Št. 38.

V Trstu, v sredo 21. septembra 1881
Tečaj VI.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
t V eJlnoiti J« iuo(<
»EDINOST« izhuju vi.ilo »redo; miia za vs<j lato jo 4 gM. 40 kr., za pilu lota 2 f?ld. 30 kr., za Sotrt lotu I gli|. 20 kr. — Posuntziie št-vilks nri upravnlltvu in pa tmtlk-ih v Trstu so dobivajo po Bkr. — Sarotnine, roklamudjđ in inzerate prejemu Upravništvo »vit Zoota 5«.
Vsi dopm so pollljiiio Uredništvu «vl«8. Lazzaro- Tip. Iluala; vaak inor.i biti frunkiran. Rokopisi l»roz posolino vreilno»ti so no vračalo. - Uztrati (ri/.ni vrsti iia/,iniiila Iti p»slanic«] no zaruftutiljo po pogodbi — prav cono; pri kratkih oglasih z drobnimi Črkami so plufiujo za vsako bosodo I kr.
Volilci V. okraja!
Hvala Vam za skazano mi čast in ncomahljivo zaupanj« s tem, da ste me zopet izvolili za Svojega poslanca v mestni in deželni zbor.
Vaše moSko postopanje je dokaz, da se zavedate svojih volilnih iu ustavnih pravic in ponosno gledajo na Vas vsi, kateri se borć za ustavnost, svobodo in pravo.
Ker pa si ne morem obečati vspešnega delovanja v zboru, katerega večina je na uže znani način postopala protivno vsa-cemu naŽelu svobodo in ustavnega živenja in ker vidim, da v sedanjih razmerah ne bi mogel pripomoči k temu, da bi so z'agale po mogočosti koristi okolico s koristmi mesta, — odpovedal sera se častnemu poslu in polagam s tem izročeni mi mandat zopet v Vaše roke.
Slava Vam!
V Trstu, 16. septembra 1881.
Dr. Josip Biziak,
odvetnik.
Volitev na Opčinah.
Kako sodijo o volitvi na Opčinah Slovencem prijazni časniki, naj priča to le:
•Triester Tagblatt« od 13. t. m. piše:
Z Opčin je krasen, po pravici občudovan razgled. Popotnik stopi izmej kraških kamenenib grobelj nanagloma na morje, katerega plima mu globoko pod nogo otsinja, zamaknenim očesom gleda krasno panoramo, katere središče je Trst. Imenu Opčino je vknijgah za popotnike pristavljena zvezdica i mej turisti ima dobro Ime. Od zdaj pa mu je častno mesto zagotovljeno v ustavnej zgodovini Avstrije, od zdaj Ima tudi mej vsemi prijatelji pravice in svobode dobro ime.
Volilci na Opčinah so si pridobili lepo zaslugo za ustavno pravico in ustavno svobodo v Avstriji.
Minolo je nad tri mesece, kar smo se pečali na tem mestu z stvarjo, o katerej tu govorimo. V seji tržaškega mestnega sveta od 27. maja je poročal odsek, ki jo bil za to Izvoljen, o volitvi zastopnika petega okoliškega
okraja, gosp. Dr. Bizjaka. Odsek je spoznal volitev za neovržljivo ter priporočal postarove-ljavnej navadi v zboru, naj se potrdi.
Postaroveljavnej navadi je bil ta predlog volitev preiskavajoče komisije na glasovanje dan In — z vseini razen treh glasov se je izrekol zbor zoper veljavo te volitve. Razgovora pred glasovanjem ni bilo, vsaj ne v javnej seji.
•Razumljiva je, tako srno pisali v štev. od 30. maja, govoreči o tej stvari, razumljiva je važnost tega početja, katero v parlamentarnoj zgodovini vseh dežel nema primere.«
•Po zakonih je veljava volitve odvisr.a od dveh pogojev: od zakonite volitvene zmožnosti izvoljenca in od pravilnega postopanja pri volitvi, da jurididno ne more nastati dvoinba, je li so volilci v resnici svobodno in brez vpliva pri volitvi svojo voljo razodel!. Ko sta ta dva pogoja spolnjena, ko je volitvena zmožnost izvoljenca nedvomljiva, ko se je volitev pravilno Izvršila: tedajje izvoljeni polno opravičen ud onega zbora, v kateri so ga poslali njegovi volilci..
•Ako bi bilo le od volje veČine katero par-lamentarične skupščine odvisno, kdo se ima nje vdeležiti, tedaj bi nikder i nikodar ne bilo manjšino. Stranka, ki ima večino, ne bi zastopnikov nasprotne stranke puščala k razgovorom, opoziciji bi se brez milosti vrata pokazala,«
"Tržaški mestni sv6t je v petek poskusil na tak lahki način iznebiti se opozicije, manjšini sapo zapreti. Gosp. dr. Bizjak velja za zastopnika politiških načel manjšine v našem mestnem svetu, politiške stranke, katera se prizadeva za vresničenje enakopravnosti vseh narodnosti tudi v Trstu, kakor jo zagotavljajo državni osnovni zakoni vsem deželam avstrijske države. S kratka, Bizjak je Slovan, poslanec slovanskih prebivalcev naše okolice, in za Slovane, moj Bog, za Slovane se pri nas v Trstu vendar no bomo toliko brigali: če hočejo u-stavne svoje pravice rabiti, vržemo jih skoz vrata!«
Ali Slovani, ki v tej okolici stanujejo, dokazali so predvčeranjim na Opčinah, da se ne dajo tako lahko iz lastne hiše metati.
Ker so zopet izvolili poslanca, katerega je mestni svet na tako čuden način iz svetovalnico otgnal, uprli so se slovesno in glasno po-Čenjanju, ki ustavno pravico volileov uničuje in
Podlistek.
Bolo Cirila i Hetoda«
V spomin 6. julija 1681.
Spisal Jaromir Volkov. II.
(Dalje.)
Omenjena avdijenca je trajala skoraj štiri ure i vse mogoče se je ukrenilo, da se je odlikovala od vseh, kar jih je videl Rim uže več nego dvajset let.
Dne 6. julija je bil zadnji dan prvega Cirilovega i Metodovega praznika v Rimu. Po želji samega sv. očeta se je napravila v počeščenje slovanskih blagovestnlkov v Vatikanu -beseda« Ko stopi papež v družbi več kardinalov. Škofov i prelatov v veliko dvorano mej slovansko občinstvo, zaorl veličastno i pre-ganl|iyo staroslavna Cirilova pesen .llospodi, pomlluj nvt. slov.
pevski zbor, ter jo nadaljuje.-
Jesu Kriste, pomlluj ny! Ty spaso všeho mira Spasiš ny i usly3lž Hospodlne hlasy naše! Daj nam vSem Ilospodlne, Zizn a mir v zeml Krlež, KrleS, KrleS.') f< s L- Ta Pesen Je Prvi 1 najstarejši spomenik krščanstva na Verjetno je; da sta jo zložila blagovestntka sv. Ciril i
') Krlež skrajšana beseda iz kyrie elelaon, pomenju: Pomlluj nas!
parlamentarizem mej burke meče. Oni so so uprli temu, da so poskuša mestni ustav za Trst, a ne avstrijski osnovni zakoni, za ustavno pismo prebivalcem okolice vsiliti.
Boj, kateri bijo volilci petega okoliškega okraja, resnično je boj za ustavno svobodo, za parlamentarne ustanove, za državno osnovne zakone v Avstriji. To je čestitljiv boj, in uver-jeni smo, da ga bodo do konca bili,' pogumno, stanovitno, brez spotlkljaja.
Volilci na Opčinah so si pridobili lepo zaslugo za ustavno pravico in ustavno svobodo v Avstriji.
Dunajska Trlbilne od 14. t. m. o tej zadevi to le piše:
Ne vemo, kako prijateljstvo je mej tržaškimi mestnimi očeti i mej «W. Allg. Zt.» in ali je glas, kateri jo omenjeni časnik včeraj iz Trsta prinesel — glas namreč, da mestni svet na Opčinah zopet izvoljenega dr. Bizjaka ne potrdi, kakor je to storil pri prvoj volitvi, i da vzroki ne bodo ni politični ni narodni. Nu, vzroki Bizjakovega nepotrjonja bi mogli biti mestnemu svetu, ki je tudi deželni zhor za mesto in okolico, le edino ti, da v petem oko-ličnem okraju izvoljeni nema pravice do poslanstva, ali da se pri volitvi nI pravilno ravnalo i so jurldlčno ne more dvomiti, da so volilci svobodno 1 brez vpliva pri volitvi svojo voljo razodell. Ta dva pogoja za veljavo volitve, volilna pravica in pravilna volitev, spolnjena sta bila uže pri prejšnjej volitvi dr. Bizjaka v istem okraju tako celo, da je morala komisija, ki je volitev preiskala, potrditev priporočiti. Pri vsem tem jo mestni svet ni potrdil in sicer brez razlogov.
Nobeden izmej večino ni trdil, da dr. Bizjak nema pravice izvoljen biti, ali da se volitev ni pravilno vršila. — Te dni je bil Dr. Bizjak zopet Izvoljen in sicer z veČino nad dve tretjini (z večino štirih petin. Uredn.) iu z vso providnostjo, kar pravilnost volitve neoporok. ljlvo zagotavlja.
Pri vsem tem hoče večina mestnega sveta dr. Bizjaka zopet zavrnoti, če je organ mini-sterskih kandidatov dobro podučen in ker ne-potrjenja ne bo mogla opravičiti s tem, da dr. Bizjak nema pravice izvoljen biti i da je bila volitev nepravilna, kakor to tudi pri prvej nje-govej izvolitvi ni mogla, in ker zanjo, kakor se trdi, ne bodo vplivni politiški in narodni
nagibi, kateri tudi za mestni svet, ako hoče spolniti svojo dolžnost I po zakonu ravnati, tudi v tein prašanji no smejo nobenega pomena imeti: tedaj je le samovolja, surovo sic volo sle jubeo, po katerem delajo ita|janlsiml v tržaškem mestnem svetu in s parlamentarizmom burke delajo. Upamo vendar, da se v Avstriji najdejo še sredstva, da se mali tržaški trinogi v kozji rog ugno. Za zdaj si moramo pridružiti hvali, katero daje, ..Triester Tagblatt« vrlim volilcem.
Rogoviljenje v Istri.
Užo večkrat Rino govorili, kako nenaravne so razmere v Istri, kako italijanska irredentovska stranka dobiva vedno več tal i hrvatsko ljudstvo gmotno I moralno gonobl; omenili smo tudi interpelacijo dr. Conslantinlja na vladnega komisarja v istrskem deželnem zboru ter jej pristavili potreben komentar. Dopis iz Pazina v Tribtlne o dr. Conetanti novih delih govori takole:
TukajŠno društvo »Socleta dl mutno soceorso Principe Rudolfo« jo imelo zbor. Kdo je nasvo* to v al in prlporočeval, naj so imenuje društvo le »Societa di mutuo Boccorso, i naj ne nosi več imena nastolnikovega? Dr. Constantini. Ta predlog je pobral nek profesor ter se nI sprejel.
Lekarnišk pomočnik je demonstrativnim kašlja njo lil in pluvanjem dražil necega častnika, a opazilo se mu je, naj to opusti, ako mu je draga zdrava koža. Kdo je zarad tega tožil častnika vojnemu ininlsterstvu? Dr. Constantini. To se ve, častnikovo vedenje je bilo za spodobno spoznano.
Osmošoleč italijanske narodnosti jo bil pri zrclostnej preskušnji i/, enega predmeta za dv.i meseca reprobiran. Zopet je bil dr, Coustant.nl tako drzen, da je slovanske profesorje, ki so tudi udje izpraševalne komisije, javno dolžil pristranosti, iti italijanske ude omenjene komisije napadal ter jim očital, da nemajo poguma i se za Italijane ne potezajo. Italijanskega jezika učitelj, ki je bil tudi v komisiji pričujoč, zavrnol je ščuvalca ter mu zaprl besodo z opazko, naj ne govori o rečeh, katerih nič ne umeje.
Kdo je z smešni in zahtevanjein, naj se sestavi gimnazijalna deputacija, v blato sedel? Dr. Constantini. Od deželnega odbora zavrnen
Metod sama, ali pa nju učenci. Po končanej pesni so prišli na vrsto razni govori i deklamacijo v vseh slovanskih jezikih. Da, celo Latinec i Lah sla se pri tej priliki oglasila, veličajoč i s primerno besedo naša slovanska veleblagovestnika.
H koncu teh govorov, v vezanej i nevezanoj besedi, oče papež Še blagoslove vse pričujočo ter s tem zaključi prvo vse-slovansko akademijo v daljnem Rimu, gotovo v dobrej nadeji, da bo vse to imelo blagodejne nastopko i da porodi veliko dobrega sadu....
Pri tej priliki naj Še omenimo, da je papož dal kovati v spomin 5. julija t. 1. 1500 srebrnih svetinj s podobo sv. Cirila i Metoda z naročilom: naj so razdele mej slov. romarje.
Prav v ta spomin se je kovala tudi v zlatej Pragi svetinja, katera na licu kaže podobo očeta papeža Leona XIII. z napisom staroslovanskim: »Dia wsi jedyno sut;« na hrbtu pa podobi sv. Cirila i Metoda z napisom: »Molite sia o nas!.«
Stolno mesto naših bližnjih bratov Hrvatov je zadela lansko leto po hudih potresih velika nesreča i mestno prebivalstvo je v britkoj tugi plakalo. Dne 5. julija t. 1. pa jo Zagreb spet pokazal veselo lice. Meščanstvo je v velikej radosti svetkovalo prvi vselovanski dan solunskih bratov Cirila I Metoda; na raspokanih hišah i palačah so plapolale krasne narodne zastave, i pela se je v slovanskem jeziku slovesna maša, katero je papež sam naravnost iz Rima prav rad dovolil.
Pa ne snmo v Rimu i Zagrebu se je ta dan slavno poveličeval, temuč tudi po vseh drugih mestih i deželah, kder bivajo Slovani,spomin jal seje narod hvaležno svojih prosvetiteljev.
Pri tej priliki podajamo dragim rojakom še te le pomislike, opazke i opomine:
Mi Slovanje imamo pozidane cerkve, kapelice in altarje mnogokrat v čast svetniku ali svetnici, ki sta nam v narodnem oziru popolnoma tuja. Kaj li bo našemu narodu posebnega n. pr. as. Pantalon, Marcelin, Kvirin, Tiburcij, Kordula, Glkerija, Blan-dlna i. t. d.? Naša prva domača svetnika pa v tem oziru skoraj popolnoma zanemarjamo i tako sebi i narodu veliko sramoto delamo. Kdo li imamo pozidano kakšno cerkev v čast sv. Cirilu i Metodu? Kde nahajamo njiju podobo vsaj na stranskem altarji ? kde so pozidane vsaj majhne kapelice ob cestah ali raspotjih? Vsega tega skoraj nikder ne nahajamo. To jo nehvaležnost I nemarnost osobito onih domačinov, ki imijo v tem oziru mej narodom prvi vpliivuo besedo. Ne zanemarjajmo na tak način nič več svojega vlastnega srca i milega naroda. Poprimimo se deia i začnimo vzajemno popravljati vso, kar so do zdaj naši predniki v tem oziru zanemarili. Napravili smo bratovščino sv. Cirila i Metoda, pa niti malega prostora za cerkvenimi vrati nemamo našima prvima blagovestnikoina. Je li to pametno i pravično? Mari tako kažemo narodni ponos na domaČa svetnika? Obkladamo ju res z natlačenimi prošnjami, naj pomozita združiti Slovane v sveto jedinost, ali po drugej strani pa ju preziramo v spodobnem počeščenju, katero sta po vsej pravici v velikej meri od nas zaslužila. Po jednej strani se obračamo do njiju s ponižno prošnjo, po drugej pa ju na vsemogoče načine žalimo, ker delamo osobito v narodnem oziru prav nasprotno temu, kar sta ona učila.
V tem oziru smo Čitali do zdaj jedino res prav veselo naznanilo v »Zgodnjej Danici,« list 33 t. I. Ljubljanski knezo-škof preč. dr. Ivan Zlatoust piše v svojoj okrožnici dno 19. julija t. 1. zaradi novo cerkve Jesusovega srca, ki se je v Ljubljani začela zidati, — poleg druzega tudi to le: S posebno milostjo
EDINOST
pritožil s« je na naučno ministeratvo, ki je [>ri tožbo lavrnolo z opazko, da Ireba poleg starih poznati tudi nove dotične zakone in nka/e. Dr. Constantiniju je bilo le /a prazno demonstracijo zoper nemško učilišče. Nek slovanski duhovnik se je pritožil v slovanskej vloyi Constantiniju, kakor pazinskemu županu zarad draženja in krivie, ki jih mora kakor Slovan trpeti ter je imenoval oskrbstvo necega občinskega opravnika pašlno gospodarstvo.
Dr. Constantinl, ki se svojimi klienti dobro hrvatski govori, ni reSil te vloge ter izrekel v uredskem dopisu, da hrvatski ne umeje, vendar je poslal slovansko vlogo okrajnej sodnijl, da je duhovnika zatožil. Lansko leto so se tiskali v »Cittadino«, letos pa v rudečkarskem »Indi-pendente«, organu Constantiuove stranke, iz Pazina članki, ki so se obračali posebno zoper značaj pazinske gimnazije In zoper posamezne nje učitelje tako strastno I napastno, da jih jo državno pravdniStvo zaplenilo. Ali bo gosp-Constantinl, ki v svojej interpelaciji na vidoz tako očetovsko skrb za pazinsko gimnazijo razodeva, morebiti tajil, da so pisci <uiili člankov v njegovem taborji?
Le mlmogredć bodi omenjeno, da je listi načelnikov namestnik italijanske kazine, o katerem je »TribUne« povedala, da pri javnih zabavah in tudi drugod tako rad »marjetice« nosi Constantinljev sin; da je dr. Coslanlini srčen prijatelj onega pičenskega občinskega opravi-telja, ki je javno izrekel, da je cel Irredentisl, i na praSanje, od kod to izhaja, odgovoril, naj s« o tem pri gosposiah popraša.« — Pri ffosposAahi to moramo povdarjati, i naše gosposke teh besed ne morejo prezreti, ako niso brez uha in sluha«
Deželni zbori.
Oorilkega zbora 5. seja, dne G. septembra. Stavljeni predlog, naj se uvrste mej elementarne škode, katere imajo pravico na odpust ali znižanje davkov, tudi suša, premraz, slana in trtna uš, sprejel se je v šestej seji brez daljšega razgovora.
Na vladno vprašanje, glede preuredbe administrativnih služeb, sklene zbor, naj se sedanje področje občin v ničem ne promeni In da ustanovitev okrajnih zastopov nI potrebna.
Kmetijskemu društvu so dovoli 1170 gld, letne podporo in sklene, da gro nadzorstvo do-želne kmetijske Šole deželnemu odboru.
Prošnja dolenjskih občinarjev, zastran ločitve davkovskih občin, izroči se deželnemu odboru, da v prihodnjem zasedanji predloži načrt dotičnoga zakona.
Za poslopja, potrebna kmetljskej šoli, dovoli se 30.000 gld. 22.000 za slovenski, in 8000 za italijanski oddelek.
Prošnja županstev političnega sežanskega okraja, naj se nalaga davek onim, ki se ženijo in izselujejo, izroči so v pretres deželnemu od" boru.
Obrtniškej šoli v Marianu se dovoli 800 gld. podporo, odboru občinskega muzeja v Ogleji pa 150 gld. in dvema učencema na kmetljskej in gozdnarskej šoli v Križevcu po 00 gold.
V 6. seji dne 9. Reptembra izreče zbor svoje mnenje, da bi ugajalo občinski zakon tako promeniti, da se sprejme v občinsko zvezo vseh občin vsakdo, kdor trajno in nepretrgoma v njih stanuje, brez ozira na to, ima li domo-
vinski list, ali ne ; vendar pa bi se ne smel nikdo siliti, da se odpove pristojnosti, katero j<' uže poprej imel v katerej drugej občini.
V	T. in zadnje j seji, dne 10. septembra se je izvolila komisija za pregledovanje in presojanje reklamacij o zemljiškem davku.
V	deželni odbor je bil izvoljen zopet dr. Tonkli, za namestnika pa g. g. Faganel in Kocijančič.
Potem se je zbor razšel s Živio in Evvlva klici na cesarja.
Dopisi.
\ Trstu* 18. septembra.
(Pro dom.) Mi gotovo nismo Bog vedi kako navdušeni čestilci g. dr. Bizjaka, akoprav menimo, da on nI slabši od drugih njegovih tovarišev; ml se tudi nikoli nismo zanj posebno ogrevali. A kakor narodnjaki smo dobili zaupanje vanj takrat, ko je vložil pri tržaškej trgovinskoj sodniji znano slovensko tožbo, o katerej so slovenski i Slovencem prijazni časniki na Blzjakovo hvalo mnogo pisali. S tem dejanjem se je prikupil tudi tržaškim okoličanom i prav to je vzrok, da so ga volilci petega okraja tržaško okolice letošnjo spomlad izvolili v tržaški mestni zastop i deželni zbor. Volitve, kakor znano, mestni svet ni potrdil; razpisana je bila nova in zopet je bil z ogromno večino izvoljen dr. Bizjak. Ali pri tej volitvi so nobeden izrnej volilcev nI oziral več na dr. Biz-jakovo osobo, tu je šlo za višje politične namene, za ustavna načela, za pravico, čast in poštenje volilcev samih. Mestnega sveta večina je Bizjakovo volitev ovrgla samovoljno, brez pravice, brez razlogov; grešila je zoper načelo, katero je bilo od nekdaj do tržaškega letošnjega terorizma sveto vsem parlamentom, tudi onemu v Abderil S tacim Še nikoli l nikodar slišanim postopanjem jo razžalila in razdražila volilce, ker jim je vzela prvo ustavno državljansko pravico, svobodno volitev ter jih uvrstila mej sužnje. Volilci so bili tedaj dolžni, zadoščenje dati raz-žaljenej ustavnej pravici, oteti svojo čast i poštenje ter odločno pokazati, da mestnemu svetu niso zaničevani robi, ampak svobodni državljani v polnej zavesti ustavnih pravic. Zato za nobeno ceno niso smeli voliti druzega, nego dr. Bizjaka, brez ozira na vse ono, kar mu sovražniki očitajo. To mora biti jasno vsacemu, kdor ima političnega razuma le toliko, kolikor je za nohtom črnega. To je biJojasno našim volilcem, ne pa nekaterim našim visokoučenlm možem, ki nosijo visoko politiško »štulo«, na vse zadnje pa se nesmrtno osmešijo, to so naši »dli majorum gontium«. Vsi časniki, kolikor jih ne spada v Irredento, ali pa mej Schonererje, hvalijo in slavijo volilce na Opčlnah; le berite »Triester Tagblatt«, »TrlbUne«, »Slovenca«, »Cittadino« itd. kako vrlim našim volilcem čestitko, ker so oprali parlamentarno načelo, katero jo tržaški mestni svčt oskrunil. — Žal in res sram nas je, da tć pohvale ne moremo dati dvema slovenskima časnikoma. Mraz je nas pretresel, ko smo brali v »Slov. Nurodu«, prvem in velezaslužnem organu slovenskega naroda, tole nepremišljene besedo: »Na Primorskem, kakor je videti, še ni konec zmešnjavi« Ali domislili smo se na dopisnika iz Trsta, I potem je bilo nam vso jasno, ker dopisnik iz Trsta ima posebno moč, da moti tudi jasne glave, kakor bi jim dajal opium; a naj to uže bo, ker ta omotica k malu shlapf.
Drug slovensk časnik, katerega se v resnici sramujemo, on je; preljube/njiva »Soča«; on je velik filozof preprostemu kmetu, i še večji po-litikar neučenemu ljudstvu. Z slastnim (?j veseljem je pozdravil nepremišljene »Narodove« besede ter jih vrgel na »Edinost«, a ta teški kamen je otletel od »Edinost« »Soči« na prsa. Nadeja, da drugI časniki nas obsodijo, ni se spolnlla. Z besedami, obrnenhni proti nam in opirajoč se na omenjene »Narodove« besede, zaklicala je; »Bomo videli, kaj porečejo pa drugi.« — In drugi so v resnici govorili; govoril je celo Skreyšovski — za nas, ne za »Sočo,« ki je bila uže mnogo bitov, pa je bila še vselej pobita, nedavno v Tolminu, zdaj pa na openskej višavi; i to je čisto naravno, ker ne more krotiti strasti, ki vr6 1 se pene v njenem kotlu; od zelenega študenta, kije sedel na visocega konja, tudi ni pričakovati mirne krvi, kako li političnega razuma 1 I če je pri tem še zloba vmes, naravno je, da poleg zlobnega soseda najboljši človek ne more v miru Živeti; vsako, še tako dobrohotno prizadevanje je brezvspešno. —Prav zato je mej »Sočo« in »Edinostjo« pri sedanjih okolinostih sprava nemogoča, ker prepir ne izvira iz političnih, ampak iz sebičnih razmer. »Edinost« vodno bolj tudi na Goriškem izpod-jeda »Soči« korenine in gosp. prol'esor Glaser je storil velik greh, ker jo je v «Slov. Gosp.» pohvalil, na «Sočo» pa pozabil — hinc illae lacrlinael
Nas tolaži čista vest, da prepira nismo ni iskali ni budili in z veseljem podamo vsako uro roko v spravo, ako se odkritosrčno sprejme, ker nas no vodi nobena zavist, nobeno sovraštvo, noben dobiček l nobena zguba: »clara pacta, boni amiciN če ima »Soča« le voljo. — To so tisti grehi, katere ima »Edinost« na svojem srcu, to je tisto puhlo in predrzno zbadanje katerega nas dolži »Soča,« to so tiste psovke, o katerih ona govori; a menimo vendar, da nema pravice očitati psovk tisti, kdor zasramuje človeka v javnoj službi s priimkom: »umazani lz-vrŽek.« Kdaj smo se mi tako spozabili?! Mi se trudimo s podukom i prijaznimi, po potrebi tudi ostrimi svarili za blaženost našega narona, ker se držimo sv. Avguština besed: Na žlico med6 ujamem več muh, nego na sod kisa. »Soča« ima nasprotno načelo, ona brezobzirno In brezdušno napada, Katero načelo je boljše, to kažejo uže žalostni nastopki, sodbo o tem z mirnim srcem prepuščamo svetu.
»Sofia« si v svojej nozrelostf i strasti sama grob koplje. Mi jej v tacih okoliščinah ne moremo dajati sveta, ker se jej dozdeva, daje visoko nad nami; vendar pa bi prav storila, ako bi v vse šla in bolj zase skrbela, da si pridobi potrebnega vpljiva tam, kder jej prav zelo treba. Kako bi ona mogla umeti tržaške zadeve, ker še svojih ne umeje; slabo znamenje, da jo goriški volilci na cedilu puščajo. Naj tedaj nas pušča v miru, če jej je drago, kajti zagotavljamo jej, da se boja ž njo ne bojimo i da bomo nje napade uŽe znali po vrednosti odbijati.
»Narodov« dopisnik pa naj se le pomiri; društvo »Edinost« nema nobene razprtije, niti g. Malalan ni razžaljen, ampak zadovoljen, da so jo zgodilo tako, kakor se je, kar mu Iehko črno na belom pokažemo. Tudi bi prašali dopisnika, ali more biti kandidat, kdor ni volilec. Da so volilci zopet Bizjaka volili, to ni krivda strastni dopisnik »Naroda«, za katerega se volilci in tudi drugi tržaški Slovenci brigajo toliko, kakor za lanski sneg. — Smolo ima do-
pisnik in to je vse. Naj pa nam ne bode hud, ako mu rečemo, da si preveč domišlja. Trnll njega nobelen ne išče, pač pa je zatožen pri vladi nek sodelalec »Edinosti« in kedo ga je zatožil In še po krivici zatožil ? To vse so fakta, ne ČenČarije in kakor so rogovileži v »Neue freie Presse« in pri namestnlštvu tožili neko narodno društvo in mu celo perfidno podvrglj neko sliko, tako slutimo, da prav iz istega taborja izvira tudi ta zatožba, in kam meri njih cilj? Da bi zadušili vse, kar je dozdaj zdravega, narodnega života v Trstu samo zato, ker mrze na osobe, pri narodnem delu v Trstu silno potrebne. Kaka doslednost je v dopisih v »Narodu«? Enkrat jim je odbornik »Edinosti«, g. M. najgrši človek, v zadnjem dopisu pa ga stavijo v eno vrsto z g. Nabergojem. Ker dopisnik v svojej abotnej strasti nič druzega ne vidi, nego to, kar želi, da bi bilo, namreč razpad vsega, zato ga fakta vedno oporekajo. Će prorokuje, da bo črno, pride gotovo belo; In prav zato, ker on »Pechmaier« pravi, da neko društvo L, ne dobi protektorata neke najvišje osobe, smemo skoraj zagotavljati ono društvo, da ga dobi. Facta loquuntur in dogodbe bodo še in vedno govorile proti strastnemu dopisniku z očividno slabim namenom. Mi torej mirno gledamo v bodočnost, dopisnik »Narodov« naj le grdi, črni, kakor mu ljubo; enkrat se naveliča, saj se celo naveliča stara klepetulja; a mi bomo še nadalje delali po svojem najboljšem prepričanji za narod na Primorskem.
O tem, kar seje godilo mej odborniki »Edinosti« in na Opčinah je dopisnik očividno slabo podučen; mož je sicer raztegnol svoje čutnice i tipala, a naletel na prepir, napravljen samo njemu na čast, kajti na Občinah je bilo prav lletno in imeli smo se vsi prav dobro, samo dopisnik ni nič umel.
Podgradoui, dne 5. septembra.
Jako lepo se je pri nas praznoval dne 18. avgusta rojstni dan Nj. velič. 'cesarja. Uže na predvečer so pokali možnarji, in ljudstvu naznanjali, da bo jutri veseli rojstni dan našega premllega očeta in cesarja Franjo Jozipa. Dne 18. ob 4. uri zjutraj se je počelo zopet strela-nje, da so se hiše tresle. O 8. uri so se zbrali c. k. finančna straža, c. k. žendarml in vsi veterani pred palačo c. g. viteza Vico-ta, od kodar so šli z godbo v Hrušieo k sv. maši.
Po dokončanem sv. opravilu so zagodli godci v cerkvi cesarsko himno in potom se vrnoli zopet domu.
Ves dan je bila godba, zdaj tu, zdaj tam, in to do mraku.
Ob mraku pa je bil tako zvani uzapfen-streich» in to je bilo znamenje, naj se vsi povabljenci snidejo, kar se je tudi zgodilo. 0-groinno število domačih in iz drugih vasi povabljenih in ne povabljenih se je zbralo pred pivarnico gosp. Pirca, kder so se počeli u-metni ognji spušati. Ognji so bili tako lepi, da ne le Podgradci, temuč tudi drugi niso še •nakih videli. Za to izvrstno napravo se imamo zahvaliti č, g. vit. Vico-tu. Po tej veselici se je napotila z godbo vred vsa družba k večerji v gostilnico g. Vičlča. Dvorana je bila krasno o-krašena, napravljen je bil tudi lep slavolok s prapori pred glavnimi hišnimi vrati. Mej večerjo je bilo več lepih govorov, ki so se vsi pozdravili s živio-klici.
G. c, k. sodnik, Anton VUentinl, je povda-rjal važnost dneva s prav jedernatimi besedami; gospod zdravnik V. Kornmuller važnost
sedanjega svetega očeta papeža Leona XIII. se je letos vprvič po vsem katoliškem svetu obhajal god as. Cirila i Metoda, od katerih so naši rojaki i sosedje prejeli katoliško vero i omiko, naj bi od Boga sproslla nam katoličanom stanovitnost, ločenim od Živega studenca Čisto vode pa razsvetljenje, da 1)1 bili vsi Slovani zjedinjeni z sv. Petrom i rimsko Cerkvijo. Zato smo tudi sklenili, da ss. Cirila i Metoda v novej cerkvi po nobenej ceni ne izpustimo, ampak njima četrti altar v posebnej kapelici posvetimo.«') PrevzviŠeni i veleprosvetljeni knez i vladika
') Nuj povemo tudi, kako se sv. Ciril 1 Metod obrazujeta, oziroma slikata. Videli smo mnogo podob teh dveh svetnlko v vslovanskih l nem. škili knjigah, pa tudi na malih spominskih podobicah; malo kde pa smo zadeli na pravo i resnično predstavo. Sv. brata sta stopila v samostan, da sta Imela v tihem mirnem žlvenju lepšo i ugodnejšo priliko pripravljati se za veliko delo, katero sta namenila Slovanom. Zavoro te okolnosti pa ne trebamo obrazovati niti sv. Cirila niti sv. Metoda v meuiškej kutl. Pod vso kritiko pa je podoba sv, Cirila v kuti z kapuco čez glavo; da se nam predstavlja kakur kakšen »bavbav.« Menihi, ki so Živeli v samotnih mrzlih puščavah, imevaliso res kapuco čez glavo, da so 6e zavarovali pred nevrćmenom, l prav svetniki iz te vrste se lehko tako naobrazujejo; ali sv. Ciril i Metod sta Živela le malo Saša
v meniškej obleki in ne ko meniha, pa še takrat v toplem orijentu v samostanu pod streho: torej v takem položju njima lil trebalo staviti kapuce čez gluvo. Prav tako je tudi pod vso kritiko, da se bi dva naša svetnika naobrazujeta večidel ko okolo sedemdesetletna sturea in sicer tako, daje sv. Ciril ko star menih, sv. Metod pa še ostareleji škof. Sv. Cirila i Metoda je treba naobrazovatl poleg zgodovinskih podatkov ko moža okolo ll)—15 let. torej v najboljših moških letih. Ciril je videti nekoliko mlajši 1 manjši od Metoda, Po obrazu sta zadeta nujbolj na velikej podobi: »Pflchod ss. Methoda. A Cyrilla do Velehradu na MoravJS za časfiv Rostislava, krile Velko-moravy 863. Na pam&tku 100o letč slavuosli obračeni Slovanfiv na viru Kristovu v r. 18G3.«
Ljubljanski je s tem novim činom dal po/ebno svojej duhovščini, pa tudi slovenskemu narodu, prav lep izgled, in upamo, da se svečeništvo oklene s čvrstim duhom i delom vladikovega vzgleda.
Če je Slovan za vsako drugo prejeto dobroto rad hvaležen, naj bo v prvej vrsti tudi svojima največjima dobrotnikoma sv. Cirilu 1 Metodu. V prihodnjič nam je treba naša blagovestnika tudi s tem čestiti, da bomo dajali novorojencem pri krstu prelepi interni: Ciril i Metod, oziroma: Cirilica i Metodica. Teh svi-tlih imen je mej našim narodom še vso premalo, a tujih, čudnih pa vse preveč.
Ali ne le da naš človek Čestokrat ne daje vredve česti i hvale sv. Cirilu i Metodu, on ju promnogokrat celo žali z lastnim spačenim jezikom. To stori vselej, kadar brez potrebe govori tuj jezik.
Slovani Tvoj jezik je krasna milina, a govor njegov je divna lepota, ki ima v svojej vlastitosti nekaj resnično vzviše-
Sv. Cirila i Metoda je treba slikati ali risati v polnem cerkvenem ornatu ko vladiki po orijentilskej Šegi. Vselej oba v jednakej cerkv. obleki. Sv. Ciril drži v destiej roki križ, v levej pa dolgo razvito listino, na katerej se razločno čita po rednej vrsti Azbuka. Sv. Metod drži v desnej roki odprto knjigo: sv. blagovestje (evangelje), v levej pa sliko sodnjega dne. Natanko se ne more Še dokazati, ali sta rabila pri cerkvenih svečanostih po orljentalskej Šegi vladlško krono ali pa po rimskem obredu infulo. Podobe nahajamo obojega obraza. Najbrže so isvabje prvikrat Cirila I drugikrat Metoda tudi zaradi tega orijentalskega običeja pred papežem v Rimu tožili. Mogoče jo tudi, da je sv. Metod na papežev migljaj pozneje to navado opustil ter rabil Infulo mesto krone, — da je tudi s tem grde nemške nasprotnike nekoliko potolažil.
Pis,
nega i plemenitega. Otresi se zastarele grde razvade: daj za vselej slovo tujstvu in govori i piši vselej i povsod krasni svoj jezik, — da tako postaneš vreden čestitelj svojih narodnih pro-svetlteljev sv. Cirila i Metoda,
O slovanskem jeziku na drugem mestu nekoliko več.
V spomin na letošnje imenitno potovanje v večni Rim podajemo še dragim rojakom mesto kovanih svetinj:
Detet zapovedi Slovanu.
1.	Veruj v srečno i slavno prihodnost Slovanstva.
2.	No govori z bratom v tujem jeziku.
3.	Posvečuj svoje duševne i telesne sile svojemu narodu.
4.	Ko solnce čista naj bode tvoja ljubezen i delalna vera do naroda i domovine.
5.	Ne mahaj po svojem bratu Slovanu, ni z jezikom ni s
palico.
6.	Ne ženi se s tujko.
7.	Ne kradi besed iz tujih jezikov I ne mešaj jih v svoj
govor.
8.	Ne pričaj lažnjivo zoper svojega brata.
9.	Ne želi škode svojemu bratu, ampak veseli se, ko vidiš srečnega.
10.	No želi si tujih stvari: ni jezika, ni običejev, ni veret ni cerkve, i ničesa, — kar diha s tujim duhom.
Rojacil držite se verno teb zapovedi, sv, Cirilu i Metodu v počeščenje i Slovanstvu na slavo.
Ker so se naši romarji uže vrnili nazaj iz Rima, vsak v svojo milo domovino, obrnimo se tudi mi zopet k svojemu predmetu.
(Dalje prihodnjič.)
EDINOST.
veteranov. Govoril je g. Kamelje, veliki župan v teiiji tudi prav lep'\ kako važen je ta dan in kako lepo je, da se s tako uda nosijo in ljubeznijo spominamo svojega vladarja ; preč. gospod Kralič, župnik v Slivji, je hvalil prelepo napravo tega veselega dneva s prav krepkimi besedami; preč g. Zajec, kaplan v Hruširi, jo naglašal tudi pomen denašnjega dneva in veteranov. Govorili so Se drugi gospodje o tej in onej stvari. Napitnice so se vršile Nj. velič. cesarju in hiši Habsburskej, i č. g. c. k. sodniku, A. Visentinu, č. g. vitezu Vico-tu in drugim pričujočim gospodom.
Točno ob 11, uri se je počel ples, kateri je trajal do 5. uri zjutraj. Pohvaliti moram posebno vredne Č. gospe, ki so k lepej tej veselici mnogo pripomogle. Bog živi vodjo veteranskega društva In vse tiste, ki so za napravo te veselice poskrbeli.
Iv. Jak...
M Podgradskega, 12. septembra.
Čitali smo zaporedoma dosti lepih naukov v predragej «Edinosti,« kako in kdo za po-vzdigo kmetijstva lehko dosti in več stori nego vse postave in vladni ukazi. Da je to resnično, tega smo prepričani, ker imamo tudi take vzglede mej duhovstvomin učiteljstvom. Le da so ti vzgledi zelo redki, in da se mnogo onih, katere ta sveta dolžnost obvezuje, pečajo raje z drugimi rečmi, tudi s takimi opravili, katera bi se lahko Jakobovim sinovom prepustila. Lehko bi navedel marsikakega pridnega pod-pirača v tem poslu, a boljše je, da o tem molčim. Vlada priporača svojim organom, naj čuvajo, da se kmetijstvo pravilno in umno vredi pa večinoma je to priporočevanje neuspešno, nahajajo se celo taki, ki vsak napredek z ne-vošljivim očesom gledajo in ovirajo, misleč si: kdo se bo z neumnim kmetom toliko bavil in ga podučeval, ako ne more živeti, pa naj pogine.
V našem okraju, posebno Podgradom je sadjarstvo na zelo nizkej stopnji, če tudi bi se lahko dosti dobrega sadja pridelovalo, zato bi trebalo obračati na to vso skrb, zanemarjati pa tudi ni čebelarstva, svilarstva in posebno živinoreje ne.
Pred nekterimi dnevi je počila Podgradom vest, da je neki c. k. organ nedavno s čudno neko lepo mislijo na dan prišel, ter jo tudi c-k. nameslništvu v Trstu objavil; predložil je namreč prošnjo, naj bi se Podgradom pleteni-čarstvo uvelo ter vprašal, kateremu plemenu vrbe bi tukajšno podnebje in zemlja naj bolj ugajala. Kakove obraze so gospodje v Trstu delali, ko so ta predlog naiega modrijana pre-čitali, to si lahko misli vsak, kateri pozna, kak svet ali zemlja je okoli Podgrada.
C. k. namestništvo mu je odgovorilo, naj premisli in preudari, da vrba zahteva dobre globoke zornije, naj zemljo analizira in pošlje analizacijo c. k. namestništvu, da mu hoče potem svetovati, kake vrbe naj sadi. Ni tedaj čudno, daje vse zaspalo: analizacij ko plete-niča krstvo.
Ta gospod bi boljše delal, ako bi se bolj brigal za kmetovanje, to jo : za sadjarstvo, živinorejo, čebelarstvo in gozdnarstvo in skrbĆl, da se navada kupčevanja z faši odpravi, ter ljudi prepričal, da se naš kmet more izkopati iz nadlog le umnim kmetovanjem in pravo vač-nostjo, katere tudi zelo pogrešamo.
Podgrad ima dovolj pripravne in ugodne zemlje, toraj na delo in v kratkem bo boljše.
Podgrajec hoče zemljo obdelovati, a ne a koši in pletenicami se baviti.
A. Z.
Iz Berolina 10. septembra.
Kakor pri vas v Avstriji časniki prinašajo razna mnenja o shodu ruskega in nemškega cesarja, tako ugibljejo tudi tukajšnji listi, kaj se je namerjavalo s tem shodom; večina pollti-karjev meni, da je ruski car popustil svojo slovansko politiko, približal se nemškemu sosedu, tam pomoči iščć zoper domače križe in težave; taka misel Nemcem kaj ugaja, kajti s tem bi bil Nemčiji pripoznan svetoven vpliv; česar si kdo želi, to rad veruje. NajverjetniŠe se mi pa zdi, da jo Aleksander se sešel samo iz udvor-Ijivosti, da bi se nekako osobno ali oficijalno seznal z svojim zapadnim sosedom. Kakov prijatelj je Nemec Slovanu, to se je videlo na bero-linskem kongresu.
Ker govorim uže o kongresu, naj omenim, da zborujeta tukaj dva kongresa, šah-kongres, in orijentalski kongres; k temu so vsi deli sveta razen Avstralije poslali svoje udeležence; iz Avstrije smo samo štirje; iz Italije jih je došlo blizu dvajset.
Tukaj se zdaj prav ozbiljno pripravljajo na volitve v državni zbor, vse stranke razglašujejo svoje programe in hvalijo svoje blago, in vsaka trdi, da le ona sama iskreno ljubi — domovino. Enako vašej ustavovernej stranki se morajo tukaj nacijonal-liberalcisanii tolažiti, ker jej
delo nič ne gre prav od rok, zgubljava vedno več — kopnega — pod nogami; saj se je tudi za časa svojega vladanja gibala mnogokrat v praznili abstrakcijah. Nekaka nezadovoljnost ge mora teh ljudi polastiti, ko vidijo, da je njih največji državnik vendar šei v — CanoRso. Te misli so se polastili tudi šaljivi tukajšnji listi, n. pr. »Ulk«, ki predstavlja Bis-marka, kako igra s duhovnikom šali; ta duhoven Bisinarka z svojimi Črnimi figurami prisili do remis, in ga zaničljivo pogleduje, tudi družba, ki igro opazuje, posmehuje se velikemu državniku.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Nai cesar je v Miškolcu pri dvornem obedu napil ruskemu carju: «Danes praznujemo rojstni dan izvrstnega mojega prijatelja,ruskega cesarja; jaz pijem na njegovo zdravje.« — Govori se, da ruski car k malu obišče našega cesarja.
Za gotovo se poroča, da finančni minister proračun za leto 1882 predloži državnemu zboru v prvej seji, ki bo v drugej polovici meseca oktobra. Ker budgetni odsek do Božiča državnega proračuna ne bo mogel rešiti, tedaj bo inoral državni zbor vladi zopet dovoliti, da bo smela v prvih dveh mesecih davke pobirati in račune vgotavljati; to pa so vprihodnjo odpravi, ker se po obravnavi državnega proračuna za leto 1882 takoj predloži državnemu zboru proračun za leto 1883.
Nemtki liberalci so zopet ime promenill, zdaj se imenujejo nemško-narodna stranka ter hočejo pred vsem drugim biti Nemci, i potem stoprv Avstrijci, ako jim za Avstrijo ostane še kaj — špirita, S to prometnbo p i mora njih stranka zelo skopneti, ker Rusini I drugi Ne-nemcl se vendar ne bodo hoteli prekrstiti v Nemce; pa tudi velikej gospodi v gosposkej zbornici, ki je hodila zdaj z ustavaki, opirajoč se na ustavo, ne bo lahko mogoče stopiti na tako pot, ki drži čez avstrijske meje. Tako so prišli liberalci na zadnjo zarezo, ko so pretrga oguljena vrvica na njej, tiikrat jim tudi ura odbije.
Irredenta v Dalmaciji vedno hujše roji. V Zadru je narodno deželne poslance, ko so šli iz zbornice domu, so žvižganjem Žalila, ker Ba-jamonti se svojim kričanjem nič ni opravil. 12. septembra, ko se je vrnol narodni poslanec, dr. Bulat, v Split, Čakala ga je velika množica narodnih volilcev ter ga s «živio» pozdravila i do doma spremila. Ali irredentov-ska smetljaka so je tudi pripravila ter začela kameno metati meg zbrano množico, da je več ljudi ranila. Žandarmerija je več — dovolite besedo — lumpov zaprla.
Na Hrvatskem se je zgodilo, kar smo trdili uže v predzadnjem listu; pri volitvah v deželni zbor so z veliko veČino prodrli vladini kandidati. V Zagrebu so bili izvoljeni v vseh treh okrajih banovi priporočenci, i so dobili: Nikola Krestič 444, dr. Stanko Andrijevio 458 in ban Pejačevič 21)0 glasov. Narodni kandidati so dobili: Janko Grahor 04, dr. Sima Mazzuri 130, in Matija Mrazovič 35 glasov. Će tudi jo vlada na vso moč pritiskala, vendar je tolik razloček slabo znamenje.
Vnanje države.
Papež je pisal biskupu Strossmajerju in poljskim prelatom in višjim škofom, ki so bili v Rimu na božjej poti, ter se jim zahvalil za gorečnost in stanovitnost v veri; v stanovitnosti naj se nadojajo boljših časov.
Laiki kralj odpotuje 15. oktobra iz Rima na Dunaj in Berolin, spremljala ga bosta ministra Mancini in Depretis. Irredenti ni po volji, da laški kralj obišče našega cesarja, ona bi rajše videla, da bi z vojsko udaril čez meje. Zadnjo novice preklicigejo to potovanje.
V Albaniji je zopet upor, okoli Prizrenda in Djakove se je vse prebivalstvo Turkom uprlo. Drviš paša je v zadregi i zahteva, naj mu turška vlada več vojakov v pomoč pošlje.
Ruski car je ukazal, naj se v vseh okrožjih, v katerih prebiva večje število judov, sestavijo krajne komisije, da se posvetujejo o judovskih zadevah. Te komisije imajo biti sestavljene iz cehov in zadrug, načelnik jim je guvernćr. One imajo nabirati lakta. Minister notranjih uprav naznani one stroke ekonomične delalnosti judov, ki so škodljivo prvobitnemu prebivalstvu ter nasvetuie, kako se je treba pomoči.
Mej ipanskimi driavnimi poslanci s* je napravila močna stranka,ki dela nato, da se napravi na Španskem in Portugalskem skupna armada in skupno colno ozemlje. Misel ni slaba, in ako se vresniči in se na Španskem napravi red, na kar znamenja v zadnjih letih kai6, utegne Še iberiški poluotok do velike moči i blagostanja dospeti.
V	Afriki je vstaja splošna, Francuzi imajo vsak dan trde hoje.
V	Kgiptu se je upor ulegel, uporni vojaki so se n dali i tako je egiptovsko prašanje za zdaj nekoliko odloženo, a ne odpravljeno.
Načelnik severnih amerikanskih držav, po-Št''iii Garfleld je v prevčerajsnjej noči umrl. Morilec je tedaj dosegel zlobni svoj namen: Bog ga ubij.
DOMAČE STVARI.
lesarjev dar. Cesarje daroval 100 gld. za ohzidanjo pokopališči v BorŠtu 1 za to, da se postavi tam križ in mrtvašnica.
Slovenščina na srednjih šolali V Trstu Politično društvo »Edinost-, kakor znano, obrnolo se je na naučno ministerstvo, da se uvede v srednjih Šolah od razreda do razreda slovenski jezik kakor zapovedan predmet. Na to vlogo je prejelo od c. k. deželnega namestnik va št. I'i09/P od 11. t. m. ta le odlok: Na vlogo, poslano dne 28. t. I. gospodu liauČ-nemu ministru zastran uvedenja slovenskega jezika v tukajšnje srednje šoleod razreda do razreda izrekel je gospod minister z visocim razpisom od 30. avgusta t. 1. št. 13271, da ni potrebe, da se pre-naredi sedanja vravnava, pri katerej je mogoče, kakor kaže skušnja, zadostna gojitev slovenskega jezika, in da se samo ob sebi umeje, da so zadevajoči jezikovi tečaji, ko bodo bolj obiskovani, uio iz didaktičnih ozirov pomnože1
Hazstava v Trstu. V zadnjem času odbor za razstavo precej marljivo dela, česar je tudi zelo treba, ker jo Čas kratek; z nabiranjem doneskov pa se hudo godi, polpisanih je do zdaj stoprv 97.000 gld.
■DeulMber Nehiil%erein» se je 17. t. m. v Trstu ustanovil. Do zdaj ima 7 vteme-ljiteljev in 101 letnih udov ter 149 gld. premoženja. Opazili smo uže, da zoper to društvo nič nemamo, ako bo delalo za nemške otroke i ne pritiskalo na druge narodnosti. H glavnemu zboru je prišlo le 24 udov, za načelnika je bil izvoljen Dr. Rabi.
Brzitfav iz Trsta % Harf. Pariški hankir Erlanger jo dobil dovoljenje, da sme položiti brzojavno žico iz Trsta v Karf. Gotova mora biti do 19. septembra 1882.
Vabilo k občnemu zboru delalskega društva, ženski oddelek, kateri bode v nedeljo 25. septembra v društvenih prostorih, via Co-roneo št. 23. pri Judtmauu oh 5 uri popoludne. Dnevni red je: 1. Branje pravil. 2. Volitev odbora, 3. Posamezni predlogi. K obilnoj udele-Žitvi vljudno vabi	Odbor.
lt'o%fe kuponske pole k zemljišno odvoznim obligacijam za Istro bo izdajala po-reška deželna blagajnica za desetletje od 1. maja 1882 do 1. novembra 1891 od 2. novembra t. 1. počenši proti pokazanju dotičnih obligacij in proti pobotnici, v katerej je navesti številko in nominalno vrednost teh obligacij.
Stipendija xU« gld. zamedlcl-narje* ki so zmožni slovenskega jezika, razpiše se iz učnega zaloga v začetku prvega šolskega semestra.
Ved štipendij je razpisal tržažkl magistrat, in sicer: dve mestni stipendiji po 300 gld. eno za pravoslovce in drugo za medicina-rje; eno stipendijo z 100gid. za učence navtiČne Šolo; eno Bykovo stipendijo z 300 gld. za uboge tržaške učenco na katerem vseučilišču ali politehniki; eno Štipendijo »Toinmaseo« z 17G gld. 40 kr. za uboge učence trgovinske akademije; eno Mazzonijevo stipendijo z 150 gld. za ubogo učence mestne realke; eno Cominotijevo stipendijo z 115 gld. za učence tržaške realke; eno stipendijo kanonika Črneta z 105 gld. Prošnje naj se vlagajo do konca tega meseca pri mestnem magistratu.
Narodna svečanost bo 29. t. m. v Središči na Štajerskem v spomin pokojnemu narodnemu pesniku Štefanu Modrinjaku. Za to svečanost se uže delajo velike priprave.
Častno občanstvo so podelile občine vipavske doline kranjskemu deželnemu načelniku, gosp. And. Winklerju.
Gosp. dr* «1. Bleiweis, vitez Trste-niški, se je z ozirom na svojo priletnost odpovedal nameščevanju kranjskega deželnega glavarja.
Za kranjskega deželnega glavarja je imenovan grof Gustav Thurn Val-sassino, mož, ki spada sicer k liberalnoj stranki, vendar pa je zmerln in pravičen.
Ka Prošeku se je osnovala užitna zadruga, ki dela uže z dobrim vspehom.
Za če$ko narodno gledišče se je uže nabralo nad 900.000 gld. in vsak dan še dohaja obilo darov tako, da je opravičeno upanje, da bo k malu en milijon goldinarjev nabranih. Iz pepela narodnega gledišča se jo porodila nova slava češkemu narodu.
Odlikovanje. Velezaslužnig. Jan llorak,
podnačelnik ljubljanske trgovinske zborniee in načelnik ljubljanskega obrtnega podpornega društva je dobil v priznanje zaslužnega delovanj i zlati križee h krono.
Prošnja. (It odbora slovenske Matice.) l'o velikih izgubah in mnogih neprijetnostih pri knjigah, katere j»' »Matica« dala na upanje, sklenol je letos veliki zbor 27. aprila, »da ne dobi Matičinih knjig kdor ne plača letnine*. Tako je pri družili sv. Mohora, tako veleva tudi 3. Matičinih pravil; »Kdor ne bi v re lu plačeval, in sicer ne vsaj v prvej polovici vsacega leta, kolikor je podpisal Matici podpore, tak se po odborovem sklepu sme izbrisali i/mej družbenikov«. Vso Čestite staro iu novo družbenike zatorej nujno prosimo, naj nikar ne zabijo pristopiti in letni no poverjenikom izročiti, da bode mogoče »Imenik Matičinih udov« po misli gori omenjenega sklepa in g. 3. Matičinih pravil Šo o pravem času vredlti in knjige poslati.
Hrvatska Cliaonlea u Kastvu priredi, dne 19, septembra 1881 zabavo u korist »Bratovščine brv. ljudi u Istri«. Program: 1. Lži-čarov podporni »Živila Hrvatska«, svira glasba domačih diletantah; 2. J. Jurkoviča »Kumova-nje« vesela igra u 3 čina. Prestavlja domače kazallltno dlletantsko družtvo; 3. Pjevanje; 4. Šaljiva Tombola. 5. Ples. — Početak točno na 7 satih večer; Ulaznina za muŽkarca 1 forint. — Darovi primaju se zahvalno. Odbor.
Podstilo je minolo sredo v kamnolomu na Verdeli J. Benčiča, ko je otrobljeval sklade; odknpali so hudo poškodovanega in odpeljali v bolnišnico.
Gospodarske in trgovinske slvari,
Scarilo trgovcem. V Trstu jo uže tako, da vsak človek, če tudi nema okroglega v žepu, lahko začne kupčovatl, a navadno k malu propade i ljudje, ki so ž njim imeli posel, vočkrat pridejo v škodo. Ker se naših naročnikov mnogo s trgovino peča, zato jih svarimo, naj nobenemu n« dobro poznanemu tržaškemu trgovcu nič ne upajo. Kadar imajo kak dvom, naj se obrno na naše uredništvo ali opravništvo, katero jim bo rado dajalo zanesljiva izvestja.
Trgovina z dogami v Trstu meseca avgusta. Izvozilo so jo dolg na Francosko, In sicer v
Cette............3465.198
Bordcaux.......... 399.802
Marsilijo......... . 70.225
Skupaj . . .	2.535.155
Na Angleško in sicer v London . .	132.250
Liverpool....................12.000
Gloucester........ .	190.100
Skupaj . . . 334.350
Tedaj skupna izvožnja...... 2,392.336
V istem mesecu se je v Trst pripeljalo 3,392.336. Z Reko se jih jo izvozilo 223.535 v razne fran. eoske Iuke.
Stanovitno razstavo ogerskih pridelkov in iz-delkov na Reci hoče napraviti g. II. Burgstaller. Obrnol se je uže na ogersko trgovinsko ministerstvo, na trgovinsko zbornico v Budapest i drugo zavode za pomoč. Ogersko ministerstvo, ki se za Reko v resnici zelo briga, gotovo mu pomoči ne odreče.
Carina. C. k. ministerstvo za trgovino je naznanilo, da se je carina odpravila na izvozu iz Italije za vole in bike, krave, junice, mlado bike, teleta, prasce, meso svežo in pripravljeno, kure-tino sir. To blago se smo zdaj izvoznine prosto iz Italijo uvažati na Avstrijsko-Ogersko in plačuje se v Avstriji lo carina, katero za te stvari določa tarifa za blago italijanskega izvora ali dela pri uvažanju na Avstrijsko-Ogersko.
Poslano.
Deželna kranjska vino- in sadjerejska iola na Slapu pri Vipavi
prične s 15. novembrom t. 1. nov tečaj.
Poduk v trtoreji, kletarstvu, sadje reji, sploh nem kmetijstvu (tloznanstvo, gnojeznanstvo, rastlinoreja, živinoreja), zelenjadoreji, lebeloreji, sviloreji, kmetijskem knjigovodstvu, kemiji, Jlziki, geometriji in praktičnem merstvu, praktičnem risanju, spisju in ne mike m jeziku, traja s počitnicami vred dve celi leti,
Učni jezik je slovenski ter podučujeta dva redna in eden izvanredni učitelj. Z i praktični poduk nameščena sta vincar in vrtar.
Za redne notranje učence te šole sprejema se le popolnoma zdrave, krepko fante, kateri so vsaj 16. leto iu ljudsko šolo z dobrim vspehom dovršili.
Za spretne kranjske mladeniče razpisalo se bodo v svojem Času nekoliko deželnih štipendij po 120 gld,, za katere dobodo stanovanje, hrano in poduk v zavodu.
Neštipendisti, torej plačujoči notranji učenci plačujejo, ako so z navadno hrano štipendistov
EDINOST.
zatlovolijo po 120 gld. na leto za hrano in stanovanje, in sicer v mesečnih obrokih po 10 gld. naprej; hočejo pa oni boljSo hrano imeti, t. j. vsak dan juho in meso s prikuho, potem plačajo po 156 gld. na leto.
Šolnine plačujejo redni, notranji, plačujoči učenci po 20 gld. na loto in sicer v pol letnih, zneskih po 10 gld. naprej.
Pravilno kolekovane proSnje za sprejem naj se po.šilj.ijo podpisanemu vodstvu, ter naj se jim pridene krstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo zadržanja in pravilno kolekovana ter legalizovana zaveza prosilčevih staršev ali varuha, da ga bodo za čas bivanja na zavodu z vsem potrebnim preskrbovali.
Na Slapu, v septembru 1881. Vodstvo deželnt vine- in sadjerejskt lole na Slapu pri Vipavi.
R. Dolenc, vodja.
Državni zajem z loterijo od leta 1864.
Izžrebane so bile na Dunaju 1. septembra te le serije: 751, SCO, 883, 1400, 1049,1907,2030, 2079, 2170, 2558, 2756, 2914, 3567 , 3739. Dobile so:
Serije	štev.	Gold.	Serije	štev.	Oold.
751	40	1000	2079	28	15.000
	85	2000		35	2000
8GG	11	1000		40	500
	48	500		Gl	400
	70	500		80	400
	83	1000	2170	75	500
883	12	500		99	500
	58	1000	2558	67	500
1400	2	500	2750	.'50	200.000
	40	500	2914	t	400
	47	400		23	400
	59	400		43	400
	84 98	20.000		69	400
1649		400		70	400
	29	400	3567	56	500
	38	5000		93	'5000
1907	79	500		96	400
	95	400		100	500
2030	17	1000	3739	15	400
	2fi	400		17	400
	34	400		22	1000
	77	500		52	500
	81	10.000		56	4oO
2079	91	500		70	400
	10	2000		91	400
C---V... ......... wv».jw»* UVVIIIViljVilV
številke so dobile po 200 gld.
Dobitki se bodo Izplačevali od 1. decembra 1881 počenši.
Prvo prihodnje žrebanje bo 1. decembra 1881.
Uatniaa urednlilva: Več dopisov smo morali odložiti za prihodnjo Številko,
Tržno poročilo.
Kava — v dobrem obrajtu — cene nespremenjene. — Hio g|. 52 do g|. 74. — Java gl. 79 do gl. 86—, Portoricco gl. 92 do gl. 113.—, Cej lon plan t. gl. 96 do gl. 135.
Olje — prodaja se po jako trdnih cenah, katere vtegnejo še poskočiti. — Olje namizno gl. 50 do gl. 70.—, jedilno gl. 40 do gl. 42.—, bombažno gl. 36 do gl. 40. —
Sadje. — Rozine novo Sultan gld. 36 do gld. 40.—, cvebe gld. 26 do gld. 32—, opaša gld. 23.—, fige v vencih gld. 17.—, v sodih pu-lješke gld. 20.—, rožiči gld. 6'/, do gld. 8'/,, mandlji gld. 83 do gld. 88.-, pomeranče, lf-moni gld. 7'/,.
RtŽ — prodaja se po bolj šibkih cenah In vtegne zopet za malo coneji postati. Italijanski riž gld. 15 do 22'/,, Rangoon gld. 13 do gld. 14.
Petrolje. — Ceno tega blaga se uže celi mesec pomikajo mej gld. 9'/, do gld. 10'/,; vsaki dan je cena drugačna; denes stane petrolje gld. l0'/4. v J bpeh in mast. — Obojo to blago je zopet poskočilo in stane denes mast gld. 72 do gld. 73. Špeli gld. 61 do gld. 68.
DomaČi pridelki. — Cene fižola so bolj mla-liove. Denes stane rudečgl. 13—, bohinlcgl. 13'/, koks gl. 14.—, bel gl. 12.-, zelen gl. 12—, mešan gl. 10. — Slive gl. 14.—, bosenske gl. 20 do gl. 23.—, maslo gl. 86 do gl. 88—, korun gl. 37, do gl. 4
Žito. — Pšenica se vzdržuje na gl. 13 do gl. 13'/,, me) tem koje koruza padla na gl. 7.75 do gl. 7.90.	*
Dunajska borza
dne z0. septembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih 70	gld. 35	kr.
Enotni drž. dolg v srebru . . 77	■	35	■
Zlata renta .......94	«	10	«
1800 državni zajem , ... 131	«	50	«
Delnice narodne banke ... 825	«	—	•
Kreditno delnice..... 350	•	75	«
London 10 lir sterlin .... 117	«	80	»
Napoleoni........ 9	,	35	,
C. kr. cekini...... . 5	•	56	»
100 državnih mark.....57	«	65	«
Na prodaj
hiša s primerno dvorano za ples in dvorišče pri sv. Ivanu št.365. Oglasiti seje pri lastniku Matiju Kastelcu, (3—1)	vulgo Tripćr pri sv. Ivanu.
Štev. 785
okr. Š. s.
Razpis službe
Za izpraznjeno učiteljsko službo II. plačilne vrste v Nabrežini, za eno učiteljsko službo II. plačilne vrste in za eno učiteljsko službo III. plačilne vrste v tem šolskem okraji, vse z dohodki po deželni postavi od 4. marca 1879.
Prosilci naj vložć svoje postavno dnkumen-tovane prošnje po predpis.inem potu v 4 tednih po prvem razglasu v »Osservatore Triestino« pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v ttežant« C. k. okrajni Šolski svet.
V Sežani 10. septembra 1881. (2-1)
Mesni c a,
Janeza Demlehlollft prodaja volovako imio I. vrste po 44, 40 in 50 krajcerjev. • od stegna « G4 « 66 « «	najbolje « (58 kr. kllng,
Via della Sta:ione blizu Pesrharie nore.	(3— 1)
Doktor Muha,
domači zdravnik porodništva naznanju, du stanuju v ulici (Lazzareto vecchio št. 27) II. nadstropje, sprejema doma vsak dan od 8. do tO. ure dopoludne in ob 10. uri v lekarni Fenller vla Farneto. {1-4)
Drogerija
Ant. Cnlmlzar-Ja se je prtselila v nlioo Caserma it. 6 nasproti nemške kavane. Blago za to-ja&ke potrebe In petrohje v hišici na trg« vojainioe.
Iščeta, se
dva fanta, sposobna za prodojulnlco jestvin, katera bi pa morala imeti nekoliko kavcijo. In biti zmožna slovenskega ln vsaj nekoliko laškega jezika. Službo nastopita lahko uže 1, oktobra t. 1.
Bolj na tanko se polzve pri gospodu Tanoe-tn v Proteku.	(2-2)
Zaloga vina,
Josipa Beseg-a
via della Pescheria šf. 3. [nasproti karane »Fttropa felice*)
Podpisani šteje si v čast, p. n. občinstvu naznaniti, da je te dni odprl zalogo:
laikega, belega in rudečega namiznega vina,
katero se prodaja v celih ali poluvedrlh.
Chianti vino v steklenicah po zelo znižani ceni. Tudi le v zalogi pristen vinski ocet.
Vsako naročilo na laška vina se točno Izvrši. Dobrota ln cena vin daje podpisanemu upanje, da ga bo p. n. občinstvo z obilnimi ln stalnimi naročili počastilo.	Josip llc«e|(.
(4-1)
..Spovednik iij njegova služba"
Imenuje se knjiga, katera je na svitlo prišla v založbi Fr. lio«ec<a, župnika v Truškah. p. Koper (Capodistria). Prodaja se po 1 f?ld.20 kr. Dobi se tudi v katoliUi bukvami v Ljubljani.
The
Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo P* ©den goldinar,
dobi se
Originalni
Singer-jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene Porogl%o ne ilaj<> za pot lel. poduk na (lomu brezplačno.
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, plača Modello.
Si tanke za Singerjece šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (13—3)
Jos. Svoboda.,
lekar pri,zlatem orlu' v Ljubljani, Prešernov trg,
prljioroiu luatno izJulano jio.Mbnnsti, ki so i
1. Vesoljna itupa za Sivino /a konje, govedi, ovcc in preSiče. kadar nečejo jesti, pičlem mleku itd. v zavitkih po 20 in 3o kr. — 1. Prava Frane-ova esenca, izvrsten domač pripomoček pri vseh boleznih v želodcu steklenica po 10 kr — 3. Svalki za čisteaj* krvi, v Škatlah po jo kr. — 4. Balzam zoper ozeblini po jo kr. - S. Tinktura zoper bolečine zob po 10 ki.
—	6. Stupa za pokončanje Surkov v zavojih po 20 in 35 kr. - 7. Salicilskc ustna voda po 60 kr. in Sa-llollskl zobni prah po 40 kr., sta najboljAa sredstva za čistenje ust in zob. - 8. Salloilska itupa zoper potne noge. — 9. Čudoviti balzam za vnanjo in notranjo rabo po 10 kr. - 10. Takozvani fljakarski prah zoper kašelj. 20 kr. - u. Balzam za guio (krof), s tem sc odpravi napihnjeni vrat, 5o kr. — »2 Konjska tekočina, s to sc mažejo bolni konji — i3. Strup za podgane, s tem se pomorć podgane in miši. — 14. Terpotčev sok, zoper bolezni v prsih in na pljučih.
—	15. Santoninski celtelol zoper črve pri otrokih. -Potem seidllžnl prah, malinekl sok itd. itd. bobč se nadalje vsa najznamenitejša zdravila od blizo in od daleč, ribja mast. vino iz Malage za bolnike in ozdrav-Ijajoče, franeovo žganje, in tudi natančno pripravljene homeopatlske zdravila po najnižjih cenah. (15—7)
V katoliški bukvami
v Lju.fc>ljani
stolni terg Štev. 6, se dobit a jo sledeče nove knjige:
1. Itnzlnffanjo hv. rožneftii y©»ic® za Smamlce In tudi vse druge čase s sledečim obsegom :
fl) Zakaj Imamo Marijo častiti, kuko jo lastimo sploh; kuko jo častimo z rožnim vencem; kaj pomeni vera, Gospodova molitev, atiiMuvo Ceieiile (1 do 15. dan);	1 v
M premišljevanje petnajsterih skrivnost veselega žalostnega ln častlteaa dela (10, do 30. dan); 31 dan usmili se duš v vlcah;
r) navadne molitve: jutranja, meddnevne večerna; mašne, spovedne ln obhajilne; lavretanske litanije; devetdnevnlca ln trldnevnica;
d) nekaj pesem; Mariji Devici rožnovenski ln Se deset drugih.
Knjiga s j toraj, ne le za poduk in premiŠijeva-nje, ampak kot molitvenik vsaki čas lahko rabi
Posebno bodi priporočena za bližnji praznik' sv. roženkranake nedelje.
Cez vse pa bi najboljše služilo Razlaganje sv rosnega venca udom Živega roženk ranca, kterlh le prav mnogo po Slovanskem. Kako marslkaterikrat Človek ne ve kaj premišljevati, vzlastl če se mora lita skrivnost več dni zaporedoma moliti In premišljevati, Iz Razlaganja bi lahko vsak dovelj poduka dobil za se ln za svoje sonde.	J 1
Naj bi se toraj knjiga pri nobenem vencu živeča roženkranca ne pogrešala! Ce je že ne more vsak na za se Imeti naj bi jih Imel vsak venec dvoje troje, da hi si jih udje lahko drug drugemu posoje-vati. btalo bi n. pr. dvoje knjig ude enega venca le po 10 soldov kar vendar vsak lahko premore
Volja v pol platnu 7o kr. v pol usnjl 80 kr. vse v usnjl 95 kr. ln z zlato obr. 1 g. 15 kr. - Po pošti o kr. vee	r
2 0{« nai, to je Gospodova molitev v podobah, lepo v »JO cm. visoki In 51 cm Široki sliki razdeljenih Cena podobe same je 80 kr. po polil 90 kr v pozlačenem okviru 3 gl. v zaboju gld. 3.30 kr.'*
Z zalogi imamo mnogo maŠnih knjig, brevlrlev raznega tiska In velikosti, molltvenikov, podob ln podobln, rožnih vencev, kriŽlcev 1. t. d. Naročila na razne katol. časopise, knjige bogoslovske in druge se vedno sprejemajo in po moči naglo Izvršujejo. Z besedo:
Katolška bukvama Izvršuje vsa naročila, da te niso katoliškemu stališču nasprotna.
Važno gospodinjam!
Moj najboljši ln izvrstni
stroj za pranje in izezmanje
se skrbnim gospodinjam ne more dovolj priporočati. Daje pri pri-hrambl mnogega časa in materijala in z največlm varovanjem najiistejie perilo, kakor se z roka, nikoli ne more prirediti. Edino ženska zadostuje, da perilo srednje hiše v nekaterih urah popol-_ noma osnaži. — Cena stroju t na« vorom za pranje je 15—20 gld., stroju za izmečkanje 35—20 gld., stroju za pranje z mahavnlm kolesom 15, 40, 45, 50 gld.
(15-7)	Danlel Hohmld,
Wien, Marlahllf, Stumpfergasse Nr. 49.
Francosko žganje s soljo
(Eau d* vit de France) Frambranntivein mit Salt napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu linajdnika Viljema Lee-ja G. CniftTOVOLKTTI.
To zdravilo, katero sem jaz napravil, pomaga brž, prej kot katero drugo, proti zunanjemu in notranjemu vnetju, opeklinam ln speklinam, proti novim napadom, neduhi, rakom, dristf, natoku krvi v glavo za obvarovanje zobov, proti otlskl, dlssenterljl, oole-činam, ne obrazu, v ušesih, v glavi, zlati žili, mrzlici, ozebkom, putlkl, neprebavnosti, bolečinam na jetrih, na očeh, zastarelim ranam, vplčenju osnemu in mu-šlčnemu, skrnjaku, kurdeju, žovam in omotici.
Veliko spričeval imamo, ki potrjujejo moč tega izvrstnega zdravila.
V	70. letu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prste na rokah s francoskim žganjem in soljo.
G. 8enltsky, c. k. flnanciil komisar 1. r.
Z Vašim francoskim žganjem s soljo sem dosegel najboljše vspehe, za katere se Vam neskočno zahvaljujem
Alojz Klobučar, župnik ln dekan v pokoji.
Prodaja se v Izvirnih boteljkah po 40 kr. samo pri G. Cristofolettl-ju, lekarju in c. k. dvornem prlskrbnlku v Gorici na Travniku 14.
V	Trstu v lekarni C. Zanetti, via Nuova.
Opomba. Knjižnico iznajdniku V. Lee-ja, kateri
Sodučuje, kako se rabi Izvrstni domači lek, dodajamo rezplacno.	(10—1)
Ravnanje
z vinom
se djansko uži v novo Izdani knjigi z recepti, ktera obsega: navod k pollahtenju kislega, pustega nato r nega vina, napravi janje vina brez grozdja; vina iz drožij (iz 100 litrov i000 litrov) s pristavkom popolnoma zdravih snovi za ceno domaČo pijačo, ln fina vina v butelije; dalje naredbo umetne prav dobre pijače iz sadu, vinskega očeta, očetove esence, žganja, ruma, likera, sadnih izlečkov, drožij, dtiav, zdravilnih spiri-toznih balzamov, mjila, in nad 1000 trgovinskih stvari, ktere dajejo več ko 100°/« dobička. — Cena 3 gl. — Narofiuje se z gotovim denarjem ali poštnim povzetjem pri: Marija Hrdlička, c. k. riv. lastnica, Wien, \Vieden, Hauptstr. Nr. 36 Stock 34.	(24 23)
!
Vinske sesalke
(pumpe) najboljše sestave, pri shodu vinorejcev na Dunajl z državnim ln enim zlatim darilom zaradi dobre izdelave odlikovane, s vso prltlkllno; prave amerikanske cevi z dveletnim poroštvom, Mousseux, sodci, menjalne in kljunaste pipe, prehodne zaklop-nice in vsi izdelki iz kovine pri Franc Syrowy, \Vien, III. Bezirk, Fasangasse Nr. 18. v lastnej hiši.	(34-13)
■ Auerovo m
najboljše barvilo za las& za bltskasto, rujato in Smo e.lino najboljše na knntmenl", » poroitrom, da Re po-rrne znesek, barva v /5 minntak in stal,in, da se barva pri umiranju ne odmira. Vdlevt za Arstro- gersko. Cena zu karton tekočina za lirohclkasto I gld. — za čr»r> ali rvjato 3 gld. — z natančnim naznanilom, kak) se ima rabiti i>0 kr. več v gotovini ali s povzetjem.
>Kop|)itzmovo<
nnjboljSt sredstrn za okranjenje k 1 te zoperprbttti, rertna-hzeni, kožne tjiuŠSije, .1 ture in nore rane, otekline, kakor tudi zoper vsako drugo zunanjo bolezen steklenica 1 gld, 2U kr. v gotovini ali s povzetjem, z ovitkom 20 kr. več. Mnogo 11,ribi t leži 11a razgled pri M. Hrdlička, c. k priv. vlastnik na Diatiajt, WI eden, Hauptstrasse It, 36. kamor naj se pošiljajo vsa naročila. (34—17)
Od c. k. av. namestnlštva potrjeni
bureau za inserate in naznanila Vincencija Hrdlička,
Dunaj, Wieden, Hauptstrasse 36.1. nadstropje
se priporoča p. n. gospodi, bankam, denarnim zavodom in vsakemu trgovcu ali obrtniku v domačih In tujih deželah sploh za posredovanj« pri naznanilih pod strogo tajnostjo!!!
Inseratl za vse koledarje ln časnike se sprejemajo cenejše, kakor če se neposredno naročajo.
Kup in. prodajo
hiš, posestev in Maca vsake vrste, posredovanje pri denarjih in službah, pri ženltbenskih ponudbah Itd. prevzame za Inserlranje pod popolno tajnostjo
bureau za inserate in naznanila Vincencija Hrdlička
_M vh časnike na svetu. (24-12)
Velika zmaga vednosti!
«Antt«pileptikum» je sredstvo, uradno preiskovano, potrjeno ln priporočeno po zdravnikih strokovnjakih, popolnoma in jedrno ozdraviti v vsakem slučaju najhujšo od vseh holeznl:
Epilepsijo
(božjast)
in tudi vaakojako oslabljenost iutnlo. To zdravilo je velikega pomena za vso bolnike; uŽe na tisoče oseb mu ima zahvaliti pomoč. To je netajljiva resnica, katero je odločno priznalo mnogo domačih in tujih časnikov.
Astlsplleptlkum se razpošilja v zabojih s 6 ste-klmlciml s priloženim podukom, proti pošlljatvi 25 flrankov in poravnanju poštnih stroškov.
Uspeh se garantira; samo v izrednih slučajih je potreba, zdravilo podvojiti.
Naročila gredo na glavno skladiSče
Dr. Kirohner, (10—7)	Birlin, H. W. Srllcken Allee 34.
?rBi'f Važno vsakemu!
Ker je na kant prišla velika tovarna za britansko •rebro, se bo zavolj velikih dolgov ln splošnega Iz-praznenja prostorov vsa velikanska zaloga razprodala
^ za 75 odstotkov pod o en o tedaj «koraj zastonj.
Celamizna oprava iz britanskega srebra, kije prej stala 26 gl., dobi se zdaj za 8 gl, ter se garantira, da bo bela ostala. (S temi 8 gl. je samo delo komaj na pol plačano.) In sicer so dobi;
6 mlznih nož Iz britanskega srebra z ostrino z jekla 0 vilic lz britanskega srebra, težke ln line sorte,
0	težkih Žličle h britanskega srebra,
G najllčnejih Žličie za kavo, lz britanskega srebra,
1	mlečna zajemalnlea lz britanskega srebra, 6 finih tac za desert,
2	lepa svečnika,
3	jaCuih kozarcev,
C lepo izdelanih tac, G kristalnih podlog za nože, 1 posoda za sladkor, 1 presejalcik za čaj, 3 line tace za sladkor. Skupa: 54 kosov.
Vsi ti krasni izdelki se dobijo za 8 gl.
Naroči se ali s poštnim povzetjem, ali pa da se denar naprej pošlje, pri nas;
Britaniasilber-Depot
O. Langer
Wien II. obere Donaustvasse 77. Ako bi blago ne ugajalo, se v ,8 dneh vzame nazaj, in plačana svota povrne.	(IG—14)
rmmmmamm^mmI^^hhb
Šola za harmonike
k samoučbl,
Priljubljene ln za najboljše priznane »Šole« k samoučbl pri 2 in 3 vrstnih harmonikah, pa tudi pri hromatlčulh trlvrstnlh — za strokovnjake h posebnim naštevilkanjum in z dodatkom naj lepših in prlljubnejših skladeb, ponujajo prijateljem tega godbenega orodja no samo priliko, se Igranja na harmoniki brez učitelja v kratkem času naučiti, nego tudi se v tej godbi do naj više stopinje spoluiti, — kar mnogo zelo
Johvalnlh spriSeral potrduje. — Cena 2 vrstne ole s 25 skladbami I gld,, 3 vrstne s 40 skladbami 2 gld., 3 vrstne hromatične s 30 skladbami 3 gld. Poleg toga se dobiva mu )go najnovejših lu lepših skladeb, kakor: ntarit, polke, ralcerji, kadrilje, čardati itd., vsaka posebej. Kdor kupi karmoniko z dvema vrstama za 10 gld,, ali s tremi za 20 gld. ali više dobi »šolo« v nagrado.
Harmonike podpisanega so posebno trpežno ln po novo zboljšamen načinu Izdelane, tako da se vsaka skladba more pravilneiše igrati.
Vse naročbe na »šole« ln na harmonike, pa tudi vsake bažo popravke hitro oskrbuje In najcenejše računi
Janez Homole,
izdelalec harmonik ln spisatelj najboljših »Šol« za harmonike v sainoučbo. (9—G) Wleden, Haupstrasie Nr. 69 Wien^_
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Tisk. F. Huala v Trstu-