov siringe in analin, par gredic in dvoje majhnih, krivih stezic, po dolgem in počez. Starec je navdušen nad njim in zatrjuje, da bodo kmalu rastle gobe. Glavno pa je to, da jc Neli vzljubila ta vrtiček, kjer jo često vozijo v naslanjaču po stezici, in Neli je sedaj malik cele hiše. In glejte tu je Nataša! Radostno nie sprejema in mi ponuja roko v pozdrav. Kako suha je in kako je bleda. Tudi ona je komaj okrevala po bolezni. "Ali si popolnoma gotov, Vanja? me izprašuje. "Popolnoma, popolnoma. In celi večer sem prost!" "Hvala Bogu! Ari si zelo hitel?" "Kaj hočem! Sicer pa to nič ne škodi. Ob napornem delti ^e razvije v meni neka posebna napetost živcev, jnislim jasneje, živim in čutim globlje in celo beseda tni teče laglje iz peresa, tako da je naporno delo obenem tudi i>oljše. Vse je dobro..." "Ah, Vanja, Vanja!" Omenim naj, da je postala Nataša v zadnjem času zelo ljubosumna na moje slovstveno vspehe in na mojo ^lavo. Vse čita, kar sem v zadnjem letu objavil, vsak hip me izprašuje o mojih na-daljnih načrtih, zanima se za vsako kritiko o meni, jezi se na nekatere in goji silno željo, da si priborim odlično mesto med pisatelji. Njene.želje se izražajo tako vstrajrio ^n krfcpko, da se kar čudim njenemu sedanjemu položaju. "Samo izpisal se boš, Vanja, mi govori, presilil me boš in izpisal; in poleg tega si pokvariš še zdravje. Zakaj pa piše naprimer S*** eno >amo povest dve leti, zakaj je N* v desetih letih napisal le eden roman? Zato je pri njiju Vse opiljeno in izdelano; niti ene malomarnosti ne najdeš...' "Res, toda onadva se nahajata v 11-godnem denarnem položaju in ne pi šeta na obroke, dočim sem jaz — pošt no kljuše! Toda vse to -o prazne stvari. Pustiva jih, dušica! Kaj je novega?" "Mnogo. Pred vsem, pismo od njega."^ "Se vedno?" "Se vedno t" In podala mi je Aljošino pismo, že tretje po ločitvi. Prvo je pisal še iz Moskve, v trenotku strastnega obupa. Naznanjal je, da so se razmere tako zasukale, da se nikakor ne more vrniti iz Moskve v Peterburg, kakor sta nameravala pri ločitvi. V drugem pismu naj« je obveščal, da pride v par dneh in da mu nobena sila na svetu ne u-brani, poročiti Natašo. Ton tega pisma pa je pričal, da se je že popolnoma vklonil tujemu vplivu. Željno sem sedaj prečital tretje pismo. Pisano je bilo naglo in slabo, polno pack in kazalo tuintam sledove solz. Začelo se je s tem, da se Aljoša odpoveduje Nataši in jo prosi, naj ga pozabi. Izkusal je dokazati, da je njuna zveza nemogoča in da se ne moreta boriti proti sovražnim vplivom, temveč morata o-ba postati nesrečna, ker ne sodita drug k drugemu. Nato pa je izjavljal naenkrat, da je izgubljen človek, kriv zločina pred Natašo, risal ji v obupu sliko sreče, ki bi se bila začela zanj in za Natašo, ako bi se bila njuna zveza vresničila, tožil sam o sebi, da je ma-lodušen in — se na veke poslavljal od Nataše! Nato mi je dala Nataša drugo pismo. Bilo je od Katje in je prišlo v istem kuvertu, kakor Aljošino, čeprav je bilo posebej zapečateno. V kratkih besedah je Katja naznanjala, da je Aljoša zares zelo žalosten in celo nekoliko bolehen, da pa je ona pri njem in da bo srečen. Katja je obenem izku-šala Natašo prepričati, da je Aljoša ne bode lahko kmalu pozabil. "Nikdar vas ne more pozabiti, ker ima posebne vrste srce; in če bi vas kdaj pozabil, bi mu jaz odtegnila svojo ljubezen..." Vrnil sem Nataši obe pismi in molče sva se spogledala. Tako je bilo tudi pri prvih dveh pismih; sploh sva se zdaj izogibala pogovorov preteklosti, kakor da sva se to domenila. Videl sem, da Nataša nepopisno trpi, a noče pokaza-ti. Po njeni vrnitvi v očetovsko hišo jo je vrgla vročinska bolezen za tri tedne na bolniško posteljo, in še zdaj ni bila popolnoma zdrava. Tudi o bljižnji ločitvi — staremu Ihmenje-vu se je obetala služba v Permi — sva malo govorila. Proti meni je bila* nenavadno prijazna in pozorna in je z napetim zanimanjem sprejemala novice, ki so se tikale mene osebno, tako da sem izprva mislil, da me hoče s tem odškodovati za preteklost. Kmalu pa sem videl, da jo navdaja popolnoma druga želja, da me kratko in malo ljubi, ljubi brezkončno, da ne more živeti brez mene in se ne zanimati za vse, kar je z menoj v dotiki; in mislim, da nikdar ni nobena sestra tako ljubila svojega brata, kakor Nataša mene. Dobro sem vedel, da navdaja bližnja ločitev njeno dušo z globoko žalostjo, in tudi ona je vedela, da ne more živeti brez nje; nikdar pa nisva o tem govorila, dasi sva se pogosto razgovarja-la o bližnji bodočnosti... Vprašal sem jo po Nikolaju Serge-jeviču. "Menim, da pride kmalu domov," je odgovorila Nataša. "Obljubil je, da se vrne k čaju." "Zdaj ga menda sama služba skrbi?" "Da, sedaj jo bo nedvomno dobil; svojo pot bi bil lahko odložil tudi na jutri," je dodala zamišljeno. "Danes ni imel po kaj hoditi." "S kakšnim namenom pa je šel od doma?" "Zato, ker sein jaz dobila pismo... Tako je bolan zavoljo mene," je dodala Nataša, "da mi je kar težko. Vanja. Noč in dan misli samo name. Prepričana sem, da razen tega, kaj je z menoj, kako se početim in kaj si ravno zdaj mislim, ne premišljuje ničesar. Vsaka moja žalost se zrcali v njem... Ko sem danes dobila to pismo, se je kar naenkrat našla važna zadeva, ki jo mora opraviti, — da se nut ni treba srečevati /. mojimi očmi... Nikogar na svetu nimaijl bolj rada, nego njega,' je zaključila, povesila oči in mi stisnila roko, "še celo rajša ga imam od tebe. Vanja..." Molče sva šla parkrat po vrtu ^em-intja. "Kaj pa Neli? Kako je z njo?" sem jo vprašal. "Kar čudim se ti, Vanja; do zdajle me nisi vprašal zanjo," je rekla Nataša z očitanjem. Neli je bila zaklad vseh zakladov v tej hiši. Nataša jo je silno vzljubila in Neli se je je naposled oklenila z vsem svojim srcem. Ubogo dete! Ona se pač ni nadejala, da najde kdaj kje takšne ljudi in toliko ljubezni do sebe, in z racto-ijo sem videl, da se je njeno zagrenjeno srce omeličilo in njena duša odprla nam vsem. Z nekakim strastnim ognjem se je odzvala vse-obči ljubezni, s katero je bila obdana, v nasprotju z vso svojo preteklostjo, ki je vzbudila v nji nezaupnost, jezo in trdovratnost. Sicer >e je Neli tudi sedaj dolgo časa upirata in nam dolgo namenoma prikrivala solze sprave, ki so kipele v nji, naposled pa se nam je vdala. Silno je vzljubila Natašo in i starca. Jaz pa sem ji postal tako neizogibno potreben, da se ji je bolezen shujšala, ako me dolgo ni bilo. Ona nas je vse zelo vznemirjala. Molče in brez vsakih razgovorov je bilo sklenjeno, da ostane na veke v hiši Nikolaja Sergejeviča, toda čim se je odhod približeval, je postajalo njeno zdravje slabše in slabše, Bolezen je že prej polagoma naraščala v nji, sedaj pa se je začela razvijati z nenavadno naglico, dasi ne morem z gotovostjo reči, v čem je pravzaprav ob- stajala. Res, da se je je lotevala bož-jast nekoliko bolj pogostonia nego prej; v prvi vrsti pa jo je nekaka trud-nost, pojemanje vseh moči in neprestano stanje mrzlične napetosti privedlo v poslednjih dneh do tega, da skoro že nič več ni vstajala s postelje. In čudno, čimbolj je podlegala bolezni, tem mehkejša, tem ljubeznivejša in odkritosrčnejša je postajala Neli proti nam. Pred tremi dnevi me je prijela za roko, ko sem šel mimo njene postelje, in me potegnila k sebi. V sobi ni bilo nikogar. Njen obraz je bil razpaljen in silno shujšan; njeni oče-sci sta goreli. S krčevito strastjo se jc potegnila k meni, in ko sem se sklonil k nji, me je krepko objela s svojimi suhimi rjavkastimi ročicami okrog vratu, ter me poljubila; takoj nato pa me je prosila, naj pokličem Natašo. Poklical sem jo, zakaj Neli je želela, da bi Nataša sedla k nji na postelj in gledala nanjo.. . "Ne morem se vas naglednti," je dejala. — "Včeraj sem vas videla v sanjah in nocoj vas bom tudi; — pogostonia se mi sanja o vas, ~ vsako noč..." OčividtlO bi ji bila rada nekaj raz-odela; čustvo jo je tiščalo, a sama ga ni razumela in ni vedela, kako naj ga izrazi.. . Nikolaja Sergejeviča je ljubila bolj od vseli drugih razen mene. Povedati moram, da je tudi Nikolaj Sergejevič njo vzljubil malodane tako zelo, kakor Natašo: Imel je čudovito zmožnost, razveseliti Neli in jo zabavati. Kakor hitro je prišel k nji, takoj se je začel smeli in celo šale. Bolna deklici se je veselila kakor dete, koketirala s starcem, smejala se mu, pripovedovala mu svoje sanje in si vedno kaj izmislila ter napeljavah tudi njega, da je kaj pripovedoval; starec je bil tako vesel in zadovoljen, kadar je zrl na svojo "malo hčerko Neli", da se je dan za dnevom bolj navduševal za njo. . "Njo nam je poslal Bog sam v plačilo za naše trpljenje," mi je rekel nekoč, ko je odhajal od Neli, katero je bil ravnokar po svoji navadi prekrižal za noč. Zvečer, kedar smo se zbirali okrog čajne mize, — tudi Maslobojev je bil v zadnjem času skoro vsakdanji gost, — je prišel včasih tudi stari zdravnik, ki je bil Ihmenjevim z vso dušo vdan; tudi Neli so pripeljali k nam na naslonjaču. Vrata na balkon so odprli, tako, da se je videl cel zeleni vrt, na katerem so se igrali žarki zahajajočega solnca. Iz njega je dišalo po svežem zelenju in po siringah, ki so se ravnokar razcvetele. Neli je sedela v svojem naslonjaču in ljubeznjivo gledala na nas vse ter poslušala naš razgovor. Včasih je oživela tudi sama in naenkrat začela govoriti in pripovedovati.. Toda v takšnih trenotkih smo jo poslušali navadno celo z nemirom, kajti v njenih spominih so bile stvari, katerih se ni smel nihče dotikati. Jaz, Nataša in lhmenjeva oba smo čutili vso našo krivdo pred njo, tistega dne, ko je ona, trepetajoča in izmučena, morala pripovedovati svojo zgodovino. Posebno zdravnik je bil proti tem spominom, in navadno smo se trudili, iz-premeniti razgovor. V takšnih sluča-jfli nam je Neli izkušala prikriti, da razume naše prizadevanje, ter se začenjala smejati z doktorjem ali z Nikolajem Sergejevičem. Vendar pa je bila čimdalje slabša. Postala je silno rahločutna in srce ji je bilo nepravilno. Doktor mi je celo dejal, da utegne zelo kmalu umreti. Da ne bi vznemiril Ihmenjevih, jim tega nisem povedal. Nikolaj Sergejevič je bil popolnoma prepričan, da bo do odhoda ozdravela. "Papa se je vrnil," je rekla Nataša, zaslišavša njegov glas. "Pojdiva, Vanja." * * * Jedva je Nikolaj Sergejevič prestopil prag, je po svoji navadi glasno izpre-' govoril. Ana Andrejevna mu je takoj začela mahati z rokami. Starec je takoj utihnil in. ko je zagledal mene in Natašo, nam je začel naglo in šepetoma pripovedovati o uspehu svojega truda: služba, za katero se je potegoval, mu je bila v njegovo veliko veselje podeljena. "t ez dva tedna lahko odidemo," je dejal, pomet si roke ter se od strani skrbeče ozrl na Natašo. Ona pa se mu je odzvala z nasmehom in ga objela, tako da so bili njegovi dvomi mahoma razpršeni. "Pojdeino, pojdeino, dragi moji, po.i-deitio!" je izprcgovoril vesel. "Samo ti, Vanja, le od tebe se nam bo težko ločiti..." 1 hmenjev me nit'i enkrat ni povabil, naj grem z njimi, kar bi bil — vkolikor se da soditi po njegovem značaju — gotovo storil, da ni bilo drugih razmer, to je, da ni vedel za mojo ljubezen do Nataše. "Kaj hočemo, dragi, kaj hočemo! Težko mi je, Vanja, toda izprenieinba kraja nas bo \se poživila... I /premem ba kraja je izpremomba vsega!" je dodal in'se zopet ozrl na hčer. C.'etrt lire kasnbje smo, kakor navadno, sedeli okrog mize za večernim sa-movarjem. Neli so pripeljali vj naslonjaču. Prišla sta zdravnik in Maslobojev. Ta je prinesel Neli velik šopek siringe, sam pa je bil nekako v skrbeh in slabe volje. Neli je bila la večer posebno žalostna in zamižljena, kakor bi bila videla težke sanje in razmišljala o njih. f">'a^l Maslobojevim darilom pa se je zelo razveselila in z naslado gledala cvetje, ki so ga postavili pred njo v kozarec. "Torej zelo ljubiš cvetke, Neli?" j1' vprašal I hmenjev. "Le glej, jutri .--no, boš že sama videla I" "Da," je odgovorila Neli; "sporni njam se še, kako smo nekoč presenetili mamico! Mamica je bila tam" — 'tam' je pomenilo: v tujini — "nekoč celi mesec hudo bolna. Jaz in Henrik sva sklenila tisti dan, ko bo mamica prvikrat zapustila svojo spalnico, vse sobe okrasiti s cvetjem. To sva tudi storila. Mama je rekla, da bo drugo jutro z nama zajutrkovala. Vstala sva na vse zgodaj. -Henrik je prinesel mnogo cvetlic in nakitila sva vso sobo z zelenjem in girlandami. Bršljan je bil vmes in druge rastline s širokimi listi — ne vem, kako se jim že pravi — in velike bele cvetke, in narcise, ki jih imam najrajša, in rože, krasne rože, in mnogo, mnogo cvetlic. Vse sva razobesila v girlandah in razpostavila v loncih. Nekatere so bile tako velike, kakor prava drevesa, v velikih kadeh; postavila sva jih v kote in za mamičin naslonjač, in ko je stopila mamica v sobo, je bila zelo presenečena in vesela, in tudi Henrik se je radoval.. . Dobro se še spominjam.. ." (Konec prifi.) 1R« mi m s SliiMiSiffi« -, s MALI OGLASI. is s s m s KJE JE MOJ BRAT PETER JUR-jevič, doma iz Nerajca št. 21; pred 15. leti je bil tu in je od tu neznano-kam odšel. Imam mu nekaj zelo važnega sporočiti. Naj mi se javi sam, ali mi naj pošlje kdo drugi njegov naslov. Jos. Jurjevich, 1201 N. Broadway, Joliet, 111. DELO DOBI DEKLE V KUHINJI restavracije. Najboljša plača. Mrs. Murray, 108 S. Joliet St., Joliet. It RABIMO dobrega in bistrega moža za prodajanje naše zemlje v naši slovenski koloniji v Wisconsin. Pravi mož lahko dobro zasluži. Izkušnje nepotrebne. GRIMMER LAND CO. 1263 N. Paulina St., cor. Milwaukee Av. CHICAGO, ILL. 2t DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE, in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj Dr. Richter's Pain Expeller zoper rermati-zeni in trganje bolečine in o-trpnelost členkov in mišie. Pravo zdravilo je v zavoju, kakorlnega vidite na sliki. Zavrnile vsak zavoj, ki ni zapečaten s An-lior Trade Mark. 2fte in V)o vseh lekarnah ali pa pilite ponj naravnost na F.AOiciiii & Co. 74-80 Wash i ni? t oil Street New York. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za........ ..............$10.5« Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$16.58 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............ Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................I7.W Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.5* S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.M Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ......... ...................$9.M Hollaand Gin, zaboj (IS steklenic) za .......... ..................$12.11 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................$6.M Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za...........'............ Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6-®* Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7Sc Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Joliet. iLU PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. IL Ako hočete streho popraviti po za m al denar oglasite se pri HOLPUGH ROOFING CO. COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingle«. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street* JOLIET, ILLINOIS. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j» naše geslo. W. H. KEEGAfl POGREBNIK. Slovenci v La Salle in dar potrebujete pogrebnika se i* na to tvrdko in prepričani bo" J^j boste najbolje postreženi, ker ta^l je najboljši ter mnogo cene) dnigi. 1C„ V slučaju potrebe rešilni ^ (ambulance) pokličite nas P° . ^ f nu, ker smo vedno pripravljen' dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. ^ POSTREŽBA TOČNA VSA11 W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas' ^ Cor. 2nd and Joliet St., L« Sata- Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. N. W. Phone II13 STENSKI Velika zaloga vsakovrstnih in firnežev. Izvršujejo se ^sk^ varska dela ter obešanje s a papirja po nizkih cenah. kChi. Phone 376. 120 Jefferson St. K. VI- JO N. W. telefon Li£T< 556 Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje EAGLE EXPOEJ wsnas ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ott tekfou 405 S. Bleft St., ItWkjL