Dan ž an železničarjev 0s|ava bo 14. aprila v Ljubljani — Značke ^ spomin na začetek velike stavbi se je začela v noči od 14. na aPril 1920 v Ljubljani, je 15. “ Praznik jugoslovanskih železni-'ev- Osrednja slovenska proslava ktošnjem prazniku bo jutri, 14. **> ob 11. uri pred spomenikom y stavke na ljubljanski Zaloški 24.aprila 1920je namreč žen-oierija s streli preprečila pohod , v°®v. Padlo je 13, ranjenih pa je ® nad 70 delavcev. a osrednji proslavi z bogatim ™tnim programom bo govoril O®11 Orožen, istega dne ob 13. uri bo v ljubljanskem Kinu Šiška 444 'avcev Ži Ljubljana prejelo zlato finsko značko za 30-letno delo j kteznici. Naslednji dan bo t. L '“lajstoaprilsko nagrado za najbolj Zadevne kolektive in posamezni-Prejela tudi Sekcija za vleko No-I "testo. Za 20-letno oz. 10-letno .° Pri železnici bodo delavcem po-srebrne in bronaste značke tu-v Brežicah, Dobovi in Novem me- ^ sklop praznovanja ob prazniku rničatjev pa bodo letos sodila 1 zaključna športna tekmovanja venskih in istrskih železničarjev, s® bod0 20. maja v Novem mestu merili v malem nogometu, odboj-' kegljanju, streljanju, namiznem ["su, atletskem mnogoboju, krosu, "tacijskem pohodu, šahu in me-tju varpe. v novem hotelu „SREIVIIC' v Krškem -strip tease -mednarodni artistični Kočevje: »pet gorelo na UK Tretji požar v 10 letih — Zaradi požara zastoj POZDRAVI NA TISOČ RAMAH - Kurirčkova torba s čestitkami za Titov šestinosemdeseti rojstni dan je na ramah pionirjev—kurirjev prepotovala že dobršen del poti proti cilju. Pretekli teden so jo sprejeli pionirji novomeške občine. Iz Šentjerneja so jo domači kurirji varno ponesli v Brusnice, ti so jo predali pionirjem v Škocjanu. Naprej sojo pp skrivnih poteh nesli v Smaijeto, Bršljin in Mirno peč. V naslednjih dneh jo bodo nosili še kurirji preostalih osnovnih šol vse do ponedeljka, ko jo bodo na velikem mitingu pri Vahti oddali belokranjskim pionirjem. Na vseh javkah, kjer so kurirji torbo predajali, so pripravili kulturne programe. Tako je bilo tudi pretekli petek pri šoli na Otočcu, kjer je mladim o svojih spominih na NOV spregovoril borec Franc Becele. (Foto: Janez Pavlin) V nedeljo, 9. aprila, med 21. in 22. uro je gorelo na LIK Kočevje. Ogenj je izbruhnil v kotlovnici. Uničeno je ostrešje, električna napeljava in poškodovane odsesovalne naprave. Skoda še ni ocenjena. To je tretji večji požar v zadnjih desetih letih. Leta 1968 je pogorela žaga, lani decembra pa je gorela tovarna kolonial. Domnevajo, da je požar zanetila iskra iz dimnika ali iz peči, ki je zažgala lesni prah. Požar se je hitro ra zširiL Pogasili so ga gasilci 1DG LIK, GD Kočevje, GD Stara cerkev in GD Mahovnik. Kotlovnica je delala za več tozdov oziroma obratov LIK. Zaradi posledic požara ne more delati tovarna ivernih plošč in nekateri obrati, ki so odvisni od pare iz kotlovnice. Ostali obrati so začeli delati že v ponedeljek, vendar morajo ročno odstranjevati žaganje in lesni prah, ker ne delajo odsesovalne naprave. program —moderna -moderna magija -ansambel ,,Univerzal selekcion 77" • odprto od 22. do 03. ure vsak dan razen nedelje V KOČEVJU SPET SNEŽILO t?den 80 bile temperature Nelc^e* m sPet zel° nizke, v tobot« ?er Pa je začelo snežiti. Do ločevi,, d.0Poldne je zapadlo v r l"troS(° 10 Cm snega’ 1“ P3 se Kviz klubov OZN V petek, 7. aprila, je bilo v novomeškem sindikalnem domu občinsko kviz tekmovanje klubov OZN, ki ga je pripravila OK klubov OZN. Udeležile so se ga ekipe osnovnih šol z Grma, iz Mirne peči in „Katje Rupene“, med srednjimi šolami pa le ekipi dijaškega doma in gimnazije. Čeprav so vse ekipe odgovarjale na iste teme, so veliko več znanja pokazali osnovnošolci in osvojili prva tri mesta. Največ točk in pravico nastopa na regionalnem tekmovanju, ki bo 22. aprila v novomeškem Domu JLA, si je prislužila ekipa Kluba OZN iz Mirne peč L Lepša prihodnost za šolstvo V Črnomlju so položili temeljni kamen za novo stavbo izobraževalnega centra V Ribnici so goste sprejeli predstavniki domačih družbenopolitič- no vici tedna priča-boljšanje z razjas-osvežitvijo. V ponedeljek je črnomaljsko šolstvo dočakalo svoj veliki dan: začela so se dela za gradnjo stavbe izobraževalnega centra v Loki. Na slovesnosti, na kateri je pomen novega izobraževalnega centra orisal predsednik OK SZDL inž. Niko Požek, se je zbralo več kot 1.500 dijakov, predstavnikov investitorjev in gospodarstva. Priprave na gradnjo primernih prostorov za razvijajoče se srednje šolstvo v Črnomlju so se začele že pred štirimi leti, narekovale pa so jih potrebe gospodarstva. V letošnjem letu se v centru srednjih šol v Črnomlju šola 386 dijakov, pedagoško delo pa poteka v premajhnih in neprimernih prostorih. Računajo, da bo 1980 obiskovalo šole v okviru centra srednjih šol okoli 700 dijakov in učencev v gospodarstvu. Usmerjeno izobraževanje poleg nujnega povečanja zmogljivost i srednjega šolstva zahteva primernejše prostore, opremljene delavnice in sodobne učne pripomočke. Zmagovalna ekipa Boj za pravičnejše je večen V Ribnici in Kočevju so prisrčno sprejeli zamejske Slovence Vse to bo moč uresničiti v novem izobraževalnem centru: šolska stavba skupaj s športno dvorano in pomožnimi prostori bo merila okoli 8.000 k vadratnih metrov, celotna investicija pa je vredna 67,5 milijona dinarjev. Investitor je center srednjih šol, glavna izvajalca del pa Marles iz Maribora in ljubljanski Pristan. Posojila so dali Ljubljanska banka, Marles, republiška in občinska izobraževalna in tclesnokultuma skupnost, del sredstev bodo zbrali s samoprispevkom, anuitete, ki so razporejene po letih do 1994, pa bodo odplačevali predvsem iz prispevkov OZD in delovnih skupnosti (tudi iz negospodarstva), in sicer iz dohodka. VELIKO DELA ZA RK V ponedeljek, 17. aprila, bo v Metliki sestanek predsednikov, sekretarjev in blagajnikov krajevnih organizacij in aktivov Rdečega križa. Govor bo o pripravah na teden RK, akcijo zbiranja oblačil, obutve, papirja, na teden solidarnosti. Kotlovnica, ki je pogorela, bi morala predvidoma delati le še do oktobra letos. Do takrat so nameravali poleg te kotlovnice zgraditi novo, za gradnjo katere je že vse pripravljeno. J. PRIMC Pozdrav kongresu V počastitev 8. kongresa ZKS so v matični knjižnici v Črnomlju v petek, 31. marca, odprli razstavo družboslovne in marksistične literature, ki je bila na ogled do 7. aprila. Med drugimi so si razstavo ogledali člani vseh osnovnih organizacij ZK, ki so priredile organizirane oglede. V nedeljo, 2. aprila, so na Krasincu svečano sprejeli v Zvezo komunistov nove člane vojake, ki služijo kadrovski rok v črnomaljski garniziji. Te vojake sta za sprejem v ZK predlagali OO ZSM v garnizonu, ki delujeta v okviru OK ZSMS Črnomelj. DARILO LABODA POSAVJU V novem objektu tovarne Labod tozd Libna v Krškem so v ponedeljek, 10. aprila, odprli industrijsko prodajalno. V njej nudijo kupcem vse Labodove izdelke. Nova trgovina je darilo krajanom in Posavju za 27. april in 1. maj. Dobro založena prodajalna bo popestrila izbiro tovrstnega blaga v regiji, zato so zlasti domačini težko čakali nanjo. Kolektiv tozda Libna bo ta mesec še enkrat slaviL Za 26. april napovedujejo otvoritev celotnega objekta s skladiščno-proizvodnimi prostori, ki bodo omilili sedanjo stisko. Zamejski Slovenci iz Koroške in Italije, ki so bili gostje kongresa ZK Slovenije, so 4. aprila obiskali Ribnico, Kočevje, Bazo 20 in Dolenjske Toplice. MED TEKSTILCI - Po delavski malici v obratu družbe-Tekstilane so si zamejski Slovenci ogledali še proizvod-ter se pogovarjali s predstavniki tovarne. (Foto: Primc) nih organizacij in jih seznanili z zgodovino ter gospodarskim in kulturnim razvojem občine, predvsem pa z zgodovino NOB. V imenu gostov se je domačinom zahvalil najprej Karel Prušnik-Gašper, pisec in koroški partizan, ki je že 31 let predsednik Združenja borcev na Koroškem. V Imenu Slovencev v Italiji pa je Izidor Predan seznanil domačine, kakšen je položaj Slovencev v tej državi. Največ pravic imajo Slovenci na Tržaškem, manj na Goriškem, v Benečiji (videmski pokrajini) pa najmanj, oziroma sploh nič, saj še niso priznani kot narodna manjšina, zato nimajo niti slovenskih šol, pač pa so že ustanovili precej svojih kulturnih društev. V Ribnici so si gostje ogledali še novo poročno dvorano ter muzej suhe robe in lončarstva. V Kočevju je zamejske brate sprejel najprej kolektiv Tekstilane, nato so si ogledali park narodnih herojev in spomenik svobode ter Seškov dom, kjer je pred 35-leti zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tu je nekdanji upravnik muzeja Peter Sobar seznanil zamejce z zgodovino Kočevske in Kočevja ter bojem Kočevcev za svoboda Ko je govoril o NOB, je poudaril, da se je na strani slovenskih partizanov hrabro borila tudi enota avstrijskih partizanov. Dva sta padla na Smuki, kjer imata tudi spomenik. J. PRIMC ZDRAVNIKI NA OTOČCU Ob koncu tedna, 14. in 15. aprila, se bodo na Otočcu zbrali člani Sekcije zdravnikov splošne medicine Slovenije na strokovnem seminaiju o otorinolaringologiji. Srečanja se bo udeležilo okoli 100 zdravnikov iz vseh zdravstvenih domov v Sloveniji. Prvi dan srečanja bo letna konferenca zdravnikov splošne medicine Slovenije, na kateri se bodo pogovorih o neželenih razlikah med resolucijo in dejanskim stanjem v splošni medicini in osnovni zdravstveni dejavnosti nasploh. FRANCOZI V IM V - Prejšnji teden so obiskali Industrijo motornih vozil najodgovornejši predstavniki francoske tvrdke D. A. I. Renault: generalni direktor - Semerena, glavni tehnolog D. Rollet in J. C. Gsell, ki je zadolžen za poslovanje z Jugoslavijo. Z vodstvom IMV so se pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju obeh velikih tovarn. (Foto: Jože Simčič) =IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUilllllllllllllllllllUIH I UREDNIŠTVO V GOSTEH i 1 | V torek, 18. aprila, se bodo naši novinarji oglasih v gostil-1 ni Viktorja Račiča v Cerkljah ob Krki. Z njimi se boste lah-| ko pogovorih od 19. ure naprej. Izbrali smo večerno uro, da | bi se vabilu lahko odzvali tudi kmečki ljudje iz krajevne I skupnosti 1 CERKLJE v brežiški občini Nadejamo se, da se bodo krajani rade volje zbrah in čimveč po vedah o življenju vasi na obeh bregovih Krke. iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiimmmiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiii ■ARODNI KMETIJSKI GOZDARSKI SEJEM . 7 KR4NJ 16.4.78 NOVOST: RAZSTA V A PLEMENSKIH TELIC IN OVAC, RAZSTA V A GOZDARSTVA IN ČEBELARSTVA YU ISSN 0416-2242 Št. 15 (1496) Leto XXIX NOVO MESTO, četrtek, 13. aprila 1978 '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik Predsednik republike Josip Broz Tito je v Karad-jordjevu sprejel predsednika Organizacije ljudstva jugozahodne Afrike (swapo) Sama Nujoma, ki se mu je zahvalil za vso pomoč in podporo Jugoslavije temu osvobodilnemu gibanju. V pogovoru sta izmenjala mnenja o tem, kaj bi neuvrščene države lahko storile za pomoč namibijskemu ljudstvu, razpravljala pa sta Predsednik Tito sprejel Nujoma tudi o položaju na kriznih žariščih A frike nasploh. Namibija je dežela na zahodni obali Afrike, ki bi po sklepu Združenih narodov morala postati neodvisna, pa to preprečujejo čete rasistične Južne Afrike, ki se nočejo umakniti in prepustiti oblasti črnski večini. SPODLETELA ZAROTA V Mogadišu je po zadnjih novicah znova mimo, potem ko so vladi zveste enote preprečile državni udar proti predsedniku Barru. Kot je sporočil uradni vladni predstavnik, so vsi zarotniki v zaporu in čakajo, da jim bodo sodili pred vojaškim sodiščem. Čeprav so poročila še vedno nepopolna, menijo, da se je uprl del vojske, vendar so uporne vojake obvladale vladi zveste enote in jih zaprle. Ozadje še ni povsem znano, menijo pa, da je do poskusa državnega udara prišlo zaradi neustrezne politike predsednika Mogadiša. Ta je namreč lani ukazal, naj somalijske enote vdrejo v Etiopijo, nakar so se morale letos, (po izdatni pomoči Kube in Sovjetske zveze AdisAbebi) umakniti. boji v Libanonu porabile tudi tako imenovane „kaset-ne bombe“ ameriške izdelave. Gre za orožje, ki ga Izraelci po dogovoru z Američani ne bi smeli uporabljati - razen v primeru, če bi bili napadeni na svojem ozemlju. Izraelci so sicer kasneje poskusili zavrniti obtožbe z izjavo, da so te bombe uporabljali le pri napadih na položaje palestinskih borcev in ne na nezaščiteno prebivalstvo, vendar pa so jim menda zaradi tega poslali iz Washingtona ostro opozorilo. Bolj nejasen pa je položaj v zvezi z vdorom palestin skih komandosov v Izrael, v katerem naj bi sodelovalo okrog deset borcev. Izraelske oblasti so začele veliko akcijo, v kateri sodeluje več tisoč policajev in vojakov, vendar doslej niso našli še nobenega palestinskega komandosa, niti odkrili kakršne koli druge sledi za njimi. PREPREČEN ATENTAT LIBANON : NEJASNO Streljanje na jugu Libanona, kjer so še vedno izraelske čete in novice o skrivnostnem vdoru palestinskih komandosov v Izrael -to so zadnji dogodki, ki ji je vredno zabeležiti na Bližnjem vzhodu. Temu so se pridružili očitki, da so izraelske čete med zadnjimi Na Cipru pa so varnostne sile v zadnjih nekaj dneh uspele preprečiti več napadov na predstavnike oblasti. Menijo celo, da so hoteli teroristi med drugim pripraviti atentat tudi na predsednika države Kiprianija. Preiskava se še nadaljuje, v zaporu pa je okrog dvajset aretiranih teroristov in njihovih sodelavcev. Ob tem pa napovedujejo še nove aretacije. Neuradno se je zvedelo, da je v te napade, ki naj bi sprožili v državi val nemira in negotovosti, vpletena „tajna obveščevalna služba neke tuje države". Katera, ni znano, domnevanjo pa, da gre za turško. Menda so teroristi kanili podtakniti več bomb v javne urade in stanovanja znanih političnih osebnosti, nato pa napasti nekatere najuglednejše ciprske državnike, med njimi tudi predsednika Kiprianija. Zaradi pravočasne protiakcije ciprskih varnostnih sil so sabotaže in napadi spodleteli. Opazovalci zatrjujejo, da so hoteli teroristi pobiti tudi več tujih diplomatov. JANEZ ČUČEK NOV NEMIR V ITALUI — Usoda ugrabljenega predsednika italijanske krščansko-demokratske stranke Alda Mora je še vedno negotova. Ugrabitelji so poslali že peto sporočilo, v katerem so dramatične novice, vendar pa oblasti še niso sporočile natančne vsebine. To je skupaj z zadnjimi napadi Rdečih brigadistov (na sliki notranjost enega izmed poškodovanih poslopij v Rimu) vneslo v italijansko politično ozračje nov nemir. (Telefoto UPI) Kongres utrdil izročilo Čebin Po Vili. kongresu ZK Slovenije: ugodno razpoloženje za delo v prihodnje „Z nenehno politično akcijo vseh subjektivnih sil smo potisnili na rob družbenopolitičnega dogajanja tiste nosilce negativnih teženj, ki imajo v naši družbi objektivne korenine in bi se mogli razrasti, če ne bi bilo takšne povezanosti Zveze komunistov z množicami, če ne bi politika ZK ustrezala interesom teh množic, če ne bi spodbujala njihove energije in pobud. Mislim, da izražam razpoloženje vseh, če rečem, da bomo tako ravnali tudi v prihodnje", je med drugim dejal v sklepni besedi redsednik CK ZKS France Popit. Pot razvoja družbe in Zveze komunistov, ki je bila v bistvu utemeljena že na prvem kongresu na Čebinah, je vseskozi jasna, v preteklosti, sedanjosti in za naprej. In prav ta doslednost, ki temelji na pojmih marksistične misli, množic, ljudske energije in vloge komunistov, je edini pogoj za zagotavljanje zastavljenih ciljev. To je tudi odločno potrdila predkongresna razprava. drugega, kar označujemo s pojmom družba. Vse bolj namreč čutimo, da izraz družba ni nekaj imaginarnega, nekaj nad nami, temveč je v nas samih. Vsakdo^ med nami je družba in le-ta bo le taka, kot smo mi, kot je vsakdo od nas. Zato so družbeni cilji v bistvu cilji vseh nas in jih lahko dosegamo le s prizadevanjem vseh nas in vsakogar posebej. Zato lahko upravičeno trdimo, daje prav javna razprava dajala vsem delegatom tisto potrebno energijo, ki je nujna za uspešno delo najvišjega organa ZKS. Delegati so namreč prišli na kongres z mandatom interesov množic, ki ga ni bilo težko preliti v skupno enotnost in potrditev ter hkrati tudi obogatitev predloženih dokumentov. Vsak, kdor je prisluhnil kongresni razpravi, je moral v njej čutiti pripravljenost za nadaljnji razcvet duhovnega, kulturnega, političnega, gospodarskega, socialnega in vsega Prav kritičen odnos do vsega, kar ne sodi v okvire naše poti, je dajal kongresu poseben poudarek. Ta kritika, ki glede na vlogo ZK v družbi pomeni predvsem samokritiko, je bila, če jo primerjamo z razpravami na prejšnjih kongresih, na mnogo višji ravni, mnogo bolj konkretna ter je hkrati ponujala tudi ustrezne rešitve. To pa nedvomno kaže, da lahko upravičeno govorimo o višji ravni naših snovanj, o znanju, o realnih ocenah dogajanj v posameznih okoljih, o ustreznejših medsebojnih odnosih. Kajti ponovno smo s kongresom potrdili, da o družbenem napredku lahko govorimo samo v primem, če je ta napredek enakovreden na vseh področjih družbenega snovanja in doga- TELEGRAMI BEOGRAD - Podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Paavo Vayrynen sta imela uradne politične pogovore. V izčrpni in prijateljski izmenjavi mnenj sta največ pozornosti posvetila žgočim mednarodnim problemom. Govorila sta o evropskih gibanjih v zvezi z nedavnim sestankom KVSE. Opozorila sta na enakost ali veliko sorodnost stališč obeh strani do rezultatov tega sestanka. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Kongres je zelo določno opredelil družbene temelje in izhodišča, ki so temelj moralnih in etičnih vrednot v socialističnem samoupravljanju. Kongres je začrtal nadaljnje smeri v razvoju družbene dejavnosti ZK. V celoti je potrdil usmeritev, ki dejavnost ZK neposredno povezuje z dejavnostjo delavcev in delovnih ljudi v njihovih delovnih in družbenih okoljih ter v vsej družbi Naše doseda- Kranju sestal s komunisti ljubljanskega armadnega območja in republiškega štaba TO SR Slovenije. Največ pozornosti so namenili pogovoru o pripravah na 11 kongres ZKJ, ki se bo začel v drugi polovici junija v Beogradu Razgovora so se udeležili poveljnik ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar—Rok, sekretar komiteja konference ZKJ ljubljanskega armadnega območja generalmajor Miha Pet- NEW YORK - Podsekretar OZN za politična vprašanja in vprašanja varnosti, sovjetski predstavnik Arkadij Ševčenko je odstopil s svojega položaja in obvestil generalnega sekretarja Kurta Waldheima, da je vzrok za njegovo odločitev ,razhajanje z vlado ZSSR“. To je sporočil uradni predstavnik Združenih narodov na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali v največji naglici. To je najvišji položaj, ki ga je v OZN imel kakšen uradni sovjetski diplomat. Pred tem je bil Ševčenko posebni svetovalec sovjetskega zunanjega ministra. Arkadij Ševčenko je star 48 let. H j|» ■ . ričin drugi visoki vojaški starešine ljublian- Upreoeliend IZnOUlSCd Skega armadnega območja. Po pogovorih je ■ • Hnlanr. obiskal enote Momčila Mari nje izkušnje potrjujejo, da je resnična moč ZK ir in njenih dosedanjih uspehov v tem, da je znala svojo politiko graditi na avtentičnih interesih delavcev in delovnih ljudi Z nenehno politično akcijo vseh subjektivnih sil smo potisnili na rob družbenopolitičnega dogajanja tiste nosilce negativnih teženj, ki imajo v naši družbi objektivne korenine in bi se mogli razrasti, če ne bi bilo takšne povezanosti ZK z množicami, če ne bi politika ZK ustrezala interesom teh množic, če ne bi spodbujala njihove energije in pobud. Mislim, da izražam razpoloženje vas vseh, če tako ravnau Stane Dolanc obiskal enote Momčila Maijan-ijski garniziji ter enoto Danila Dju-roviča in karavlo „Matija Verdnik—Tomaž”. ca v kranjski VSAKA TRI LETA ENA JE? rečem, da bomo tako tudi v prihod- nje. (Iz sklepne besede Franceta Popita na VIII. I kongresu ZKS) POGOVOR S KOMUNISTI Sekretar izvršnega komiteja predsedstva Strokovni svet skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva za oceno študije .Analiza meri za izbor tehnologije jedrskih elektrarn v Jugoslaviji” je usklajeval stališča in vzpostavil trdnejše sodelovanje med republikami in pokrajinama. Poudarili so, da jedrski vek postaja nujen tudi v elektroenergetiki, in tako naj bi od leta 1990 vsaka tri leta zgradili eno jedrsko elektrarno. Da bi to dosegli, bo treba pospešiti znan st veno-raziskovalno delo, veliko pozornosti pa bo treba posvetiti tudi pripravi kadrov. Zelo pomembna je tudi usposobljenost industrije za zelo odgovorne in zapletene naloge. MILAN MEDEN CK ZKJ Stane Dolanc se je v domu JLA v ifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiimuliiiiiiiMiinniiMiuinitiiinniniimiiiMniiiHHHtininiiii LONDON - V Veliki Britaniji je zapadlo precej snega, kar je dokaj nenavadno za ta letni čas. Sneg je zatrpal nekatere ceste in ustavil promet. Vremenoslovci pravijo, da so nenadno ohladitev povzročili hladni vetrovi, ki pihajo z Arktike. Hladno vreme napovedujejo tudi za prihodnjih nekaj dni. janja. Prav v tem je treba videti še posebej vlogo komunistov, ki se morajo na podlagi enotne usmeritve zavzemati za novo, višjo raven povsod, kjer živijo in delajo. Zato tudi kongresnega razpoloženja ne moremo ocenjevati le za kongres sam, temveč predvsem v okviru našega razpoloženja in obnašanja v prihodnosti. VOJAŠKO LETALSt. ZVEZNE REPUBU NEMČIJE se fnerj ponaša z nekim ne shnj rekordom: njihova M letala strmoglavljajo n<0 kot na tekočem traku it že nekaj let. Zadnja žrtt> bil ta teden neki porot, letalskih sil, ki se je ut razbitinah lovskega borili ka Lockheed F-104g * fighter. To je bilo že P letalo te vrste, ki je sri glavilo. To letalo so N6 dobili iz ameriških tol( vendar so ga v ZR Neri precej predelali in mu H dili dodatne elektrod naprave. Zaradi tega (4 letalo izgubilo svoje prfd aerodinamične lastnosti postalo zelo nestabilni zraku. Kljub temu po letala uporabljajo še nat čeprav so že dodobra id rela. Čakajo namreč nad letala ...Do tedaj pa nit piloti držijo fige, da sel ne bi primerilo tisto, M je že 194 pred njimi... r X Ll £ P< n« ibi Z $> FIGE PA DRŽIJO V LONDOi BUCKHINGHAMS PALA ČI, kjer je uradna t denca britanske kraljed družine. In razlog? princesa Margareta, ki I, ločeno od svojega ri Armstronga, se je zagledP sedemnajst let mlaji bogatega dediča izdeloij piva. Kraljica se je zd tega razjezila in menda t vila, da jo bo izključili kraljevske rodbine. Tret no stanje pa je (kakor vsak dan z velikim poslu' za senzacionalne poi nosti piše britanski tako, da je sedaj 47-princesa v neke vrste hi& priporu in se sploh pojavlja v javnosti. I JANEZ KOROŠEC NEKAJ TAKEGA F BILO MOGOČE REČI f za odločitev irskih škof ki so naposled sklenili, bodo več tako odlot) nasprotovali kotil cepcijskim tabletam kol doslej. Kontracepcij1 tablete „da“ ali „ne", je > dolgo velika dilema v Id liških cerkvenih krogih Irskem... . Pozno $ nanje... Illlllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Iz zadnjega Pa* NOVI KAŽIPOTI £2 VARŠAVA - Poljski patruljni čolni so ,,zajeli“ zahodnonemško ribiško ladjo, ki jc ribarila v vodah Baltika, namenjenim zgolj za poljski ribolov. To je prvi incident, odkar je Poljska letos razširila pas svojih teritorialnih voda od treh na dvanajst milj in določila obalno ekonomsko cono, v kateri je obdržala pravico do ribolova in črpanja naravnih bogastev z morskega dna. BEOGRAD - Podpredsednik predsedstva SFRJ Stevan Doronjski je sprejel polkovnika Rogerja Josepha Fcllija, komisarja za zunanje zadeve Republike Gane, ki je na uradnem obisku v Jugoslaviji. Polkovnik Fclli je izročil za predsednika Tita prisrčne pozdrave ganskega predsednika generala Achcamponga. | - Odkar |» Tona postal delegat, ga sploh ne vidim0* iiiiiiiiiniiiiiniimmiiiimniiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiimii1111 f fLEjV R E D N j LEPŠA OKOLICA - Sevnica se ne more ravno iti z urejenimi javnimi zelenicami in še te, olikor jih je, zaenkrat niso bile deležne pomladne nege. Okolica sevniške osnovne šole že nekaj fet zasluži vso pohvalo. Prejšnjo soboto so ‘Wle v akciji učenke osmega b razreda. (Foto: Železnik) BOJMO SE „ZELENE STRAZE“ - Na osnovni šoli Katje Rupene se vsako pomlad skupina pionirjev prelevi v „zeleno stražo". Najprej sami očistijo zelenice papirja in druge nesnage, potem pa čuvajo, da njihovi sošolci (pa tudi odrasli) ne uničujejo sadov njihovega dela. (Foto: J. Pavlin) PREDSEDNIK VLADE V PAVILJONU IMV -Na letošnjem bograjskem sejmu avtomobilov si je predsednik ZIS Veselin Djuranovič z zanimanjem ogledal izdelke IMV. Tudi letos je posebno pozornost vzbujal model R-14, ki ga bodo, kot obljubljajo v IMV, letos končno le začeli izdelovati. KONČNO RED - V petek so v navzočnosti predstavnikov ObS Novo mesto ter delegatov RS ZN še zadnjič preizkusili komandno ploščo, potem pa vključili semafore na obeh križiščih novomeške vpadnice. S tem je odpravljen novomeški prometni vozel. d d tal1 'jei 1» tf •S laj* '0Vl zif' 'a i' čili 'ret :or luh odi OBNOVLJENI SADOVNJAK NA BREZOVICI Pred kratkim je novomeška /netijska zadruga Krka končala novo sadovnjaka na Brezovici. a Površini 11 hektarov so stara evesa zamenjali z novimi sadi-ami zelo rodnih sort. Računajo voru*0 03 ‘sti Površini pridelali luco več, tako da bo na hektar 6 r? Za P°*dru8> vagon sadja , ’ Kmetijska zadruga je za Qn”°v° teSa sadovnjaka porabila 900.000 dinarjev. Vsaka soba s termalno vodo Obnovljeni in povsem modernizirani zdraviliški dom v Dol. Toplicah Sejmišča NOVO MESTO: Običajno fiva. en sejem in nespremenjene cene. ! lakaje bila podoba ponedeljkovega , sejmišča. Naprodaj je bilo 323 P jskov m 37 starejših prašičev, pro-Pa s*cuPno 196. Pujski so stali 80 do 950 din, starejši prašiči pa 9fi0 do 1.350 din. I 1 tega uE?iCE: . Kar 724 rilcev’ od sobn* starih nad tri mesece, je v seim«* »preplavilo** brežiško žival; Lastnika je menjalo 646 stareikPnJS^S° biU po 37 do 38 din’ jev Vi P 5lčl Pa P° 23 d0 24 dinar-J Mogram žive teže. Ko bo predvidoma junija tudi kopališki dom popolnoma obnovljen z bazeni vred, ki jih je postavil še grof Auersperg, bo v Dol. Toplicah Krka priredila slovesno otvoritev. Medtem pa so obnovljeni zdraviliški dom s 100 ležišči in novimi restavracijami in kuhinjo odprli za poskusno obratovanje. Čeravno se v stavbi včasih sliši razbijanje kladiv, ker urejajo dvigalo in tudi druga manjša dela še niso povsem končana, so gostje v prvem hipu napolnili sobe. Medtem ko so prej v veliki zgradbi uporabljali samo restavracije, kuhinjo, ki pa je bila neustrezna in zastarela, ter zgoraj prostore za pisarne, je nastal zdaj pravi hotel. Uredili so 50 sob (od tega je 35 odst. enoposteljnih, po katerih je vselej veliko povpraševanja) in pa 3 apartmaje ter klubsko sobo. Vse sobe imajo WC, kopalnico z banjo ali vsaj tušem, povsod pa je termalna voda. Gost si lahko zdravilno kopel privošči sam, kadar se mu zazdi. Začasno so v zdraviliškem domu uredili tudi prostor za fizioterapijo in hidroterapijo, prav tako recepcijo, vendar se bo po obnovi kopališkega doma vse to preselilo. Popolnoma prenovljena je tudi restavraci- Kmetijski nasveti Za silažo - hibridna koruza! Njeno Koruzna silaža daje največji § pridel i? Prvenstvo je nesporno. izbo • snovi na hektar. Zaradi velikega sortnega £ čud13 mo8°če pridelovati povsod v Sloveniji in nič | pogani, če se iz leta v leto šopiri na vse večjih njivskih § nos. .lnah- Silažna koruza je enostavno krmna rastlina prihod- i Zarai’- ^ zaradi tega, ker jo je mogoče najlaže silirati, saj | 1 obilice sladkorja siliranje koruze ne potrebuje dodatkov. | ^ da kmetje tolikokrat podcenjujejo pomen izbora I K.ot 2a s^ažno koruzo. Tudi zanjo ni dobro vsakršno seme. | da ij t ^‘delovanje koruze za zrnje velja tudi za silažno koruzo, 1 lefc ^er?»^n' učinek hibridnega semena znatno poveča pride- | hektar * ^.° ^ odstotkov se poveča pridelek suhe snovi na | Veg. ’ sejemo hibridno seme, zato se izplača dati zanj nekaj | mislit^1 ^ere so najbolj priporočene sorte? Pri izbiri je treba = Ze Za* ^re^vsern na ranost sorte, tako kot pri pridelovanju koru- | ^PtemK1^6' Izbrati je treba tako sorto, ki nekako v prvi polovici | Zrelost toreJ Pred prvo slano, doseže zaželeno voščeno | petijjo ,Zrnja- Takrat ima koruzna rastlina skupaj s Štokom | Zrnje i e treti'no suhe snovi in je najbolj primerna za siliranje. | UnivL mpgoče prelomiti z nohtom in svaljkati med prsti. sejeni Pa je treba tudi čas setve. Koruzo za kisal lahko e aprila Vj- r°kih: takrat kot drugo koruzo, to je ob koncu = ja, ki ima 400 sedežev. Ogromen kristalni lestenec vzbuja občudovanje, prav tako pa obnovljene freske. Ves čas obnove stavbe so delali v sodelovanju s strokovnjaki spomeniškega varstva, obnova fresk pa še ni povsem končana. V restavraciji so uvedli za goste prijetno novost: v času večerje imajo vsak dan kombinirano glasbo štirih instrumentov, predvsem pa gre za orgle. Ob sobotah je ples, na katerem igra ansambel Termal. Obnovljeni zdraviliški dom je vreden ogleda. Sobe so prijetno opremljene v ustreznem stilu, po hodnikih se vije debela preproga. Gostom že mora biti všeč, sicer ne bi zasedli vseh sob v času, ko so Toplice na zunaj še precej razkopane! Med prvimi gosti je tudi precej inozemcev. Dela pri obnovi kopališkega doma, kjer bo na novo urejena tudi terapija, pospešeno potekajo. Rečeno je bilo, da bo otvoritev 1. maja, ampak rok dograditve je podaljšan do junija. R. RACER UČINKOVITO VARSTVO KOLPE Gradbena dela za metliško čistilno napravo gredo h koncu. Letos naj bi tudi montirali vso potrebno opremo, kar bo vse skupaj veljalo okoli 5,60 milijona dinarjev. Da bo lahko, kot je v načrtu, celotna metliška kanalizacija speljana skozi čistiln6 napravo, bo potrebno zgraditi še tri kolektorje. Najprej bodo začeli graditi kolektor C, ki bo v glavnem zajel mestno industrijsko cono. Ko bo zgrajen cel sistem, bo Kolpa obvarovana pred onesnaževanjem. Tako varstvo je sicer za tako majhno in ekonomsko šibko občino dokaj drago, vendar, če gledamo dolgoročno, zelo koristno, saj je Kolpa ena redkih slovenskih rek, ki je še čista in vabljiva za številne turiste in izletnike. ,(C w V X / ra roDutrm cioiiet Delavski hotel Prvi gozdarski dom na območju občine Kočevje je dograjen in bo v kratkem vseljen. Zgradilo ga je v Ko-• čevju domače GG, in sicer za delavce iz južnih republik, člane kolektivov tozdov GG „Rog“, „Pugled“ in „T ransport-gradnje**. V domu je 60 ležišč, restavracija, energetski objekt in sejna soba. Zdaj grade poleg že drugi objekt, v katerem bo tudi 60 ležišč. Oba domova bosta namenjena samcem, čeprav so prvotno nameravali v drugem urediti tudi družinska stanovanja. V načrtu imajo še gradnjo tretjega podobnega objekta. Take domove gradi GG Kočevje - prvega so zgradili v Glažuti - zato, da gozdni delavci ne bodo več stanovali po gozdnih kočah, ampak v sodobnih stanovanjih, pravih delavskih hotelih, kjer je poskrbljeno za vse udobje. Iz teh domov se delavci vsak dan vozijo na delo s kombiji. Tozd „Rog“ pa je kupil za prevoz tudi avtobus, kije prvo tako vozilo na območju GG. Gozdarski domovi so bili prvotno zamišljeni kot enote pri posameznih tozdih. Zdaj so sklenili, da ustanove posebno enoto ..Gozdarski domo-vi“, ki bo poslovala pri delovni skupnosti skupnih služb. J. P. maja. 7 jr“ M prcz.1111111111 uuacvivum, iu jt » uiuji p«-"'™ = S00) t d°lenjske razmere priporočajo sorte iz razreda 400 in | r°čajo° P^v* precej bolj pozne koruzne sorte, ko jih pripo- | ■*- - P1-* sejanju koruze za zrnje. Med sortami iz razreda 400 = , le tn v..dveh rokih: Pa za prezimnim dosevkom, to je v drugi polovici fr HllllH^ 0 ZP Priporočajo: BC 418, BC 488, ZP 455, OSSK 440 ŠOU nekatere druge, med sortami iz razreda 500 pa; ZP = Naj „ l92> ZPSK 58C, zlasti pa BC 6&-2S. Pretir " r cu še poudarimo, da pri silažni koruzi ne smemo | silažnj v z. gostoto setve. V razredu 400 in 500 naj bo pri | ko't pri ,0ruzi le 7 do 8 rastlin na kvadratni meter, to je dve več | °ruzi za zrnje. Ta podatek pove vse. Inž. M. L. i Boljša preskrba - odgovor na kritike Na Dolenjskem pravkar oblikujejo družbeni dogovor, s katerim bodo uredili organizirano proizvodnjo in preskrbo prebivalstva v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini s kmetijsko prehrambnimi proizvodi. Osnutek predvideva, naj bi v dveh mesecih po sklenitvi takega dogovora ustanovili tudi posebno SIS za organizirano kmctijskopredelovalno dejavnost in preskrbo tega območja z živili. Z družbenim dogovorom in prek nove SIS naj bi zagotovili predvsem zadostne količine vseh najpomembnejših pridelkov in izdelkov ter mesa. Preskrba naj bi bila začrtana dolgoročno, s tem da bi letne načrte sprejemali na podlagi petletnih potreb. Posebno pozornost naj bi odmerili preskrbi s sadjem in zelenjavo in založenosti živilskih trgov. Slednjim dajejo določila iz osnutka dogovora več pomembnih nalog. Predvsem naj bi skrbeli za zdostne količine kmetijskih pridelkov, za obnovo in razširitev tržnih prostorov, red in čistočo. Seveda upra-vljalci živilskih trgov tega ne bodo zmogli sami, ampak jim bodo morali pomagati vsi sklenitelji družbenega dogovora. Začetek organiziranega pridelovanja in preskrbe prebivalstva z zadostnimi količinami vseh vrst živil bo tudi najboljši odgovor na negodovanje in nenehne kritike potrošnikov, ki zlasti v Novem mestu niso zadovoljni s Ugovino in izbiro. Mnogi Novo-meščani namreč še vedno ne morejo preboleti zakonskega posega na njihovo tržnico .na Prešernovem trgu in se sprijazniti s praznimi stojnicami v popoldanskem času. I. Z. czp DOLENJSKI LIST NOVO MESTO vabi sposobne in prizadevne sodelavce za opravljanje dela in nalog na področju priprave časopisnega stavka: DVE STROJEPISKI za delo na IBM pisalnem stroju POGOJ: — končana osnovna šola, — strojepisni tečaj, — čut odgovornosti. Za sprejeti kandidatki bo organizirano enomesečno usposabljanje. KOREKTORICO za korigiranje časopisnega stavka POGOJ: — končana srednja šola splošne smeri, — izrazit smisel za slovenski jezik, — poudarjena natančnost in skrbnost pri delu. Navedena dela potekajo v dveh izmenah; trimesečno poskusno delo. Prijave, da izpolnjujete pogoje za eno izmed objavljenih del in nalog, pošljite hkrati z opisom svojega dosedanjega dela na naslov: ČZP DOLENJSKI LIST, odboru za medsebojna razmerja, 68001 Novo mesto, p.p. 33, v 15 dneh po dnevu prve objave. — Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sklepu odbora. CA GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO ,,Delavski svet TOZD Gozdarstvo Novo mesto, TOZD Gozdarstvo Podturn, TOZD Gozdarstvo črmošnjice, TOZD Gozdarstvo Črnomelj in TOZD Gradnje Novo mesto razpisujejo na podlagi statuta delovna mesta: 1. VODJE TOZD GOZDARSTVO NOVO MESTO, 2. VODJE TOZD GOZDARSTVO PODTURN, 3. VODJE TOZD GOZDARSTVO CRMOSNJICE, 4. VODJE TOZD GOZDARSTVO ČRNOMELJ, 5. VODJE TOZD GRADNJE NOVO MESTO. Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da so diplomirani gozdarski inženirji z najmanj 3 leti uspešnih delovnih izkušenj v gozdarstvu ali gozdarski tehniki z najmanj 10 leti uspešnih delovnih izkušenj v gozdarstvu; — imeti morajo strokovne in organizacijske sposobnosti in moralno-politične kvalitete. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po dnevu objave na naslov: pod zaporedno številko 1 na TOZD Gozdarstvo Novo mesto, Smihelska 14, pod zaporedno številko. 2 na TOZD Gozdarstvo Podturn, Podturn 17, pod zaporedno številko 3 na TOZD Gozdarstvo Črmošnjice, Črmošnjice 1, pod zaporedno številko 4 na TOZD Gozdarstvo Črnomelj, Pod smreko 10, pod zaporedno številko 5 na TOZD Gradnje Novo mesto, Gubčeva 15". OBRAMBNI DAN KMETIJCEV - Obrambni dnevi so že postali del širšega učnega programa na osnovnih in srednjih šolah. Pretekli četrtek so se spoprijeli s prvim „vojnim stanjem11 dijaki srednje kmetijske šok na G rmu. Potem, ko so se pred napadom v kratkem času umaknili v zaklonišča, so si ogledali gašenje požara in odšli na Dobravo, Iger so se urili v streljanju z zračno puško, metanju bomb, spoznavali pehotno orožje (na sliki) in drugo. Ob zaključku so obiskali bližnji tabor pripadnikov JLA in se z njimi pogovarjali o delu organizacij v JLA in v šoli. (Foto: J. Pavlin) POPULARNI ZARADI DELA — Fantje in dekleta iz III. b gradbene srednje šole iz Novega mesta so deležni velike pozornosti, ker so začeli denar za izlete služiti s pomivanjem oken na novih stavbah. Tako so očistili novo banko, delajo pa še na oknih v novi posebni šoli Šmihel. V razredu se dobro razumejo in jim je delo všeč. (Foto: Bačer) RAZSTAVA DA, DEMONSTRACIJA NE - Pred kratkim je ZOTK Ribnica v sodelovanju z Aeroklubom iz Ljubljane v domu JLA v Ribnici pripravila razstavo miniaturnih motornih letal, ladij in voziL Zaradi slabega vremena je odpadel praktični prikaz njihove ' »do skušah nadoknaditi vožnje oz. letenja na stadionu, kar pa bodo med bližnjimi Športnimi igrami ljubljanske armijske Glavo bodo konec maja v Ribnici in Kočevju. (Foto: M. Gl oblasti, ivanjič) PETROL PETROL LJUBLJANA TOZD Trgovina na drobno PE BREŽICE razglaša prosta dela in naloge 2 PRODAJALCEV na bencinskem servisu Kočevje II, Ljubljanska c. 39/11 Pogoji: — KV ali PK delavec (prednost imajo delavci v trgovini) — odslužen vojaški rok Delovno mesto je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusna doba traja tri mesece. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati do 28. aprila 1978 na upravo PE Brežice, Gor. Lenart 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka. „NOVOTEHNA" trgovsko podjetje na debelo in drobno p.o. Novo mesto. Glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja OB JA VLJA naslednja prosta opravila in naloge: 1. ADMINISTRATORJA v tajništvu 2. SAMOSTOJNEGA PRODAJALCA V POSLOVALNICI 2 V NOVEM MESTU IN V poslovalnici 6 v Krškem 3. SKLADIŠČNEGA DELAVCA II v en gros skladišču v Bučni vasi 4. TRGOVSKEGA DELAVCA II v poslovalnici 9 v Bučni vasi in v poslovalnici 9 v Krškem 5. MIZARSKEGA DELAVCA v PE MIZARSTVO Mirna peč POGOJI: pod 1: administrativni tehnik z 1 letom delovnih izkušenj ali administrator z 2 letoma delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec; pod 2: KV prodajalec tehnične stroke z 2 letoma delovnih izkušenj v maloprodaji, poskusno delo 1 mesec; pod 3: NK delavec, poskusno delo 1 mesec; pod 4: NK delavec z 1 letom delovnih izkušenj v maloprodaji, poskusno delo 1 mesec; pod 5: NK delavec, poskusno »Jelo 1 mesec. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje na naslov podjetja v 15 dneh po objavi. TOZD GOSTINSTVO „BELA KRAJINA", ČRNOMELJ, razpisuje naslednja de la oziroma naloge: 1) VODJA TOZD — INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN Pogoji: — višja ali srednja izobrazba gostinske, ekonomske ali druge ustrezne smeri — najmanj pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu — moralno politične vrline 2) VODJA FINANČNO—RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri — najmanj pet let delovnih izkušenj na odgovornih mestih v računovodstvu — moralno-politične vrline 3) VODJA ODDELKA gostinstvo — restavracijska dejavnost Pogoji: — višja ali srednja izobrazba gostinske ali ekonomske smeri — najmanj pet let delovnih izkušenj v gostinstvu — moralno-politične vrline 4) VODJA ODDELKA gostinstvo — turistična dejavnost Pogoji: — srednja izobrazba gostinske smeri — najmanj tri leta delovnih izkušenj v gostinstvu — moralno-politične vrline Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: VIATOR-TOZD BELA KRAJINA, Črnomelj, Kolodvorska 62 DO TRANSPORT, p.o. Krško Komisija za delovna razmerja OB J A VLJA prosta dela in naloge za 4 VOZNIKE TOVORNJAKOV Vozniški izpit za C in E kategorijo, poklicna šola za voznike motornih vozil in odslužen vojaški rok. Delo se združuje za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno doba Interesenti naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela v roku 30 dni po tej objavi na naslov: ..Transport" Krško, 68270 Krško. CKŽ 133. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po roku za zbiranje prijav. TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO -TOZD TRANSPORT- OB JA VLJA DELA IN NALOGE ZA 5 DELAVCEV ZA RAZKLADANJE PREMOGA Pogoji: — nekvalificiran delavec — triizmenično delo Stanovanja nimamo. Pismene prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. nama TRGOVSKO PODJETJE „NAMA" LJUBLJANA TOZD VELEBLAGOVNICA KOČEVJE, ■1 objavlja prosta dela in naloge: 1. OBRAČUNSKEGA REFERENTA V TOZD 2. NATAKARJA Pogoji: pod tč. 1 — ustrezna srednja šola, eno leto prakse na podobnem delovnem mestu, znanje strojepisja, poskusno delo dva meseca 2 — gostinska šola, poskusno delo dva meseca Delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema kadrovska socialna služba podjetja, Ljubljana, Tomšičeva 2/V, 15 dni po objavi. TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE TGP METLIKA prodaja za družbeni in zasebni sektor OSEBNO VOZILO FIAT 132 letnik 12/1974 Začetna cena 100.000,00 din. Vozilo je ohranjeno in registrirano do 12. meseca 1978 Licitacija bo 20. 4. 1978 ob 10. uri v Metliki, Nova cesta št. 1, komercialni sektor. Na izlicitirano ceno plača kupec vse obveznosti, kot so prometni davek in stroški prenosa. Obvezna varščina je 10 odstotkov od izklicne cene. Vplačilo je na blagajni podjetja pred začetkom licitacije. Interesenti si lahko ogledajo vozilo FIAT 132 dve uri pred ^začetkom licitacije. RAZPISNA KOMISIJA DOLENJSKEGA MUZEJA NOVO MESTO RAZPISUJE prosta dela in naloge: a) KUSTOSA v oddelku za zgodovino umetnosti b) KUSTOSA v oddelku za kulturno zgodovino Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti: pod a) visoko izobrazbo — filozofsko fakulteto (oddelek za umetnostno zgodovino) pod b) visoko izobrazbo - filozofsko fakulteto (oddelek za zgodovino) Kandidati naj vložijo prošnje v 15 dneh po objavi. Pismene ponudbe z dokazili naslovite: Razpisna komisija Dolenjskega muzeja. Novo mesto. Muzejska 7. P /J.: OSNOVNA SOLA DR. IVAN PRIJATELJ SODRAŽICA Po sklepu seje zbora delovne skupnosti in v skladu s pi statutom šole m Ci ■ c: ki b, s< ! ks st Ki d. b o razpisujemo 1. prosto delo in naloge KUHARICE v šolski kuhinji 2. prosto delo in naloge HIŠNIKA - KURJAČA Pogoji: Pod 1. končana strokovna šola za kuharice in nekaj lat samostojnega dela v kuhinji družbene prehrane, nastop del* 1. 5. 1978 za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ni razpolago je garsonjera Pod 2: končana strokovna šola za kurjače ali tečaj in sposobnost za opravljanje hišniških del, nastop dela po dogovoru za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Prijave sprejema svet delovne v ^ skupnosti Osnovne šole Sodražica. _________________________J - — ■■■■ ■ ■■ — Osnovna šola XV. SNOUB-Belokranjska v Metliki razpisuje prosto delovno mesto VARUHINJE (do aprila 1979 tudi delo KUHARICE) v otroškem vrtcu za nedoločen čas, ■ '•'-‘IM Pogoj: končana osnovna ali poklicna šola in pozneje vkljub tev v šolo za varuhinje ob delu ter možnost dela v deljene''1 delovnem času. Prednost: kandidatke z gostinsko šola Nastop dela: takoj, s 1. 6. 1978 ali po dogovoru. « Prijave je treba oddati najpozneje 8 dni po objavi razpis v tajništvu šole. Informacije pri vodji otroškega vrtca ali ravn3' telju šole. pisma in ' odmevi 9*/ U/rocUvMiUnr JkJa/ BILI SMO DRUGI Pred kratkim seje začelo pionirsko občinsko šahovsko tekmovanje v Brestanici. V skupini mlajših Pionirjev so nastopili šahisti iz Brestanice, Leskovca, Podbočja, Velike-Podloga, Kostanjevice, Senovega •jj Krškega. Naša ekipa je bila druga, »oje bilo moje drugo tekmovanje in 2 uspehom krške ekipe smo bili vsi zadovoljni. ADAM MOLAN, OŠ Jurij Dalmatin Krško !ZLET tabornikov Na GRADEC Petdeset tabornikov Odreda motnega hrasta iz Šentjerneja nas n d ‘Papr'*a krenilo na Gradec, hrib bn Pjeterjami, Pot v eno smer je a dolga sedem kilometrov, in Prav je bila strma, so jo zlahka UcCma|ova^ tudi medvedki in čebe-• Spotoma smo si v Pleterjah zan ^r°*) neznanih parti-ta. 0V’ ,na eUju pa smo zakurili pravi pornišitj ogenj, ob katerem so nas EreH ^an* f°t° krožka. Nazaj cvrgtjg Smo nabirali spomladansko MATEJA CEKUTA TUDI naše pismo med kurirčkovo POŠTO lesk«^83 marca smo tudi učenci kurirSf osnovne šole pričakali let m!k>'i° pošto> ^ je že petnajst sUju ^ množična akcija sloven-tov T^°n,rje.v ob rojstnem dnevu 35-ietniri letos Posvečena tudi vensloJ! Zbora odposlancev slo-Prihodom n?0da v Kočevju. Pred pionirii w kurirjev s pošto smo ni Program ^ PriPravili kultur- VESELI planinski večer 200-letnico prveea v?„„ nT'«lav sm° pocastUi tu dF pionirji n mladinci iz krške. hr«t, ;jer SmokhiHem i)elaVskein d°mu, iPOUčnT™ ^ Pnče zanimivemu in ?azv»H kvizu “ Planinstva. Za Lral»r«° je Poskrbel ansambel fnJr®?1 *. nasmejali pa smo se tudi bil fni!m zal5avnim točkam. Zal ie ? dvorana premajhna, saj leKa veliko obiskovalcev ,Vese-; tga Planinskega večera' stati. PETER GORJAN 4. b OS Krško trobentica je UMRLA Pomlad & od5la m zakraljevala je I mislih se «^nCS ^ !eP’ sončen dan. V co, ki se pr‘jmenim v lepo trobenti-cah. v h i- vedno ozira po sestri-konja m “ Jav' zagledamo človeka, hentiee J1Z- ftoti nam gredo. Tro-^ ustavi t;uesemo’strah nas je. Voz jči na vo/ ?red nami. Človek sko-?kotali Prime star štedilnik in ga ?me,i zmeLar- Umila sem- tas‘le nar™« *str,(*. Me, ki smo I *ni- Nič vAV0>.Smo Prekrite s smet-deklica n n,lsem trobentica. Sem 1 bi naravo Ut 50 bo zavzemala, da °dvažali tis i ni*‘ ^isto, da bi smeti tja, kamor sodijo. NADI BLAŽIČ 6.c, OŠ Bršljin *•««■» POMEMBEN GLASBENI DOGODEK 30. marca smo se sedmošolci in člani pevskega zbora zbrali v učilnici 7. a razreda, da bi poslušali priznano umetnico Pavlo Uršič-Kune-jevo. Harfistka nam je najprej zanimivo pripovedovala o tem kraljevskem instrumentu, nato pa smo se ob njeni natančni razlagi in čudovitih melodijah sprehodili po zgodovini harfe. Najprej nas je prevzela prijetna melodija starega grajskega plesa. Z občudovanjem smo spremlajli Haendlovo etudo. Najbolj všeč pa sta nam bila glisanda, ki ponazarjata šum vetra in morja, ter skladba Vodomet skladatelja Dcbussyja. Uživali smo tudi ob Pesmi noči in modemi Ramovševi Cirkulaciji. Tedaj smo tudi spoznali, da je igranje na harfo zelo zahtevno, a nadvse lepo. Ob koncu smo Pavli Uršičevi postavljali razna vprašanja, na katera nam je ljubeznivo odgovarjala. Umetnici smo se zahvalili za nastop, ki nas je obogatil in oplemenitil, z željo, da bi se še srečali. VLADKA M ERZEL, 8.a OS Milka Šobar-Nataša Novo mesto MLADI MED KONGRESOM Tudi na osnovni šoli Milana Jarca v Črnomlju smo se aktivno vključili v kongresno življenje. Med drugim smo na dan začetka VIII. kongresa ZKS imeli na šoli zborovanje učencev in učiteljev, s katerega smo poslali udeležencem kongresa pozdravno brzojavko. ALMA GRANlC oS Črnomelj DELO V CAST KONGRESA VIII. kongres ZK Slovenije smo delovno počastili tudi gojenci kočevskega Dijaškega doma Dušana Remiha. Okoli 40 nas je čistilo travnike in okolico njiv na posestvu tozda Govedoreja ZKGP Kočevje. Naredili smo veliko, popolno uresničitev delovnega načrta pa nam je preprečilo slabo vreme. LUDVIK POJE nov. krožek PIŠECE: OBČINSKA KONFERENCA PIONIRJEV 1. aprila smo imeli pionirji brežiške občine v Pišecah XI. pionirsko konferenco. Najprej smo pregledali delo odredov v preteklem letu, kulturnemu programu pa so sledila poročila o delu v krožkih. Zbrani smo ugotovili, da je bilo naše delo uspešno. Najboljše šole so za sodelovanje na JPI prejele priznanja in knjižne nagrade. IRENA IVANŠEK novin. krožek OS Artiče USPEŠNI KRŠKI PIONIRJI Pomlad je čas pionirskih tekmovanj, ki se jih uspešno udeležujemo tudi učenci krške osnovne šole Jurij Dalmatin. Doslej smo na občinskih tekmovanjih osvojili prva mesta v rokometu (deklice in dečki), pionirke v gimnastiki, starejši pionirji na tekmovanju „Kaj veš o prometu" pionirke v košarki. Čakajo nas tekme v namiznem tenisu, piavanju, atletiki in odbojki. Vadimo v okviru ŠŠD in plavalnega kluba Celulozar. J. V. VERIGA LJUBEZNI — Pionirji iz Zdol so 3. aprila predali kurirčkovo torbo s pozdravi predsedniku Titu članom pionirskega Odreda Karel Destovnik-Kajuh iz Krškega, ti pa vrstnikom-kurirjem iz brežiške občine. Slovesna predaja na občinski „meji“ je bila 'v Dolenji vasi. (Foto: M. Župančič) Največja želja je cesta V nedeljo praznik krajevne skupnosti Dobravice V nedeljo, 16. aprila, praznujejo prebivalci krajevne skupnosti Dobravice, ki obsega vasi Dolnje in Go/nje Dobravice, Geršiče in Kri vogla vice. Krajevni praznik je pomnik na dogodke pred 36 leti, ko je italijanski okupator požgal Dolnje in Gornje Dobravice, bela garda pa dan kasneje umorila aktivista Miha Žuni-ča. Uporniškega, zavednega duha krajanov dogodka nista strla. Prvi partizani so odšli iz teh krajev v gozdove 1941, avgusta 1942 so Deset kongresov partije Na osnovni šoli Ribnica deluje zgodovinsko-marksistični krožek, ki ga vodi prof. France Ivanec. Pod njegovim vodstvom smo se vključili v Jampionat znanja TITO-REVO-LUCIJA-MIR, ki je letos potekalo na temo „10 KONGRESOV PARTIJE “. V pripravah na tekmovanje smo obdelali 18 tem in tako spoznali zgodovino ZKJ, revolucionarno pot tovariša Tita, borbo delavskega razreda in delovnili ljudi naše domovine za razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Tekmovanje je letos potekalo tudi v času poglobljenih priprav na XI. kongres ZKJ. Na oddelčnem tekmovanju je sodelovalo 235 učencev 7. in 8. razredov ter učcnci 6. razreda, ki so vključeni v zgodovinsko-marksistični krožek. Na nedavnem šolskem tekmovanju pa so se pomerile 5-članske ekipe 6., 7. in 8. razreda. Čeprav je zmagala ekipa 8. razreda, je veliko znanja pokazala tudi ekipa 6. razreda. Zmagovalca smo dobili šele po dodatnih vprašanjih. ALENKA TANKO NEVENKA STOŠlC 8. b razred OS Ribnica odpeljali iz dohraviških vasi v italijanska taborišča 27 mož; 11 se jih ni več vrnilo. V Geršičih je julija 1942 pred puškami italijanskega okupa-toija omahnila prva skupina belokranjskih talcev. Ob življenje so bili Franc Papič, Niko Simec in Alojz Kure. Dolnje Dobravice so bile med vojno bombardirane, leta 1944 je na tem območju delovala oficirska šola GŠ NOV in POS. Dobraviške vasi so dale 36 borcev NOB, žrtev fašističnega in nacističnega terorja je bilo 32. Danes živi in. dela v dobra viški krajevni skupnosti nekaj čez 200 ljudi, ki jih združuje 32 gospodinjstev. Statistika dalje pripoveduje, da je zaposlenih 52 (večina v Metliki ali Črnomlju). Pomemben je tudi podatek o številu dijakov na srednjih in višjih šolah. Deset jih je. Verjetno največja želja tega nekoč pomembnega območja pa je asfaltiranje krajevne cestc in ureditev vodovoda. Nekaj od tega je v načrtu krajevne skupnosti. Načrt je bil podprt z uspešnim referendumom za samoprispevek. Nekaj pa krajani pričakujejo tudi od širše družbene skupnosti. lojze Stefan ič Dolnje Dobravice 7 .Podcenjevanje prostovoljcev’ O obveščanju prostovoljnih društev o delu gasilskih V zadnji številki DL ste poročali o požarih na Dolenjskem. Eden izmed njih je bil tudi gozdni požar v Družinski vasi. Ne razumemo, zakaj je novinar omenil samo gasilce iz poklicne brigade iz Novega mesta, ko pa so bili gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Bela cerkev prvi na mestu požara in ob prihodu Novomeščanov požar omejili in ga tudi skoraj pogasili. Pri takem obveščanju se čutimo zelo prizadete. Ali so prostovoljna gasilska društva zares tako malo cenjena, da jih niti omeniti ni potrebno? To čutimo že dolgo časa, saj sc o njih na splošno zelo malo piše. Mislimo, da ljudje v mestih bolj malo vedo o delu, nalogah in uspehih v društvih. Ce pogledamo gasilske domove in opremo v njih, katero pa je financirala tudi SIS za varstvo pred požari, vidimo, da morajo gasilci opraviti veliko prostovoljnega dela s požrtvovalnostjo in samoodrekanjem. Zato sc čutimo res prizadeti, ko spoznamo, kako malo cenjena so prostovoljna gasilska društva. G D Bela cerkev Pripis uredništva: Ob pisanju tega, kakor tudi večine podobnih prispevkov se uredništvo poslužuje informacij in podatkov, kot nam jih daje novomeška UJV. Kar pa se tiče drugega dela vašega pisma, menimo, da Dolenjski list v primeijavi z drugimi listi posveča na splošno prav tej dejavnosti sorazmerno veliko prostora. ZAČETEK DELA NOVIH SKUPŠČIN SIS Pred kratkim je bil v Metliki razgovor s predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, na katerem so se dogovorili vse potrebno za konstituiranje teh skupščin. V glavnem bodo vse skupščine konstituirane do 20. aprila. Izbrani so že vodje delegacij in delegati za prve seje skupščin. LADISLAV HOČEVAR PRIČAKALI SMO KURIRČKOVO POŠTO Učenci, učitelji in naši gostje, borci in družbenopolitični delavci smo se 3. aprila zbrali v gozdičku nad vasjo in čakali na prihod kurirčkove pošte. Da bi čakanje hitreje minilo, smo izvedli krajši kulturni program. Prisluhnili smo pripovedi o Kočevskem zboru oktobra 1943 ter recitirali in peli partizanske pesmL Kurirja, ki sta prinesla pošto, sta poročala o naporni poti, saj sta morala preplavati mrzli potok, da sta se izognila sovražnikovi zasedi. Pošti smo dodali še našo čestitko tov. Titu, * BLAŽKA REMIH novin. krožek OS Artiče Prvo soboto v aprilu smo se krajani Bučke za vedno poslovili od Ladislava Hočevarja iz Dul št. 3. Rodil se je v Dulah v delavsko kmečki družini. Po osnovni šoli je šel za mizarja in ko se je izučil, ga je pot za kruhom pripeljala v Maribor. Ko je izbruhnila vojna, je okupator njegove odgnal v nemška taborišča, njega kasneje prisilno mobiliziral, vendar je z zahodne fronte hitro pobegnil k zaveznikom. Na izropano domačijo se je vrnil avgusta 1945. Ustvaril si je družino, vendar je težka bolezen preprečila družinsko srečo. Žena je umrla in' mu pustila štiri majhne otroke. Kasneje se je ponovno poročil, spravil do kruha in vzgojil v pridne in poštene delavce štiri sinove, da bi odrasla najmlajša, sin in hčerka, pa ni dočakaL Pokojni Ladi je bil v svojem kraju zelo delaven in nad 10 let je bil predsednik odbora RK na Bučki. Ljudje so ga imeli radi in vsi ga bomo pogrešali S. HOČEVAR LJUBLJANA 10 KONGRESOV KPJ — Zmagovalni ekipi 8. razredov je ravnateljica osnovne šole Ribnica Milena Borovac podelila knjige. V najboljši ekipi so bili: Karmen Štimac, Alenka Tanko, Nevenka Stošič, Dominika Gornik in Mirjam Oberstar. (Foto: Tone Petek) Napad na Ratež in belogardiste Kdo kaj ve o padlih borcih in nekaterih podrobnostih iz obeh bitk? lUlllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllHIIIPIIUIIIIItlllllllllM finega*50*!38! zadnjega poizvedo-Patrole p^ij' 8lede padlih iz nad Šemi* Marinška pri Planini ^^tknv e»m n*smo dobili nobenih alr"r."St° vclia za prehranje-Aokah, fJ0 v Nemški vasi na «tanc Mphi jemo bolničarke Fani. ?ntjerneiu i S Tolste8a wha 3 pri Jegova JVPoročil, da je to bila P* 50 nam . .rančiška Medle. Pač 'sta iz Lj.., ,riie bralci Dolenjskega P°^atke n „ j1?? sporočili uporabne ,tlgade 7,?. borcih Tomšičeve Vali. Ti u a|,6re sP|oh nismo spra-iSikova ra'ci Justina Drnač, ir Venčeva a • Vinko Dolinar, „ •iuhova W ‘n Marija Križman, br”1 j® sporn- i LJubljana. Slednja bratu A Poročila podatke o padlem PartizJ *.0 kate— J. tereni smo vedeli le za T -■«* odh‘me Kos* Vsem nn f3 l' SPUB- To°Var,j". ^'h vp*i:, °. ^a vrsti padli iz dveh takoj po preosnovi se v „Tone zahvaljujem za '^Jlhborb, 2. in ustanovitvi 3. bataljona Tomšičeve brigade na Žagi na Gorjancih. Mišljena sta napad na postojanko Ratež 10. avgusta (drugi) in napad na taborišče lahnega ..Štajerskega bataljona" v Krški hosti pri Smolenji vasi dne 14. avgusta 1942. Po poročilu inštruktorja Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet dr. Marijana Dermastia-Urbana Velikonje z dne 15. avgusta 1942, ki je oba napada zasnoval, je napadalcem na Ratež uspelo priti skozi žične ovire in vreči težko letalsko bombo v italijanske okope, po ugotovitvah na ogledu pa je bila taka bomba vržena tudi v Brzlansko hišo, ki so jo Italijani spremenili v bunker in vojašnico. Po že omenjenem partizanskem poročilu naj bi Italijani utrpeli kakih 30 mrtvih (italijanskega poročila o tem napadu ni); od partizanov sta padla dva, težje ranjena sta bila tudi dva, lažje ranjeni pa trije. Od ranjenih vemo za Stanka Semiča-Dakija, namestnika komandanta Tomšičeve brigade, ki je dobil strel skozi pljuča, in za Ivana Kavčiča-Nandeta Kovača, komisarja brigade,ki je imel prestrel roke z zlomom nadlaktnice; o drugih ranjenih ne vemo nič. O padlih vemo za Vida Purkata-Džonija, borca 2. čete 2. bataljona, vendar Jožefa Vovko z Brezja 1 navaja še dva: prvi naj bi bil Koplenik s Trške gore, drugi pa osemnajstletni partizan, doma iz Orehovice. Oba sta bila pokopana na njivi in so ju njuni sorodniki po kapitulaciji Italije prekopali. Za ta dva padla prosimo za priimka, imeni in partizanski imeni, rojstne podatke, podatke o poklicu in vstopu v NOV ter za naslove njunih najbližjih sorodnikov. Napad na taborišče belogardistov v Krški hosti 14. avgusta 1942 je bil dosti bolj uspešen pa tudi bolj krvav. Partizani so izdajalcc in zahrbtne morilcc popolnoma presenetili, vdrli v močno utrjeno njihovo taborišče in jih pognali v paničen beg proti vasici Krka in proti Novemu mestu. Belogardisti so sc tedaj zatekli pod zaščito Italijanov, s katerimi so že poprej skrivoma sodelovali; tako je bilo konec njihove „ilegale“ in pred ljudstvom so bili razkriti kot okupatorski hlapci. To je bila izredna politična zmaga partizanske vojske, medtem ko so v vojaškem smislu partizani lc deloma zmagali. Belogardisti so svoje ranjence odnesli v italijansko vojaško bolnišnico v Novo mesto, o njihovih padlih ni natančnejših podatkov. Menimo, da je belogardistov padlo precej več, kot navaja Franček Saje v knjigi „Belogar-dizem“. Nas seveda najbolj zanimajo padli iz 2. in 3. bataljona Tomšičeve brigade. Že omenjeno poročilo Marijana Dermastie o tem ne navaja nobenih podatkov, pač pa dr. Milan Dolenc v ..Zgodovini 3. bataljona Tomšičeve brigade" navaja po pripovedovanju komisarja ■ Vasja Kogeja in drugih borcev, da je v tej bitki samo iz ene čete 3. bataljona padlo sedem tovarišev. Do zdaj smo ugotovili od ranjenih in preživelih: Alojza Štajnerja, Bojana Fabjana in Ivana Zajca-Zajčka, od padlih pa: Vikija Majzlja iz Šentjerneja, Alojza Scničarja z Malega Slatnika, Jožeta Bolteza iz Gabija (vse pri Novem mestu), Jožeta Rusa-Darka in Matija Zalaija. Po pričevanju Bojana Fabjana so belogardisti ob protinapadu ujeli Ferdinanda Šorlija iz Otovca in ga takoj ustrelili, ranjenega Justina Jermana iz Rožanca pri Črnomlju pa najprej pozdravili in nato ustrelili. Ranjeni Ivan Zupančič iz Spodnjega Kašlja pri Ljubljani je junaško preminil pri prenosu ob Krku Najbrž je bil to eden izmed treh ranjenih partizanov, o katerih nam piše Vinko Dolinar, ki pravi med drugim: „V Dolenji vasi na vrtu so pustili težko ranjenega borca že v agoniji, ki je tam umrl. Domačini so ga pokopali v gozdu za potokom pri vasi, kjer je pokopan še zdaj. Drugega ranjenca, ki je dobil strel skozi glavo v višini lic, so nosili vaščani Dolenje vasi skozi gozd do blizu cestc (bivše ceste I. reda), ki pelje na grad Otočec. Tam jc v brezupnem stanju dočakal odrešitev muk. Truplo je bilo polito z bencinom in zažgano. Tega bi lahko opisal: bil je precej inočan, imel je košate in blond lase, spredaj jc imel zlat zob, star je bil približno 25 let in v uniformi bivše jugoslovanske vojske. Tretji ranjenec je bil prenešen čez Krko. V Dolenjem Kronovem je ležal na vrtu. Bil je ranjen v prsi tako hudo, da so se mu med dihanjem videla dvigajoča se pljuča. Tudi ta je umrl...“ Po izjavah preživelih udeležencev te bitke so v Krški hosti padli najmanj trije borci nekdanjega Šiškovega bataljona. Eden izmed njih je bil manj kot dvajset let star in doma iz Ježice pri Ljubljani oziroma iz tamkajšnje bližnje okolice. Iz dnevnika četnika Jožka Jakoša, ki so ga partizani avgusta 1943 zajeli, je razvidno, da so belogardisti ujeli dva partizana iz Ljubljanc-Polja, postrelili štiri, ki so bili doma s Potovega vrha, in enega iz Hrušice (verjetno pri Ljubljani). Razen naštetih in opisanih bi radi dobili podatke (ime in priimek, partizansko ime, datum in kraj rojstva, poklic, datum vstopa v NOV in naslove naj bližjih sorodnikov) tudi za borca, ki jc dobil nož v prsi že ob pohodu v napad na belogardiste v Krški hosti, in to blizu domače hiše v eni izmed podgorjanskih vasi. Malo pred tem so mu domači nalili za popotnjo čutarico žganja. Podatke pošiljajte, na naslov: FRANCI STRLE, novinar, Sattncrjeva 15/E, 61000 Ljubljana! 13. morila 1978 „Drugi dan je bila maša na Zap-lazu. Ta romarska, sloveča kapelica stoji na hribu, precej nad Čatežem. Novo zidana je in lepo zmalana. Pq Dolenjskem v> teh krajih, ako se človek drži potov in cest, vedno pritiskajo hribje od vseh strani, da ne more videti deleč okoli. Zpto sva imela z Radivojem veliko veselje, ko se je na Zaplazu nama svet nekoliko odprl Po maši sta nas čakala pred kapelico dva možaka, cerkvena ključarja: Plotar pa Kamnikar. Obrnemo se počasi doli v Čatež. Ko pridemo k cerkvi, pravi Radi-voj: „Okoli farovža je pa kaj olikano. Tudi stolp je nov. ” Na to reče Kamnikar: „To so naredili vse le-ta gospod. In pa še kako hitro! Tam nekako okoli velike noči 1855 so prišli k nam in še tisto jesen smo v griči pri farovžu lomili kamen za turen. ” (Fran Levstik:Popotovanje iz Litije do Čateža) Tako je Čatež sredi prejšnjega stoletja prvikrat omenjen v leposlovni besedi. Kajti svoj čas je bil kraj, ki ga danes s Trebnjim veže lepa devet kilometrov dolga asfaltna cesta in ki počiva na plečatem hrbtu Zaplaza, poln življenja. Tako so Čatežani že leta 1954 lahko hodili v zasebno šolo, tri leta kasneje v redno, najprej v mežna-rijo, nato pa v pravo pravcato šolsko stavbo. Kot je zapisal Levstik: „Vsaj naši otroci ne bodo nam enako rastli brez uka, ravno ko jurček med grmovjem.” Tako je živel Čatež, spodobno in vedro, vse do začetka druge vojne vihre. Imel je gostilne, pravi kmečki turizem. Toda štiriletno trpljenje tudi temu kraju ni prizaneslo. Spomenik pred vaško cerkvijo priča, da so bili tukaj že maja 1942 ustreljeni prvi štirje talci. Dobrih sedemnajst mesecev kasneje pa so Čatež, Razbore, Dolenja in Gorenja vas goreli, v enem samem dnevu je padlo okoli 60 ljudi, kar dvajset v Bregarjevi kleti. Od vojne vihre si Čatežani še danes niso opomogli. Sami so. Nič več lepega idiličnega življenja; na Levstika in tiste čase za njim, ko se je na Čatežu kar trlo radovednežev in turistov, spominjajo danes le še šolske ekskurzije po »Levstikovi transverzali”, pa v hišo, kjer se je med svojim potovanjem iz Litije do Čateža ustavil. CATE2ANI GOVORE Z DELOM Ravnikarjeva gostilna je edina v vasi. Tistega sončenga popoldneva, ko sva novinarja Bojan Budja in Janez Pezelj na novi postaji naših »Ured-ništev v gosteh sklenila prisluhniti vaščanom, iz minute v minuto trmasto dokazovala značaj Catcžanov. Sele-ko so opravili dela po poljih in 'vinogradih, so posedli ob mizah. Najprej so od daleč plašno gledali v beležke in objektiv aparata in šele ko ferr ........... se je dan krepko prevesil v noč, ko so na mize prišli poliči domačega, so se jim razvezali jeziki ob obilni pomoči Franca Anžlovarja in Ivana Zajca. »Takšni so pač,” sta povedala. „Tujci so v naših krajih redki. Cate-žani najraje govorijo z delom, To so že neštetokrat dokazali.” Anžlovar je že vrsto let predsednik krajevne organizacije SZDL, dobro pozna ljudi in kraje. „Naša krajevna skupnost šteje po zadnjih podatkih iz predlanskega novembra 423 prebivalcev v enajstih vaseh: Križ, Kriška reber, Goljek, Sajevice, Gorenja vas, Čatež, Dolenja vas, Trebanjski vrh, Roje, Zagorica in Razboije. Ljudje? Največ so polkmet-je, „čistih” je le okoli 40. Sicer pa natančnejša razmejitev pokaže, da jih je okoli 80 zaposlenih v Elminem ozdu Elektromaterial, imamo pa tudi Uredništvo 4 v gosteh « ATE 2 .n. .Č l« ' • * so resničnost enega trgovca, gostilničarja in tri šolnike.” Vsi, ki so tisti torek spregovorili o razvoju kraja, so omenili Elmin tozd. Anžlovar in Anton Mrhar, predsednik KS, pravita: »Vse večje pridobitve našega kraja v zadnjih nekaj letih so povezane s tem imenom. Potem, ko smo elektriko dobili že takoj po koncu vojne, vodovod pa pred približno petnajstimi leti, je v kraju zavladalo pravo mrtvilo. S tem tozdom pa so se stvari obrnile na boljše. Dobili smo asfaltirano cesto — resda je še okoli 1.800 metrov v gradnji, vendar bo tudi ta že do maja nared - krajanom smo zagotovili delo, s tovarniškimi prostori so dobili mesto za shajanje, sestanke/* VODOVOD ČAKA POPRAVILA Ivan Zajc je celih osem let živel na Čatežu, sedaj službuje in živi v Trebnjem, pravi pa, da se tega kraja vselej rad spominja. »Ogromen napredek je doživel Čatež v zadnjem času. Ima tudi podružnično šolo, štiri razrede, organiziran prevoz otrok z avtobusom, ceste, po katerih se lahko pripelješ v vsako vas. Kaj slabega? Ljudje se večkrat pritožujejo zaradi vodovoda, kajti ob sušnih obdobjih jim vode zmanjkuje. Tako je: vodovod je bil narejen že leta 1956, investiral ga je UNICEF, sedaj pa je potreben krepke obnove. Nekaj so resda že delali, vendar je vse tako drago, da krajevni proračun vsega ne bi zmogel.” Čeprav so trgovine bolj „ženska zadeva,” je o tem nekaj povedal tudi Janez Kotar, verjetno po predhodnem posvetu z ženo. „Govori se, da dobimo novo trgovino. Skrajni čas. Kajti sedanji prostori so majhni, založenost slaba. Še sreča, daje nekaj vaščanov zaposlenih v Ljubljani in pač tam kupujejo tudi za druge.” Temu je v celoti pritrdila gostilničarka Jožica Ravnikar, zraven pa še potarnala o slabi organiziranosti v trebanjskem zdravstvenem domu, kamor morajo vsi hoditi. »Razumemo kadrovske težave, toda čakati tudi po osem ur, je pa vendarle preveč, mar ne? ” TUDI „AVTOSTOP“ JE PRETEKLOST Na uredništvo je prišla tudi komaj devetnajstletna Jožica Mrhar, ki so ji njeni vrstniki zaupali tajniško mesto v osnovni organizaciji ZSMS Vinko Simončič— Gašper. Povedala je, da živi v njihovi mali krajevni skupnosti nekaj več kot 50 mladih, v organizaciji pa jih dela slaba polovica. „V začetku je mladinsko delo životarilo,” je dejala zgovorna Jožica, ki bo že v kratkem gospodinjila in kuhala v novi gostilni," „ko pa smo dobili prostor v Elmi, so se mladi predramili. V,hipu je bilo polno idej, načrtov, želja. Pove- dati moram, da smo marsikaj uresničili. Tako smo obnavljali vaške poti in dobili od skupnosti denar, ki je konec koncev ponovno ostal v naši krajevni skupnosti.” Mladi so si svoj kot uredili v kletnih prostorih »preroditelja” krajevne skupnosti, v »tovarni”. Ustanovili so foto krožek, urejujejo temnico itd. Mlada delavca, ki sicer nista hudo aktivna v mladinski organizaciji, Vinko Kamin in Stane Prevolšek, sta potrdila tajničine besede. »Res, mladi so kar pridni. Sicer pa lahko povprašate starejše. Sama sva bolj delavna v našem tozdu, predvsem na športnem področju. Radi imamo mali nogomet in želeli bi, da bi vodstvo občinske konference prišlo od obljub k dejanjem. Zakaj ne organizirajo, tako kot v drugih občinah, občinske nogometne lige? Mladih ne bodo pridobili z medenimi besedami, učenimi materiali itd.” , V besedo so vpadli še Viktor Ostanek, Stanislav Bregar, Jože Kozlevčar in Drago Zagorjan. Vsi so pohvalili mlade, nato pa so govorili o avtobusnih zvezah. Kozlevačar: »Ni dolgo tega, kar so bili naši dijaki reveži. Prisiljeni so bili stopati. Dolgo časa smo moledovali »Gorjance**, pa nas niso upoštevali. Ko pa smo se začeli pogovarjati z Ljubljančani, smo dobili avtobus.” Bregar: „Že petdeseto leto sem lovec, vajen hoje, vendar priznam, da smo avtobus res potrebovali. Sedaj ko smo dobili asfalt, pa so se mestni odločili in nam ustregli.” Ostanek: »Prej so se bili bali za avtobuse, vendar smo pri nas prepričani, da bi lahko s Čateža v dolino peljali večkrat na dan.” KDO BO ,DELAL” HRANO? Drago Zagorjan iz Zagorice je, kot pravi sam, čisti kmet. Usmeril se je v prirejo pitancev. V prijazni Ravnikarjevi gostilni zbrani so trdih, da je Drago na pravi poti. Vsem je dokazal, da hribovec lahko uspe le z usmeritvijo. In po njegovi poti gre že precej drugih kmetov. Pa je bil oni večer Zagorjan nekam nerazpoložen: »Povejte m), zakaj so na občini tako kratkovidni. Zakaj ne podpirajo kmečkih fantov? Imam sina, ki hodi na ^novomeško kmetijsko šolo. Zaprosili smo # štipendijo, pa so se nam smejali. Ali nisem »naš’ ali kaj? Zakaj niso dali štipendije še dvema fantoma iz njego vega razreda? Povem vam, da s tako politiko ne bomo uspeli, vsaj v km®-tijstvu ne!” Kazalci na uri so se že krepko bližf li polnoči, okoli našega omizja pa j* bilo vse bolj zgovorno. Ure, ki smojtt resedeli v začetku z nezaupljivih čatežani, so nas zbližale, poliči, ki so kar pridno romali na mize, pa so vsem odprli usta tudi za besede, ki jih sictf ne bi slišali. Tako je bil Kozlevčar j* Zagorice nekolikanj jezen na svoj« sovaščane.„Zakaj vraga, nismo enotni kot smo bili nekoč in kot so p° drugih vaseh? Močna vas smo, trdn« družine. C« bi se zmenili, da bi goro i prestavili, bi jo. Tako pa živimo v vaš kot tujci. Le kam to pelje, le kam’ Moti me tudi to, da vsi iz naših vaS rinejo v šole. Prav je tako, moram0 imeti šolane ljudi, toda kdo bo kmetoval, kdo bo »delal” hrano? ” Mrharjeva, Zajc in kaj veva še kdo so govorili o kulturi. Imenitno je bil° bojda pred vojno na Čatežu. Celo lju' bljanska gospoda je rada prišla v hrib« in se je, če je hotela, kratkočasila < kulturnem domu. Po vojni so nanj nekoliko pozabili. Spomnili so se na®l in nekateri zagnali vik in krik šel« takrat, ko se je vanj preselila nov> »tovarna”. Zato ni čudno, če posa-mezniki še sedaj nočejo pozabiti H* živahen kultruni utrip, predvsefl1 mladi. Mrharjeva: »Imamo tud dramsko skupino. Nastopamo n’ domala vseh proslavah, pogrešamo p* prostor, kjer bi lahko delo poglobil Kaj radi bi nadaljevali delo naših babij in dedkov, zaigrali kakšno igrico itd. DANES DRUGAČNI „BAZENI” Nato so možakarji pomodrovali še o gasilstvu. Čeravno je za mizo sedel tudi priseljenec Ivan Zajc, niso mogli kaj, da ga ne bi pohvalili. Pa je dejal: »Hvalijo me, ne vedo pa, dfa imajfi sami zasluge za hiter razvoj gasilskega društva. Potrebovali so samo organi' zatorja in v slabih treh le tih,“ je ves razgret dejal „oče“ čateškega gasil' stva, „so ljudje zbrali toliko denarja, da smo si kupih novo brizgalno, avto> kompletno opremo, dobili prapo1 itd.” , Edo Pancer, zadnji gost na našem uredništvu, je prišel k Ravnikarji1 precej kasno. Fotoaparat in beležke so že počivale, vendar smo jih morali odpreti. Edo je namreč trgovec. Vs^ dan se na delo vozi v Ljubljano-»Seveda je hudo. Naveličan sem # petletne vožnje z vlakom. Kaže pa, d* bodo tudi zame prišli lepši časi. Sedaj me na slovensko prestolnico veže krc dit, pa tudi primerne zaposlitvj nimam doma. Ko pa se bo »Elm® selila, bomo bržkone dobili novo trg0, vino. Zagotovo bom takrat stregel ** pultom in delal doma. Veste, to s® zame lepe sanje.” Vsak Catežan ima svoje lepe sanfc Mnogi so jih že uresničili. Čatež je w včasih bogata vas. Celo svoje bazene j* imel. Danes ni tako, toda bazeni so ^ skromne in prizadevne Dolenjce njih0" ve njivice, služba v Elmi, nova cest** m m \ Stane Prevolšek Joži Anžur Vinko Kamin Pepca Mrhar m\ Anton Mrhar V Ignac Barle Franc Anžlovar /. , ’■! Ivan Zajc Jožica Ravnikar Jožefa Jurman Št. 15 (1496) - 13. aprila Veliki revolucionar in mislec umrl pred 25 leti .Velikan naše revolucije Boris Kidrič se je rodil 10. aprila .. . > umrl pa 11. aprila-1953, torej pred 25 leti. Njegovo . jenje je bilo en sam revolucionarni boj, ki ga je pripeljal pred vojno v vrh KPS in KPJ. Od aprila 1941 naprej je bil pavni ^ neposredni voditelj narodnoosvobodilnega gibanja ^sekretar 10 OF Slovenije), postal pa je tudi prvi predsednik ovenske narodne vlade. Opravljal je še celo vrsto drugih lom°VOm^1 ^°^nosti x ukvarjal tudi s publicističnim de- V spomin na velikega revolucionarja objavljamo odlomek 7k'l°VOra’ ^ 8a je Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK Ko, prebral na plenarni seji VIII. kongresa ZKS, ter odlo-ek iz še danes aktualnega članka „Boj birokratizmu, kari-nzmu in drugim nezdravim pojavom," ki ga je Boris Kidrič napisal 1944. leta. Bil je kot plamen BorKn£8HOVlSmrt! Prcd petindvajsetimi leti je Edvard Kardelj dejal: Da na kratv- fivel kratko, l°da boril se je dolgo in silovito ...“ človek dela vrh ^ poti je bU kot plamen _ ČIovck energije* delu ie tnHi’, f°!f hrast. kakor so pisali o njem, in pri takšnem stil Revolucionar in mislec Boris Kidrič nam je zapu- nei»h^ ° “s dediščino. Živa je postala vsebina njegovega povt Ja ter snovanja, njegov izreden delovni polet, nje- Odločnost m zahtevnost do sebe in drugih, njegova neustraŠnost m Pogum, ki ga je izpričal na robiji, na Rogu, v partizanskem osrčju nastajajoče nove slovenske države, vsepovsod, na vseh položajih revolucije. Njegovo delo je vzidano prav v temelje naše revolucije ter zdajšnjosti. Tisto, kai vsebujejo štiri knjige njegovih zbranih del (peto pripravijo prav sedaj), še zdaleč ni vse, kar nam lahko danes predstavi povito podobo življenja in dela velikega revolucionarja, ki je z glo-okim znanjem marksisitčnega misleca - dialektika in kot človek P odome akcije nakazoval nova pota jugoslovanskega gospodarstva. tem pa niso nič manj pomembne druge razsežnosti njegove celovi-revol n°Sti k0t misleca> organizatorja in vojaka, do zadnjega diha naro'jlcl°narnega borca za preporod slovenske družbe in slovenskega Kidrič . a®ca> nem°gože je na kratko vsaj približno predstaviti vso tičn ° ^jemno bogato predvojno in medvojno dejavnost ter poli-janu° dlel0, 0d Prispevkov za ilegalni partijski tisk iz prvih let šesto-VOdi| c diktature pa vse do tistega, kar je pisal v tujini, kamor ga je našo POt- Partijske8a ilegalca in kjer je v Parizu - v najtežjih časih za Partijo - sodeloval tudi s tovarišem Titom. ® karierizmu koBk°uratizmU! »biciklistiki“ soroden pojav je karierizem. Prav ta-tiljudsV01 Sta birokratizem in „biciklistika“ poseg reakcionarne, pro-nek erf6 preteklost' v na^° sedanjost, prav tako je karierizem osta-Qd p n, Hajgrših ostankov starih časov, ki se ne smejo več povrniti, se tov^J.in položajev se je marsikomu zavrtelo v glavi. Pojavili so neskro ’ •ttislijo, da jim funkcija in položaj dovoljujeta osebno Polo?;,mnOSt' P? mnenJu teh tovarišev pomeni uvajanje funkcij in Taki’ da.s?ie odprla doba karierističnega lova za njimi. p0 e . toVariši in tovarišice očitno pozabljajo, da funkcija in položaj j* strarli izražata kolosalen napredek našega gibanja, ki je dosegel stijnj SV°^ državni prerast in svojo državno razčlenjenost, po drugi Ve{j0 pa da nalagata svojim nosilcem še večjo odgovornost in še , Predanost. jala v0' J*8 obstaja v narodnoosvobodilni borbi in da bo obsta- r*zen SVobo^ni bodočnosti kakršnakoli druga pot za ..napredovanje" stvjrj pot* Požrtvovalnega dela, razen poti popolne predanosti naši itiejJ.23 stvai v korist stvari tudi za osebni razvoj vsakega posa-najVe*-a1!J' ®» prvič, temeljito moti, drugič pa pozablja, da je škodljivec našega gibanja, in 2(v ei*zem pomeni v svojem bistvu najhujše uničevanje predanosti ambic;aVC amb*cije. Mi razlikujemo ambicijo od ambicije. Od bolne mo Je razlikujemo zdravo ambicijo, ki smo jo vselej gojili, jo goji-k*aža bomo tud> v bodoče gojili. Zdrava ambicija izraža samo eno. !PosohStreiTUjen''e’ da da^ vse za stvar> da razvijaš čim več osebnih Zaradi nost‘.v korist stvari, da dosežeš v svojem delu čimveč uspehov ^edstv Var*' ^c*rava amtacija pozna in uporablja pomembni vzgojni srejstv' ~ sredstvo priznanja in popularizacije poštenih kadrov in ptemal° jdravega tekmovanja. Oboje še vse premalo uporabljamo, vse jen,, j,.0 dajemo zadoščenja in priznanja tistim borcem in funkcionarko/o ** dokazali svojo predanost in v korist našega gibanja,razvili pravposo*,nost, vse premalo populariziramo take tovariše. V° amh*a-t0 pa * na drugi strani Pojavlja karierizem, ki nima z zdra-PQslužn1CIJ° n'^esar skupnega, ki ne temelji na predanosti, temveč se NQbeJe mtri8. medsebojne zavisti, skrivanja napak, „biciklistike“. kroj po ne®a dvoma ne mo|,e biti, da vodijo pojavi karierizma v raz-fte 2atre^)niezn^' funkcionarjev in njihove okolice, ker jih pravočasno PoPuf°'. P5*61 boj karierizmu, toda več zdravega tekmovanja, več Prizn “^nj3 predanih tovarišev in tovarišic, njihovih uspehov, več . Ja tistim, ki ga zaslužijo, več zdrave ambicije. Lik Borisa Kidriča Dolenjski glasovi na kongresu Odlomki iz razprav nekaterih naših delegatov na pravkar končanem Vlil. kongresu ZKS Med 500 delegati, ki so razpravljali na plenarnih zasedanjih ali na sejah petih komisij VIII. kongresa Zveze komunistov Slovenije ter v svojih prispevkih izpričali veliko politično in akcijsko enotnost slovenskih komunistov ter pripomogli k utrjevanju izbrane poti uveljavljanja oblasti delovnega človeka, je bilo slišati tudi dolenjsko govorico. Objavljamo nekatere aktualnejše odlomke iz razprav dolenjskih delegatov. Neizdelana merila JOŽE FALKNER, delegat,iz Trebnjega: Odtujevanje in konccntracija sredstev prav gotovo ne moreta pripeljati do poglobljenih samoupravnih odnosov, do pristne menjave dela in ne do uresničitve osnovnega cilja, da bi kultura resnično postala last delovnih ljudi. Nepravilno financiranje, neizdelani kriteriji za ocenjevanje kulturnih storitev pa ne morejo prispevati k enakomernemu razvoju na področju kulture. V občinah bo treba zagotoviti, da bodo sredstva ostajala v tistih sredinah, kjer sc bo odvijal del kulturne politike, še podrobneje pa se bomo morali dogovoriti, za katere dele te politike bomo sredstva združevali na ravni občine regije, posebnih kulturnih skupin in na ravni republike. Celovi- tost programov za področje te družbene dejavnosti, ki bodo nastajali od delovne organizacije, KS in občine do republike po resnično samoupravni poti, bo bistveno prispevala k temu. Preveliko združevanje sredstev za skupni program kulturnih dejavnosti v okviru Kulturne skupnosti Slovenije zahteva, da v okviru celotnega družbenega razvoja ponovno ocenimo dejanski položaj v kulturi, da ocenimo združevanje sredstev, da ocenimo skupni program in možnosti participacije ne le pri združevanju sredstev, ampak tudi |Jri uporabi kulturnih dobrin za vsa območja Slovenije. V okviru Kulturne skupnosti Slovenije združujemo polovico vseh sredstev, namenjenih za kulturo v republiki. Neizdelani kriteriji za vrednotenje dela in potreb so vzrok, da se sredstva ne morejo vračati po dejanskih potrebah in tudi ne po rezultatih dela. Ob takem dejstvu obstaja kritično stanje v razvoju kulture tudi pri dolenjskih občinah, kljub temu da je združeno delo za razvoj tega področja, pa tudi za področje skupne pora be v celoti obremenjeno bolj kot v občinah, ki so v preteklosti imele večje možnosti za razvoj in ohranjanje kulturnih dobrin. Upoštevati IMV SIMO GOGlC, delegat iz IMV Novo mesto: Sprejeti program razvoja IMV sloni na proizvodnji ISO tisoč osebnih avtomobilov in 50 tisoč avtomobilskih prikolic letno, kar pomeni veliko obvezo za delovni kolektiv IMV, ki bo moral v realizacijo tega vložiti maksimalni organizacijski, kadrovski in tehnološki napor za modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnega procesa, zmanjšanje ekstenzivnega zaposlovanja, izboljšanje strokovne usposobljenosti in izobrazbene strukture, gospodarnejše izkoriščanje nezadostno izkoriščenih zmogljivosti in učinkovitejše povezovanje doma in v svetu, kar bo omogočilo realizacijo zastavljenega razvojnega programa vseh temeljnih organizacij in DO kot celote. Realizacija velikoserijskega proizvodnega programa proizvodnje avtomobiloY in prikolic bo vsekakor zahtevala tudi odločnejše praktične ukrepe v smislu prestrukturiranja obstoječe ekstenzivne industrije na Dolenjskem, saj je nemogoče snovati velike projekte ob ohranjevanju nekaterih v preteklosti pridobljenih pravic in deležev, bodisi do posameznih surovin ali ohranjanja določenih proizvodnih usmeritev, ki sc že leta ne vključujejo v osnovna izhodišča slovenskega programskega razvoja. Zavedati sc pač moramo, da le tako lahko izvršimo ustrezno delitev dela in osredotočimo potrebne kadre in materialna sredstva za izvajanje tega velikega projekta. Za stavljeni proizvodni program IMV bo tako omogočil vsestransko vključitev IMV vraz-reševanju številnih vprašanj razvoja posameznih občin, še posebno manj razvitih občin na Dolenjskem. Nasprotno opredeljeni občinski in regionalni programi razvoja pa bodo morali vključevati vse potrebne elemente ustvarjanja možnosti realizacije tako zastavljenega programa za razvoj avtomobilske industrije na Dolenjskem. Prvi koraki COŠ VERA JUKIČ, delegatka iz Semiča: V letih od VIII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ do danes je v dolenjski regiji opazen dokajšen napredek osnovnega šolst va glede usmeritve vzgojno izobraževalnega dela. Veliki uspehi so bili doseženi na področju idejnosti vzgoje in pouka. Organiziranost in delovanje aktivov prosvetnih delavcev - članov ZK in osnovnih organizacij ZK v šolah ter velika pozornost do raznovrstnega sistematičnega idejnopolitičnega usposabljanja pedagoških delavcev so veliko prispevali k temu, da je danes že velika večina pedagoških delavcev v osnovnih šolah sprejela ideje marksizma oziroma samoupravnega socializma kot osnovno izhodišče in podlago vzgojno izobraževalnega dela in se po tem ravna tudi v praksi. To je opazno zlasti v močnih procesih spreminjanja in demokratizacije učno vzgojnih metod in notranjih odnosov, zlasti med učenci in učitelji. Učitelji se vedno bolj poslužujejo sodobnih metod dela; represivne metode postopoma izginjajo iz naših šol, učenci pa vedno bolj postajajo subjekt v vzgojno izobraževalnem procesu. Celodnevna šola je upravičila svoj obstoj in rezultati so vidni, ne sicer toliko pri učnih uspehih, kot pri oblikovanju učenčeve osebnosti. Celodnevna šola skuša praktično izvajati ustavni princip demokratičnosti, po katerem moramo težiti, da bi imeli vsi otroci enake možnosti šolanja. Žal pa moramo ugotoviti, da je bilo doslej v naši regiji veliko premalo storjenega za razvoj sodobnejših organizacijskih oblik osnovne šole. Hitreje kot SRS - a še prepočasi KSENIJA KHALIL, delegatka iz Črnomlja: V obeh manj razvitih dolenjskih občinah (Črnomelj, Trebnje) se srečujemo z dejstvom, da sta tudi občini sami neenakomerno razviti;gre za obkolpskekraje v občini Črnomelj, za Suho krajino ir. Trebelno vobčiniTrebnje, kar moramo ravno tako upoštevati. V ta namen smo nedavno sprejeli poseben družbeni dogovor o ukrepih za pospeševanje skladnejšega razvoja občine. Naglo izseljevanje prebivalstva iz vasi ob Kolpi v občini Črnomelj jc nekoliko zaustavila izgradnja tekstilnih obratov, ki zaposlujejo skoraj izključno ženske. Odprto pa je vprašanje večjega zaposlovanja moških. Le uravnotežena zaposlitev po spolu bi pripomogla k hitrejšemu razvoju teh krajev oz. sploh k oživitvi, saj so nekatere vasi skoraj popolnoma zapuščene, v mnogih pa so ostale doma le starejše osebe ... .. .Če poskušamo strniti vse povedano v eno misel, bomo rekli, da sta manj razviti občini v dolenjski regiji hitreje napredo-vali kot SR Slovenija v poprečju, dasiravno ne tako hitro, da bi to poprečje dohiteli, ter da so ukrepi za pospeševanje skladnejšega razvoja obrodili sadove. Kljub temu pa moramo s temi prizadevanji nadaljevati in vztrajati na začrtani poti. Naše osnovne naloge zato sestoje iz naslednjih prizadevanj: - zagotavljanje pospešene rasti materialne osnove razvoja občin. V ta namen moramo zagotoviti predvsem uresničitev predvidenih investicij, zlasti tistih,ki so še posebno pomembne za dvig produktivnosti; - večja skrb za smotrnejše in stabilnejše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti v obstoječih OZD; - utrjevanje in razvijanje novih družbenoekonomskih odnosov in pri tem še posebno dohodkovnih odnosov; - zagotoviti popolno izvajanje sprejetih samoupravnih sporazumov in dogovorov, ki so temelj razvojnim in investicijskim programom na posameznih področjih dela, zlasti na področju družbenih dejavnosti in razvoja komunalne opremljenosti; - Še nadaljne razvijati sistem solidarnosti in vzajemnosti. Preveč tovarn!? IVAN MALEŠIČ, delegat iz ,3e ti”, Metlika: Da bi se dosegla večje reproduktivna sposobnost tekstilne industrije in večja socialna varnost delavcev v temeljnih organizacijah, bo nujno poseči v oceno družbenih dajatev tekstilne industrije, ki je enako obremenjena kot ostale kapitalno visoko produktivne panoge. Zlasti bo morala biti ocena za tiste temeljne in delovne organizacije, ki se nahajajo na manj razvitih področjih republike in naše regije, kajti le tako bo možno ob povečani produktivnosti in racionalnosti poslovanja ustvarjati presežni dohodek, ki naj bi sc vlagal v prestrukturiranje proizvodnih programov v kapitalno in tehnološko bolj zahtevne proizvodne programe, ki bi lahko prinašali večji dohodek. Prav tako menimo, da bo potrebno boriti se proti nekontroliranim in družbenoekonomsko neutemeljenim gradnjam takih tekstilnih tovarn širom po Jugoslaviji, katerih glavni cilj ni ustvarjanje dohodka in njegovega pre- sežka, ampak le reševanje pro-ble maža po slo vanja. Posledica takih gradenj so neizbežne izgube vgospodarstvu.ki jih mora sanirati širša družba, obenem pa se pojavlja neenakopraven položaj temeljnih organizacij v nastopu na tržišču, povzroča pa tudi deformacije trga ... Ko govorimo danes o predi-menzioniranosti tekstilne industrije - kar je tudi res - pa na drugi strani ugotavljamo, da znaša povprečna potrošnja tekstila na enega prebivalca v Jugoslaviji letno še vedno manj kot 10 kg, kar jc daleč pod evropskim povprečjem. Posebna značilnost tekstilne industrije na Dolenjskem je njena razvojnoprogramska usmeritev. Poleg oblačilnih predmetov, katerih jc resnično dovolj, je nujna preusmeritev v proizvodnjo reprodukcijskega materiala za preostale industrijske panoge, kot so gumarska industrija, obutvena, pohištvena, gradbena,avtomobilska itd., kjer so že doseženi rezultati, vendar je ta zvrst potrošnje zelo zahtevna kar potrebuje nadaljnjo raziskavo. Še ,mali župani’ IVANKA PAVLIN, delegatka iz Trebnjega: Večje akcijske in idejnopolitične samostojnosti ne morejo imeti tista vodstva Socialistične zveze, v katerih nimajo drugih subjektivnih sil, ki bi lahko skupaj vplivale na spreminjanje položaja in odnosov. Tako ostajajo tudi osamljena. Vzroke za to najdemo v objektivnih in subjektivnih okoliščinah. Naj navedem samo nekatere: 50 % krajevnih skupnosti nima nobene delovne organizacije ali obrata; od teh so nekatera območja zelo zaostala za razvojem drugih; to velja za velik del Suhe krajine, obkolpsko območje, trebeljansko itd. Gre tudi za take krajevne skupnosti, v katerih delujejo le Socialistična zveza in gasilska društva, ponekod nekoliko še mladinska organizacija. V nekaterih KS ni osnovne organizacije Zveze komunistov in borcev NOV. V Trebnjem na primer je od 16 KS 6 takih. Majhno število članov ZK imajo tri KS. V bistvu gre za velike kadrovske probleme, za neizkušene ali nezadostno razgledane, čeprav po delu predane ljudi. Drugi vzrok je v tem, da krajevne skupnosti še niso organizirane po ustavnih določilih, ni organiziranih vaških svetov, predsedniki svetov KS še vedno nastopajo v vlogi ,.malih županov”. Prav zato so tudi organizacije Socialistične zveze v podrejenem položaju in nesposobne ali premalo odločne pri spremir\janju takih odnosov v KS. To se kaže v tem, da ima krajevna skupnost določena materialna sredstva, s katerimi svobodno razpolaga, zato ima v očeh krajanov tudi večji vpliv, moč in ugled. V takih sredinah je značilen pojav loka-lističnih teženj, izvajanje programov, ki niso vedno usklajeni s plani družbenopolitične skupnosti, zlasti na področju investicij in urejanja cest; tako pride do izsiljevanja solidarnostnih sredstev ali kreditov." Večina krajevnih organizacij SZDL uspešno uresničuje vprašanja družbenopolitičnega položaja človeka in občana v krajevni skupnosti, dosega pomembne rezultate z dobro načrtovanimi skupnimi akcijami. TURISTIČNE I mik INFORMACIJE DOLENJSKI LIST INTEREXPORT LJUBLJANA TOZD POTOVALNA ^TM I -L92 LJUBLJANA AGENCIJA BUMAil TITOVA 25 Organizirata Prvomajski družinski rally Otočec — Ljubljana — Rabac MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA NOVO MESTO Srečanje mladih v POREČU od 28. APRILA do 2. MAJA 1978 prevoz, športna tekmovanja, piknik v naravi, „Plavi večer", ples, izlet in 4 polni penzioni VSE ZA 850 dinarjev Prijave in informacije: Mladinska turistična poslovalnica, Novo mesto. Glavni tra 7 tel. (068) 22-555 ' od 29. aprila do 2. maja 1978 START: 29. aprila 1978 ob 7. uri zjutraj pri bazi Avto-moto zveze Slovenije na Otočcu. CENA: za bralce DH-njskega lista, ki bodo ob prijavi predložili za vsakega udeležence po 1 kupon, je 550 din, za ostale občane pa 600 din. V ceni je všteto: 3 polni pensioni, turistična taksa, organizacija in vodenje rallyja in servisna služba AMZS. Želimo vas opozoriti, da prvomajski družinski rally ni nikakršna hitrostna dirka, ampak vožnja po cestnoprometnih predpisih, saj se ga bodo udeležili poleg voznikov tudi njihovi družinski člani. Izpolnjene kupone oddajte osebno ali pošljite po pošti najkasneje do 15. aprila v lnexovo poslovalnico v Novem mestu. Ob prijavi je potrebno vplačati 300 din akontacije, razliko pa do 15. aprila 1978 Udeleženci rallyja bodo bivali v Rabcu v hotelu Girandella (A kat.), ki se nahaja na izredno lepem položaju ob morju, odkoder je prelep razgled na Kvarnerski zaliv in otok Cres. Gostom pa so na razpolago gostinski in družabni prostori ter športni objekti. ČE ŠE NISTE NAROČNIK DOLENJSKEGA LISTA, STOPITE K NAJBLIŽJEMU PRODAJALCU ALI PA V NAROČNIŠKI ODDELEK NA GLAVNEM TRGU ŠT. 3. ČAKA VAS VAŠ PRIJATELJ - DOLENJSKI LIST. ___________________ DOLENJSKI UST Kupon št.5 Priimek in ime................................................... stanovanje:. ................................................... tip vozila:...................................................... Nepreklicno se prijavljam za prvomajski družinski rally pod pogoji, navedenimi v razpisu. (podpis) PRIJAVE IN INFORMACIJE: INEX poslovanica, NOVO MESTO, Glavni trg 7, tel. (068) 22-555 INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312-995 INEX, Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24-571 INTEREKPORT Ljubljana TOZD „INEX” Potovalna agencija 61000 Ljubljana, Titova 25 Telefon: (061) 312-995 ISTANBUL, odhod 24. aprila KRETA-ATENE, odh. 25. aprila TUNIZIJA, odh. 2., 7., 10., 15., 17., 22. in 28. maja AMSTERDAM, odh. 18. maja ŠPANIJA, odh. 17., 22., aprila, 8. maja, 15. maja posebna ugodnost za študente PRVOMAJSKI DRUŽINSKI RALLY — Rabac TEČAJI ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji LETNI ODDIH V DOMOVINI (z lastnim prevozom) LETNI ODDIH V GRČIJI IN TUNIZIJI -PO LANSKOLETNIH CENAH PRIJAVE IN INFORMACIJE: INEX, poslovalnica Novo mesto. Glavni trg 7, tel. (068) 22—555 INEX Ljubijana, Titova 25, tel. (061) 312-995, 327—947; INEX Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24-571 „DO VARNOST" LJUBLJANA o.sub.o, TOZD fizično varovanje premoženja, o. sub.o DELOVNA ENOTA KOČEVJE VABI K SODELOVANJU za opravljanje nalog in opravi! DVA VARNOSTNIKA za Delovno enoto Kočevje — območje Ribnica. Pogoji: Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: nedokončana osnovna šola (6 dokončanih razredov) - primerne moralno-politične lastnosti - uspešno opravljen preizkus znanja (Uradni list SRS št 27/76). Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja TOZD fizično varovanje premoženja. Delovna enota Kočevje, Ljubljanska 43. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 30. dneh." u< r \ h rašica tovarna pletenin ljubijana V v O trgovska hiša maximarket LJUBLJANA, Trg revolucije 1 STE SE ODLOČILI, DA BOSTE SODELOVALI NA PRVOMAJSKEM DRUŽINSKEM RALLYJU? STE! PRIPOROČAMO VAM DA SE OGLASITE V TRGOVSKI HIŠI MAXIMARKET V AVTODDELKU (V KLETNI ETAŽI), KJER BOSTE DOBILI VSE POTREBNO ZA VAŠ AVTO. NE MISLITE SAMO NASE AMPAK TUDI NA SVOJ AVTO! BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA ..BETI" METLIKA Komisija za kadre in medsebojna razmerja TOZD Barvarna objavlja proste delovne naloge »LABORANT" Pogoj: Srednja strokovna izobrazba tekstilno kemijske smeri s 3 letno prakso Razpis velja 15 dni od dneva objave. Delo se združuje za nedoločen čas. Trgovsko in proizvodno podjetje »PETROL", Ljubljana, Vošnjakova 2 TOZD Trgovina na debelo PE Zalog vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih de! in nalog: - VEC SKLADIŠČNIH DELAVCEV Pogoj: KV delavec v trgovini oz PK delavec - ADMINISTRATORJA Pogoj: nižja strokovna izobrazba. Poseben pogoj je uspešno opravljeno poskusno delo. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vloge z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo od kandidatov v 15 dneh po dnevu objave. Ponudbe pošljite na naslov: „Petrol" Ljubljana, kadrovsko-socialne služba, Ljubljana, Dvoržakova 3/I (tel.: 327-061). OPEKARNA ZALOG • NOVO MESTO p.o. TELEFON 21403, 22291 POSTNI PREDAL 10 TEK. RAČUN PRI SDK NOVO MESTO 52100-601-10082 OBVEŠČAMO CENJENE GRADITELJE O NOVOSTI V PRODAJNEM PROGRAMU TRGOVINE Z GRADBENIM MATERIALOM V sodelovanju z montažno industrijskim podjetjem iz Ljubljane vam nudimo kvalitetne TO — MO — Dl dimnike za centralno kurjavo vseh dimenzij za zasebno gradnjo. Vse nasvete in informacije vam nudi komercialna služba, sicer pa vam enostavnost montaže TO — MO — Dl dimnikov omogoča, da se gradnje takšnega dimnika lahko lotijo tudi amaterji. JMfl Opečni zid-zdravo stanovanje —i ----1 Poleg tega prodajamo montažne stropne nosilce, preklade, potresne vogalnike, strešnike, klinker zidake in vse vrste opečnih izdelkov lastne proizvodnje in od drugih proizvajalcev. Nudimo tudi armaturne žične mreže in sprejemamo naročila za kovinske podboje. rek velenje ■■ efe Šoštanj proizvodnja gradbenega materiala Želite graditi hitreje, ceneje in kakovost-no? Gradbeni material EFE ustreza vašim željam! Za vaše potrebe smo pripravili: • NOVO MALTO EFELIT za strojno ometavanje vseh vrst zidov • ZIDAKE EFE — modularni bk)k M 1, M 100, M 150 in M 200 — blok za predelne stene M 2, M 100, M 150 in M 200 • MALTE EFE - M 100, M 150 in M 200 Rudarsko energetski Velenje, DO Elektrofiftrski elementi EFE Šoštanj, tel. št. (063) 851 100 Di D, Me Iki koi žer vn; kaj da kor Krš od( t lovi J in skif Ak; To, v kultura in izobra- ževanje O literarnih pripravnikih V Ribnici posvet slavistov — mentorjev iz treh občin J Kot smo že poročali, bo eno pd območnih srečanj pesnikov * pisateljev začetnikov v Kočevju. Dvodnevnega srečanja z literarnim nastopom v Kočevju se bodo udeležili avtorji iz kočevske, ribniške in grosupeljske občine. Marjanca Colarič, članica odobra za literarno dejavnost pri Zvezi kul-mjh organizacij Slovenije, Pf*v‘> da pričakujejo 6. in 7. °«obra v Kočevju okoli 50 udeležencev. Beseda o tem srečanju je bila d* 5. aprila v Ribnici, kjer je oHk že omenjenega b°ra za literarno dejavnost j'ževnik Peter Božič navzo-^.^istom - mentorjem vseh ^teram^1 krožkov iz v toh občin odgovarjal na van'anja 0 pomoči in sveto-i . mladim talentom. Ob j enJavi izkušenj iz dose-m_ ^8®. dela se je pokazalo, da n®1)' vse prečesto nasilno do^0 v tistili, ki se vo ^ j° s peresom, kar goto-ni Pravi način „svetovanja“. talentih so govorili sre *«n ^ot o kandidatih za Pesnikov in pisateljev v oSŠlh letih- Zvezi kulturnih da inTacij Pa Je veliko do te8a> t»- ev*dentira in spremlja že pQ .J »predstarostni“ dobi. npm ^Za s°delovanje na območ-je namreč tudi zadostna starost kandidata - Sl?iSt let’ W Je Pa "e —_ noben osnovnošolec. . „Naša pesem” brez Dolenjcev Na petem republiškem tekmovanju pevskih zborov, ki je bilo 8. in 9. aprila v Mariboru, so zlato plaketo mesta Maribor prejeli tile zbori: „Slava Klavora" (kot najboljši) in „Boris Kraigher" iz Maribora, „Tone Tomšič*1 in „Consorcium musicum“ iz Ljubljane ter ,.Srečko Kosovel” iz Ajdovščine. Posebna žirija je podelila tudi sedem srebrnih in štirinajst bronastih plaket. Med 31 zbori z okoli 1.500 pevci iz raznih krajev Slovenije ter iz zamejske Koroške in Primorske, ki jim je bila namenjena tudi pozdravna beseda dolenjskega rojaka Jožeta Florjančiča, sekretarja občinskega komiteja ZKS v Mariboru, ni bilo nobenega z Dolenjskega, iz Posavja in Bele krajine, čeprav je na tem območju zborovsko petje zelo razvito in je tudi kvalitetno. Ali to območje res ne premore zbora, ki bi se (vsaj letos, v Zupančičevem letu) lahko kosal z najboljšimi v republiki, ali je šel razpis preprosto na dno predala? Sieer pa je za dolenjski, belokranjski in posavski amaterizem značilni?, da se izogiblje tudi drugih srečanj na republiški ravni. I. Z. (Tudi) cene mrtvičijo kulturo V Trebnjem od 1. maja do konca leta: za kulturo 0,85 odstotka, dve tretjini te stopnje pa za skupni program republiške kulturne skupnosti — Galerija za zdaj še občinska Neukrotljive cene tudi kulturi ne prizanašajo. V Trebnjem ugotavljajo, da so od lani tako poskočile, da bo kulturna skupnost lahko od maja do konca leta 1978 „zvozila“ le s prispevno stopnjo 0,85 odstotka. To pomeni, da bo glede na samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1976 — 1980 pridobila 219.000 dinarjev. To pa je le navidezno res, saj je to povečanje že prišteto vsoti, ki jo mora Trebnje odšteti za skupni program republiške kulturne skupnosti. Trebanjska kulturna skupnost sodi povrhu vsega med tiste, ki morajo skoraj dve tretjini sredstev nakazati v Ljubljano. Ob taki delitvi načrtuje še 1,371.000 dinarjev za naložbe. Že teh nekaj podatkov kaže, da možna in da v nobenem primeru ne trebanjska kulturna skupnost ni pre- bi mogla opraviti nalog brez GALERIJA „BOŽIDAR JAKAC“ v Kostanjevici na Krki z likovnimi zbirkami Jožega Goijupa, Tonega Kralja, Božidarja Jakca in Pletersko zbirko je odprta za obiskovalce vsako soboto in nedeljo od 10 do 17. ure. Na sliki: obiskovalci si še s posebnim zanimanjem ogledujejo zbirko del domačina Goijupa. Ščuka” namesto „Školjke yy Novomeščani nadomestili iz abonmaja izpadle predstave z drugimi, tudi kvalitetnimi Pn2?T0 LITERARNO "OPOLDNE UČENČEV ki galaknTl"0 Uteralno Popoldne, osnovnih e i or8anizila za učence ES3^J0l.v nov°meški občini \Cr m mesta . mih or&anizacij iz Nove- I). ktnTco r±° ‘etos >0- maja (na ob- karia) na V3 pisate,la Ivana Can-*arJ*' na osnovni ^ V zeleni brošuri objavljeni spored abonmajskih gledaliških prireditev v Novem mestu je doživel nekaj sprememb. Prirediteljica Zveza kulturnih organizacij se je dokončno odrekla drami „Školj-ka“ Lojza Kraigherja v uprizoritvi Mestnega gledališča ljubljanskega in so obiskovalci namesto te videli v Domu kulture Toneta Partljiča komedijo „Ščuke ni, ščuke ne“ v izvedbi istega gledališča. S sporeda so črtali tudi „lrkutsko zgodbo" Alekseja Arbuzova, s katero naj bi na novomeškem odru gostovali tržaški gledališčniki. Domu kulture, ker delo še ni pripravljeno za premiero. 24. aprila bo združenje slovenskih dramskih umetnikov v organizaciji - snovni Soli Grm iSHj £ bodo sodelovali "na tej 1» do m'1’ prirediteljica sprejema aprila. Sodobni slovenski dramatik Tone Partljič bo na abonmaju še enkrat, in sicer 17. aprila, ko bo z njegovim delom „Oskubite jastreba", satirično variacijo na Cankarjeve „Hlap-ce“, v Novem mestu gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. „Tretjega“ Partljiča oziroma njegove komedije „0, ne, ščuke pa ne“, ki jo je pripravljal novomeški amaterski oder, v tej sezoni ne bo v Obetaven april v Krškem De? ^mediji, dva koncerta in akademija ta mesec v _^J|^kem domu — Jutri bo nastopil APZ Tone Tomšič S ""■*---------------------------------«----------------- Mestn pet*cov>m gostovanjem ga j ,e®a gledališča Ijubljanske-v BraJh?no komedijo „Povabilo skem , * je v krškem Delavko^01?11 nadaljeval spored ženk* ' ~ prireditev. Iz zlo-vnaDJ.Pre*c katere ta ustanova kaj °bvešča obiskovalce, da b0 k3 sPoredu, je razvidno, komedija"13!,11, "a vreti še ena Krškem, *• aprila bo v oder Pr> gostoval Amaterski Brežic d ^nko Černelč iz Stefan/ p°dgorškovo priredbo l°višga«leve komedije „Večna in *tvi2Večer se obeta zanimiv skih J/kten koncert zborov-Nastopil bo namreč pevski zbor Tone 12 Ljubljane. Zbor šteje med najboljše v Sloveniji, v njem pa pojo pretežno študentje ljubljanske univerze. Vrh aprilskih prireditev bo vsekakor v torek, 18. aprila, ko bo v veliki dvorani Delavskega doma nastopila najboljša jugoslovanska pianistka Dubravka Tomšič—Srebotnjak. Umetnica bo ob spremljavi godalnega orkestra zagrebške RTV izvajala Mozartove skladbe. 26. aprila bo akademija ob dnevu OF in prazniku dela, na kateri bodo nastopili: mladinski pevski zbor osnovne šole s Senovega, recitatoiji krške osnovne šole Jurija Dalmatina, moški zbor Svobode iz Brestanice in pihalni orkester Svobode s Senovega. 51 ii Od kitare do pantomime KONCERT KITARISTA - Jutri ob 19.30 bo v črnomaljski glasbeni šoli koncertiral njen nekdanji učenec kitarist Igor Saje. Koncertantu, ki sc pripravlja na diplomski koncert v Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani, bo črnomaljska prireditev v pomoč in spodbudo. OPERNIKI V PREDGRADU -Imeniten umetniški dogodek sc obeta v nedeljo, 16. aprila, v Pred-gradu pri Starem trgu ob Kolpi: v kulturnem domu bo prireditev „Vem za mladenko", na kateri bodo ob spremljavi elektronske harmonike Silvestra Mihelčiča peli znani operni solisti: sopranistka Sonja Hočevar, tenorist Rajko Koritnik in basist Ladko Korošec. Črnomaljska konccrtna poslovalnica bo v tem in drugih odročnih krajih v Beli krajini, letos priredila še nekaj podobnih koncertov. PANTOMIMA V ČRNOMLJU -V ponedeljek, 17. aprila ob 17. uri, bo v črnomaljskem kulturnem domu nastopil znani ljubljanski pantomimik kubanskega porekla Andrcs Valdes. Prireditev bo v okviru tretjega koncerta belokranjskega glasbenega abonmaja. o PISANJU NAREKOVAJEV vagSč, ko smo obravnavali rabo nareko-. V*>° x namenoma ognili nekaterim stva-Ostajj ? .bodo na vrsti danes. Gre namreč za •'ajajo °^ila, ki pri dobesednem govoru še pri-j>rayimo P^tev, in za napovedni stavek, kakor na Stavku’ ki dobesedni govor spremlja. °bravn ej° Pri tem tr> možnosti, jih bomo l. ^ i drugo za drugo: r°tn: ,;aP°vedni stavek pred dobesednim govo-!l'0lčji>?re£OI’o/77 je: „Veš, o tem pa kar lepo “ ~~ Vprašala je: „Peter, ali si že povečer- jata/ je: „Teh stvari ne bom nikoli ^ 'Vidnim stavkom pišemo v tem prime-t'aPoven ’ *cer s tem zaznamujemo premor in (v'°> da sledi dobesedni govor. e Postavimo zdaj napovedni stavek za premi govor, med obema stavkoma izgine prejšnji daljši premor, zato dvopičja ne pišemo več. Klicaj in vprašaj na koncu dobesednega govora ostaneta, pika pa se spremeni v vejico. Ce natanko pogledamo, opazimo tudi, da se v napovednem stavku nekoliko spremeni vrstni red besed in da ga pišemo z malo začetnico; „Veš, o tem pa kar lepo molči!“ je spregovoril. — „Peter, ali si že povečerjal? “ je vprašala. - „Teh stvari ne bom nikoli pozabil,“ je rekel. 3. Napovedni stavek pa lahko postavimo tudi v sredo dobesednega govora, tako da ta razpade na dva dela. Tudi v tem primeru ne pišemo dvopičja, pač pa ločimo vse tri enote ined seboj z vejico, oba dela govora, tako da ta razpade na dva dela. Tudi v med seboj z vejico, oba dela dobesednega govora pa označimo vsakega posebej z narekovajema („_______________________________ “V ))• • •. •» «i % „Veš,“ je spregovoril, „o tem pa kar mo!či!“ - „Peter,“ je vprašala,‘„ali si že povečerjal? “ -„Teh stvari,“ je rekel, „ne bom nikoli pozabil." Pomni: Vedno pišemo najpoprej piko, klicaj in vejico in šele nato narekovaj, ne na narobe! B- r _y Mestnega gledališča ljubljanskega gostovalo v Novem mestu s predstavo Golarjeve „Vdove Rošlinke“. To delo je bilo hkrati s ..Povabilom v grad1* (MGL), dvema podstavama Hadžičevega ..Gosposkega deteta" (Jazavac) in že omenjeno komedijo „Sčukc ni, ščuke ne“ naknadno uvrščeno v abonmajski spored. Do konca sezone pa bodo Novomeščani iz prvotnega sporeda videli še Lorcovo poetično dramo „Donja Rosita ali Kaj pravijo rože“ v uprizoritvi ljubljanskega mestnega gledališča (8. maja) in Nušičevo satiro „Oblast“, s katero bodo gostovali Tržačani. Ob koncu lahko ugotovimo, da letošnji abonma ni bistveno okrnjen in da bo zadoščeno tudi številu predvidenih prireditev: devet za odrasle, šest za mladino. REVIJA MLADIH GRL V četrtek, 20. aprila ob 16. uri, bo v novomeškem Domu JLA revija otroških in mladinskih pevskih zborov iz novomeške občine. Prirediteljici Zvezi kulturnih organizacij se je prijavilo deset zborov: pevski zbor male glasbene šole iz Novega mesta, otroška zbora OŠ Katja Rupena in Grm, mladinski zbori osnovnih šol Milka Šobar-Nataša, Katja Rupena, Smarjeta, Otočec, Šentjernej in Grm ter dekliški zbor MKUD Slavko Grm iz šole za zdravstvene delavce. „VELIK RUMEN TAKSI“ DRAGANA ARRIGLERJA V mali dvorani Dolenjske galerije razstavlja od torka, 11. aprila, svoja dela. slovenski fotograf Dragan Arrigler. Po otvoritvi je v veliki dvorani nastopil ansambel Sončna pot. 2e sam naslov razstave „Velik rumen taksi“ pove, da sodi Arrigler med tiste avtoije, ki s fotografijo protestirajo proti nasilnemu posegu v naravo in zdravo človekovo okolje. Njegove fotografske izpovedi lepo dopolnjujejo verzi ameriške pesnice in pevke Joni Mitchell. dodatne (zunanje) pomoči. Solidarnostna sredstva so iz republiške kulturne skupnosti prišla za nekatere akcije in naložbe. Tako so v minulih letih prenovili kulturni dom na Mirni in uredili Galerijo likovnih samorastnikov v Trebnjem, opravili arheološka izkopavanja na Pristavi pri Trebnjem in urejali zunanjost gotske cerkve v Šentrupertu, prirejali gledališka in glasbena gostovanja priznanih skupin Gani je bilo vseh 27), dopolnili knjižne zaloge v knjižnicah in podobno. Med pomembnejšimi letošnjimi nalogami je dokončna usposobitev mirenskega doma, ureditev čitalnice v trebanjskem kulturnem domu (v načrtu je tudi pridobitev novih prostorov za kulturno življenje) in prizidava večnamenskega prostora pri šoli v Velikem Gabru. Te naloge so prepletene s skrbjo za nenehno poživljanjc kulturne dejavnosti v najrazličnejših oblikah in zvrsteh. Največje težave so zaradi pomanjkanja ljudi, usposobljenih za strokovno delo v kulturnih skupinah. Se vedno ni zadovoljivo urejen položaj galerije. Po mnenju Trebanj-cev bi morala njeno dejavnost financirati (ali vsaj sofinancirati) republiška kulturna skupnost, ker gre navsezadnje za specializirano in edino tovrstno galerijo v Sloveniji. Republiška kulturna skupnost sc s tako obrazložitvijo ne strinja in utemeljuje, da bi trebanjski zahtevi ustregla, ko bi imela Galerija likovnih samorastnikov zaposlene strokovne sodelavce. Pravde o tem, kdo ima prav in kdo ne, še ni konec, saj Trebanjci tudi iz odbora za likovno galerijsko dejavnost pri republiški kulturni skupnosti še niso dobili sprejemljivega odgovora. I. Z. „DR2AVNI LOPOV“ V DVEH KRAJIH Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane je prejšnji teden gostovalo v trebanjski občini s komedijo Fadila Hodžiča ..Državni lopov". 7. aprila so znano delo jugoslovanskega avtorja videli v Trebnjem, naslednji dan pa je bil „Državni lopov“ gost mokronoškega občinstva. ČEŠKI LUTKARJI Lutkovno gledališče Narcis iz Prage je v ponedeljek, 10. aprila, gostovalo v trebanjski občini z glasbeno lutkovno predstavo „Revija iz kovčka". Najprej so si zanimivo predstavo ogledali malčki iz otroških vrtcev v Trebnjem, na Mirni in v Mokronogu, zatem pa še mirenski osnovnošolci. Aneksov k srednjeročnim načrtom samoupravnih interesnih skupnosti, ki „odmer-jajo“ denar za dejavnosti v letu 1978, v sevniški občini nekateri gospodarsko in poslovno najmočnejši tozdi še niso podpisali Manjkajo zlasti podpisi na kulturnem delu aneksov. S tem seveda še ni rečeno, da gre za nerazumevanje kulture. Delavce je namreč najbolj zbodlo razmerje, ki Drobtine? „daje“ občinski kulturi 1,8 milijona, v vrečo republiške kulturne skupnosti (za skupni program) pa 3 milijone dinarjev. Ko so ocenjevali, koliko republiškega denarja je v dosedanjih posojilih in že uresničenih kulturnih načrtih, so lahko ugotovili le to, da je šlo za pravcate drobtine. To je bilo delavcem dovolj, da se niso dali prepričati, akoravno pri tem ni manjkalo spravljivih bodrenj. Zamere za tako ravnanje se ne bojijo. Sistem dogovarjanja in skupnega načrtovanja pač ne bo smel obiti stališč tistih, ki jim zakon daje pravico razpolagati z dohodkom Tp pa so delavci, ki dohodek tudi ustvarjajo. Usklajevanje je možno doseči do julija, dokler velja zakon o podaljšanju začasnega financiranja. V. Sevnici so prepričani, da je usklajevanje potrebno predvsem na republiški ravni T\tdi usklajevanje pogledov in interesov. A. Z. Kočevje dobi abonma Večji delež domače kulturne tvornosti odvisen tudi od prostorov, kjer delajo društva — Tudi letos številna gostovanja v pobratenih občinah in krajevnih skupnostih Kočevje se bo letos prvič pridružilo mestom s svojim stalnim abonmajem gledaliških, baletnih, glasbenih in drugih prireditev. Uvedli ga bodo v novi sezoni. Gledališki del abonmaja bodo zapolnile predstave Mestnega gledališča ljubljanskega. Mladinski abonma, ki ga tudi uvajajo, predvideva tri predstave za osnovnošolce. V ta namen naj bi v Kočevju gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane. Abonma je prav gotovo lepa pridobitev za krajane mesta ob Rinži in okoliške prebivalce. To pa vendarle ne bo vse, kar se bo dogajalo letos v kočevski občini. Kulturno življenje bo potekalo ob oblikah, uvelja- Rudi Stopar: DESETI BRAT — detajl kovinske skulpture. Znani sevniški samorastnik Stopar se je nedavno udeležil likovne kolonije Zilik v Karlovcu in s svojim načinom ustvatjanja vzbudil veliko pozornost. vljenih že v prejšnjih letih. Pri tem seveda računajo na delež domače tvornosti, ki se zlasti v samem Kočevju lepo uveljavlja. Gre za dejavnost amaterskih skupin pri podeželskih in šolskih društvih. Med najbolj delavne prav gotovo sodi delavsko KUD Svoboda v Kočevju, v okviru katerega deluje edini dolenjski klub kulturnih delavcev (slednji izdaja revijo ..Kočevski razgledi"). Zvesti tradiciji bodo Kočevci tudi letos nadaljevali gostovalno dejavnost. Tesno sodelujejo s pobratenimi občinami in krajevnimi skup-' nostmi v državi in zamejstvu. Tako izmenjujejo nastope kulturnih skupin z občino Dolino pri Trstu, kamor bodo letos poslali svoj moški pevski zbor, kočevski lutkarji m člani kluba kulturnih delavcev bodo gostovali v zagrebški Krajevni skupnosti Krešo Rakič, medtem ko bo željnski nonet „Rog“ gostoval v Škofji Loki. Zveza kulturnih organizacij občine Korevje, ki v glavnem načrtuje vso to dejavnost, bo v kratkem z anketnim Ustom vprašala okoli 2.500 delavcev in druge občane, ali jim ustrezajo (vsebinsko, oblikovno in časovno) prireditve in oblike, ki sc jim ponujajo. Posebna vprašanja se bodo nanašala tudi na abonma, saj gre za novost, o kateri v Kočevju še nimajo izkušenj. Pomoči bodo deležni nekateri odročnejši kraji, kjer kulturno delo ne steče prav zaradi neprimernih prostorov. Zveza kulturnih organizacij bo prispevala 90.000 dinarjev za opremo odrov v Podprcski, Travi in Fari. V Travi, kjer gradijo vaščani in gasilci skupen dom, bo tak delež še posebno dobrodošel. I.Z. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA Probleme današnjega časa ONESNAŽEVANJE OKOLJA ENERGETSKO KRIZO VARČEVANJE REŠUJEJO Schiedel—YU - DIMNIKI Schiedel—YU - ZRAČNIKI Schiedel—YU — OBLOZNI ELEMENTI Schiedel-YU - ODPRTI KAMINI MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE STIBO termoblok STATIK montažni stropovi GRADNJA ŽALEC NAS PROIZVODNI PROGRAM SCHIEDEL—YU - DIMNIK je troplasten dimnik. Porabi do 40 odstotkov manj goriva, ne onesnažuje ozračja. Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje. Njegov šamotni vložek je odporen proti kislinam, varen pred zasajevanjem in toplotno obstojen. Schiedel dimnik je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi. SCHIEDEL—YU - ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali posebej skrbijo za vedno čist zrak v bivalnih prostorih. SCHIEDEL—YU - toplotno izolacijski obložni elementi za zaključni del dimnika nad streho s predfabriciranimi klinker oblogami. SCHIEDEL—YU — ODPRTI KAMINI so novost na našem tržišču. Z njimi si olepšate stanovanje in omogočite prijetno in estetsko gretje. MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču. Poenostavijo ih pocenijo gradnjo, odgovarjajo sanitarnim predpisom in JUS normam glede števila oseb v gospodinjstvu. STIBO TERMOBLOK je betonski blok s posebnim styropornim vložkom. S tem se doseže optimalna toplotna izolacija. Ustvarite si stalno varčevanje energije, zato gradite tudi vi s STIBO BLOKOM! STATIK MONTAŽNI STROP opečne ali betonske izdelave zmanjša stroške, poenostavi montaža PROIZVAJAMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO Industrija gradbenega materiala GRADNJA, Žalec, Aškerčeva 4, telefon št (063) 710-740 710-741, 710-719, 710-773. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu tel. (063) 722-027, 722—078. NASE PROIZVODE LAHKO KUPITE V VSEH PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA GRADITELJI, IGM ,SAVA’ KRŠKO ZA VAS Poleg vseh vrst načrtov vam nudimo tudi materiale za gradnjo; sejane in prane gramozne frakcije, betonske zidake dimenzij 30/20/40, 25/20/40, 20/20/40 in 7/20/40, pesek za malto in omete, betonske robnike, tlakovane plošče, razne betonske elemente po posebnih naročilih. Po posebno ugodni ceni vam nudimo stropne opažne betonske plohe z vgrajeno armaturo, ki vam omogočajo hitro, ekonomično in ceneno gradnjo. Montaža je ročna, enostavna, lahka. Dolžine za vse velikosti prostorov, širina 33 cm. In PREČNI PREREZ SKOZI STROP Za vse informacije se obrnite na IGM „SAVA" - KRŠKO Gasilska ulica 4 ali telefonsko na (068) 71-035 ali 71-733 r NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO v ustanavljanju,68270 KRŠKO, oglaša proste delovne naloge: 1. REFERENTA ZA FIZIČNO ZAŠČITO Pogoji: — končana srednja šola za delavce RSNZ — 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na ustreznih delovnih mestih v organih RSNZ v gospodarstvu ali v družbenih službah — posebna zdravstvena sposobnost — poskusno delo 3 mesece 2. VODJE IZMENE VARNOSTNIKOV - 5 vršilcev Pogoji: — končana srednja šola za delavce RSNZ — 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta v organih RSNZ — posebna zdravstvena sposobnost (delo v izmenah) — poskusno delo 3 mesece 3. VARNOSTNIKA - 35 vršilcev Pogoji: — končana osnovna šola — zaželene so delovne izkušnje — v poštev pridejo mlajši kandidati — posebna zdravstvena sposobnost (delo v izmenah) — odslužen vojaški rok — trimesečno poskusno delo Ponudbe pošljite na naslov delovne organizacije v roku 15 dni po dnevu objave. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po zaključnem razpisu. r-------------------------N OSNOVNA ŠOLA dr. ANTON DEBELJAK, LOŠKI POTOK, objavlja prosta dela in naloge UČITELJA KEMIJE, BIOLOGIJE IN LIKOVNE VZGOJE. Pogoj: PRU ali P Nastop dela v maju 1978. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi. Stanovanja ni. SPLOSNI POZIV ZA VPIS V VOJAŠKO EVIDENCO Na podlagi četrtega odstavka 9. člena in 15. člena zakona o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ št. 22/74) pozivamo vse moške osebe, rojene v letu 1961, stalno ali začasno stanujoče na območju občine Novo mesto, ki iz kakršnihkoli razlogov niso bile klicane z osebnim pozivom k vpisu v vojaško evidenco, da se zglasijo čimprej pri oddelku za ljudsko obrambo skupščine občine Novo mesto. Ljubljanska c. 2, zaradi vpisa v to evidenco. Ta poziv velja tudi za tiste moške osebe, stalno ali začasno stanujoče na območju občine Novo mesto, rojene v letu 1960 in starejše, ki iz kakršnihkoli razlogov še niso vpisane v vojaško evidenco. Vse osebe, ki zapadejo temu pozivu, se morajo po njem ravnati, v nasprotnem primeru storijo kaznivo dejanje po 214. členu kazenskega zakonika (Uradni list SFRJ št. 44/76 in 36/77). Številka: 821/38-78 4.4. 1978 ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO' SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO A REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO Strokovna služba OBJ A VLJA prosta dela in naloge: I. v Novem mestu: 1. REFERENTA ZA OBREMENITVE - KMEČKI SE KTOR 2. REFERENTA ZA EVIDENCO 3. REFERENTA ZA IZTERJAVO PRISPEVKOV 4. EVIDENTICARJA 5. PISARNIŠKEGA DELAVCA 6. PISARNIŠKEGA REFERENTA 7. TELEFONISTA - INFORMATORJA EVIDENCO ZAVAROVAN- II. v Črnomlju: 8. REFERENTA ZA CEV III. v Krškem: 9. EVIDENTICARJA Pogoji: pod 1, 2 in 8: dokončana srednja šola ekonomske, upravno-administrativne ali splošne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec; pod 3, 4, 5 in 9: dokončana osemletka s poklicno šolo, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec; pod 6 in 7: dokončana osemletka, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. Kandidati morajo obvladati slovenski jezik. Kandidati naj pošljejo ponudbe v 15 dneh po objavi na naslov: REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST - Strokovna služba - NOVO MESTO, Kidričev trg 3. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objavnega roka. ■ DOLENJSKI LIST 1 Delavska sveta DO EMONA — DOLENJKA — TOZD Engro-detajl Novo mesto in TOZD Detajl Črnomelj v skladu z določili statuta razpisujeta: dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi individualnega poslovodnega organa VODJO TOZD ENGRO-DETAJL NOVO MESTO VODJO TOZD DETAJL ČRNOMELJ Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — srednja strokovna izobrazba ustrezne stroke s 5 leti delovnih izkušenj v trgovski stroki, ali poslovodska šola trgovske stroke oziroma visoko kvalificiran delavec trgovske stroke z 10 leti delovnih izkušenj v trgovski stroki; — organizacijske sposobnosti in moralno-politične kvalitete. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisnih del naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi in sicer za vodjo TOZD Engro-detajl Novo mesto na naslov: Razpisna komisija TOZD Engro-detajl Novo mesto; za vodjo TOZD Detajl Črnomelj na naslov: Razpisna komisija TOZD {Org; Detajl Črnomelj (Ljut In o ,ca. >----------------------------------------------------------------- Si iProj ^viat, do ] 83 pne vanj jli iku uri. T tld& mol ttan S?? divj: lasti boV, teki mer ZAVOD ZA POŽARNO VARNOST NOVO MESTO razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE: Za delovno mesto se zahteva višja strokovna izobrazb9 ekonomske smeri ter sposobnost organiziranja in vodenj8 računovodske službe, ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmafi triletne delovne izkušnje ter sposobnost vodenja računi vodske službe. Kandidati morajo izpolnjevati moralnopolitične pogoje P° družbenem dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili na naslov' ZAVOD ZA POŽARNO VARNOST, Novo mesto. Komisija za delovna razmerja pri Mercator — Velepreskrba n.sub.o. Ljubljana TOZD STANDARD n.sub.o. Novo mesto objavlja prosta dela in naloge: 1. FAKTUR ISTA 2. ŠOFERJA TOVORNJAKA v skladišču na v Novem mestu 3. PRODAJALCA za Blagovnico v Novem mestu N on* trad med M m n rani «ast »alc tudi bov Pogoji: pod 1: srednja strokovnost z obvladanjem strojnega riranja, pod 2: poklicni šofer C kategorije, pod 3: prodajalec tekstilne stroke. fak«1' Nastop: takoj ali po dogovoru. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi splošni sluz , TOZD Standard Novo mesto, Glavni trg 3. J bo* N; »VU S S >i (S* e ŠPORTNI KOMENTAR Doklej lov za mentorji? Na minuli tretji skupščini Zveze telesnokulturnih organizacij novom eške občine so večino časa posvetili, čeravno tega nihče ni pričakoval športnim društvom na osnovnih in srednjih šolah. Nekajkrat je bilo slišati, da so srce društev zunanji sodelavci in da sta od njih odvisna delo in napredek društev. Ker pa pri nas odgovorni dela mentorjev ne znajo ceniti, bodo imele v jeseni posamezne šole s sklepanjem pogodb za delo precej opravka. Nemalo mentorjev športnih društev na osnovnih šo-"jn se je namreč pritožilo, a novomeška Zveza teles-^kultumih organizacij te P?ti mesec obljublja simbo-Mno nagrajevanje. Vedno se je baje zataknilo pri podpiranju pogodb. Zato se Predstavniki posameznih šol M skupščini bojijo, da v je-Sen' ne bodo deležni pomoči zunanjih športnih strokov-nlakov. To ob podatku, da v ° čini nimamo dovolj uči-etjev in profesorjev telesne Kulture, pomeni, da bo ta ---- Ej pomembna izvenšolska dejavnost še naprej šepala. Tako na marsikateri šoli najbrž ne bodo mogle zaživeti popoldanske športne ure, zaradi tega pa bodo le na papirju ostale tako imenovane pomembne šolske selekcije, iz katerih naj bi posamezna društva kasneje dobila dobre športnike. Letošnje šolsko leto se li-ža koncu, skrbi posameznih učiteljev in mentorjev šolskih športnih društev pa zaradi tega ne bodo prenehale, predvsem ne po podeželskih osnovnih šolah, kjer pridejo precej težje do kakovostnih zunanjih sodelavcev kot v mestnih šolah. Eni in drugi upajo, da bodo z novim vod stvom Zveze telesnokulturnih organizacij za šolska športna društva nastopili boljši čast Časi, v katerih se ne bo dogajalo, da bi učitelji tekali za posameznimi mentorji, jih rotili in jim obljubljali za delo denar, ki je konec koncev namenjen samo delu šolskega društva. J. PEZEU Inlesov skok na tretje mesto Polovičen uspeh dolenjskih zveznih ligašev — V slovenskih rokometnih ligah so zmagali vsi favoriti — Rokometaši iz Ribnice so po dobrih igrah na vrhu tabele Ribniški rokometaši so dosegli prepričljivo zmago, Novomeščan-ke doživele hud poraz, vse bolje igrajo Sevničani, ostale ekipe so dosegle pričakovane izide. Nekako tako bi bilo kratko poročilo z naših rokometnih igrišč. INLES - ZAGREB 20:14(11:8) V 13. kolu so Ribničani upravičili vlogo favorita. Igrali so domiselno, disciplinirano in uspeh ni izostal. Ce bi trener in igralec Radič ves čas igral z najboljšimi možmi, bi bil najbrž rezultat za domače še bolj ugoden. Inles: J. Kersnič, Ponikvar 1, D. Ilc 2, J. Ilc 5, Z. Kersnič, Andoljšek, Karpov 3, Radič 3, Ambrožič 2, Gabrijelčič 3, Putre l,Gelze. KOKA - KRKA 24:13(12:7) Varaždinke ki so med najboljšimi ekipami v II. zvezni rokometni ligi, v minulem kolu z močno pomlajeno vrsto novomeških igralk niso imele veliko dela in so brez težav dosegle prepričljivo zmago. • Krka: Judež, Štrukelj, Grgič, Molan 1. Ovniček 3, Hodnik 2, Bra-jer , Kobe, Frančič Pavlenič, Kostanjšek 2, Mršnik 4. ŠMARTNO - POSAVJE 21:9(10:2) V prvenstveni tekmi slovenske rokometne lige-vzhod so Posavčanke v gosteh razočarale. Resda so igrale oslabljene, vendar bi morate igrati bolj borbeno. Navzlic porazu so ostale na tretjem mestu. KOČEVJE - OBALA 12:15(6:7) Domačinke so bite vso tekmo izenačene nasprotnice, tik pred koncem pa so popustite v obrambi in Odločila sta puljska centra v 21. ^ 21. kolu II. zvezne košarkarske lige—zahod so Novomeščani lostovali v Pulju in prvenstveno srečanje z Istrani izgubili s 104:79. ™ hudemu porazu pa gostje okoli 400 gledalcev niso razoča-*\° dobri igri v obeh polčasih so morali priznati premoč doma-- , ki so se izkazali zlasti s skoki pod obema košema. kolu so novomeški košarkarji izgubili zaradi slabih skokov — V nedeljo, 16. aprila ob 19. uri se bo Novomeščanom predstavila Zeravičina četa Dalipagiča in Kičanoviča in kopico mlajših igralcev, ki so se začeli uveljavljati v letošnjem letu. Organizatorji so obenem sporočili, da bodo Novomeščani trojko Zeravica, Dalipagič, Kičanovič' v isti ekipi verjetno videli zadnjič, k^jti v prihodnji sezoni se bodo košarkarski mojstri razšli. Kdor bo zamudil novomeško košarkarsko srečanje s Partizanovo ekipo, si bo lahko ogledal tudi tekmo v Metliki, kjer bodo Beograjčani igrali dan kasneje. Pokrovitelja srečanja sta Krka in Novoles.___________________ PULJANKA - NOVO MESTO 104:79 t«. n (47:32) ferala oshhH* ■i(T.novomeška vrsta e graia oslabljena. Navzlic temu je bi- Kolpa: v nedeljo kajakaške tekme bo 16. aprila ob 10.30, se ' tekmnu . P' Pod Osilnico začelo 0 ImemSrŽfJi v kajak-kanu slalomu za D Oreani!^ Branka Drovenika-Fune. ,iuhij?“ai° ga Kajak-kanu klub l o?l^a ter Turistično društvo jalovi* organizacija ZSM Osilni- Promr!b°>ptibl- 5 k™ Pod Osilnico, ''Jvtatfc \ i'“*** 500 m’1,1,612 bo 25 do m’ IS^ost vode pa znaša II ■ - Tekmovali, bodo v ka te go- njah K-! ICJ—1 - .(Člani, mladinci, ženske), i mladincu11’ mladinci) in C-2 (člani, prvem »‘ L. Takoj po končanem vanfeVS" bo drujd tek. Tekmo- vam in lcult*1? zaključili s svečanostjo i vOriir1 sporedom pri spomen-uri. ^ci, ki se bo začela ob 14. ‘Iturnim -iku v sporedom pn spomen- Tekm skladu ,°Vanje bo organizirano v movanu ICF za slalom tek- Vsi startati tekmovalci morajo popolni ’ nepotopljivih čolnih in v div)* reW»Qpremi* Kolpa je precej nili, Sato so prireditelji skle-kMnon^ta vsak tekmovalec na Zgovornost. J. P. jV- i£?NlČARSKI J Nov0 ^VEROBOJ PJpjtn* Jja železničarji (pr-rSd'C|onalnCI-*a) bodo organizatorji športnega srečanja i^Carji iz Koprivnice, in ^e v poljane in Novega mesta. ran^ttnem8^9"^’ 83,1,1 (na Loki) 2? bol"1 ten*“ (v športni dvo-D.v. »boto, 15. aprila, Na ® bo bhzu 130 tekmo-h: 1 ^ Bosanac t(^HUe),Starešinič la dobršen del tekme enakovreden nasprotnik domačinom, ki so imeli v soboto zvečer svoj košarkarski dan. Odlično sta igrala predvsem centra Cečur in Ušič, saj sta sama dosegla več kot polovico košev za svoje moštvo. Ker so gostje igrali brez Ivančiča in Švingra, sta imela domača centra lažje delo kot v Novem mestu in prav zaradi njiju je Puljanka slavila prepričljivo zmago in se gostom oddolžila za jesenski poraz. Pri Novem mestu je najbolje igral Slavko Kovačevič ki pa je moral zaradi 5 osebnih napak že sredi drugega polčasa zapustiti igrišče. Novo mesto: P. Seničar 20, Munih 20, S. Kovačevič 16, Cerkovnik 2, Beg 6, Zupcvc 6, Plantan 9. S CELJEM V SOBOTO Prvenstvo IL zvezne košarkarske lige se bo končalo v soboto zvečer. Domači košarkarji se bodo pomerili z novimi člani L zvezne lige B, s Celjani V srečanju s tretjeuvrščeno ekipo v II. zvezni ligi Novo mesto nima možnosti za zmago, pač pa bo poskrbelo za dobro košarko. Dolenjci namreč v soboto zvečer nimajo kaj izgubiti Igrali bodo sproščeno in ravno zato se bodo morali gostje potruditi SESTANEK KOŠARKARSKIH SODNIKOV Novomeška organizacija košarkarskih sodnikov bo pripravila v soboto, 15. aprila, ob 9. uri v športni do-vrani sestanek vseh članov organizacije košarkarskih sodnikov. Udeležba je obvezna, kajti na sestanku se bodo sodniki pogovorili o ligah, v katerih bodo sodili, določili bodo sodniške liste, sc dogovorili o kontrolah in načinu delegiranja. Člani organizacije bodo dobili skripta o kriteriju dosojanja osebnih napak. V Novem mestu in Metliki zmagovalci Koračevega pokala Čeravno sc je prvenstvo za naslov letošnjega košarkarskega prvaka Jugoslavije že končalo, naša najboljša moštva in posamezniki ne počivajo. Tako bo v nedeljo ob 19. uri v novomeški športni dvorani zanimiva k-ošarkarska predstava med domačimi drugoligaši in beograjskim Partizanom. Zeravičina četa, ki je letos zmagala na zelo zahtevnem mednarodnem tekmovanju za pokal Radi-voja Korača in v velikem Finalu za naslov državnega prvaka za las izgubila, bo v Novem mestu nastopila 7. najboljšo postavo. Organizatorji zanimivega srečanja so strokovni svet MKZ za Dolenjsko, domači košarkarski klub in KK Partizan. Tako bodo ljubitelji igre pod obroči v nedeljo zvečer v ,živo‘ videli najboljši evropski klubski tandem: KRKA - CELJE 2244:2344 Na kegljišču Pri Vodnjaku so se Krkine igralke v drugem nastopu v Finalu rcpubuliške kegljaške lige pomerile s Celjankami Igrale so slabo in prepričljivo izgubile. Izkazala se je le Baričeva, ki je s 408 podrtimi keglji dosegla najboljši izid dvoboja. Krka: Barič 408, Poljak 394, Dalmacija 384, Baškovec 364, Tratar 356 in Soško 339. VESELA VODITA Na Senovem so konec prejšnjega tedna odigrali drugo kolo dolenjskega prvenstva za posameznike v disciplini 3 x 200 lučajev. Dobro so igrali Bratož, Zupančič in Goleš, ki so se z 28., 30. in 21. mesta uvrstili med prvih deset Vrstni red pred zadnjim kolom: 1. Igor Vesel 1680. 2. Božo Vesell680, 3. Jarc 1666, 4. Bratož 1659 (vsi Krka), 5. Goleš 1656 (Mercator), 6. Blažič 16S4 (Novo mesto) itd. B. D. 33 leiovaunaim iasnui (kljub spodrsljajema na bradlji), kar je lep med-uspeh. Ekipa Novega Doklova sedma 8. mednarodno prvenstvo Ljubljane v športni g imnast iki je postreglo z lepo športno prireditvijo, ki je zadovoljila več kot 2.000 gledalcev, v konkurenci proslavljenih romunskih, sovjetskih, češkoslovaških, švicarskih, zahodnonemšfcih in španskih telovadk so se dobro odrezale tudi mlade Jugoslovanke. Jasna Dokl je med 33 telovadkami zasedla 7. mesto gredi in bra< narodni uspeh. Ekipa Novega mesta, v kateri sta bili poleg Doklove še Kavškov a (ki še ni povsem okrevala po bolezni) in Kočevarjeva, je zasedla 6. mesto, kar je tudi lep dosežek. Na odprtem prvenstvu Ljubljane v športni gimnastiki so se najprej pomerile pionirske ekipe. Čeprav mlade Novomeščanke Pucljeva, Škerljeva, Pavčkova in Papeževa še nimajo zadostnih izkušenj, so se uvrstile na solidno 6. mest a Največ zanimanja je veljalo nastopu proslavljenih mojstric svetovne gimnastike - kjer so bile v ospredju Romunki Goreac, lri je tudi lanska svetovna študentska prvakinja, in Grigoras -Sovjetinji Golovatenkovi in seveda tudi našim trinajstletnim dekletom. Jasna Dokl je zasedla 7. mesto, lahko pa bi bila za tri mesta višje. Nataša Kočevar, ki je solidno telovadila, je bila enaindvajseta, Matejka Kavšek pa je zasedla trideseto mesto Rezultati - pionirke ekipno: 1. Ljubljana I. 142,60, 6. Novo mesto 129,70. Članice posamezno: 1. Goreac (Bukarešta) 37,85 , 7. Dokl 36,20, 21. Ko čevar 34,05, 30. Kavšek (vse N. mesto) 29,50 itd. Ekipno: 1. Bukarešta 75,20, 6. Novo mesto 70,55 itd. V finalu na posameznih orodjih je Jasna Dokl osvojila srebrno odličje v parterju oziroma 3. - 4. mesto v preskoka J. PEZELJ točki so zasluženo osvojile igralke Obale. Kočevke so na šestem mestu. ZAGORJE - DOLENJSKA 8:12(2:6) V gosteh so igralke Dolenjske dobro igrale in prvenstveno tekmo republiške zahodne lige dobile brez težav. Po četrti zmagi so na dobrem petem mestu. SEVNICA - ŠOŠTANJ 18:17(9:10) Okoli 150 gledalcev je videlo tipično prvenstveno tekmo, v kateri so imeli več sreče domači igralci Z Gančevim zadetkom tik pred koncem srečanja so osvojili novi točki in obdržali ,stik‘ z vodilnima ekipama. NOVO MESTO -PONIKVE 2,5:1,5 Novomeški šahisti so zmagovalci dolenjske regije v tekmovanju za pokal maršala Tita. V finalu so premagali vrsto Ponikev. Rezultati: Praznik - Finžgar 0:1, Milič - Braz remi, Istenič - Malnar 1:0 in Pucelj - Kirasič 1:0. Novomeška vrsta se je uvrstila v republiški finale. ŽVAGEN IN ROUH Na turnirju novomeških četrt o-kategornikov so šahisti odigrali peto kok) Po nepopolnem kolu vodita Žvagen in Krneta 4 (1), za njima pa so: Udovč 2 (3), Uvdovč II 2 (1) itd. Med brezkategorniki po ne-opolnem petem kolu vodi Rolih 3 za njim so Vindišcr 2,5 (2), BF "j' Veljakovič 2,5 (1), Bihar 2 (2) itd. TRŽI C - INLES 27:16(12:6) Ribničani so v Tržiču razočarali Igrah so počasi zavlačevali so, tako da so gledalci videli slabo rokometno srečanje. Z novim porazom so se na dnu utrdili in utegne se zgoditi, da bodo ostali na zadnjem mestu. IL. BISTRICA -KRKA 19:32(4:16) Novomeščani niso podcenjevali najslabšega moštva v ligi, pač pa so od začetka igrali resno. Tudi zato so brez težav premagali borbene domačine. V vrsti gostov je najbolje igral Pungerčič, ki je dosegel kar 17 zadetkov. MINERVA - POSAVJE - 36:33(18:16) V minuli tekmi vzhodne slovenske rokometne lige med Minervo in Posavjem so bili strelci izredno razpoloženi Izkazal se je predvsem Buzančič, žal pa 11 njegovih zadetkov ni zadoščalo za zmago. NOVI SODNIKI Novomeški kegljaški delavci so konec minulega tedna pripravili v prostorih kegljišča na Loki dvodnevni seminar za kegljaške sodnike. Vodili so g? M iz lak, Goleš in novi mednarodni sodnik Dravinc. Na seminarju je enajst kandidatov opravilo izpit za podzveznega sodnika. Tako je dobila sodniška organizacija nove člane, ki bodo pripomogli da se bo kegljanje še bolj razmahnilo. N. G. SLAB ZGLED - Starejši bi morali biti že zaradi izkušenj za zgled mlajšim. Žal tega ne moremo trditi za nedeljsko srečanje v roko- metu med BoStanjem in sevniškimi veterani Z nešportnim vedenjem so si slednji celo v lastni ekipi med seboj grenili igro. Končni izid 16 : 14 za Boštanj (polčas 9 : 6). Na sliki igralec Boštanja Bizjak v napadu. (Foto: Železnik) Odbojkarska nesrečna sobota V minulem kolu sta obe novomeški vrsti gostovali: oslabljena Krka je ostala brez pred> videnih točk po srečanju z Rečankami, Novo mesto pa je tesno izgubilo z Žerjavom Minulo soboto sta bili obe novomeški odbojkarski vrsti tik pred zmago: na Reki je Krka popustila potem, ko je v odločilnem petem ' od zi zmage ločila samo še 10 domači precej bolj borbeni in skoraj zgubljeno tekmo dobili. Obe novomeški vrsti sta po minulem kolu na petem mestu. setu vodila 9:6, moško vrsto pa je v Mežici točka, a so bili pri rezultatu 14:1 v prihodnjem kolu, zakaj v nasprotnem primeru se lahko zgodi da bodo na lestvici nazadovali TURNIC-KRKA 3:2 (11,14,-9,-9, 9) V 12. kolu II. zvezne odbojkarske lige - zahod so Novomeščanke go- lUd M, 16. PRVAKI KORACEVEGA POKALA V NOVEM MESTU aprila bo ob 19. uri v novomeški športni dvorani zanimiva prijateljska tekma med KK Novo mesto in beograjskim Partizanom. Gostje bodo prišli v Novo mesto z najboljšo postavo, naslednji dan, v ponedeljek zvečer, pa bodo odigrali prijateljsko tekmo tudi v Metliki. Na sliki sta člana jugoslovanske državne reprezentance Jerkov in Kičanovič. stovale na Reki in veljate za favoritke. Vendar so oslabljene Dolenjke v minuli tekmi igrate daleč pod svojimi zmožnostmi Začelo so slabo in domače odbojkarice so hitro povedle z 2:0. Gostje so dobro zaigrate šele v naslednjem nizu in po izenačenem boju osvojite naslednja dva seta. V odločilnem so vodile 9:6, takrat pa se je poškodovala Bohova, ki je bila na tekmi ena boljših igralk, in gostje do konca srečanja niso osvojile niti točke. Tako so Novomeščanke s porazom poskrbele za neprijetno presenečenje Krka: Rajer, Boh, Pilič, Adamič, Urbančič, Galeša in Bregar. ŽERJAV - NOVO MESTO 3:2 (-10,11,7,-11,15) V minulem kolu so Novomeščani gostovali v Mežici in v 16. srečanju letošnjega republiškega prvenstva bi morali zmagati Gostje so dobro igrali v odločilnem setu, vodili že 14:10, vendar jim navzlic temu ni uspelo zmagati Tako so po dve-urnem prvenstvenem srečanju dobili tekmo domači odbojkarji, Novomeščani pa so po devetem porazu in s 23 točkami po 16. kolu s četrtega mesta padli na peto. Novo mesto: Goleš, Vemig, Cotič, Babnik, Grabcrskl Primc, Lozič, Pavlenič. ZA KRKO NOVI TOČKI? V 13. kolu II. zvezne odbojkarske lige za ženske igrajo novomeške odbojkarice pred domačim občinstvom. Pomerile se bodo z močno vrsto Marčane iz Pulja. Navzlic temu da so favoritke v prihodnjem srečanju Istranke, bi Novomeščanke lahko zmagale Novomeščani igrajo v Kamniku z istoimenskim moštvom. Kar so zamudili v srečanju z ,,Žeijavom“, bi morali nadomestiti 1. PARTIZAN, 2. TRIMO Moštva v dolenjski odbojkarski ligi so konec minulega tedna odigrala že peti turnir, in sicer v Žužemberku Ponovno so zmagali Treba-njci, drugi so bili Zužemberčani in tretji Črnomaljci Rezultati: Trimo - Mokronog 2:1, Črnomelj - Partizan 1:2, Trimo - Partizan 2:1, Črnomelj - Mokronog 2:0, Trimo - Črnomelj 2:1 in MoKTonog — Partizan 0:2. Vrstni red po petrn turnirjih: 1. Partizan Žužemberk (24 točk), 2. Trimo (23), 3. Mokronog (19), Črnomelj 05). P. S. PIONIRSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Zadnjega prvenstva metliške občine v namiznem tenisu za pionirke in pionirje se je udeležilo sedem ekip pionirjev in tri ekipe pionirk, kar priča, da je namizni tenis med mladimi vedno bolj priljubljen šport. Pri pioniijih se je najbolje odrezala vrsta iz OS Podzemelj, ki si je tako priborila pravico do sodelovanja na republiškem tekmovanju v Hrastniku. ŠMARJETA -BELA CERKEV 0:2 Začele so se tudi tekme v novomeški občinski ligi za mali nogomet. V derbiju sta se pomerili vrsti Šmaijete in Bele cerkve. Gostje so bili boljši, zadetka pa sta dosegla Bojan in Bogdan Prudič. 1 I | USNJENA GLAVA - Nogometno srečanje debelih in suhih § je vedno polno komičnih situacij. Fotografa, ki želi fotograf-§ sko dobro obdelati taka srečanja, čaka zelo težko delo, pri I katerem pa mu lahko priskoči na pomoč naključje. Tak 1 primer je fotografija našega dopisnika iz Kočevja Franceta 3 Brusa, kateremu je na lanskem nogometnem srečanju debelih i in suhih uspelo narediti posnetek, ki smo ga tokrat izbrali za | rubriko USTI HIP. Brus je pritisnil na sprožilo svoje exakte | prav v trenutku, ko je žoga zakrila vratarjevo glavo. Z malo več E pozornosti do izreza in tehnične obdelave posnetka bi lahko s Brus imel v svojem arhivu izredno fotografijo, katere komični i = element se prepleta s širšo mislijo o „usnjeni” glavi nogome- i i tašev. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiimiiiNiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHl i DoienjsM uit pred Mleti) ^ 11 ■ I Z dobičkom kot svinje j PODJETJA DELAJO z dobičkom kot svinja z mehom. Ta | pojav opažamo na žalost pri malih in obrtnih podjetjih, ki i direktno vplivajo na življenjsko raven s svojo proizvodnjo in | dejavnostjo. V večjih podjetjih napak te vrste skoraj ni bilo. 1 Videti je, da pozabljamo, da je tudi dobiček del družbenih 3 sredstev. Sindikat mora v podjetjih na predvolilnih zborovanjih in i na volitvah delavskih svetov ta vprašanja načeti, četudi jih § poročila ne omenjajo. Razpravo je doslej marsikje dušil strah | delavca, ”da si ga bodo zapomnili”, če bo kaj rekel. S V KOSTANJEVICI na Krki so na literarnem večeru nastopili | dijaki novomeške gimnazije, učiteljišča in dva dijaka iz Črnomlja. 3 Tov. Jankovič je ob koncu večera povedal nekaj besed v pohvalo s in kritiko mladim literatom. Priznati moramo, da so bila vsa dela, | - posebno pesmi, ubrane na mol in odmaknjenost, kar sicer ne bi § pričakovali pri mladih ljudeh. SKORAJ KOT sonce je posvetila elektrika v Fučkovcih, | odmaknjeni vasici Bele krajine, kljub temu, daje bil dan oblačen. § Vsa vas se je zbrala in z velikim navdušenjem.slovesno proslavila | pomemben dogodek. Radijski sprejemnik je v neki hiši na vso moč igral, Fučkovci pa z novim veseljem gledajo vjutrišnji dan. KO SO LJUDJE zvedeli, da se je meso podražilo, je po Novem mestu kar završalo. Po trgovinah, uradih in povsod so se pogovarjali o tem in ugibali, zakaj je do tega prišlo. Nikomur namreč ni jasno, zakaj se meso podraži, in če se, zakaj tega ne razložijo ljudem. DESETTISOČGLAVAmnožica brigadirjev in Novomeščanov je v torek 1. aprila dopoldne hrumela, da govornik Svetozar Vukmanovič Tempo v začetku kar res ni mogel do besede. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 9. aprila 1958) E] SVETU OKOLI SKUŠNJAVA - Petnajstletnega Mathewa Foxa je hudo zanimalo, do katere cene je pripravljen človek biti pošten, zato se je lotil v lastni režiji in po svoji zamisli nenavadnega poskusa: v uradu svoje matere je nastavil kovanec za 1 cent ter čakal in čakal, kdo ga bo prvi ,,sunil”. Vse stranke so bile poštene in se niso dotaknile kovanca. Fant je dvignil vrednost vabe na 5 centov, pa spet nič - ljudje so bili še vedno pošteni. Šele ko je nastavil kovanec za 10 centov, je ena od strank podlegla skušnjavi. Kaj dosti torej poštenost le ni vred- = na! MAŠČEVANJE - V švedskem mestu Kramfors je nekega pešca podrl tovornjak. Taka srečanja so običanjo kaj žalostna za pešce, tokrat pa jo je skupil šofer tovornjaka. Jezni pešec ga je namreč močno udaril po glavi s polmetrsko salamo, katero je kupil pred nesrečo. Voznik seje od udarca onesvestil. Doslej še nismo slišali, da bi bile salame lahko tako nevarno orožje. LJUBOSUMJE - Manj srečno se je končalo ljubimkanje ameriškega študenta z neko poročeno gospo. Mqž ljubezni željne soproge je študenta zasačil pri dejanju, pa mu je v navalu strašnega ljubosumja odrezal tisto stvar. Sloviti urolog dr. 0’Brien je primer izkoristil za edinstveno operacijo. Študentu je moški ponos prišil nazaj, in kot pišejo tudi časopisi, se je operacija odlično posrečila ter je študent spet pri polnem zdravju in moči. Verjetno pa se ogiblje takih gospe, katerih možje so hude krvi. Kdo ve, če bi v drugo operacija tudi tako lepo uspela. GLASBENIK - Od silnega brenkanja na električno kitaro je imel nepriznani in nepoznani kitarist Bob Brovvn vsaj to korist, da je odkril ton, ki poganja podgane v paničen beg. Kako mu je to uspelo, najbrž ni preveč zamotano vprašanje. Najverjetneje je njegovo igranje najprej pognalo v beg ljudi, nato pa so izgubile živce še podgane. Morda je početje Boba Brovvna celo dokaz, da so podgane glasbeno nadarjene. Kaj so pred 80 leti pis Dolenjske Novice. Obrtnik kapitalu suženj postaja (Obrtniki) , zdramite se! Prišli so resni časi za nas, ali mi le nedelavno čakamo. Ako bode . Šlo tako dalje, bomo kmalu primorani mirovati in tovarnam in kapitalu za sužnja postati. Ali obrtniki, pogum! krepko se združimo, še moremo pa tudi moramo zmagati, ako se zvežemo v obrtne zveze cele dežele. To se pa more takole zgoditi: najprvo se morajo obrtniki enega okrajnega glavarstva zediniti. Potem pa vse obrtne zveze k glavni zvezi „Ljubljana” pristopiti. Tako bomo krepko združeni, da se bo delalo skupno. Pri nas v Novem mestu se že snuje taka obrtna zveza. Gospodje obrtniki, poprimite se teh obrtnih zvez, ker naš sovražnik kapital in špekulacija ne mirujeta in nam malim obrtnikom želita pogin. (Društva) kolesarjev se vedno bolj množijo, in vedno pogosteje preletavajo deželo za deželo in tako ves svet. Ta društva se združujejo zopet, in nastala je že celota polovice Evrope. To veliko skupno društvo namerava izdati zaznamek vseh boljših žostiln ob dobrih cestah in tako vabi gostilničarje, da bi svoje adrese naznanili brezplačno v istem zapisniku. Kteri gostilničar je tedaj v položaju, da lahko tudi prenoči, naj objavi svoj naslov. (Slovenci) smo izgubili vrlega zastopnika v državni zbornici: poslanec dr. Šušteršič se je odpovedal mandatu. Za nas bo to velika izguba in škoda. Bil je podjeten, odločen in izvrsten poslanec, ki se je neustrašeno potegnil ob raznih prilikah za slovenske pravice. V spominu bo Slovencem, zlasti izvenkranjskim, njegovo prizadevanje in delovanje, da se obe slovenski stranki v deželnem zboru spravita in skupno nastopita proti Nemcem. (Zavitek) z dvema solnčnikoma in dežnikom se je izgubil v Novem mestu na potu iz kolodvora v Šmihel. Kdor ga je našel, blagovoli naj ga oddati v gostilni pri Štemburju. (Iz DOLENJSKIHNOVIČ 15. aprila 1898) Praktik zdravi Na lzahodu že nekaj let deluje posebna psihoterapevtska šola,ki poskuša zdraviti notranje napetosti s „pra-krikom”. Novo smer v zdrav- Ju nevrotičnih oseb je jal ameriški psihiater Arthur Janov, za njim pa seje v bolj ali manj zvestni obliki te metode lotilo še več psihiatrov v Ameriki in v Evropi. Zdravljenje temelji na posebnem razumevanju razvoja človekove duševnosti. Kot otrok naj bi človek kar naprej doživljal pritiske na svojo oblikujočo se osebnost, kar ima za posledico, da začne potiskati nekatere želje in hotenja. Prav to potiskanje povzroča v osebnosti vse večje napetosti, ki se ob določenih zunanjih okoliščinah lahko sprevržejo v duševno bolezen. Janov je poskušal sprostiti zatrta čustva v odraslih ljudeh tako, da jih je najprej navajal k povsem otroškim dejanjem. Piti so morali mleko, klicati očeta in mamo, jokati, se jeziti, skratka, vsako čustveno stanje takoj izraziti. V nekaj dneh takega početja se v pacientu dogodi nakakšen „duševni krč” in pride do nekontroliranega kričanja. To naj bi bil praktik, izraz zatrtih in potisnjenih čustev, hotenj, želja. S kričanjem se stare napetosti sproste, človek je ozdravljen. Zanimivo je, da je Janov prišel do odkritja povsem po naključju. Kot študent je v Londonu prisostvoval nekemu happeningu, na katerem je umetnik oponašal dojen čka, pil mleko iz dude in čebljal nesmisle. Prizor se je Janovu tako vtisnil v spomin, da je premišljal o njem in j nekaj let kasneje začel pral tično preskušati kot zdravljenje. Uspeh je bil presenetljiv tako za Janova kot za sodelujoče prostovoljce. Danes je zdravljenje s praktikom že donosno početje, zato ni čudno, da je poleg specialistov čedalje več šu šmarjev. >' v. Rešitev prejšnje križanke Z Dekle z lahkoto drži nad glavo vzmet za tovornjak. Vzmet 'f superpla stike. Koristna, a nevarna snoj. Superplastika zamenjala dražje in težje kovinske Snov je lahko zelo nevarna — Kaj pravi NASA in dritf ffmmniiii prgišče misli Iz velike hvale in uspešnosti se je izcimil dokaj utemeljen strah. Industrija je namreč z uvajanjem superplastike kot izjemno uporabne snovi za najrazličnejše izdelke uvedla v vsakdanje življenje snov, ki je človeštvu lahko nevarna. Tako menijo nekateri strokovnjaki in na njihovo zahtevo morajo ponovno narediti test in preskus superplastike. Ta naziv si je pridobila vrata plastičnih snovi s primesjo izredno tankih ogljikovih vlaken. Iz njih so že narejeni deli letal, avtomobilov, lokomotiv, predvsem tisti deli, ki morajo biti zelo odporni in trajni. Superplastika je natančno taka: izjemno trdna, trajna, poleg tega pa nekajkrat lažja od ustrezne kovine. Te lastnosti so ji utrle pot v najrazličnejše veje industrije. Strah pred to izredno uporabno in koristno snovjo je prišel kmalu po njenem odkritju. Pri uničevanju neuporabne superplastike se kaj lahko dogodi, da mikroskopsko tanka ogljikova vlakna uidejo v ozračje. Posledica je lahko katastrofalna. Ogljik je namreč odličen prevodnik elektrike, oblak iz ogljikovih vlaken, sicer neviden za človekove oči, pa je prava nevarnost, saj lahko povzroči kratke stike na velikih predelih mest ali cele pokrajine. Po študijah NASA sodeč, je že prišlo do kratkih stikov zaradi ogljikovih vlaken, , ki so pri Šla v ozračje pri sežiganju superplastike in pri sami izdelavi. Manj poučeni so celo namigovali, daje a,o <"ih — GOTOVO BOS VESEL, DA MOJ NOVI FANT NE IGRA NA KITARO, OČKA... iniiiiiNiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiniiiininiiiHiniiiiiiiuniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiii a ---- •>- it ' *h.t a tat« ““ *'**' haja njegov prijate,J ah , Baiij Poglavarjev svojega rodu. pr0 e ^rko * s Pripravami in podali so |l % Potem ko so čolne trdno priklen Pod hišo. Lahen severni veter je napel jadra in Ostrostrelec je najprej zakrmaril proti kraju, kjer sta bila ujeta Tom in Harry. S tem je hotel preslepiti sovražnike. Nenadoma pa je spremenil smer in zajadral proti jezerskemu iztoku. Nekaj sto korakov od brega je jadro zvil in vrgel sidro. Potem je pustil, da je ladjo na vrvi gnalo bliže k bregu. Judita je tačas vestno opazovala zaliv in okolico in nenadoma mu je sporočila, da vidi na skali, ki je molela nad vodo, postavo Indijanca. Izza levega ušesa mu je štrlelo kvišku sokolje pero. »To je Velika Kača,« je zadovoljno vzkliknil Natty in spustil barko čisto do brega. Kakor senca in skoraj neslišno se je ločil Indijanec od skale ter skočil na krov. Se isti trenutek sta dekleti v grozi zakričali, kajti iz bližnje goščave se je pognala v vodo in proti splavu velika truma Mingov. Ostrostrelec je Veliki Kači v dveh treh besedah razložil položaj in rdeči prijatelj je bil takoj pripravljen pomagati. S pomočjo sidrne vrvi sta naglo potegnila barko v varno razdaljo od brega in tako se je napad Mingov tudi tokrat izjalovil. SPRIČEVALO Mrzel dež je padal že ves dan, da je bilo, kot bi se začela jesen, a ne pomlad. Bojan se je na razpotju hitro poslovil od sošolcev in se pognal proti domu. Zamišljen je tekel mimo blatnih potočkov, ki so se zlivali v kanal. Čeprav je bila ura že skoraj pet, je bilo še svetlo. Sem ter tja se je v popoldanski mrak prižgala luč. Ljudje so okna zagrinjali z žaluzijami. Veter je Bojanu neusmiljeno bičal obraz in zeblo ga je. Rokavice je sredi zime nekje izgubil, zamazan in premajhen vetemi jopič ga ni mogel ubraniti pred rezkimi sunki vetra. A bil je kljub temu zadovoljen in srečen. V mislih si je ponavljal besede razredničarke, ki je pred vsem razredom dejala: „Bojan, najboljši si v vseh osmih razredih. Starši bodo ponosni, da imajo takega sina.” Pritekel je do doma. V prvem nadstropju, kjer so imeti stanovanje, je že gorela luč. „Oče je že doma,“ je pomislil. Ni mu bilo prav, saj bi raje spričevalo pokazal materi na samem. Šele ta trenutek se je spomnil, da ima mati ta teden službo v popoldanski izmeni ter da je pred enajsto zvečer ne bo domov. Vztrepetal je ob misli, da se bo moral v tem srečnem trenutku srečati z očetom, ki bo gotovo spet pijan. Zadnje čase je bila očetova pijanost že kar na dnevnem redu. V začetku se je sramoval očetove pijanosti, prav kot se je je sramoval oče sam. Toda manj ko je očeta skrbelo propadanje, manj čustva in usmiljenja je zanj čutil tudi Bojan. Ni mogel več mirno gledati očetovih zabuhlih oči, tresočih rok. Vse bolj često so težke roke zidarja udrihale po Bojanu, da so se sledovi udarcev še dolgo poznali na obrazu. Ko je stopil v stanovanje, je zalotil očeta, kako išče pijačo po predalih kuhinje. „Dober večer!” je plaho pozdravil. „Kje se pa potikaš, smrkavec? “ ga je oče grobo nahrulil. „Nikjer niti kapljice pijače, ti pa se potikaš okoli!” Brez besed je Bojan vzel zmečkani petdesetak, ki ga mu je oče stisnil v pest, ter odšel v bližnjo gostilno. Ko se je vrnil, je v sobi zagledal dva moška. Bila sta precej podobna očetu. Oblečena sta bila v zanemarjene obleke, obraza pa sta imela zabuhla. „To je moj sin,” je rekel oče. V besedah je bilo čutiti le še drobec tistega nekdanjega ponosa, s katerim je nekdaj pred-stavtial Bojana svojim sodelavcem in znancem. „Ce je res tvoj sin,” je zagodrnjal eden od obiskovalcev, „bo spil kozarec z nami.. Naj pokaže, kako mu gre to od rok!” Bojanu se je vse zgabilo. Najraje bi zbežal iz sobe, se skril kje v mirnem kotičku in počakal na mamo. „Ne bom pil! Nisem vajen.” je dejal. Oče je do roba nalil kozarček s slivovko. „To boš spil, pa če ti bom po kapljicah zlival v usta. Tole spij, potem pa se s svojimi stvarmi preseli v mamino spalnico. Gospoda bosta to noč prespala pri nas.” Bojanu je bilo že od vonja po pijači in cigaretah slabo, ob misli, da bo moral spiti kozarček slivovke, pa se mu je dvigalo v želodcu. „Oče, spričevala smo dobiti,” je vzkliknil. Upal je, da bo vsaj tako odvrnil od sebe neprijetnost. „Poglej, same odlične rede imam. Razredničarka je rekla, da sem najboljši v vseh osmih razredih.” Oče je kozarec slivovke na dušek spraznil, nato pa vzel spričevalo. Bojan je opazil, da oče sploh ne more več ločiti številk. „Študiral boš lahko, kaj? ! Kje boš dobil pa štipendijo? Ce je razredničarka res tako zadovoljna s teboj, naj te ona študira. Šel boš delat v tovarno!” je pribil oče, ko je Bojan pripovedoval o svojih študijskih načrtih. „Toda kaj res ne bi mogel naprej v šole? “ je dejal s strahom. Potem pa se je zravnal, odločno pogledal očeta in dejal: „Mami bom rekel. Ona bo vesela, da bom študiral. Pomagala mi bo, saj ne zapravi vsega za pijačo kot ti.“ * ’ Ni mu bilo mar težke očetove pesti, ki je padla nanj. Molče je prenašal udarce. Ni zajokal. Medtem ko je gledal, kako oče v besu trga spričevalo na koščke, je ponovno slišal glas razredničarke: „Bojan, najboljši v vseh osmih razredih si. Starši bodo ponosni, da imajo takega sina!” MARINA Učitelj ulovil .pobožno’ tatico Nazoren primer, kako lahko občani pomagajo pri prijetju storilcev kaznivih dejanj -..Naključno" napisana registrska številka avtomobila je bila ključ do vlomilke Novomeško okrožno sodišče je nedavno tega obravnavalo primer, ki bi si ga veljalo zapomniti. Način, kako lahko občani usodno vplivajo na prijetje storilcev kaznivih dejanj, je tokrat sila nazoren in poučen. POTA m stif/ 2 § 1 Dežurni poročajo .VELIKO* DELA ZA 4.000 DIN - V noči na 7. april je bilo lomlje-no v Šolski center za kovinarsko stroko v Novem mestu. Vlomilec je razbil okno v klet in se splazil v notranjost do pisarn. Razmetaval je in vlamljal v pisalne mize ter po dolgotrajnem iskanju našel 4.000 din in jih odnesel. Vlomilca še iščejo. Tat pa je 1. aprila obiskal tudi Zagorčeve v Vrhpolju. Iz kuhinje je odnesel kar 45.000 din, za denarjem in za tatom pa še ni nobene sledi. PIJAN DOMA RAZGRAJAL -Trebanjski miličniki so 9. aprila zvečer pridržali do iztreznitve 45-letnega Franca Hrena iz Biča, ker je močno vinjen razgrajal v stanovanju. Grozil je domačim, motil pa tudi sosede. NIMAJO NAVADE ZAKLEPATI - Stane Mehak iz Tomažje vasi je bil v prejšnjem tednu ob radiokasetofon, vreden okoli 3.000 din. Sumijo, da je bil na delu tat, ki je v hišo prišel skozi vrata, ko ni bilo nikogar doma. Pri Mehakovih namreč nimajo navade zaklepati. Lansko trčenje osebnih avto-•nobilov v vasi Trnje pri Brežicah, v katerem je za poškodbami umrl Franc Vučajnik iz Dobove, medtem ko sta bili njegova žena in hčerka huje poškodovani, je dobilo končni epilog pred novomeškim okrožnim sodiščem. Tistega večera, 15. julija, je 19-letni Marjan Volovec peljal osebni avtomobil od Dobove proti Brežicam, kazalec na bizinomem pa UKRADENI DENAR DOBILA NAZAJ 59-letna Jožefa Z. je, 3. aprila dopoldne na novomeški avtobusni postaji ugotovila, da ji je med stopanjem v avtobus nekdo izmaknil iz cekarja denarnico z 900 din in dokumente. Htro je poklicala na pomoč miličnike, ki so kmalu zatem dejanja osumili mladoletni B. B. in M. S. Pri pivi so še našli ves denar, pokazala pa je tudi kje je odvrgla denarnico z dokumenti. Romka Zlata Maretič iz Zagreba se je lanskega septembra pripeljala v Podkrižje z Božom Levakom in njegovo ženo z namenom, da bosta ženski tam odkupovali gosje peije. Vsaka je odšla na svoj konec vasi, vendar je bil uspeh pičel Maretičeva se s tem ni mogla sprijazniti in je mimogrede stopila še v župnišče, kjer pa ni bilo nikogar. To je izkoristila in vlomila v župnikovo sobo, kjer je vzela okoli 2.000 din. Okradeni Janez Kocjančič je vso zadevo kasneje prijavil miličnikom, ki so začeli preiskavo. Zagotovo je, da uspeh NESREČA PRI DELU Na delovišču partizanske ceste v Gabru pri Semiču je 5. aprila popoldne prišlo do delovne nezgode. Delovodja Karel Sampl je tega dne stal pri buldožerju, ko je vzvratno zapeljal po trasi s tovornjakom Alojz Kambič, avtoprevoznik iz CuriL Z zadnjim delom vozila je zadel Sampla in zbil po tleh. Poškodovanega delovodja so najprej odpeljali v ZD Črnomelj, kjer so mu nudili prvo pomoč, zatem pa na zdravljenje v novomeško bolnišnico. je kazal kar precejšnjo hitrost. Cesta je ozka, Volovec pa je vozil še po levi strani ceste in tako tudi zapeljal na ozek mostiček v Trnju. Prav takrat je iz nasprotne smeri z osebnim avtomobilom pripeljal Franc Vučajnik, katerega je prometni znak opozaijal, da imajo prednost na tem zožanem delu ceste vozila iz nasprotne smeri. Obravnava pa je pokazala, da Vučajnik ni računal s hitrostjo, s katero je vozil Volovec, saj je menil, da mostiček lahko prevozi še pred njim. Vozili sta silovito trčili, pri čemer je Vučajnikov avtomobil odbilo v jarek, voznik pa je dobil hude poškodbe in jim je kmalu tudi podlegel. Senat sodišča pod predsedstvom Janeza Kramariča je Vdovca obsodil na 9 mesecev zapora, pogojno za 2 leti, pri čemer je upošteval na eni strani mnenje prometnega strokovnjaka, da je obtoženec kiepko prekoračil dovoljeno hitrost, po drugi strani pa, da se Vučajnik ni držal prometnih predpisov, kar je prav tako pripomoglo k trčenju. Sodba še ni pravnomočna. iskanja še daleč ne bi bil takšen, ko ne bi bilo učitelja Jožeta Zupančiča, ki je pred šolsko stavbo blizu župnišča videl osebni avtomobil s tujo registra- ,Le’ dva požara V minulem tednu dvakrat gorelo — V Novolesu za 300.000 din škode Prejšnji „požarni“ teden se tokrat ni ponovil, saj je v minulih nekqj dneh „le“ dvakrat gorelo, najprej 7. aprila v borovem nasadu med Stransko vasjo in Ruperč vrhom. Na srečo je požar še pravočasno opazil pilot novomeškega Aerokluba in to takoj sporočil novomeškim miličnikom, ki so poskrbeli za gašenje. Zgorelo je okoli 12 arov trave, medtem ko ogenj ni poškodoval dreves. Naslednje jutro je prišlo do poža ra v Novolesovem obratu na Trdino- vi cesti v Novem mestu. Ogenj, kije nastal zaradi okvare na stiskalnici, so pogasili delavci sami z gasilnimi aparati in vodo in tako preprečili šitjenje plamenov. Vseeno je škoda precejšnja: po prvih podatkih znaša kar 300.000 din. KDO JE VIDEL VLOMILCA? Kdo je neznani vlomilec, ki je v noči na 5. april vlomil v prodajalno Kmetijske zadruge „Krka“ na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu in prodajalno Novotehne na Partizanski cesti, še ni znano. Vlomilec je razbil izložbena okna in odnesel iz izložbe „Krke“ motorno žago „Stihl electro-nic“, v Novotehni pa se je odločil za podoben podvig le da je zraven „stihla‘' vzel še žago „Piisqvama“. Miličniki, ki so prišli na kraj dogodka, so „Krkino“ žago našli na parkirnem prostoru za poslopjem SDK v Sokolski ulici in vse kaže, da jo je vlomilec odvrgel na begu, ker so ga prestrašili mimoidoči občani. Novomeška UJV zato naproša vse, ki so to noč na omenjenem mestu videli kakšno sumljivo osebo, naj to sporoče najbližji postaji milice ali na UJV, telefon 21-080. cijo. Za vsak primer si jo je zapisal, pozneje pa, ko je zvedel, da je župnik okraden, podatke sporočil miličnikom. Klobčič’ se je potem hitro odmotal in že čez dobrih šest mesecev je Zlata Maretič stala pred senatom novomeškega okrožnega sodišča. Obtoženka med preiskavo ni imela česa skrivati. Povedala je le, da je bila vinjena in da so bila vrata v sobo odprta. Sodišče slednjemu ni moglo verjeti in je Mare tiče vo obsodilo na sedem mesecev zapora, pogojno na dve leti, pri tem pa upoštevalo, da je mati šestih otrok in da se je s sklepom sodišča obvezala, da bo oškodovancu v enem letu povrnila ves ukradeni denar. Sodba še ni pravnomočna. Potem ko je delavski svet Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto potrdil sklep komisije za varstvo delovnega reda, da se Novomeščanu Antonu Kovačiču izreče najstrožji disciplinski ukrep: prenehanje lastnosti delavca, se je Kovačič obrnil na novomeško sodišče združenega dela. Nedavna razprava, ki ji je predsedoval Vladimir Bajc, je pokazala, da ne zaman. Anton Kovačič je sodišču predlagal, naj uvede postopek in pregleda po njegovem mnenju povsem nezakonito odločitev pristojnih organov podjetja, ki so ga pač spoznali za krivega hujših kršitev delovnih obveznosti in mu izrekli najstrožji disciplinski ukrep. Kovačič pravi, da iz odločb ni moč videti, za kakšne kršitve gre, in da je tudi sam ukrep prestrog. Predstavniki Vodnogospo- darskega podjetja se s takšnimi očitki niso strinjali in so poudarjali, da je izrečeni ukrep povsem pravilen, saj Kovačič ni izvrševal delovnih nalog, izkazal pa se je tudi kot slab delavec, brez pravilnega odnosa do dela in brez možnosti, da bi se poboljašaL Senat sodišča združenega dela se je po zaslišanju in pregledu listin Berite »Dolenjski list« SE LETOS NOVI SEMAFORI? Potem ko smo Novomeščani vendarle dočakali prvi semaforizirani križišči, že govorijo o novih semaforih. In ne brez osnove. Se za letos je namreč planirana rekonstrukcija križišča ob Industriji obutve, tej pa bo, tako zagotavljajo odgovorni, takoj sledila ureditev svetlobne signalizacij«. Nekaj se pa le premika! TUDI TRETJI CLAN DRUŠČINE OBSOJEN Pred senatom novomeškega okrožnega sodišča je pred kratkim tekla obravnava še zoper tretjega člana druščine, ki je 27. septembra 1975 ponoči na vlaku »Jugoslavija ekspres" blizu Dobove okradla našega zdomca, ki se je vračal iz Avstrije. Kot smo že poročali ob sojenju preostalima članoma skupine, Kabašiju in Buličiju, so oškodovanca okradli za 20.000 avstrijskih šilingov. Sodišče je tako za krivega tega dejanja spoznalo tudi Ibrahima Pacolija in mu prisodilo kazen enega leta in 6 mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna. povsem strinjal s tem, da je Kovačič huje kršil svoje delovne obveznosti in da je bil disciplinski postopek upravičen, ne pa tudi najstrožja kazen. Sklep sodišča je, naj se ta ukrep pogojno odloži za eno leto in naj podjetje delavca sprejme nazaj na delo. Kajti mlad je, v dobi enega leta pa naj dokaže, da je dober delavec. Poleg tega Kovačevič doslej še ni bil v disciplinskem postopku. Odločba sodišča še ni pravnomočna. Požirek ga je stal življenja Franc Vide umrl zaradi zastrupitve s „folido-lom" Žalostno se je končalo četrtkovo škropljenje vinograda za 67-letnega Franca Videta iz Šentjerneja. Vide je tisto popoldne delal na njivi nečaka Karla Janževiča, medtem ko je slednji tačas škropil vinograd s „folido-k>m“. Nekaj škropiva je ostalo tudi v steklenici na zadnjem sedežu avtomobila. Videta je zeblo in je šel v avto, da bi se malce ogrel. Pri tem je opazil steklenico. Menil je, da je v njej žganje, in napravil dober požirek. To pa je bilo dovolj, kajti „folidol“ je hud strup. Navzlic takojšnji pomoči nečaka, ki je strica najprej odpeljal domov, nato pa v novomeško bolnišnico, Videtu ni bilo več pomoči: še isti dan je zaradi zastrupitve umrL POJASNILO Da ne bo nepravilne razlage sodbe Vrhovnega sodišča SRS, ki je Martinu Uherniku zaradi kaznivega dejanja uboja zvišalo kazen od 8 na 10 let zapora, njegovo ženo Ano pa oprostilo, še pojasnilo: Člen 281 starega kazenskega zakonika namreč v petem odstavku govori: „Za dejanje iz prvega, drugega ali tretj :ga odstavka tega člena (kdor po naga storilcu kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen strogega zapora nad pet let) se kaznuje z zaporom najmanj treh mesecev) se ne kaznuje tisti, ki mu je storilec zakonec, krvni sorodnik v ravni črti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec." Prav na podlagi teh besed je torej sodišče Ano Uhemik oprostilo. PLES NA CESTI - Crnomaljčan Karel Bradica je 9. aprila ponoči vozil osebni avtomobil od Semiča proti domu. V Lokvah pa je zapeljal na bankino, vozil nekaj metrov po njej, zapeljal nato na drugo »San ceste, trčil v betonsko ograjo in drevo ter se na nasipu prevrnil na streho. Pri nesreči se je poškodoval sopotnik Marjan Janderlič; odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno i na 40.000 din. i škodo cenijo LEVO V DRUGO VOZILO -Ladislav Abina iz Mokronoga je 5. aprila vozil osebni avtomobil od Trebnjega proti Mokronogu, pri železniškem prehodu pa mu je nasproti pripeljal Franc Majcen iz Bistrice. Slednji je nenadoma zavil v levo in silovito trčil v Abinov avtomobil. Voznika sta na srečo odnesla celo kožo, gmotno škodo pa cenijo na 50.000 din. KOLESARKA V AVTOMOBIL - Ciril Smolič iz Dolenje Nemške vasi je 8. aprila zjutraj peljal osebni avtomobil k tozdu Temenica v Trebnjem in na dovozni poti ustavil. Od tovarne se je takrat na kolesu pripeljala Emilija Kramar iz Gornjih Ponikev. Zadela je v avtomobil, pri tem pa pidla in se poškodovala. V novomeški bolnišnici, kamor so poškodovar.ko prepeljali, so ugotovili, da ima zlomljeno ključnico. PRAVOČASNO POGASILA - 5. aprila je Jože Gotlib iz Družinske vasi peljal tovornjak dvigalo SGP Pionir od Novega mesta proti Metliki. Pri cestarski baraki na Gorjancih je nenadoma opazil, da se v kabini kadi, zato je vozilo takoj ustavil, s sovoznJcom Jožetom Burgarjem pa sta hitro pričela gasiti. Ugotovila sta, daje gorela električna instalacija. Kolikšna je nastala škoda, še ugotavljajo. Krivda na obeh straneh Volovec vozil prehitro, Vučajnik pa ni upošteval prometnega znaka — Obtožencu pogojna obsodba Enoleten popravni izpit Sodišče menilo, da je izrečeni ukrep prestrog -Kovačiču še eno leto možnosti, da se dokaže z delom Knafeljc je tačas stekla do telefona in poklicala gasilce. S Petričem sva hitro ukrepala. Mariji sem zavpil, naj spleza po snežnem branilcu na strehi do balkončka, malo Matejo pa je Petrič po strehi spravil do žleba, blizu katerega je okno. Odprl sem ga, stopil nanj, potem pa se z eno roko prijel za gornji žleb strehe, z drugo pa zgrabil Matejo. Sliši se preprosto, ko pa danes pogledam to okno in žleb, me kar srh spreleti." Ivan Marcius in Tone Jarc sta z rešilcem takrat prispela s terena. Med pisanjem potnega naloga v avtomobilu sta zaslišala neko prasketanje. Sprva sta mislila, daje od motorja, potem pa je eden le pogledal proti strehi. „Stekla sva gor, Tone je še spodaj izključil varovalke. Ko sva videla, da se na podstrešju ne da prav nič več pomagati, sva se vrnila. Odstranili smo avtomobile, malo pa je manjkalo, da nas ni zadela antena, ki je padla s strehe; zaustavile so jo električne žice. Potem je pričela padati tudi opeka. Mogoče bi se dalo takrat še kaj narediti, toda vsi smo bili zbegani." Za Jožeta, Toneta, Alenko, Ivana, Braneta in mnoge, ki so še prišli na pomoč, tisto noč ni bilo počitka: pomagali so gasilcem na vse kriplje. Privlekli so lestve. Po hodnikih so jih morali celo zvijati, da so jih spravili do podstrešja. Potem so gasili; z vodo, z aparati. Malo jim je bilo mar nevarnosti. Voda, s katero so gasili, je namreč prebila strop, kjer je bila električ- na napeljava. Ivan, ki je takrat v zgornjem nadstropju reševal papirje, dokumentacijo, pravi: „Voda, ki mi je počasi segala že čez kolena, je bila vroča, vrela, treslo me je. Kar skakali smo po njej. Vse prej kot prijetna kopel!" Gašenje je trajalo cele tri ure. Potem pa pospravljanje in reševanje tistega, kar se rešiti da, vse do jutra. Ne samo sosedje Zajc, Segedin, Železnik in še kdo pa miličniki, na pomoč so pridrveli tudi novomeški zdravstveni delavci Vsi, ki se jih je dalo dobiti po telefonu. Odstranjevali so vodo, pometali, kajti če bi voda vdrla še v levi trakt stavbe, bi bila škoda ogromna, nenadomestljiva. Že danes je prva cenitev (70 starih milijonov) kar za trikrat prekora- čena- B. BUDJA Alenka Piškur Prisebnost in kanček herojstva sta rešila 10-letno Matejo .Malo pred polnočjo me je zbudil močan smrad. Vstala sem in prižgala luč. Ve je bilo v dimu. Sprva sem mislila, da imam kakšno reč vključeno, stopila sem na hodnik. Groza! Ogenj je požiral vse pred seboj, plameni so segali že do stropa. $tekla sem nazaj v sobo, zbudila 10-letno hčerko: ,Obleci se, gori!‘ Tačas sem odhitela v stranišče in odstranila plinsko bombo. Ogenj je nažiral tudi varovalke. “ Tako se Marija Ferme spominja najstrašnejše noči svojega življenja, ki sta jo s hčerko Matejo preživeli v podstrešnem stanovanju starega novomeškega zdravstvenega doma. Minute, ko sta bili mati in hči priklenjeni v ognjeni obroč, so se jima zdele cela večnost. Marija se še danes ne more načuditi, kako je ohranila toliko prisebnosti, da je odstranila plinsko bombo, kje je vzela toliko junaštva, da je plezala več kot deset metrov visoko po snežnem braniku na strehi. O tisti ponedeljkovi noči je le še dodala: „Bala sem se za hčerko, dušilo jo je, težko je dihala. Res, hvala vsem! Življenje so postavili na kocko, da so rešili otroka." Jože Knafeljc, Tone Jarc, Alenka Piškur, Ivan Marciuš in 21-letni delavec IMV Brane Petrič so bili tisto noč do prihoda gasilcev, miličnikov in sosedov edine priče vsem dogokom. Jože Knafeljc: „Dežurali smo. Sprva nisem mogel verjeti, da gre res za požar. Toda ko sem slišal klice na pomoč, sem skočil, nataknil hlače ih skupaj z Alenko sva odhitela pogledat, kaj se dogaja. Bilo je strašno. Skozi ogenj se do Ferme-tovih ni več dalo priti. Sklenil sem poskusiti po strehi, pa me je že prehitel Petrič. Oddahnil sem si. Ne.da bi se bal, pač pa ker je bila vsaka sekunda dragocena. Alenka Kot smo izvedeli, so v' ponedeljek že pričeli z delom v levem traktu zdravstvenega doma šolska in ginekološka ambulanta, pljučni dispanzer in laboratorij, medtem ko sta se dispanzer za borce in otroški oddelek preselila v novomeško bolnišnico, ambulanta dr. Vodnika v stavbo nasproti hotela Metropol, ostali zdrav liki pa delajo v zdravstvenem lomu v Ločni. Ivan Marciuš ČETRTKOV INTERVJU Vsak naj očisti svoj prag Novomeške krajevne skupnosti bodo morale biti naslednjih pet mesecev delavne, da je kaj. Celo vrsto nalog morajo izpeljati do oktobra, ko bo v našem mestu zasedala stalna konferenca jugoslovanskih mest. O tem je tekel pogovor s Tonetom Kordišem, predsednikom sveta krajevnih skupnosti Novo mesto. , „Že v programu del za leto 1978 je vseh 11 krajevnih skupnosti predvidelo dela, ki so v več primerih ista, če jih gledamo zdaj kot pripravo na konferenco in ureditev mesta. Naš svet je te programe uskladil in glede na finančne možnosti tudi SSf'»rp / Tone Kordiš: , .Drobnim Zanikmostim napovedujemo boj!“ potrdil. Žal pa še ni znano, s kakšnimi sredstvi bodo krajevne skupnosti razpolagale, zato ne morejo takoj začeti z akcijami. V pripravah na konferenco pa se v krajevnih skupnostih srečujemo z dvema vrstama nalog: ene ne zahtevajo sredstev, marveč le dobro voljo, druge pa so vezane na denar." ~ Katere so tiste -naloge, ki jih bodo krajevne skup nosti urejale z dobro voljo, s pomočjo krajanov, mladine in delovnih organizacij? »Predvsem so to naloge, ki zadevajo zunanjo ureditev olepšavo mesta. Gre za drobne zanikmosti, ki smo jim vsak dan priča, jih kritiziramo, pa doslej ni bilo večje in širše akcije, da bi jih odpravili. Na primer: poskrbeti je za čistočo in lepšo ureditev okrog blokov in zasebrih hiš. Začeti je treba odstranjevati navlake in odpadke, urejati smetišča, nato pridejo na vrsto zeleni- ce, rože na oknih itd. Predvsem pa moramo poskrbeti za lepo ureditev okrog spomenikov. Delovne organizacije naj poskrbijo, da bodo imele lepo urejene izložbe in da okolica njihovih lokalov ne bo videti, kot bi bili podružnica ,Dinosa‘.“ - Ali je v teh načrtih kaj rečeno glede naših sprehajalnih kotičkov, ki so zdaj zelo zanemarjeni? „Ureditev sprehajališč, kot so Marof, Ragov log in za Loko, je zapisana v ureditvenih načrtih do konference. Predvideno je, da bodo poti posipane, nameščene klopi in da bo grmovje očiščeno odpadkov. Prav tako bo potrebno poskrbeti za pranje ulic, na kar smo zadnje čase kar pozabili. V krajevnih skupnostih menijo tudi, da je zdaj edinstvena priložnost, da uredimo vprašanje lesenih barak za garaži-ranje. Odstraniti jih bo potrebno zlasti tam, kjer kvarijo videz naselij ali ulic.“ - Katere akcije za lepši videz mesta pa bodo zahtevale finančna sredstva? „Do konference v oktobru bodo urejena izogibališča na avtobusnih postajališčih, urejeni bodo dostopi na glavne vpadnice, urejeni bodo pločniki po mestu in ob vpadnicah, asfaltirane bodo mestne ulice, kjer je zdaj še makadam. Razen tega bodo v krajevnih skupnostih poskrbeli za boljšo ali manjkajočo javno razsvetljavo/1 . — Ali bodo sveti krajevnih skupnosti zmožni vse to organizirati in opraviti? „Povsod so že resno zagrabili za delo, imenovali so odbore za uresničevanje teh posebnih načrtov za pripravo stalne konference mest. Ker bodo krajevne skupnosti med seboj tudi tekmovale, je pričakovati, da bo ravno to spodbudilo svete in krajane. Upajmo, da vse te akcije ne bodo začasna stvar, ampak da bo mesto ostalo čisto in lepo tudi po oktobru.44 R. BACER OBČNI ZBOR PLANIN ARJEV Novomeško Planinsko društvo vabi vse planince in ljubitelje gora na občni zbor, ki bo v torek, 18. aprila, ob 17. uri v Sindikalnem domu v Novem mestu. Po občnem zboru bodo mladi alpinisti spregovorili o svojih doživetjih v gorah. ŠENTJERNEJ: „ŠOLSKA44 DELA V Šentjerneju sc razmere v zdravstvenem domu postopno urejajo. Zadnji dve leti imajo tudi šolsko zobozdravstveno ambulanto, en dan v tednu pa posebej ordinirajo za zaposlene v Iskri. Vsekakor je to napredek od prejšnjega stanja, ko so imeli samo enega zobozdravnika, pa tudi on ni redno hodil. Prav tako je v ordinacijah splošne ambulante več reda. Kajpada se čakanju ni moč izogniti, posebno ne za dela, ki sodijo v zobno protetiko. *A X MIRNOPEŠKI BETI: Novi način nagrajevanja je prinesel spoznanje, daje važna predvsem kakovost izdelkov. (Foto: R. Bačer) Postopoma k novim izdelkom Betin tozd v Mirni peči povečuje letos proizvodnjo, spušča se v izvoz — Domača mladina se po obveznem šolanju ne zaposluje več v industriji, marveč nadaljuje šolanje S poslovnim letom 1977je kolektiv zadovoljen, saj so bili doseženi celo boljši rezultati od pričakovanih. Postopoma se spreminja proizvodni program. Lani je pretežni del proizvodnje že potekal po novem programu , jockey” spodnje perilo za moške, za kar se nameravajo tudi specializirati. Naredili so 250.000 kosov takega perila in ga tudi prodali. Tozd Beti Mirna peč je v poslovno-tehničnem pogledu vezan na matično podjetje v Metliki, področje prodaje pa ima organizirano v sodelovanju z Intertrade iz Ljubljane. Značilno za ta kolektiv je, da zadnje čase sploh nima zalog, ampak da vse sproti proda. Proizvodnja je namreč naročena vnaprej. Medtem ko so doslej delali in prodajali le za domači trg, se bodo letos z novim programom že poizkušali v izvozu. Ob novem perilu za moške še vedno del proizvodnje teče po starem Be-tinem programu. Toda postopoma staro opuščajo in uvajajo vedno več novega. V planu za letošnje leto je predvideno 800.000 izdelkov; od tega bodo 30 odstotkov izvozili. Resne interesente imajo tako na Vzhodu kot v Italiji, ki je glede perila ena najbolj zahtevnih. Zadnje čase se tudi mladina po končanem obveznem šolanju ne usmerja več naravnost v proi- mestu oh"3 ?snovn' šo*i »Katja Rupena“ je bilo 7. aprila tradicionalno cinsko tekmovanje „Kaj veš o prometu? “, ki ga je pripravil svet preventivo in vzgojo v cestnem prometu ObS Novo mesto pod Pokroviteljstvom IMV Novo mesto. vji rav Kotovo je odlika tega tekmo- predpisov, v spretnostni vožnji na i . ^čanja množičnost, saj se val °Vania udeležilo 140 tekmo-U so bili pravzaprav že me«u na trinaJstih šolah v novo-Pouh 0bčin'- K*jub vsakodnevnemu ve ~ai3anju pomembnosti preventi-letnv Prometu se tekmovanja tudi *** s PrriUde,ežili P*on“j* ‘z Stopič izk^ed- *colesai3'’ ki so se morali a2ati v znanju cestnoprometnih s ŠTEVILOM SMO ZADOVOLJNI Glede na število izvoljenih vol t 'n T^dih ljudi smo lahko z zart1 an?‘ v združenem delu sm °Vo*'*n'- V novomeški občini 116 H** vo**tva*1 9. marca poleg delegacij za zbor zduženega del k ^ posebnih za skupščine samo- P avnih interesnih skupnosti, s-, ^roženih delegacij in 53 3l9f‘h delegacij za vse SIS. Od (u! “voljenih delegatov je 76q (a*i 37,4 odst.) žensk in Men • odst-> mladih ljudi, fla “voljenimi je tudi 593 st l°v Zveze komunistov. S zad v5 “voljenih je sindikat poligonu ter vožnji po mestnih ulicah, je največ točk v skupini mlajših pionirjev zbrala ekipa OŠ Katja Rupena; druga je bila ekipa OS. Šentjernej, tretji pa so bili pionirji iz Dolenjskih Toplic. Tudi v višji skupini so se najbolje odrezali pionirji OŠ Katja Rupena, sledili so jim pionirji iz Šentjerneja in Šmihela. V orientacijskem pohodu pionirjev prometnikov po novomeških ulicah je največ znanja o zgodovinskih obeležjih, prvi pomoči, obnašanju v prometu zopet pokaza- la najbolje pripravljena ekipa pionir-jev-prometnikov in OŠ Katja Rupena, drugi so bili pionirji iz Dolenjskih Toplic in tretji pionirji iz Šentjerneja. Letos so tekmovali tudi srednješolci, in sicer z motornimi kolesi. Zal so se na tekmovanje pripravili in se ga udeležili le mladinci iz Centra za kovinarsko stroko. Najmanj kazenskih točk je dobil Andrej Prus, sledita mu Darko Homan in Jože Tisov. Republiškega tekmovanja, ki bo 21. in 22. aprila v Novem mestu, se bo tako udeležila celotna ekipa OŠ Katja Rupena. J. PAVLIN 361 86 NAJTEŽJE V KRIŽIŠČIH - Potem ko so pionirji pravilno rešili prometne teste, so se spustili v pravem prometnem vrvežu na praktično vožnjo po novomeških ulicah. Skrite kontrole so budno pazile in zabeležile vsako najmanjšo napako, tako da bi njihovi vožnji lahko zavidali tudi izkušeni šoferji. (Foto: J. Pavlin) zvodnjo, ampak hočejo vsi dalje v šolo. Lani je iz domače osemletke prišlo v službo samo eno dekle. Osebni dohodki so lani znašali povprečno 3400 dinarjev; pri tem imajo pretežno nakvalifi-cirano delovno silo. Zaslužek pa je rezultat prizadevnosti in večje storilnosti. V letu 1978 računajo na nadaljnje povečanje osebnih dohodkov na osnovi novega sistema nagrajevanja. Vse zlato gre v isto vrečo Pionirji OŠ Katje Rupene so na občinskem prometnem tekmovanju pobrali vsa prva ^esta in se bodo udeležili republiškega tekmovanja, ki bo 21. in 22. aprila v Novem Lesenjače in barake vseh vrst, ki so dolga leta služile kot garaže za avtomobile, morajo stran z vseh mestnih vpadnic in iz središča mesta. Najprej bo potrebno odstraniti tiste, ki najbolj kvarijo videz mesta, postopoma pa vseh 536 na čmo postavljenih lesenjač. Barake stran Tak je bil sklep, ki ga je sprejel odbor za pripravo in organizacijo stalne konference mest, ki bo oktobra zasedala v Novem mestu. Pričakovati je, da bo del občanov ta ukrep odobraval, prizadeti pa bodo zagnali vik in krik. Morda niti ne vsi, kajti najti bo potrebno drugo rešitev. Predlagali so, naj bi v bodoče pri gradnji garaž ne šli v drage izvedbe, pač pa v cenene, ki pa vendarle ne bi kvarile mestne podobe in bi bile vseeno lične. Da pa bi prav vsak avto stal v garaži - tega si nobeno mesto na svetu ne more privoščiti! Pri tem Novomeš-čani ne moremo biti izjema. Akcije proti barakam pa ne smemo pojmovati tako, kot da smo z njo zgolj izgubili nekaj, kar smo doslej imeli. Treba je oceniti tudi celo vrsto dobrin in novosti, ki jih bomo v pripravah na zasedanje stalne konference mest dobili. Vse kaže, da bo v mestu do letošnjega oktobra toliko novega, kot ni bilo deset let skupaj. R.B. Po dveh mesecih izplačevanja po novem je direktor tozda Jože Bevc izjavil: „Opažamo, da delavcem prihaja v zavest to, da ni več interesantna le količina narejenih izdelkov, ampak kakovost. Spoznavajo, da se dobro prodaja samo dobro blago.” ^ g V času od 30. marca do 5. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Redek iz Smarjete - Metoda, Danica Legan z Dvora - Klavdijo Marija Majcen z Mlakovca - Marjeto, Marija Berbič iz Cegelnice -Harisa, Ana Kostanjevec iz Prelesja - Marka, Majda Vukšinič iz Žete-beja - Petro, Milena Andrejaš iz Bregov - Mileno, Mojca Saje iz Straže - Franceta, Marinka Jordan iz Drage - Janeza, Nuša Stankovič z Mirne - Blagoja, Pavla Mikložič iz Jankovičev - Gregorja, Štefanija Pavček iz Dolnje Straže - Ido, Antonija Povše z Drske - Andreja, Božena Turk s Suhorja - Damirja, Ana Jakše z Gornjega Gradišča -Davida, Jožica Hudoklin iz Starc vasi - Vesno, Jožica Jerman iz Gornjega Lakenca - Melito, Anica Trampuš iz Pesja - Martina, Marija Mikec z Rakovnika - Leopolda, Majda Maver iz Rebrja - Angelco, Olga Hudorovac iz Velike Loke -Bojana, Maida Pekolj iz Šahovca -Anito, Majda Kolenc iz Cešče vasi -Aleša, Jožica Avguštin iz Vrh trebnjega - Natašo, Jožica Nemanič iz Dolnje Lokvice - dečka, Jelka Pirc iz Štražc - deklico, Vera Ravbar iz Regerče vasi - 2 deklici, Marija Trempus iz Vinice - deklico, Jožefa Vovk s Potovrha - dečka, Cvetka Rozman iz Gornjega Globo-dola - deklico in Amalija Smrke z Razbora - deklico. - Čestitamo! Velja, kot da bi govorila Mladinka Vesna Durič, bla- fajničarka v kuhinji Zdravilišča marješke Toplice, je morala prvi dan po prihodu s kongresa slovenskih komunistov, kjer je bila delegatka, nič kolikokrat praviti, kaj vse je doživela. Vesni se pozna, daje lani končala enoletno politično šolo, kajti njena pripoved je lepo strnjena, ne opleta tja v dan z aktivističnimi izrazi in ima tudi dar govora. Kar škoda je, da ni mogla javno nastopiti s svojo razpravo o dolenjskem turizmu. „V naši komisiji za družbenoekonomske odnose, kjer sem delala na kongresu, je še veliko drugih delegatov oddalo svoje pismene razprave. Nismo prišli vsi na vrsto za javen nastop, sicer bi moral kongres trajati najmanj teden dni.“ — Kaj je v glavnem vsebovala vaša razprava za VIII. kongres slovenskih komunistov? ..Osvetlila sem razmere v dolenjskem turizmu s posebnim poudarkom na zdraviliškem turizmu, ki se ravno zdaj pod okriljem „Krke“ razvija. Naš cilj je ne samo zdraviti bolnike, ampak programirati rekreacijo in rehabilitacijo delavcev tako, da do bolezni sploh ne bo prihajalo. Pri tem je potrebno razumevanje širše družbe za naša prizadevanja, da bodo delovne organizacije, sindikati in invalidske komisije usmerjali k nam svoje ljudi." - Kakšen je bil vaš siceršnji zunanji vtis o kongresu? „Ker sem bila prvič, je bilo to zame nekaj nepopisnega. Mani-festativni del kongresa je bil zares veličasten, medtem ko je delo v komisijah potekalo v izrazito delovnem vzdušju." r. b. Vesna Durič TRI ČETRTINE Z DODATKOM V novomeški občini je v preteklem letu prejemalo otroški dodatek 5.561 delavcev za 11.603 otrok, razen tega pa še 465 socialno šibkih kmečkih in drugih družin za 1.154 otrok.Takoje ugotovljeno, da je dobivalo otroški dodatek skoro 27 odstotkov vseh delavcev za nad tri četrtine vseh otrok. Novomeška kronika VISOKO PRIZNANJE NOVOMEŠKIM BRIGADIRJEM Ob nedavni otvoritvi zvezne mladinske akcije Šamac-Sarajcvo je bila v Doboju slovesnost, kjer so podelili tudi priznanja najboljšim brigadam za delo v preteklem letu. Novomeška brigada „Katja Rupe-na“, ki je delala na Pljačkovici v Makedoniji, je že dobila plaketo IX. kongresa ZSM Makedonije, v Doboju pa plaketo Veljka Vlahoviča. To visoko priznanje za dosežke brigadirjev so dobile samo 4 brigade iz Slovenije. NA TRŽNICI ŽIVAHNO - V ponedeljek so bile stojnice na novomeškem trgu kar dobro založene z zelenjavo, jajci, smetano, maslom, semeni in rožami. Kot je v navadi, so prodajale ženske radič, motovilcc in regrat na merice, in sicer po 5 do 8 din, na stojnicah pa je veljal 1 kg zelene solate 18 din, solate ajserice 30 do 40 din, kumar 25 din, pomaranč 16,25 din, čebule 9,20 dm itd. Skladno z letnim časom je bilo med kupci precej zanimanja za sadike in semena. ŠE VEDNO CEMENTNA KRIZA - medtem ko v časopisih večkrat beremo, da naše cementarne delajo s polno paro in da bo cementa dovolj, ga potrošnik še vedno ne dobi. Trgovine ga naročajo, vendar proizvajalci plan dobave izvajajo le po drobtinicah. Baje nimajo vreč ... DIJAŠKI DOM DO OKTOBRA -Ker manjka v Novem mestu in bližnji okolici več deset prenočišč za delegate, ki se bodo udeležili oktobrske konference mest, so v odboru za pripravo te prireditve sklenili, da mora biti dijaški dom dotlej gotov. V. njem bodo namreč sodobno urejene triposteljnc sobe s poUcbnim udobjem, tako da jih bo možno ponuditi tudi delegatom. ZARADI OGNJA ZMEŠNJAVA - Odkar je novomeški zdravstveni dom zaradi ognja in gašenja neuporaben za sprejemanje strank v ambu- lantah, je bilo več dni med bolniki precej ugibanja kam zdaj. Okence za informacije v zdravstvenem domu pa še dela in tam dobe stranke vsa pojasnila. TA TEDEN SAMO FANTJE -Minuli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Božena Petrov z Mestnih njiv 10 - Miha; Marija Mavsar iz Šegove 67 - Marka m Jožica Kramarič iz Jerebove 14 -Bernarda. Ena gospa je rekla, da bi pre-srčno rada zvedela od pristojnih, ali je Ulica talcev v dolenjski metropoli sploh še namenjena pešcem ali pa je zgolj dirkališče za brezobzirne avtomobiliste, ki se jim tako zelo mudi vsako jutro okoli pol sedmih v službo... TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 13. IV. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 9.00 TV V ŠOLI: Kmečki upor, Od Osla do severnega tečaja, Elektronika, Ali ste vedeli - (Zg) Šesnajsto stoletje je bilo za Hrvaško turobno obdobje. To je bil čas hudih spopadov s Turki, breme velikih izgub in pomanjkanja pa je pad- lo na kmete. Fevdalci so tlačanom povečali davke in jim odvzeli še tisto malo pravic, kar so jih imeli. Kmetje kajpak niso bili zadovoljni, zato so se začeli upirati. Prvi prispe- 1 vek bo prikazal enega izmed številnih kmečkih uporov, orisal bo obdobje in razmere, v kakršnih so kmetje životarili v takratnih časih. Iz prispevka o elektroniki bodo PETEK, 14. IV. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 9.00 TV V ŠOLI: Makedonščina, Od petka do petka, Morje - (Zg) 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina - (Bg) 15.00 TV V ŠOLI, ponovitev - (Zg) 17.20 POROČILA 17.25 POLIEDER H3 17.40 OSTRŽEK Carla Lorencinija knjiga o Ostrž-ku, leseni lutki, je že pred sto leti navduševala otroke, čas pa ji ni odvzel niti najmanj priljubljenosti. Najbrž zato, ker je Collodiju (to je bolj znano ime pisatelja) uspelo prepričljivo prikazati svet domišljije, kjer so si ljudje, lutke in živali popolnoma enaki. Vzgojna načela so v SOBOTA, 15. IV. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 8.00 POROČILA 8.05 PROFESOR BALTAZAR 8.20 S. Makarovič: KOSOVIRJA NA LETEČI ŽLICI 8.35 SEDEM STOPNIC DO GLASBE 8.50 TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE 9.20 MALI SVET 9.50 ŠTUDIJ NA UNIVERZI: MONTANISTIKA 10.20 MEDNARODNA OBZORJA: SAMOINICIATIVA NA ZAHODU - UPOR ALI DENOKRATIZACI-JA 11.00 G. Durieux: PAUL GAUGUIN 11.55 in 15.20 POROČILA 15.25 PARTIZAN : BUDUCNOST, prenos nogometne tekme 17.45 OBZORNIK 18.00 NUKINE DOGODIVŠČINE, film Filmi o domiselnih zgodah in nezgodah otrok in živali imajo vselej dovolj gledalcev, čeprav gre navadno NEDELJA, 16. IV. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 8.35 POROČILA •8.40 TAKO V DUŠI LEP TRENUTEK ZBEŽI 9.10 M. Kerstner: GRUNTOVCANI 10.30 POIZKUSI IN POVEJ JUTRI, film Švedski film z gornjim naslovom je pripoved o Karin in Dannu, ki se imata rada, vendar sta preveč zadržana in nerodna, d& bi si to zaupa-.a na primeren način. Zato je njuno zbliževanje nepremišljeno, prezgodnji >polni odnosi pa jima povzročijo dokaj neprijetnosti. 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 POROČILA 15.10 BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA učenci spoznali elektronske cevi in njihovo uporabnost pri gradnji stavb. 10.00 TV V ŠOLI: Francoščina — (Sk) 10.30 TV V ŠOLI: Risanka, Fizika -■ (Bg) 14.50 ŠOLSKA TV: Od Osla do tečajnika, Zažigalna sredstva in zaščita 15.25 ČELIK: PARTIZAN, prenos nogometne tekme 17.20 POROČILA 17.25 VELIKE REKE: MISISIPI 18.20 OBZORNIK 18.35 PROFESOR BALTAZAR 18.50, TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OBLEKA, TO SEM JAZ Novosadski televizijci so posneli nanizanko z okvirnim naslovom Obleka, to sem jaz - in s posameznimi zgodbami skušali dokazati, da obleka oz. uniforma prekrije človekovo bistvo. Po njihovem naj bi imel delo vtkana čisto neopazno, zato bralcev ni odbijala poučenost knjige. Podobno hočejo učinkovati tudi risani filmi o Ostržku, ki bi rad postal pravi deček. Takrat bo na sporedu že druga Ostržkova dogodivščina. 18.05 OBZORNIK 18.15 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: PREKMURJE Videli bomo prvo od petih oddaj, ki bodo pokazale prekmurske ljudske plese. Televizijci pa se že pripravljajo na snemanje gorenjskih ljudskih plesov. 18.48 ARTERIJE Popolni naslov tokratne oddaje iz nanizanke Človeško tele je Arterije - hitre ceste v našem organizmu. Spoznali bomo, da so arterije žile, po katerih se pretaka kri s kisikom in hranljivimi snovmi v kapilare, žile lasnice, ki celicam oddajajo življenjsko potrebne snovi, hkrati pa vskra-vajo vase odpadne tvarine. Ce karkoli zmoti pretok krvi po arterijah, pride do izumrtja celic in tkiva. Videli bomo tudi, kako si lahko bolnik za naivno čustvene pripovedi. Podobno je zasnovan tudi sovjetski film z gornjim naslovom, ki ga je Evgenij Ostašenko posnel lani. V središču dogajanja je Nuki, navihana opica, ki jo oče kupi za sina. Toda opica že na letališču pobegne in povzroči silne zaplete. Film je nastal po resničnem dogodku in bo izdatno potešil zabave želne gledalce. Brez vsiljive poučenosti pa film dopoveduje, da so mečnejši odgovorni za usodo šibkejših, zato naj bodo prvi razsodni in pravični. V glavnih vlogah nastopajo L. Sokolova, N. Selezneva, V. Smimitski, S. Zabole-tin in drugi. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 A. Newman: ŠOPEK Z BODEČO ŽICO 21.00 SLOVENIJA JUGOSLAVIJA 21.45 TV DNEVNIK 22.00 GOSPA, KI IZGINJA, film Nanizanka Britanska enciklopedija nam bo postregla s štirinajstimi filmi o zanimivostih z različnih področij, največ iz živalskega sveta. 15.35 OKROGLI SVET 15.50 POROČILA 15-55 KOLINSKA-SLOVAN: AERO-CELJE, prenos rokometne tekme (med odmorom ŠPORTNA POROČILA) 17.15 RIMINI ZA PRIMERJAVO 17.30 DAN DELFINOV, film Med filmi (Kdo se boji Virginie Woolf?, Diplomiranec, Kavelj 22, Meseno spoznanje) ameriškega režiserja Mika Nicholsa zavzema Dan delfinov, ki ga je posnel 1973, posebno mesto — ne zaradi umetniških razsežnosti, ampak dokumentarnosti. Gre za poljudno prikazovanje vzgoje dolfinov in prizadevanja dve strokovnjakov, da bi o delfinih po imenu Alfa in Beta razvozljala čim več skrivnosti. Delfina sta vpletena tudi v prevarantske igre ljudi, režiser pa ju kaže kot sesalca, ki se ne moreta odpovedati nedolžni igrivosti, poštenosti in zapeljivosti. Igrajo: G. človek v določeni uniformi take lastnosti, kakršne je uniforma vtisnila v zavest njegovih soljudi. Torej naj bi „obleka naredila človeka”. Druga plat sporočila nanizanke bo: kljub uniformi, v katero so oblečeni, ostajajo ljudje v njej še vedno ljudje. Čeprav so za mnoge brezosebna bitja, nosijo v sebi vsakdanje skrbi in radosti. Zgodbe, ki jih bomo gledali, ne bodo vselej humorne, toda iz njih bo vseeno velo dovolj življenjskih vedrosti. 20.35 OCI KRITIKE 21.15 NA ZVEZI 21.45 TV DNEVNIK 22.00 JAZZ NA EKRANU: MOMBASA Drugi program: 17.20 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Razgrete glave - 18.15 Znanost - 18.45 Peščena ura - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko - 23.30 24 ur s posebno vadbo pomaga prekrvaviti spodnje okončine. Nenadno zama-šenje žil pa je največkrat moč odpraviti le z operacijo. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 21.05 RAZGLEDI: KIDRIČEVI NAGRAJENCI 21.35 TV DNEVNIK 21.55 SERPICO 22.40 POROČILA Drugi program: 17.15 ,TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 TV drom - 18.15 Kongresna tribuna - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Na dnevnem redu je kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Bolgarska okupacija in narodnostne pravice - 21.50 Glasba v Heidelberškem dvorcu - 22.35 Zabava vas Mireille Mathieu - 23.25 Kronika Stcrijine-ga pozorja Spet prihaja v goste mojster groze - Alfred Hitchcock. Film, ki ga bomo gledali drevi, je nastal pred štirimi deletletji in med predvajanjem po kinodvoranah so ga gledalci uvrstili med deset najboljših filmov tistega časa. Kot številni Hitchcocko- vi filmi tudi “Dama, ki izginja” velja za spretno zastavljeno skrivalnico. Rešiti jo je moč le ob izredno pozornem gledanju, paziti je treba na vsako, še tako nepomembno malenkost. Zgodba se začne na vlaku. Odcvetela gospodična Froy prebira revijo in se pogovarja z mlado sopotnico. Slednja zaspi, in ko se predrami, opazi, da sogovornice ni več. Sopotniki jo prepričujejo, da gospodične Froy sploh ni bilo na vlaku. Ali res? Igrajo: M. Loskwood, M. Redgrave, P. Lucas, D. M. Whitty in še kdo. 23.30 625 Drugi program: 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Simpozij o prirodi, zdravju in lepoti - 18.45 Gledališče v hiši - 19.30 TV dnevnik - 20.00 R. Wagner: Mojstri pevci (2. del opere) - 21.15 TV esej - 21.45 24 ur - 21*55 Sonja Marinkovič - 22.35 Športna sobota - 22.50 Kronika Sterijinega pozorja C. Scott, T. Van Devete, P. Sorvino in drugi. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 D. Jovanovič: OBLETNICA MATURE Konec tedna. Po praznovanju obletnice mature pripelje Mare domov starega šolskega tovariša, kar povzroči v družini precej negodovanja. Ob tem milem dogodku se prav ostro zarišejo nasprotja med generacijama. 21.00 KOTOR 21.30 TV DNEVNIK 21.45 RISANKA 21.50 ŠPORTNI PREGLED 22.35 POROČILA 15.50 Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film - 22.35 Kronika Sterijinega pozorja PONEDELJEK, 17. IV. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 9.05 TV V ŠOLI: Matematika, Nikola Tesla, školjke in polži, živi svet in fizika - (Zg) 10.00 TV V ŠOLI: Za najmlajše -(Sa) 11.10 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis - (Bg) 15.05 TV V ŠOLI, ponovitev - (Zg) 16.05 LJUDJE IN ZEMLJA 17.05 POROČILA 17.10 VRTEC NA OBISKU: PO LOVČEVIH STOPINJAH Tokrat bo na sporedu 1. del oddaje, ki so jo televizijci posneli v Kamniški Bistrici med lovci. Slednji TOREK, 18. IV. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 8.30 TV V ŠOLI: Nemščina, Žva bitja, Matematika, TV vrtec, Vesela knjižnica, Delavsko samoupravljanje - (Zg) 10.00 TV V ŠOLI: Risanka, Glasbeni pouk - (Bg) 14.30 TV V SOLI, ponovitev - (Zg) 17.05 ŠOLSKA TV: Turizem, Mine in eksploziv v boju proti tankom 17.15 POROČILA 17.20 GLASBA PRED KAMERO V drugi glasbeni oddaji britanske televizije se nam bo predstavil kitarist - lutnjaš Julian Brcam. Ob spremljavi orkestra bo zaigral tri odlomke iz del Vivaldija, de Falle in Rodriga. 17.50 OBZORNIK 18.00 PISANI SVET: LES Beseda to tokrat tekla o lesu in SREDA, 19. IV. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 8.35 TV V ŠOLI: Dnevnik 10, IPK Osijek, Energetski viri, Igralec v filmu - (Zg) 10.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Risanka, Film - (Bg) 17.20 S. Makarovič: KOSOVIRJA NA LETEČI ŽLICI 17.40 POTOVANJE V DEŽELO LUTK 18.00 OBZORNIK 18.10 NE PREZRITE: OBNOVLJENI GRADZEMONO Le streljaj od ceste med Vipavo in Ajdovščino stoji nekdanji lovski dvorec Zemono, ki je danes obnov- so cicibanom povedali, kaj je lovska trofeja, kako pridejo do nje, pokaza- li pa so jim tudi nekaj živali in pisali, kako pozimi skrbijo zanje. 17.25 BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA 17.50 OBZORNIK 18.00 KAJ JE DELOVNO RAZMERJE 18.15 CAS IN RAČUNANJE 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 A. Hieng: VEČER ŽENINOV Na novosadsko Sterijino pozorje se je uvrstila tudi drama „Večer ženinov” pisatelja Andreja Hienga. Uprizoritev je pripravilo Mestno gledališče Ljubljansko in posnetek njegove predstave bomo gledali drevi. Hiengova „vesela igra z maškarado" govori o družini Zalokarjev, o mogočnem kantorskem zetu, o tašči, ki se izgublja v spominih, o profesorju Mirku, o Vidi in Janctu. Gre za pri- marsičem, kar je v zvezi z njim. Videli bomo tudi šolarje iz Kočevja in njihovega sogovornika, akademskega kiparja Staneta Jarma. 18.40 JUGOSLOVANSKA TRIM-SKA TELEVIZIJA 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 MEDNARODNA OBZORJA: ODLOŽENA T. I. LEVA ALTERNATIVA V FRANCIJI Krepitev levice v zahodnoevropskih državah je pritegnila izjemno pozornost mednarodne javnosti, kajti možnost, da bi levica po zakoniti poti segla po oblasti, ni sanjarija. Nedavne parlamentarne volitve v Franciji so bile priložnost, da si levica pribori večino v zakonodajni skupščini in osnuje vlado t. i. leve alternative. Toda levici ni uspelo, ker se ni znala izogniti prepirom v lastnih vrstah. Zdaj je levica pred vprašanjem, ali naj se odreče politiki, ki jo je okrepila, in ali naj si tudi v prihodnje prizadeva za najširše zavezništvo, ki bi omogočilo uresničitev zamisli o ..socializmu francoskih ljen po vseh spomeniškovarstvenih predpisih. Največ sredstev za obno-voje prispevala ajdovska tovarna pohištva in v gradu je njen razstavni salon. 18.45 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: TOLMIN Potres, ki ga še pomnimo, je pustil za sabo razdejanje tudi na Tolminskem. Toda človekova volja zmeraj prebrodi vse težave, zato Tolminci, ki so pred stoletji zaradi trmoglave neupogljivosti delali sive lase fevdalnim oblastnikom, niso obupali nad posledicami potresa. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: HARLANSKI REVIR Gre za dokumentarni film, ki ga je posnela Barbara Kopple. Dogajanje je postavljeno v Harlanski revir, kjer je bila pred štirimi leti velika rudarska stavka, ki je trajala 13 me- kaz naše zdajšnjosti, za pripoved o tem, kako se usode ljudi nenehno sukajo le okoli zaslužkarstva in hlepenja po družbenih položajih. V glavnih vlogah nastopajo D. Ulaga, V. Juvan, M. Simčič, Z. Šugman, M Zupančič in J. Eržen. Scena je delo N. Matula, glasba D, Božiča, dramo pa je režiral Zvone Šedelbauer. 21.35 KULTURNE DIAGONALE 22.15 TV DNEVNIK 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Velika predstava na dnu morja - 18.00 Dositejeve basni - 18.15 Sodobni svet - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.30 Aktualna oddaja - 21.00 24 ur -21.20. Celovečerni film - 22.40 Kronika Sterijinega pozorja barv”. Ljubljanski televizijci so se pogovarjali s predstavniki treh strank francoske združene levice in ti so jim povedali, da v socialistični alternativi iščejo izhod iz gospodarske in družbene krize kapitalistične družbe. 20.55 M. Dombrowska: NOČI IN DNEVI 21.45 TV DNEVNIK 22.00 VELIKI MOJSTER: RUDOLF NUREJEV Na sporedu bo prvi del življenje-pisnega filma o znanem ruskem baletnem umetniku, plesalcu Rudolfu Nurejevu. 22.45 POROČILA 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Pisani svet - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Dnevnik 10 - 19.05 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 aktualna oddaja - 21.00 24 ur - 21.30 Znanost - 22.15 Zgodbe za lahko noč - 22.40 Kronika Sterijinega pozorja secev. Priče bomo stavki, njenim žrtvam, obsodbam stavkajočih, posegom zvezne policije, aretacijam. Veliko podobnega smo že videli v nekaterih igranih filmih, toda Ko-pplejevi je uspelo posneti popolnoma resnične dogodke, ustvarila je film, iz katerega veje neznanska volja do življenja. Režiserka je dobila lani za ta celovečerni dokumentarec oskarja. 21.50 MINIATURE: OPERNE ARIJE 22.00 TV DNEVNIK 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 1 7.45 Med domom in šolo - 18.15 Francoski način življenja — 18.45 Glasbeni solisti - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda -2.45.TV dnevnik - 22.00 Športna reportaža PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 14. IV. > 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (mag. M. Rovan: Škoda v gozdarstvu lani). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05 - 4.30 Nočni program. SOBOTA, 15. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Mi smo mi. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. J. Rihar: Vtisi s simpozija o medovi-tih rastlinah). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 15.45 S knjižnega trga. 17.03 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Glasbena abeceda. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 16. IV. 7.15 Zdravo tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (V. Glocer: Viharni konj). 8.42 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite , tovariši. 10.30 Humoreska tega tedna. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in, pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra (M. Buljan: Tajni predal). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (Z. Balog: Riba na biciklu). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 17. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05. Rin-garaja. 9.20 Pesmica za mlade risarje. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. J. Spanring: Zvezni predpisi za potrjevanje in varstvo novih kultivatorjev). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 18.05 Izročila tisočletij (Ljudske pesmi in plesi pomladanskih običajev). 18.25 fevoč-ni signali. 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Kulturni globus. 20.10 P. Šivic: Cortesova vrnitev (opera v 3. dejanjih). 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (F.Rudolf: Haiku). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 18. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. J. Verbič: Gospodarski pomen izboljšanja osnovne krme za govedo). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Narava in človek. 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Od premiere do premiere. 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literar- ni nokturno (M. Pavlovič: Pesmi z Vira). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 19. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktualni problemi marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. F-Grum: Nasveti za pridelek dobre travne silaže). 12.40 Pihalne godbe. 14.05. Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci če-ravlja, ni ih pisma. 18.05 Odskočna deska. lasi posl stitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 18.05 Odskočna deska. 18.30 Utrinki iz slovenske in svetovne zborovske glasbe. 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom- 20.00 Koncert iz našega studia- 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Lit®' rarni nokturno (V. Petrovič: Požgano žito). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe- 0.05-4.30 Nočni program. ČETRTEK, 20. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnja 9.35 slovanska zborovska glasba. 12-j" Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. F. Ušcničnik: Kak® kaže gojenje paprike v Slovenijo’ 12.40 Od vasi do vasi . 14.05 Kon* cert za mlade poslušalce. 14-4U Enajsta šola. 15.45 Jezikovni P°ž? vori (dr. B. Pogorelec). 18.05 » opernih odrov. 19.45 Minute * ansamblom Mojmira Sepeta. 20-" Četrtkov večer domačih pesmi napevov. 21.00 Literarni večer (U° 100-letnici rojstva Zofke Kvedrove). 21.40 Lepe melodije. 22.20_ Velika glasba preteklosti (Corelli m Tartini). 23.00 V gosteh pri tujih dijskih postajah. 0.05-4.30 Nočm program. v* > >o ■ ■M ognju ■ Samokritična ocena izkoriščanja možnosti nitrejšega razvoja Analiza republiškega Zavoda za družbeno planiranje o izvajanju družbenega dogovora glede pospeševanja skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije v tekočem srednjeročnem obdobju ugotavlja ugodno napredovanje manj razvite trebanjske občine. Trebanjska občina je po stopnji nominalne rasti družbenega proizvoda na čelu med vsemi desetimi slovenskimi manj razvitimi občinami (celotno gospodarstvo 33,1 odst., družbeno gospodarstvo celo 37,1). Znatno nad slovenskim poprečjem je tudi družbeni proizvod na prebivalca, kar strokovnjaki uporabljajo kot pomemben kazalec razvitosti. V razpravi 0 tem gradivu na zadnjem zasedanju delegatov prvega mandata konec marca ob teh ugotovitvah še zdaleč ni prevladovalo samozadovoljstvo. Predvsem ugotavljajo, da /e pričela naložbena dejavnost zaostajati; zunaj občine je namreč zaposlenih še mnogo delavcev. Trenutno nimajo nobenega večjega investicijskega načrta. Posebno v združenem delu se bo treba & zagristi v možnosti, ki jih nudi raziskovalna skupnost Pri podpiranju inovacij in pri raziskavah. Ob vsem ne manjka pripomb na dosedanji sistem Pospeševanja razvoja. Niso osamljena mnenja, da je bila beneficirana obrestna mera v preteklosti večja spodbuda, ker je bil to pač suh denar za investitorje. Nove tovarne težko uveljavljajo sedanje davčne olajšave, ker enostavno ni davčne osnove, zlasti dokler trajajo obveznosti od posojil. Tekoči sistem tudi ne zagotavlja pomoči komunalnemu gospodarstvu. Tja do le ta 1980 za ta izredna Pereča vprašanja niso predvidena niti posojila. Izvršni svet naj bi za eno od zasedanj občinske skupščine v maju pripravil temeljitejšo oceno stanja v občini. Ta bo lahko določneje pokazala, kje je treba še pogumneje zastaviti in če se kje niso celo - malce uspavali! A. ŽELEZNIK NISO KRŠILI SPORAZUMA Številke pod črto zaključ-nega računa so potrdile, da v »Dani“ niso kršili branžnega samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. V bistvu bi jim le-ta dovoljeval celo višja izplačila. 'V No . -- r --r- prvenstvu. Najboljši so ^ 'epe pokale. ŽE V ZEMLJI - Večina gospodaijev okrog Dobrniča, dobro znanega po pridelovanju krompirja, je že posadila letošnjo letino. Podobno kot Škrjančevi tudi drugi upajo na dobro letino. Na sliki: sajenje združuje vse, od najstarejših do najmlajših. (Foto: Železnik) ,Dana’ izpolnila največje obveznosti Preko 3.000 kupcev po vsej državi — Zanimanje za tehnološke rešitve in sestavine pijač Lani je v mirenski „Dani“ povzročila precej nejevolje objava njihove tovarne v osrednjem slovenskem denvniku na listi ,,zgubar-jev“, ki naj bi kljub temu izplačevali višje osebne dohodke. Že takrat smo objavili njihove podatke, ki so izpodbijali takšne navedbe, zaključni račun pa jih je samo še potrdil. V tovarni težav niso ne podce- varjanje. Za „Dano“ to ni lahko njevali niti precenjevali. Pogum- rešljiva naloga. Na območju sko- ne odločitve za naložbe v minulih letih in stalna skrb za kakovost so tovarno uvrstile v tej stroki med vodilne v državi. Vse več je podjetij, ki se obračajo na „Dano“ z željo za poslovno sodelovanje, pomoč pri tehnoloških vprašanjih in izdelavi raznih posebnih sestavin; odplačan je pretežni del obrokov posojil; ob dosedanjih naporih so vzorno urejene naprave alkoholne destilacije in polnilne naprave, pri nadaljnjih modernizacijah pa bo treba posvetiti pozornost še predelavi sadja, kar je predvideno tudi v srednjeročnem razvojnem načrtu. Proti koncu leta so se v „Dani“ otresli administrativnega urejanja cen izdelkov. V sistemu maloprodajnih cen se nasploh prehaja na dohodkovno dogo- raj vse države je namreč okrog 3.000 raznih kupcev, od trgovin do gostinskih in turističnih organizacij. Dosedanji direktor inž. Avgust Gregorčič (na včerajšnjem zasedanju občinske skupščine novega sestava je bil izvoljen za predsednika izvršnega sveta) ugodno ocenjuje premik od nekdanjih kupoprodajnih odnosov, čeprav bo treba za dopolnitev novih odnosov še precej naporov in tudi strpnosti vseh. Dohodkovni odnosi so nuja tudi pri dobavi surovin. V tem čutijo v „Dani“ vse več povezovanja v okviru poslovnih skupnosti. Sistem je naravnan v pospeševanje domače proizvodnje in predelave. Tako je npr. ustanovljen sklad, kjer se mora od uvoza južnega sadja namenjati določen denar za domačo proizvodnjo. Kdaj vodovod namesto lože? TREBANJSKE NOVICE Jamarjeva prva Trebanjski svet za preventivo in ttiin ° V cestnem prometu je konec tek U a tec*na pripravil občinsko oS!*>V®nie veš o prometu", tet 0 Pripravljenega prometnega Hj0 ovanja se je udeležilo 40 tek-bltl^v iz občine, najboljši pa so TteL~. skupina 5. in 6. razredov: 1. in o^e’ 2- Mirna, 3. Mokronog; 7. • razredi: 1. Šentrupert, 2. g a> 3. Trebnje. Posamezno, 5. in M^rwred: ’• Slak (Trebnje), 2. (f. ,elJ (V. Gaber), 3. Grandovec K,aiJnje); 7. in 8. razred: 1. Slavka Pern ^irna), 2. Zognc (Šcntru-Suh ’ 3- do 4. Hostnik (Mirna) in olčan (Mokronog). ij^kinja tradicionalnega promet-dCse tekmovanja (letošnje je bilo že jevj zasluženo postala Kramar-■ Na srečanje pionirjev promet- To zimo je bil za potrebe štirih vasi, Luže, Občin, Griča in Pluske, zgrajen velik vodovodni zbiralnik, od njega pa še ni haska, ker še vedno ni črpalk za prečrpavanje vode iz grosu-peljsko-stiškega vodovoda. Zbiralnik nad vasjo Luža drži 80.000 litrov vode. Domačini so opravili precej udarniških ur. Mastna ilovnata zemlja je bila nič kolikokrat huda ovira za traktorje in druga vozila, preden so spravili na vrh potreben material. V vasi Luža so ob tem vaščani pohiteli tudi s polaganjem cevi. Kopanje jarka v težavnem skalnatem svetu ni bilo lahko. Do vasi je bilo treba razpeljati okrog 800 metrov cevi. Toda grosupeljsko Komunalno podjetje še ni pripeljalo črpalke, čeprav je bila naročena že lani. Neverjetno, koliko moledovanja je treba za povsem običajno naročilo. Malenkostna dela okrog hišice in druge drobnjarije ne morejo biti izgo- vor za zavlačevanje. Tudi krajani Občin in Pluske so se že dogovorili za polaganje cevi. A. Ž. Nekaj nad 330-članski mirenski kolektiv se je vsekakor vsidral v jedru tistih zdravil kolektivov, ki so si zgradili dobro osnovo za ustvarjanje dohodka kot jamstvo za razširjeno reprodukcijo in nadaljnjo modernizacijo. A. ŽELEZNIK Vsaj elektriko! Ko so ocenjevali, kako so izkoriščene možnosti za pospešeni razvoj trebanjske občine, ni manjkalo tudi pripomb, da ima elektrogospodarstvo za manj razvite slab posluh. V novi elektroenergetski bilanci do leta 2.000 na območju trebanjske in črnomaljske občine ni predvideno nič novega. Znano je že, da se bo plin v prvem zamahu Dolenjske ognil. Zaradi tega v trebanjski občini menijo, da bi v tem obdobju morali zagotoviti vsaj dobro preskrbo z električno energijo. Posebno celjski Elektro lepo izpolnjuje načrt o modernizaciji omrežja (npr. na Trebeljanskem in na območju krajevne skupnosti Šentrupert). Postavljenih je bilo tudi več novih transformatorskih postaj. To podjetje je že vse pripravilo za gradnjo 110-kV daljnovoda, a je bila nato gradnja preprečena! Odmaknjenost tepe tudi obrt Doklej bo Trebelno povezano le z ozko, kotanjasto cesto? V načrtu razvoja obrti v občini Trebnje so všteti mnogi odmaknjeni kraji. Med njimi je tudi Trebelno, čeprav je v tem kraju vrsta rokodelcev, mlinarjev, tesarjev in podobnih obrtnikov že skoraj povsem izumrla. Med redke, ki še vztrajata, sodita krojač Leopold Zore in pletilja Breda Merhar. Kot ostali občani tudi oba obrtnika tarnata nad slabo cesto. Za oba je cesta življenjskega pomena. Merharjeva kot članica ljubljanskega združenja pletilcev dobiva iz mesta volno, nazaj pa pošilja izdelke. Nič kolikokrat jo slaba prometna povezava zelo razočara. „Trdovratno zakoreninjeno mnenje, da je tam,kjer je obrt, tudi dosti denarja, je napačno. Davkarija dviga obremenitve, do denarja pa prihajamo vse težje. Ko vidim naše rokavičke v trgovinah, opažam, da pripade drugim več od prodajne cene kot nam za surovino in delo samo.“ Merharjeva je tudi članica trebanjskega združenja obrtnikov. Združenje daje obrtnikom možnost posojil, kar ima za razvoj obrti gotovo precejšen pomen; Merharjeva pa po tovrstni pomoči še ne bo posegla, čeravno bi za produktivnejše delo potrebovala boljše pletilne stroje. Malo je stvari, ki spodbujajo obrtnike, da delajo v odmaknjenih malih krajih. Merhaijeva vztraja v Trebelnem že zato, ker je to njen domači kraj, ker je tu pred njo delala že njena teta, pa tudi zato, ker pri nji služi svoj kos kruha dvoje deklet in dvoje vajenk. Ko tehta slabe prometne razmere in premišlja, da bi vse pustila in šla drugam, se jeziček na tehtnici odločitve pomakne v korist domačega kraja tudi zaradi deklet in končno, ker le dela doma in se ji ni treba kot drugim vsak dan voziti v mesto za kruhom. A. ŽELEZNIK ASFALT DO DOBRNIČA? V letošnjem letu je predvideno izredno skromno moderniziranje ceste v Suho krajino. Od občin do Knežje vasi je v načrtu asfaltiranje borih 1.700 metrov cestišča. Krajevna skupnost Dobrnič je minuli teden že obravnavala priprave na jesensko proslavo 35-letnice prve konference AFŽ v Dobrniču. Ker gre za širšo proslavo, jo želijo temeljito pripraviti. Zavzemajo se, da se predvideni asfaltni trak tokrat ne bi ustavil le pri Knežji vasi. Menijo, da bi morali letos priti vsaj do Dobrniča. SINDIKALNI ZNAKI LETOS V ŠENTRUPERTU Občinski sindikalni svet v Trebnjem je že razpisal zbiranje predlogov za podeljevanje letošnjih srebrnih sindikalnih znakov. Najprizadevnejšim sindikalnim delavcem jih nameravajo podeliti 1. maja v Šentrupertu. Takrat slavi ta krajevna skupnost tudi svoj krajevni praznik. Letos bo še posebno slovesno, saj bodo ob tej priliki podelili tudi domicilno listino Zapadno-dolenjskemu odredu. Lanska podelitev sindikalnih znakov je bila ob odkritju partijskega obeležja na Rdečem kalu. Večje razumevanje za skupne naloge Za občinske interesne skupnosti letos nad 124 milijonov dinarjev — Predvidena nižja stopnja od lanske Razprava o tako imenovanih aneksih k samoupravnim sporazumom občinskih samoupravnih interesnih skupnosti je tako rekoč pod streho. Po razpravah so v združenem delu sproti tudi podpisovali sklepe o pristopu. °bčj’ sc Jc najbolje pripravila, ° pa bo zastopala na repu- DOKLEJ ŠE BREZ VODE? -Novi zbiralnik nad vasjo Luža čaka v glavnem samo še na črpalke. Čeprav so bile naročene že lani, jih še vedno ni. Samo financiranje žal še ne bo steklo, ker je začasno financiranje po lanskih stopnjah z zakonom podaljšano, predvsem zato,ker marsikaj ni bilo pravočasno usklajeno v republiki. Trenutno pomeni to za gospodarstvo Uebanjskc občine nekaj večjo obremenitev, saj so bili z lanskimi stopnjami po obremenitvi v slovenskem vrhu. Letošnja potrebna stopnja je namreč znatno nižja (29,86 odst.) kotlani.kojc znašala 33,09odst. Vsa gradiva in pripombe v občini so se zbirale pri načelnici oddelka za družbene službe občinske uprave Mileni Zalarjevi. Za celovito analizo je še čas, vendar sc že sedaj ni mogoče znebiti občutka, da je tudi v teh razpravah, kjer sc odloča o precejšnjih denarjih (vse SIS skupaj po aneksih za letos na 124 milijonov dinarjev!), vladalo umirjeno in ustvarjalno vzdušje. Navsezadnje se je v razpravo vključila tudi občinska konferenca ZK. Le-ta je priporočala vsem poglobljeno razpravo, kjer sc naj ne bi ustavljali le ob stopnjah in samem denarju, temveč predvsem ob vsebini posameznih programov. V javni razpravi je bilo opozorjeno posebno na 3,01 milijona dinarjev lanskega presežka v zdravstvu, ki jih naj bi letos uporabili za naložbe. V okviru tega je predvidena gradnja nove zdravstvene postaje v Mokronogu. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da preurejanje starih prostorov ne pride v poštev. V tem sklopu naj bi dobila nov prostor tudi lekarna. Gradnja druge faze trebanjskega zdravstvenega doma sc bliža kraju, treba je zato zagotoviti denar za novo reševalno postajo, kar jc že dolgoletna zahteva občanov. Med drugim naj bi kupili tudi nov rentgenski aparat. Stari jc dotrajan. Kljub skromnim sredstvom sc nekatere samoupravne interesne skupnosti vključujejo v nekatere akcije po krajevnili skupnostih. Kulturna skupnost bo sodelovala v šestih krajevnih skupnostih. V načrtih izobraževalne skupnosti je zagotovljen denar za popoln prehod na cclodnevno šolo v Mokronogu. Na ostalih šolali se skušajo približati potrebam šolske mladine s predvidenimi devetimi oddelki podaljšanega bivanja za 225 učencev. Skupnost otroškega varstva predvideva letos še vrtca v Velikem Gabru in Šentrupertu, v Trebnjem jc predvidena ureditev igrišča ob vrtcu. V tclcsnokulturni skupnosti so posebno veseli razmaha dejavnosti šolskih športnih društev, kjer je lani v 72 selekcijah delovalo 568 otrok. Skupnost socialnega skrbstva vključuje ■tokrat tudi skrb za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Nova družinska zakonodaja narekuje zaposlitev še ene socialne delavke. Občinska konferenca ZK jc zavrnila tu in tam porajajoče sc lokali- stične pritiske. Nekateri še vedno zmotno mislijo, da krojijo vse predsedniki izvršnih odborov. Nove delegacije samoupravnih interesnih skupnosti lahko gradijo na dosedanjih izkušnjah; tokrat se ne sme zgoditi kot v minulem obdobju, da bi jih pustili brez ustreznega družbenopolitičnega usposabljanja. A. 2. SPREMINJA PODOBO - Okolica Mokronoga bliskovito spreminja videz. Cesta proti Laknicam reže pokrajino po enem koncu, modernizacija proti Sevnici spreminja videz na spodnji strani. Delo dobro napreduje. 17 BREŽIŠKE VESTI \ Z roko v roki Razvite vse oblike pomoči Petkov posvet občinskega odbora Rdečega križa v Brežicah s predstavniki krajevnih organizacij RK je potrdil izredno povezanost s Socialistično zvezo, s šolami, z delovnimi kolektivi in vsemi pomembnejšimi dejavniki v krajevnih skupnostih, kjer aktivisti Rdečega križa delajo in živijo. Poslej naj bi se posvetili zlasti vzgoji podmladka, vzgoji nove generacije nosilcev humane misli, ki jo Rdeči križ Sri in uveljavlja preko svojih delegatov. O teh nalogah je udeležencem spregovorila predstavnica republiškega odbora. Dejavnost organizacij RK v brežiški občini je izredno E estra. Ni je vasi, katero ne i dosegla. Prav na vasi se bolj in bolj uveljavljalo različne oblike sosedske pomoči, medtem ko se je težišče krvodajalskih akcij preneslo na delovne organizacije. Vanje se uspešno vključuje sindikat. V krajevnih skupnostih pa si veliko prizadevajo za usposabljanje občank za nego bolnih in ostarelih ljudi na domu in za izobraževanje pri nudenju prve pomoči. Aktivisti Rdečega križa so predvsem učitelji, zdravstveni delavci in socialni delavci, taki, ki lahko pomagajo in s svojim vplivom vzbudijo interes za pomoč soljudem. Na vasi so ti ljudje hkrati funkcionaiji Socialistične zveze, ZK, gasilskih in drugih društev, zato delo Rdečega križa ni nikoli izolirano. J.T. V_____________________________ J Odbor za ureditev osrednjega muzeja slovenskih internirancev, konfinirancev in političnih zapornikov, ki bo na gradu v Brestanici, bo imel vsekakor veliko dela. Njegova poglavitna naloga bo zbrati vsa potrebna sredstva, da bi muzeju odrejene prostore v prvem nadstropju dokončno uredili. Po predlogu za ureditev zbirke, izdelal ga je dr. Tone Ferenc, naj bi le-ta zajela gradivo s celotnega slovenskega narod- LANI 2E POMOČ PRI NAJEMNINAH V krški občini so v minulem letu subvencionirali stanarine 43 družinam, ki same ne zmorejo plačevati ekonomske najemnine. Stanovanjska gradnja hitro napreduje in prosilci ne čakajo dolgo, zlasti še, če varčujejo in sodelujejo. V občini pa mislijo tudi na solidarnostna stanovanja. V minulih dveh letih so samo v družbenem sektorju zgradili 228 stanovanj, in sicer na Senovem, v Krškem in v Kostanjevici. ŠOLO POGREŠAJO Družbenopolitični delavci, člani društev in predstavniki krajevne skupnosti v Mrzlavi vasi ugotavljajo, da se veliko bolj poredko sestajajo, odkar je šola opuščena. Prek otrok je bilo tudi obveščanje lažje in hitrejše, zdaj pa je ljudi težko dobiti skupaj. Šola je bila tisto središče, kjer so se vsak čas sre-čevaJi, zdaj pa je to žarišče kulturnega in družbenega življenja omrtvelo in posledice se vidno poznajo. PROMETNA VARNOST POVZROČA SKRBI Svet za narodno obrambo in družbeno samozaščito je pred dnevi na širšem posvetu obravnaval samo prometno varnost. Na območju krške občine je bilo lani namreč 231 prometnih nesreč; to je sicer manj kot leto poprej, vendar z dosli hujšimi posledicami. Življenji- je izgubilo že 18 ljudi ali 6 več kot v letu 1975 (od tega 8 na cesti Ljubljana—Zagreb)! Med vzroki za nesreče je daleč na prvem mestu neprimerna hitrost, takoj na drugem pa izsiljevanje prednosti. Ob tem smo v razpravi zasledili največ pripomb na to, da hitro posodabljanje cestnega omrežja ne prinaša bolj varne vožnje, marveč ravno obratne posledice, da šolanje amaterskih voznikov motornih vozil kandidatov vendarle ne pripravi najbolje za vse večji promet, in da bi morali tudi v delovnih kolektivih posvetiti več pozornosti vzgoji udeležencev v prometu. Še vedno poceni Na Lošinj že za 1. maj Upravni odbor krške občinske Počitniške skupnosti je na seji, kije bila v minulem tednu, razpravljal tudi o novem ceniku za letovanje v Materadi pri 'p0reČu ter v novi počitniški bazi na Malem Lošinju. V Materadi bodo morali poslej za otroke do 3 let odšteti za dnevni penzion po 50 dinarjev, za tiste do 7. leta po 80, vsi starejši pa bodo morali za prenočišče in prehrano odšteti na dan 120 novih dinarjev. Na Malem Lošinju bo poslej dnevna najemnina za vikend veljala 80 dinaijev. Hkrati so sklenili, da bodo v obeh obmorskih krajih prenočitvene prostore odprli že v času prvomajskih praznikov, ko bo treba za prenočišče odšteti 20 dinarjev za osebo. K temu naj dodamo še to, da so za naselje na Malem Lošinju za to sezono različni interesenti vplačali denar za 73 novih vikendov in da obeh počitniških baz tudi tokrat ne bodo zapirali za tiste, ki niso člani počitniške skupnosti. Zanje bo v Materadi treba za dnevni penzion odšteti 180 novih dinaijev. nostnega ozemlja. Medtem ko naj bi za obdobje 1941-1945 prikazali gradivo iz celotne Slovenije, naj bi Primorsko prikazali tudi od 1922. leta naprej, Koroško pa od 1938. leta naprej. Gradivo naj bi prikazalo tudi zapore na smrt obsojenih, poskuse narodnoosvobodilne vojske za rešitev talcev in zapornikov, protifašistični odpor zapornikov in vrnitev preživelih na domove. Posebna delovna skupina, v kateri so strokovni delavci Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, Muzeja revolucije ter brestaniškega Muzeja izgnancev, si je operativne naloge že razdelila in bo pričela zbirati arhivsko gradivo, gradivo, ki ga čuvajo naši muzeji, kakor tudi tisto, ki ga imajo nekdanji politični zaporniki, konfiniranci in interniranci. Dela bo res veliko, potrebno pa bo opraviti seveda še končni izbor vsega, kar bodo zbrali. Pri ureditvi novih muzejskih prostorov računajo na denarno pomoč republiške in občinske kulturne skupnosti, kakor tudi na delovni in denarni prispevek združenega dela krške občine. Ž.ŠEBEK DOGOVORI V TOKU V letošnjem letu nameravajo na območju se KS Bučka lotiti agromelioracij zamočvirjenih zemljišč. Družba daje za takšne posege pridobivanja boljših kmetijskih zemljišč dokaj ugodna posojila. Trenutno so razpisani ogledi in razgovori z vsakim kmetom na terenu. Načrti so v izdelavi. Akcija bo lahko uspela, če se bodo vanjo z razumevanjem vključili vsi. NA VRSTI JE STARA VAS Dolgo čakanje je prineslo končno rešitev. Prebivalci Stare vasi so si oddahnili. Dobili bodo posodobljeno cesto, na kateri bo promet varneje potekal. Leta so opozarjali na nevarnost. Zdaj to ne bo več potrebno. Trenutno so se ljudem ob cesti ušesa temeljito ohladila, saj je zaprta za ves promet. Usmerili so ga po obvoznici mimo Celuloze in ob jedrski elektrarni. SZDL so imenovali člane Sveta ** vprašanja informiranja, katerega p°*. glavitna naloga bo skrb za RUŠEVINE. V Brestanici so podrli več hiš, da bodo lahko speljal* novo cesto. Trasirali so jo večinoma nad potokom, Iger je več prostora, kajti stare ceste ne morejo širiti. Z leve in desne jo utes njujejo hiše, in vozila se lahko srečujejo le na nekaterih razširjenih mestih. Hitrost je zaradi tega omejena na 40 kilometrov. (Foto: Jožica Teppey) KRŠKE NOVICE 44 NASTOPAJOČIH - Občinskega tekmovanja osnovnih šol „Kaj veš o prometu se je v Leskovcu tokrat udeležilo šest šol. V skupini mlajših pionirjev so ekipno zmagali Brestavčani (za njimi sta bili Senovo in Raka), med posamezniki pa Zevnik iz Brestanice. Pri starejših je zmagala ekipa iz osnovne šole Krško (pred Brestanico in Leskovcem), najboljši posameznik pa je bil Andrej Pavlič iz Brestanice. Organizatoiji so na tekmovanju pogrešali osnovnošolce iz Koprivnice. KAJ PRINAŠA APRIL? - Vodstvo krškega Delavskega doma je te dni program prireditev (v aprilu) znova objavilo v priročnem vodiču. Med tistimi, ki sc bodo zvrstile do konca meseca, naj omenimo samo jutrišnji večerni nastop Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča iz Ljubljane, prihodnji torek pa bo v veliki dvorani z zagrebškimi solisti nastopila naša vrhunska pianistka Dubravka Tomšič. SE EN „SVET” - Na zadnji seji predsedstva občinske konference g___________^____________ informativnega sistema v občin*' Članstvo v njem je porazdeljen" tako, da imajo zastopnike vse ob®*" ske družbenopolitične organizacUe’ SEDAJ SE IZOBRAŽEVANJE^ Na nedavnih volitvah so v k1"*, občini zaupali delegatske dolžn?,. okoli 2.900 občanom. Da bi bil1 * naloge, ki so jim jih s tem zaup*"; čim bolje pripravljeni in usp°®£ bije ni, jih bo treba seveda izobi**^ vati. Program je že narejen, izvedli P naj bi ga s pomočjo „DeI®v*k univerze. Čeprav je rok za e{f0j akcije letošnja jesen, se bo treba ta* pričeti pripravljati nanjo. KMALU OTVORITEV -proizvodno skladiščno stavbo „Libne”, TOZD novomeškega boda”, nameravajo uradno odp'.(j ob koncu meseca in z tako delavski praznik. V poslopju b°. jo trgovina njihovih izdelkov, k1 krajanom zelo dobrodošla. Nič ne bo ostalo pozabljeno V Brestanici bodo 1980. leta prikazali gradivo o internirancih in političnih zapornikih iz vse Slovenije, tudi iz Primorske in Koroške — MITING — Pionirka odred osnovne šole v Brežicah je minuli teden pripravil slovesen sprejem kurirčkove pošte pred spomenikom borcem, izgnancem in puntarjem. Kurirji so prispeli z javke na Čatežu, nato pa so jih na poti proti Cerkljam pospremile številne dobre želje zbranih šolarjev in drugih Brežičanov. Na mitingu je govoril mlademu rodu prvoborec Matjan Seliškar. (Foto: Jožica Teppey) Čim manj zvoniti po toči! Preprečevanje nezakonitosti je učinkovitejše od kaznovanja — če pri tem vsi pomagajo Ko teče beseda o družbeni samozaščiti, se občani niti ne domislijo vseh oblik, v katerih bi to svojo dolžnost lahko izpolnjevali. Zaradi tega igra obveščenost prav na tem področju izredno pomembno vlogo. Ljudje dostikrat niti ne vedo, kje vse lahko sodelujejo in pomagajo k podružbljanju nadzora. Ena takih možnosti, katere so se doslej zagotovo premalo poduževali, je pomoč inšpekcijam. Morda bo kdo rekel, da so ti organi plačani, da svojo obveznost čim dosledneje opravljajo. To je res, vendar tudi ti brez sodelovanja občanov nekatere prekrške le s težavo odkrijejo. Naj omenimo samo pri- predpisov posredno ali nepo- zadevanja po tem, da bi kolikor se da zavarovali potrošnika. To velja za številna področja, zlasti za trgovinsko mrežo, za gostinstvo in obrt. Zaradi tega je zelo pomembno, da po vseh krajevnih skupnostih zaživijo sveti potrošnikov, ki bodo usklajevali interese delovnih ljudi v vlogi proizvajalcev in vlogi potrošnikov. Vključevanje občanov v sistem družbene samozaščite se bo razmahnilo, kakor hitro bodo ljudje spoznali, da vsaka kršitev sredno omejuje njihove pravice in vodi k razvrednotenji samoupravno sprejetih odločitev. Kršitev pa je zelo veliko bodisi iz osebnih bodisi iz ozkih podjetniških ali drugih interesov, kose posamezniki ali skupine otresajo odgovornosti. Gre predvsem za pravočasno opozorila in preprečevanje, ne toliko za kaznovanje. Zaradi tega se želijo inšpekcijski organi v Posavju tesneje povezati s samoupravnimi mehanizmi v organizacijah združenega dela, saj bo skupen nastop gotovo imel več učinka kakor posamezni ukrepi. Gre za to, da ne bi zvonili po toči, ampak da bi raje škodo preprečevali, preden nastane. J.TEPPEY NOVA SKUPŠČINA PRVIČ SKUPAJ Za sredo, 12. aprila, je bilo v Brežicah sklicano prvo skupno zasedanje zborov občinske skupščine, predtem pa so se zbori sestali ločeno in izvolili predsednike in podpredsednike. Na skupni seji so bile na dnevnem redu volitve predsednika, podpredsednika skupščine ter predsednika in članov izvršnega sveta, imenovanje sekretarja občinske skupščine ter predstojnikov temeljnih upravnih organov, pooblastitev kandidatov za sklepanje zakonskih zvez in imenovanje komisije za volitve in imenovanja. Zatem je sledila še druga skupna seja zborov, na kateri so glasovali o listi kandidatov za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ in o listi kandidatov za člane predsedstva SR Slovenije. NAPORNO DELO V JARKIH - Del Dolenje vasi in Arnovega sela bo dobilo vodovod. Do zdrave pitne vode se bodo prebivalci dokopali s trdim delom. Pridne roke bodo premagale vse ovire. Vodo bo dobilo 41 gospodinjstev. (Foto: Zupančič) NOVO V BREŽICAH VEC SREČANJ - Akcija „Druž-ba in knjiga" sega tudi v brežiško občino in je poživila delo osnovnih organizacij ZK ter sindikatov. V krajevnih skupnostih razmišljajo o možnostih za ustanavljanje temeljnih knjižnic, za izposojo in strokovno pomoč pa bo poskrbela občinska matična knjižnica. Isto velja za delovne organizacije. Največ bodo na tem področju napravile šole, ki že leta gojijo tekmovanje za * bralno značko, vrata svojih knjižnic pa bodo na podeželju odprle tudi odraslim bralcem. Za popularizacijo knjige med bralci vseh starosti, zlasti med mladino, pa bodo poskušali letos v občini organizirati več srečanj s pisatelji. OTROKE V SEJNO SOBO - Na Čatežu so v zadregi za otroško varstvo, zato nameravajo adaptirati sejno sobo v stavbi krajevnega urada. Tudi opuščeno osnovno šolo bodo obnovili in tako pridobili nove koristne prostore za krajevno rabo. JUTRANJKA V VODSTVU - Za letos predvideva tozd sevniške Jutranjke „Orlica“ v Brežicah za 54-odstotkov povečan družbeni proizvod. Sledijo ji Lesnina z 49 odst. ter Tomos in Obrtno kovinsko podjetje Dobova, ki povečujeta ustvarjeno vrednost približno za tretjino. Pri izvozu vodi Tovarna pohištva s 84-odstotnim povečanjem, za njo pa Tomos, tovarna prikolic IMV in tozd Lesnine Dekorles iz Dobove. TRIDESETI ROD - Ob koncu šolskega leta bo zapustilo brežiško gimnazijo nad 90 dijakov iz treh splošnih in enega pedagoškega oddelka. Ce se jih bo po končanem študiju vsaj polovico vrnilo nazaj v Posavje, bo to za regijo močna kadrovska injekcija. NOVA STANOVANJA - V soseski Zakot - Trnje gradijo 40 stanovanj za 18 milijonov dinarjev, za naslednjih štirideset pa imajo že tudi rezerviranih dvajset milijonov. Ta bodo vseljiva prihodnje leto. Ce k temu prištejemo še 85 postelj v domu upokojencev, bo stanovanjska žetev 1977 - 1978 kar bogata. SE JE — Delavci OKREPILI VRSTE — V sevniški občini izvajajo taborniki in šole edinstveno akcijo „Vsi Pionijji—kurirji1*, vsakokrat s ciljem na Lisci. V soboto se jih je odpravilo na vrh 400. Na sklepni slovesnosti jih je pozdravil predsednik občinske konference SZDL Slavko Štrukelj. 48 pionirjev sevniške osnovne šole (na sliki) je prejelo taborniške izkaznice. (Foto: Železnik) Na zastavljeno vprašanje - odgovor Udeleženci tribun kluba samoupravljalcev so bili zadovoljni z delovnimi shodi 'Za danes popoldne je v Sevnici sklicana skupščina kluba ®nioupravljalcev. Pripravljeno poročilo dokaj samokritično ocenju-Je prvo leto delovanja. Vsa dejavnost je bila zamišljena Predvsem kot izmenjava mnenj in skušenj samoupravljalcev. Komaj dobro leto obstoja ni ponudilo natanko določenih delovnih metod; po verjetnosti bi bilo to tudi ncus-“ezno. Poudariti je treba, da je v °bčini še 18 kolektivov, v glavnem manjših društev, ki h klubu še niso Pristopili. Kot oblike dela so se doslej naj-)"fčkrat poslužili posebnih tribun. , .u,^* novi program jih obeta več že v “njih mesecih. Značilnost vseh BOŠTANJCANI SPET NA ODRU V nedeljo ob 17. uri se bodo igralci Prosvetnega društva Antona Umka — Okiškega iz Boštanja v dvorani TVD Partizan predstavi s premiero drame Branka Hofmana Svetloba velike samote. Režira tudi tokrat Minka Gale iz Sevnice. i-u61!? Je.‘delana po zamislih Rudija Stoparja. V delu j,4 igralcev. Ob vseh j |. aHJih uprizoritvah so žeh uspeh. Tudi tokrat nameravajo gostovati po števnih krajih. dosedanjih je žal dokaj pičla udeležba, čeprav so prireditelji izbrali Sporazum velja Skrb za delavce od drugod Občinski sindikalni svet je na zadnji seji ugotovil, da je k samoupravnemu sporazumu o minimalnih standardih za zaposlovanje delavcev od drugod, pristopilo 31 podpisnikov. Nekaj podpisnikov vsekakor še manjka, med njimi tudi CIP Beton-Zasavje, kjer zaposlujejo največ delavcev iz drugih republik. Nekateri so ostali še ob strani, v glavnem zaradi nekaterih nejasnosti. Najpomembnejše je seveda to, da je sporazum na območju občine pričel veljati. Sedaj se je treba končno lotiti tudi urejanja razmer. Navsezadnje bi trmo-glavljenje postalo lahko tudi neprijetno. Med podpisniki sporazuma so namreč tudi banke, zato se utegne takim ustaviti celo pri stanovanjskih posojilih. Večjo skrb za delavce iz drugih republik je naložila komunistom tudi nedavna konferenca o socialnih vprašanjih. A. 2. Žel SEVNIŠKI PABERKI m£,a??vali GOZDOVE -Vasu • ?° P° Dolenjskem in Šli D( .marsikje po gozdovih pusto-P°hvai“ ’ “ v eniški občini lahko obvar„JO' da so se jih letos dobro ^•nreč Do začetka tedna hi bil niti en 112 vsem območju občine ni ^ni požar. To prav gotovo r^obe£Učie- Pravočasno so bila kuijen na opozorila o prepovedi 8°*du^a v bti^ini gozdov ali celo v l4hk0 samei?>, kazni za tak prekršek ma^nakjo tudi star milijon, v iitnem. Ste zasluga samozaš-Hov. delovanju gasilcev in obča- .r°kome»°£ ™ igraj0 sevniški ^ibnr pomembno tekmo z Pfed To je zadnja tekma kolu °[tla^im občinstvom v tem “ili 'fa? .ne bi bilo napak, če bi kar največje podpore ^dobro&o"0 bodrenje * TUDI V SEVNICI -Jelenc je pričel s treningi StiVNI&KI vi:sivii večje prostore, ker so računali na številnejšo udeležbo. V bodoče razmišljajo tudi o tem, da bi razprave priredili vposameznih kolektivih, kar naj bi zagotovilo večjo udeležbo. V novem programu javnih tribun in posvetovanj imata prednost vloga in pomen dela delegacij in povezovanje z delegatsko bazo. To je dobro že zaradi začetka dela novih skupščin. Okrogla miza o tem naj bi bila sklicana še ta mesec. V maju sta predvideni dve tribuni: o delovanju informacijskega sistema in vsebinska analiza novih samoupravnih aktov, o uveljavljanju dohodkovnih odnosov in nagrajevanju. Oceno o uresničevanju zakona o združenem delu je med drugim sprejela občinska skupščina na zasedanju konec marca. Do kraja leta naj bi se zvrstile še teme o delovnih razmerjih, znanju in produktivnosti, ravno tako tudi akciji „Človck, delo, kultura in knjiga". Novembra je predvideno posvetovanje organizatorjev rekreacije v združenem delu. Če bo izvedeno še vse predvideno družbenopolitično izobraževanje, utegne biti prihodnje leto obračun dela v marsičem bogatejši. V minulem obdobju je ostalo neporabljenih dobrih 82 tisočakov, to daje možnost za letošnji pogumnejši start. A.ŽELEZNIK PODPORO KMETIJSTVU V združenem delu še niso bile opravljene vse razprave o predloženem samoupravnem sporazumu za financiranje pospeševalne službe za kmetijstvo. Tudi v predkongresnih razpravah je bilo večkrat ugotovljeno, da je za pospeševanje kmetijstva na voljo premajhen denar. Po drugi strani seveda tudi drži, da gospodarstvo težko plačuje razne prispevke, vendar kopij ne bi smeli lomiti ravno pri tej skupnosti, ko gre za proizvodnjo hrane. Slovenija cest prizadevno izkoriščajo Mokronoga sem. Pri kot vse kaže, letos Tržišču. (Foto: A. vzhodnih borilnih športov v okviru sevniškega Partizana. Treningi so v domu vsako nedeljo dopoldne in torek popoldne. IZENAČEN ODPIRALNI ČAS -Sevniško trgovsko podjetje je prešlo na neprekinjen delovni čas od 7. do 18. ure ob delavnikih (ob sobotah do 14.30) tudi v svoji prodajalni v Strgarjevi hiši. NIHČE NE POTREBUJE DELAVCEV? - Nenavadno, a zato nič manj res: Bučka ima še vedno boljše avtobusne zveze z Novim mestom kot pa s sedežem matične občine! Delegati iz tega kraja prejšnjega sestava so na to opozarjali na zadnjem zasedanju. Stroške za prevoz mora nekdo kriti, drži pa tudi, da sc ljudje ne odločajo za pre-sedlanje službe čez noč. Kot poudarjajo delegati z Bučke, je treba s prevozi pač začeti in nekaj časa z njimi tudi vztrajati, da sc jih ljudje navadijo. Kratko leto Stoletnica sevniških gasilcev bo več kot le jubilej Po uspešno izvedenem občnem zboru so pri sevni-škem društvu zastavili vse za čim bolj slavnostno in tudi delovno proslavo stoletnice. Vrhunec prireditev naj bi bil šele prihodnje leto, zato je tolikšna vnema videti na prvi pogled odveč. Toda vrsta zastavljenih nalog, predvsem njihova obsežnost in zahtevnost, utegnejo privesti celo do časovne stiske. Sodelovanje nameravajo razširiti na naše rojake v Bilčovsu na Koroškem. Na sevniškem gradu bodo uredili stalno zbirko starega gasilskega orodja in drugih redkosti ter razširili obstoječi dom zahodno od sedanjih garaž. Temeljni kamen naj bi vsekakor vzidali ob proslavah stoletnice. V zborniku naj bi prikazali pestro zgodovino društva. Ohranjenega in raziskanega je že precej. Če bodo zbrali potreben denar, bodo vozila obogatili z večjo cisterno, operativa želi priti do UKV zvez in še marsikaj. Člani upravnega odbora so se med drugim obvezali, da bodo pridobili še nove člane. A.Ž. Ob običajnem srečanju pridelovalcev krompirja v mirenski Kolinski so lani pripravili ogled prve poskusne površine, zasajene s hrenom, na Kmetijskem posestvu Slovenska vas. Konec marca so ves hren s površine okrog 20 arov izkopali. Minuli teden hren sicer še ni bil stehtan, vendar so se korenike v tem kratkem času lepo razrasle in tudi odebelile. To je Nasvet pri roki V Trebnjem poslej še pravcata kmetijska lekarna Na polju, v vinogradu ali vrtu težko kaj uspeva brez ustreznih kemičnih pripravkov. Izbor zaščitnih sredstev teija že pravega strokovnjaka. Kmetijska zadruga je v svojem novem trgovskem centru v Trebnjem konec Urška Planinšek: „Pravilna uporaba zaščitnih sredstev zmanjšuje njihovo nevarnost." marca odprla posebno prodajalno samo s temi izdelki. Podobne prodajalne ni na vsem Dolenjskem, nekaj podobnega bi lahko našli v Celju. Trebanjsko prodajalno zalaga ljubljanska Agrotehnika. Z zanimivim delom v tej trgovini se v tej prodajalni ukvarja Urška Planinšek, kmetijska tehnica iz Velike Loke. Kot lahko sodi po odmevu med kupci, so vsi veseli nove pridobitve. Na splošno so ljudje, od vrtičkarjev do kmetovalcev, že dobro podkovani. Posebno kmetovalci so precej pridobili na rednih kmetijskih predavanjih. Znano je, da zaščitna sredstva niso poceni, zato skuša pospeševalna služba predvsem z nasveti napotiti uporabnike k najboljšemu izboru. Kot opozarja poseben napis v izložbi (kakšna redkost za trgovine!), je sleherni ponedeljek in soboto od 8. do 12. ure na voljo še poseben strokovnjak v okviru svetovalnega dne. To delo opravlja vodja pospeševalne službe ri zadrugi dipL inž. Lojze ‘etelko. A. Ž. m' bilo spodbudno posebno še zato, ker sadilni meterial ni bil najboljši. Po sodbi obratovodje Naceta Strmoleta bo hrena okrog ene tone. Glede na to, da bi ga morali v intenzivni negi pridelati od šest do sedem ton na hektar, prvi poskus na Dolenjskem izpolnjuje pričakovanja. Če navedemo še ceno 14 do 15 dinarjev za kilogram, bi težko našli donosnejšo kulturo na naših njivah. Pri Kmetijskem gospodarstvu Slovenska vas seveda iščejo kulture, ki se jih da pridelovati bolj industrijsko. Tu so se pri hrenu srečali z zaenkrat še nepremagljivo težavo — z izkopom. Niti v sodelovanju s Kolinsko — le-ta se zelo zanima za hren za nadaljnjo predelavo — jim ni uspelo najti stroja, ki bi olajšal izkop. Menda so VEČINO SAMI Letošnji občinski proračun predvideva porabo nad 26,6 milijona dinarjev. Od tega je predvidenih le 6,64 milijona dinarjev republiških dopolnilnih sredstev. Pri samoupravnih interesnih skupnostih je po dopolnilih samoupravnih sporazumov predvidenih iz republiške solidarnosti nekaj nad 18,5 milijona dinarjev. Pri teh skupnostih samo iz prispevkov od bruto osebnih dohodkov nameravajo zbrati v občini 86,69 milijonov dinarjev. kmetje v Prekmurju prišli do nekaterih dobrih rešitev, jih pa ljubosumno skrivajo. ,Sama Kolinska išče primemo tehnologijo na Zahodu. V takih razmerah se na Dobu, razumljivo, ne upajo lotiti sajenja na večjih površinah. Ves pridelek in tudi sadilni material bodo zato ponudili Kolinski. . Vseeno ostaja odprto vprašanje, če se sajenja hrena ne bi kazalo lotiti na zasebnih kmetijah. V nasprotju z drugimi pridelki hrena namreč ni treba pobrati v kratkem času. Korenike je mogoče izkopavati od novembra do marca. V tem času na kmetijah ni večjih d nagih del, zato izkopavanje na sorazmerno manjših površinah ne bi povzročalo večjih težav. A. &LEZNIK KONCERT TREBANJSKIH PEVCEV Jutri ob 20. uri bodo v trebanjskem domu kulture nastopili s prvim samostojnim koncertom člani Mešanega pevskega zbora Pavla Golie. Spored pesmi, ki jih pripravljajo za ta nastop je raznolik, poskrbljeno bo za ljubitelje v narodnih in umetnih pesmi. V zboru sodeluje že 30 pevcev. S tem koncertom želijo počastiti med drugim tudi spomin na svojega velikega rojaka. VRNILI SO SE — Kadar pospravijo cestne stroje, jih kmalu ni spet na spregled. Na preostalem makadamskem odseku pod Čatežem na srečo ni ostalo tako. V kratkem bo tudi na tem delu spojen asfaltni trak na širšem cestišču. Sodobna cesta je velikega pomena za vso krajevno skupnost in ostale kraje proti Litiji. (Foto: A. Železnik) IZ KRAJA V KRAJ NIČ KAJ OBETAVNO - Kdor se odpravi proti Trebelnemu, ga že ob začetku takoj zunaj Mokronoga pozdravi takšen „grozd“ prometnih znakov, ki so v glavnem spričevalo slabe in nevarne ceste. Izven teh predpisanih ur srečavanj z avtobusom ni namreč nič kaj prijetno srečanje s kakšnim traktorjem ali gozdarskim tovornjakom. POSKRBLJENO LE ZA GOZDARJE - Delavci, ki hodijo na delo s Trebelnega v Mokronog, premagujejo to pot, kakor vedo in znajo. Organiziranega prevoza ni, čeprav bi prišel zelo prav. Ne bi mogli še drugi posnemati primera gozdnih delavcev, ki imajo na voljo kombi? KDO BO UČIL? - Z novim šolskim letom naj bi sc ponovno začel pouk na podružnični šoli na Jclšcvcu. Izobraževalna skupnost ima v svojem načrtu tudi financiranje te sole. Ljudje pričakujejo ponovno delo šole, saj le-ta tako postane tudi družbenopolitično in kulturno središče na podeželju. Kaj je boljše za otroke, ostaja odprto vprašanje, prav gotovo je težko najti nadomestilo za celodnevni pouk, ki so ga sedaj deležni v Mokronogu. BIFE V DOBRNIČU - V tem kraju ni sreče z gostilno, pač pa sc v kratkem obeta Mercatorjev bife. Predvideni prostor utegne za začetek zadostovati. KDO BO MOČNEJŠI? - V novem razpisu občinskih sindikalnih iger je predvidena letos še ena nova disciplina - vlečenje vrvi. Najmočnejši in ponavadi tudi nič kaj skromni po kilogramih imajo tokrat priliko, da pokažejo, kaj zmorejo. UGODEN ODMEV - V Sentlov-rencu so poprijeli za delo v mladinski organizaciji med drugimi tudi študenti in dijaki. Vrsta akcij, od proslav do volitev, je že bila primerna oblika, da so mladi s svojo dejavnostjo lahko opozorili nase. TREBANJSKE NOVICE Hren zanimiv za zasebne kmetije? Prvo leto lepe korenike — Zaradi težav pri spravilu ga začasno ne bodo sadili kmetijstva >djem ozn«< , da tudi at TEŽKO DELO - V času visoko mehaniziranega prizor, ko starejša ženska s primitivnim lesenim orodjen vrste na njivi, na kateri bo zasadila koren, opozarja, da kmetovanje zahteva veliko garanja in daje trd in boren kos Posnetek je s Hrasta. Sprehod po Metliki uCenci osnovne Sole s SUHORJA izdajajo glasilo Zvončki, ki izide dvakrat na leto. Otroci od prvega do četrtega razreda izpišejo z roko matrice in jih nato razmnoze s ciklografom. Svoje glasilo opremijo tudi z risbami. Učenci imajo z galsi-lom veliko veselja, pomagajo pa jim tovarišice učiteljice. DELAVCI DELOVNE ORGANIZACIJE „BETI“ se že zdaj veselijo radijske oddaje, ki bo 19. aprila v njihovi menzi. Nastopila bodo znana slovenska imena: Boris Cavazza, Ratko Polič, Janez Hočevar-Rifle, Mirko Bogataj, Barbara Jakopič, Barbara Levstik, nekaj pevcev lahkih not, ki jih bo spremljal radijski plesni orkester pod taktirko Jožeta Privška. Lep primer širjenja kulture med delovne ljudi. OB PETKIH POPOLDNE JE VIDETI na cesti pred samopostrežnico kup avtostoparjev, ki želijo priti v Črnomelj ali še naprej v Vinico. To so učenci, ki pripotujejo iz mesta šolanja v Metliko z avtobusom, za naprej pa poskušajo s srečo in z dvignjenim palcem. Belokranjski šoferji so kavalirji in ni treba dolgo čakati. Zanimivo pa je da dobe dekleta prej prosto* fantje. ZNANEC, KI VELIKO PO naši domovini, je ugotovili Metlika eno redkih mest s vzdrževano asfaltirano cesto, {'•.aji so veliko boljši in bolje kot del skozi naselje. Moro« U * niti ni tako slabo: obisko^ jf zapomnijo to značilnost, « L# drugače ne opozarjamo na KU ^ in zgodovinske zanimivosti t*“ Slovenije. Skromnost je k «(<' čednost, toda pri nas s tem p več pretiravamo. ZDRlgJif ples. Imajo pa težave, kajO ^ 1 Bela krajina je premajhen, pospravili vanj vse zainteresiran^ Partizana je preveč razdrapan jsF bi služil občini za ieklam°> telovadnica pa je nova, nain (0ie> šolskemu pouku in rekreacij tudi neprikladna. Je pa zdaj sonca, toplote in nezaz ^yjj» prostora, kjer bi se lahko znosna veselica. metliški tednifc V črnomaljski občini je okoli 3.500 borcev, ki so združeni v 23 krajevnih organizacijah ZB NOV; med borci je 1.415 žensk, priznavalnine pa prejema 374 borcev. Na zadnjih letnih skupščinah -končale so se prejšnji mesec - je bil govor o vprašanjih, s katerimi se borci srečujejo pri svojem delu in v življenju. Velik napredek, ki so ga Upokojenih je okoli 1.500 dosegli, je prav gotovo rešeno borcev, varstveni dodatek pa stanovanjsko vprašanje, za kar prejema 224 kmetov borcev; se imajo zahvaliti tudi širši družbeni skupnosti. Borci so dobili ali stanovanja ali pa posojila za adaptacijo hiš. Izjema je okoli 80 borcev kmetov iz odročnih krajev, ki pred časom, ko so bila posojila na voljo, zanje niso zaprosili, ker niso imeli dovolj zagotovljenih stalnih sredstev za vračanje. Za popolno ureditev stanovanjskega vprašanja bi v črnomaljski občini potrebovali še okoli tri milijone dinarjev. Upajo, da jim tega denarja ne bo težko dobiti. Povprečna starost borcev v občini je 62 let, zato posvečajo veliko skrb prav zdravstvenemu stanju borcev. Odkar so jeseni v Črnomlju odprli borčevsko splošno in zobozdravstveno ambulanto, je skrb za zdrahe borcev v občini dokaj dobro rešena. Tudi število borcev, ki so deležni klimatskega zdravljenja, se iz leta v leto povečuje; pred dvema letoma jih je bilo na klimatskem zdravljenju 30; toliko jih je bilo deležno tega zdravljenja v letošnjem letu že do sedaj, računajo pa, da jih bodo do konca leta poslali še 20 do 30. UPOKOJENCI NA TRIDNEVNI IZLET Komisija za izlete pri črnomaljskem Društvu upokojencev pripravlja tridnevni izlet v Vojvodino, in sicer 23., 24. in 25. maja. Odhod avtobusa bo 23. maja ob S.4S iz Črnomlja, ogledali pa si bodo Osijek, Novi Sad, Fruško goro in se preko Sremske Mitroviče in Petrinje vrnili domov. Prijave za izlet sprejemajo vsak torek in čettrtek od 9. do 11. ure do 4. maja oziroma do zasedbe avtobusa. redno so zaposleni še 103 borci. Lani so odobrili 150 novih priznavalnin, kljub temu pa imajo še okoli 300 vlog tistih borcev, ZBOR BRIGADIRJEV V petek, 31. marca, je bil v črnomaljskem kulturnem domu zbor belokranjskih brigadirjev, ki se ga je udeležilo okoli 200 brigadirjev. Na zboru so sprejeli program dela centra za M DA in določili brigade, ki bodoo letos delale na zveznih, republiških in lokalnih delovnih akcijah. Kulturni program je bil posvečen 1004etnici Župančičevega rojstva ter 36-letnici mladinskih delovnih brigad v Jugoslaviji. ki po sporazumu izpolnjujejo pogoje za dodelitev priznavalnine. Vendar bodo letos lahko ugodili le polovici, ker ni dovolj sredstev, ostali pa bodo morali počakati na prihodnje leto. Borci med 50. in 60. letom starosti so zelo aktivni na družbenopolitičnem področju v KS, zlasti delajo pri gasilcih, v SZDL, v delegatskem sistemu itd. Na skupščinah so poudarili, da je zelo koristno sodelovanje borcev z mladino, zlasti kar se tiče prenašanja revolucionarnih tradicij na mladi rod. Borci se udeležujejo raznih pohodov, sodelujejo na proslavah, srečanjih, mladi jih vabijo na izlete, na šole pa jih vabijo, da učencem in dijakom pripovedujejo o NOB, sodelujejo pri kurirčkovi pošti itd. Mladi skrbijo tudi za urejanje obeležij iz NOB, ki jih je v občini preko 120. A. B. Proti pomanjkljivostim Danes bo v Črnomlju plenum občinskega sindikalnega sveta, na katerem bodo ocenili letne skupščine osnovnih organizacij sindikata. Sindikati so v lanskem letu prodrli iz ozkega kroga svojega prejšnjega delovanja, saj je na letnih skupščinah beseda tekla ne več samo o sindikalnih igrah, ozimnici, izletih in podobnih manj pomembnih zadevah, marveč tudi o boljšem gospodarjenju, večji produktivnosti, samoupravnih odnosih itd. Se. vedno pa so sidnikati premalo angažirani za hitrejši razvoj delegatskega sistema: s tem, ko so izvolili delegate, so več ali manj „opravili“ svoje delo in se niso zanimali, kako ti delegati opravljajo svoje dolžnosti, s kakšnimi težavami se srečujejo, kaj je z njihovim izobraževanjem in podobno. Zadovoljni pa so s strukturo v novoizvoljenih organih sindikata, v katerih je kar 46 odst. žensk (43 odst. vseh zaposlenih v občini so ženske). Razpravljali bodo o oceni samo- ČRNOMALJSKI DROBIR ZA RAZVOJ ATLETIKE -Črnomaljska TKS bo v Draga tušu za osnovno šolo uredila krožno atletsko stezo, dolgo dvesto metrov. Poleg tega imajo v načrtu dokončno ureditev atletske steze na stadionu v Loki, ki je bila več let zapuščena. Dela v Dragatušu in Loki bodo veljala okoli sto tisočakov, na TKS pa so prepričani, da se bodo bogato poplačala in pripomogla, da bo črnomaljska atletika dobila nekdanjo veljavo. POLJANSKA DOLINA BREZ TV - Prebivalci obkolpske doline od Vinice do Starega trga se že dalj časa pritožujejo, da v Poljanski dolini ne morejo gledati sporeda ljubljanske televizije, kljub temu pa morajo plačevati naročnino. V skromno tolažbo naj bo Poljancem, da se pritožujejo tudi tisti gledalci po Sloveniji, ki dobijo tri ali še več programov, pa nimajo niti na enem kaj videti... GASILSKI TEČAJ - Pred kratkim se je v Črnomlju končal trimesečni tečaj za nižje gasilske častnike, ki ga je organizirala občinska gasilska zveza, udeležili pa so se ga gasilci iz vse občine. Tečaj je uspešno naredilo 34 slušateljev. NAJTISJA DRAGA SVETA Tako je veliki belokranjski rojak Oton Zupančič imenoval Dobreč pri Dragatušu. Mladinci iz draga-tuške krajevne skupnosti so sklenili, da bodo ta lepi kraj uredili. Na dveh delovnih akcijah so uredili okolico, zabetonirali izvir, postavili klopce, skratka, naredili ta košček še lepši in prijetnejši. m m upravnih sporazumih o dohodkovnih odnosih, ki jo je pripravila občinska komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu, ki je dala vrsto predlogov, kako te samoupravne akte, ki so marsikje pomanjkljivi, uskladiti z zakonom. Prav tu čaka sindikate velika in pomembna naloga. Sindikat se zavzema za ustanovitev skupnih knjižnic družbenopolitičnih organizacij v delovnih organizacijah, za kar bodo osnovne organizacije namenile nekaj denarja. Poteka tudi akcija za brezplačne učbenike za učence osnovnih šol. Na plenumu bo govor še o družbenemu planiranju. Doslej so se osnovne organizacije prepozno vključevale v akcijo za izdelavo planov, tako da le-ti niso bili odraz volje širokega kroga delovnih ljudi, marveč so nastajali v okviru raznih odborov in komisij. PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE V ponedeljek, 10. aprila, se je v Črnomlju sestala žirija za podelitev občinskih priznanj Osvobodilne fronte. Letos je prišlo štirinajst predlogov za to visoko priznanje, izmed katerih je morala žirija izbrati pet predlogov, o katerih bodo razpravljali na občinski konferenci SZDL. Letos imajo krajevne konference SZDL priložnost, da se s krajevnimi priznanji OF oddolžijo najbolj aktivnim delegatom za njihovo 4-letnosdelo v delegacijah. VSI ZA POPRAVILO CESTE Da bi čimprej uredili cesto od Stare Lipe do ceste Vinica-Sinji vrh - dolga je okoli dva kilometra - se krajevna skupnost Vinica zavzema, da bi to cesto prekategorizirali v občinsko, saj ne služi samo krajanom, ampak jo uporabljajo tudi Gozdno gospodarstvo, JLA, Cestno podjetje in drugi, ki jo v največji meri tudi uničujejo. KS se pogovarja z JLA, da bi prispevala določen delež pri obnovi, z delom bi pomagali tudi krajani, denar za nakup potrebnega materiala pa naj bi dobili iz krajevnega samoprispevka. Vsa dela bi veljala okoli 400 tisočakov. PRAKTIČNI POUK — Učenci črnomaljske poklicne kovinarske šole teoretično znanje, ki ga pridobijo v šolskih klopeh, sproti dopolnujejo s prakso. Eno brez drugega ne gre, oboje skupaj pa dela mojstra. MIRKO JELENIČ -KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA OK SZDL Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Črnomelj je v ponedeljek, 3. aprila, evidentiral dosedanjega sekretarja občinske skupščine Mirka Jeleniča za kandidata za predsednika OK SZDL. Sedanji predsednik OK inž. Niko Požek pa je evidentiran za predsednika občinske skupščine Črnomelj. , Novega predsednika OK SZDL bodo izvolili na slavnostni seji občinske konference, ki bo med 20. in, 25. aprilom. Vedno boljši položaj borcev Boljše zdravstveno varstvo borcev v črnomaljski občini - Rešeno stanovanjsko vprašanje — Še vedno premalo denarja za priznavalnine Stanovanjsko politiko na vajeti Skrb za lepšo podobo mesta Hortikulturno društvo si prizadeva za lepše okolje Stanovanjsko politiko v občini je treba oblikovati v samoupravni stanovanjski skupno* — Komunalno vprašanje je neločljivo povezano s stanovanjskim V metliški občini je stanovanjsko vprašanje oziroma vprašanje stanovanjske in komunalne problematike sploh eno bolj perečih. Na tem področju so v zadnjih letih sicer naredili precej, vendar akcije niso bile vedno dovolj usklajene, preveč je bilo tako imenovanega sprotnega reševanja, zanemarjali pa so celotno rešitev tega bolečega in težkega vprašanja. V zadnjih letih, od 1973 naprej, je bilo vsako leto zgrajenih precej dmžbenih stanovanj, v nekaterih letih tudi po 36, kar je za tako majhno občino gotovo lep uspeh. Še vedno pa so potrebe po stanovanjih precej večje od možnosti. Letos je na primer kar 37 prosilcev za solidarnostna stanovanja. Najbolj tare Metliko dejstvo, da v mestu skoraj ni urejenih komunalnih zemljišč in praktično ni možna ne individualna ne družbena gradnja. V takem položaju se seveda pojavljajo primeri ode-ruštva, ko zasebniki navijajo cene za po vseh merilih neustrezna stanovanja. Na zadnjem posvetu o stanovanjskem gospodarstvu v občini so se zavzeli, da mora stanovanjska skupnost postati glavni in najpomembnejši dejavnik stanovanjske politike. Do sedaj je bila namreč ta skupnost večkrat porinjena ob stran, zlasti ko je šlo za iskanje ustreznih lokacij, za izdelavo projektov in ne nazadnje za določanje cen. Zadnji čas je, da vsi dejavniki, ki vplivajo na stanovanjsko ZANIMANJE ZA KONGRES V počastitev VIII. kongresa ZKS so v Metliki 31. marca v matični knjižnici odprli razstavo družboslovne in marksistične literature. Prvi dan kongresa, 3. aprila, so se na zborih delavcev zbrali zaposleni v „Beti“ in Novoteksu in poslali pozdravni brzojavki udeležencem kongresa. Pozdravno pismo so poslali tudi pionirji, mladinci in delavci metliške osnovne šole. Metlika je bila med kongresom lepo okrašena in občane je zelo zanimalo delo kongresa in njegovi zaključki. gospodarstvo v občini, spij jmejo stanovanjsko skupno kot enakopravnega, če ne cel močnejšega, bolj odločilni partnerja. Predvsem mora novanjska skupnost po. mesto usklajevanja in dogova janja med izvajalci in uporabi11 ki. Seveda se tu postavlja vrsta vprašanj, ki jih bo tre čimprej rešiti: tesnejša povednost stanovanjske in komunali1* N( problematike, prehod ? ekonomske stanarine, bfl usmerjena družbena gradu]1 novelizacija urbanistični načrta mesta, prispevek ob^ nov pri reševanju njihovegastf novanjskega vprašanja itd. LETNA KONFERENCA UPOKOJENCEV Društvo upokojencev iz Metjj? bosimelo v nedeljo, 16. aprila, o6 ’ uri v sejni sobi občinske skupi” letno konferenco. Društvo , , šteje 464 članov, na konferenci? bodo pregledali svoje delo v P* teklem obdobju in se pogovori^ delu društva v letošnjem letu. C*r! društva, ki za letos še niso pl3 članarine, lahko to obveznost op vijo vsak torek in četrtek v dru^j ni pisarni, Kolodvorska 1. Metliško hortikulturno društvo je bilo ustanovljeno pred tremi leti. V začetku je imelo 185 članov, sedaj pa jih šteje več kot 200. „Naša poglavitna dejavnost je skrb za čim lepše okolje,“ je povedal predsednik društva Lovro Ribič. „Lahko rečem, da smo v teh treh letih že marsikaj naredili; prav zasluga društva je, da so naši meščani precej spremenili svoj odnos do okolja. Še vedno pa nam pri skrbi za lepo in urejeno okolje težave povzročajo avtomobilisti, Id zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov, marsikdaj pa le zaradi svoje malomarnosti ali zato, ker se jim ne ljubi stopiti peš nekaj korakov, avtomobile parkirajo, kjer jim je najbolj prikladno, in jim prav nič mar, če je to zelenica." Čeprav bi človek pričakoval, da bodo člani hortikulturnega društva v glavnem ženske, je v metliškem tudi precej moških, ki imajo veliko veselje z gojenjem rož, sadnega in okrasnega drevja in grmičevja. Ribič je na primer upokojeni oficir, vendar je „vrtnaijenje“ že od mladosti njegova velika ljubezen. „Vsako leto društvo priredi več izletov, na katerih si ogledamo poleg drugih zanimivosti in lepot tudi dosežke na hortikulturnem področju širom po Slovenci. Za letos načrtujemo izlet na Koroško, ogledali si bomo Kozaro, nato savinjski gaj, udeležili pa se bomo tudi vinske trgatve na Štajerskem." Gotovo so zelo koristna za vse člane zanimiva predavanja vrhunskih slovenskih strokovnjakov. ..Predavanja in izleti so tudi najboljša priložnost, da se člani pogovorimo, izmenjamo izkušnje, saj imamo občni zbor le na vsaki dve leti. Dobre odnose ima društvo tudi z Beti in Kometom, zelo nam pomaga metliška KZ, ki za naše člane nabavlja razne sadike in semena. Koliko pomeni naše društvo za lepše in prijetnejše okolje, pove tudi podatek, da so naši člani v treh letih kupili več kot 4.000 sadik sadnega in okrasnega drevja in grmičevja," je našteval Ribič, ki je tudi neumoren organizator in si res prizadeva, da bi društvo doseglo še več uspehov v prizadevanjih za lepšo podobo Metlike. A. B. TRIKON - novi proizvodni hali Trikona Kočevje že dela pletilnica in konfekcija pletilnice (na '’v kratkem pa se bodo sem vselili še drugi oddelki oz. obrati. (Foto: J. Primc) d# neg3 ,bi» i sta- ;a s0 ob^' 0* sedi ci f1 lili' C* la^ op1’’ jštV Trikon je spet na zeleni veji po izvedenem sanacijskem programu uspešno zaključili minulo poslovno leto ^nn£°"’ tovarna pletenin in feti?« -ie’ ie vključil poslovno ^ J975 s 5,910.000 din izgu->n’, JP^em polletju 1976 pa je vj®*3 »guba še 4,018.000 din Po uspešno izvajanem ^ delu sanacijskega načrta "ain • ®eltl P°**etju 1976 zgubo dCjpJ znižali za nad 2 milijona so» i?V’ Poslovno leto 1977 pa ^jučili že uspešno. ?I'*con za*^ v težave in ko je itjij, Cltno; da se sam ne bo rešil iz Ulj’Je °bčinska skupščina imeno-Ht®?se'3en odbor za pomoč, pri 1 evanju sanacijskega programa d[ p ftn H "i K & & i i* S liK° t ter pri izvedbi dolgoročne sanacije. Ta odbor je ugotovil, da so Trikonu najbolj potrebni dobri strokovni ljudje pa tudi novi, sodobni prostori, ki bodo omogočili uvedbo sodobne tehnologije in organizacije dela. Druge poti ni bilo, saj bi z likvidacijo Trikona ostalo brez dela 340 žensk, ki jih ne bi mogli zaposliti drugod. Sanacija je zahtevala seveda precejšnja investicijska vlaganja, ki jih je Trikon opravil s pomočjo posojil občinskega in republiškega sklada skupn ih rezerv ter kočevske poslovne enote Ljubljanske banke. Nova proizvodna hala je že zgrajena in nekateri oddelki v njej že delajo. V kratkem, se pravi še v tem četrtletju, bodo v njej začeli delati v vsem razmahu. Nova investicija seveda na lanski uspeh ni vplivala, ker novih prostorov še niso uporabljali. Prvi rezultati se bodo pokazali letos. Vendar bo treba tudi v bodoče gospodariti preudarno in odgovorno, saj bo treba odplačevati posojila, ki so jih dobili za investicije. J.P MARKSISTIČNE ^■KATUre - Ob kongresu Vo ® \ Kočevju odprli razsta-ITas^ , stične literature v lani ra fotografiji) in v Teksti-HanL, P?”ek°d so podelili priz-1,Vcem tnim Part^m de-iijalj ’ * zborovanj pa so po-Pozdravne brzojavke "gfesu.(Foto: Primc) grobne iz § SŠ® »“"poskSK kloni športne naprave, ^ h-To Početij*,karjim Pride P°d S|y.J*jsi varp^ Pr®sega vse meje, saj H^*jo tudi Pted- nasilneži. w ^ tega ? mimoidoče. Prebi- «3em ohl0."08 mesta se bodo fen!'1 v Kn?1-1 za P°moč drugam, C" ®VjanfnT w bi bil Se. *6kei da s* Mogoče bo spet jo ® razumemo mladine. parw?u?lemo! Mladini smo "gladin1!1 5P°.rtni center, ki ga *ja ne k s Pr*^om in kulturno h^^®bomo pa dopuščali, da POLNA DVORANA - Dvorana Šeškovega doma je bila ob zadnjih lutkovnih predstavah vedno polna. Mladi gledalci so sodelovali z lutkami, jim odgovarjali na vprašanja in dobrim pomagali iz težav. (Foto: J. Primc) Lutke se ne dajo pregnati Od 2. do 6. aprila so se na odru Šeškovega doma vrstile lutkovne igrice. Tako je Lutkovno gledališče Kočevje naj Kočevja Lov za materialnimi dobrinami ni zamoril lutkarstva, ker se otrok pač ne da prehitro speljati iz sveta domišljije lepše praznovalo 30—letnico svojega obstoja oziroma delovanja lutkarstva na Kočevskem. Velika dvorana Šeškovega doma je bila skoraj premajhna, saj so morali mnogi mladi in starejši gledalci spremljati igrice stoje. Za uvod je spregovoril predsednik ZKO Mij Plut, ki je tudi podelil priznanje in nagrado ZKO in kulturne sekcije Kočevje neutrudnemu lutkarskemu delavcu, organizatorju in mentoiju Matiji Gladu. Od ustanovitve lutkarskega gledališča v Kočevju do danes so naštudirali nad 40 lutkovnih igric in vsako igrali 10-krat ali celo večkrat. Gostovali so v večjih krajih v občini in izven nje, celo v oddaljenem pobratenem Prokuplju v Srbiji. Udeležili pa so se tudi republiških srečanj lutkarjev v Ljubljani, Velenju, Sodražici, Novem mestu, Sevnici in Kočevju. s ^JPrejblatno P«t ia »ttato i^enjem m pes-4vt°mnkP«J0 asfaltiramo in se več*, kadi. Jfrej cp® v Kočevju, pa smo Jjih^.arfakirk^tem te P°s,di s peskom, ™ blatom, pa ytojnobili lepo kadi. ga bo manjši del zdolgočasene mladine med nočnimi pohajkovanji uničeval. PAPIR ZA ZDRAVJE - Akcija nabiranja starega papirja in lepenke je dobro uspela. Organiziral jo je občinski odbor Rdečega križa Kočevje 3. in 4. aprila. Sodelovala je predvsem šolska mladina. Vendar bi bilo prihodnjič zaželjeno večje sodelovanje krajanov. Starega papirja je še na pretek, saj so mestne ulice nasmetene z vsem mogočim papirjem in vrečkami. PRAKTIČNI IZPIT-Voznik rdečega osebnega avtomobila, še golobrad, je bil verjetno prepričan, da se njemu na vožnji ne more nič pripetiti, saj ima vozniški izpit. To je pa bilo očividno premalo, saj je treba znati tudi voziti! V sredo je pridrvel z glavne ceste mimo kavarne. Na ovinku proti NAMI ga je zaradi pretirane hitrosti vrglo s ceste v kol mladega drevesca. Od tam ga je vrglo nazaj na cesto, robnik pa ga je odbil zopet nazaj na zelenico. Sreča je bila, da voznik ni bil poškodovan, zato pa je bila bolj pločevina. Zdaj je naredil praktični izpit brez komisije. V bodoče bo že vedel, kako se na tem ovinku vozi. SLABA ZVEZA - Telefonsko zvezo z Novim mestom težko dobiš. Vrtiš in vrtiš,a je vse zaman. Skoraj bi dobil prej dvanajstico na športni stavi kakor pa zvezo z Novim mestom, posebno še kadar je nujno. PRIZNANJE LUTKARJU - Ob 30-4etnid lutkarstva na Kočevskem je prejel priznanje ZKO Matija Glad (levo), ki je najbolj zaslužen za razvoj lutkarstva na Kočevskem. (Foto: J. Primc) Načrt mladih: kultura, delo, šport Letos več delovnih akcij — Novi predsednik Miran Andoljšek Šele leto in polje minilo od ustanovitve osnovne organizacije ZSM Ribnica, a so se že pokazali uspehi organiziranega dela pa tudi nekatere pomanjkljivosti. Tako šteje ta, največja osnovna organizacija kar okoli 1000 članov, žal pa aktivno delale nekaj mladincev, medtem ko ostali bolj spremljajo delo organizacije, Zaradi tega so Oklenili, da bodo poiskali take oblike dela, ki bodo pritegnele čimveč mladih. Doslej je bila ta organizacija nosilec raznih kulturnih in športnih prireditev, sodelovala pa je tudi na vseh pomembnih proslavah. Tudi v novem delovnem načrtu so dah poudarek kulturi oziroma svoji kulturni sekciji. Zdaj pripravljajo igro „Bosa pojdiva”. Nadaljevali bodo tudi s kvizi, ki bodo vsak drugi mesec. Na njih bodo tekmovalci odgovarjali na vprašanja o raznih sodobnih zadevah. V tekmovanje bodo vključili mladinske ekipe iz vse občine. Ribniški mladinci bodo v kratkem pomagali pri nadaljnjem urejanju okolice ribniškega vrtca. Skupaj z drugimi mladinci iz vse občine pa bodo urejali KDO NAJ POPRAVLJA DOM? Streha stavbe v Sušju, v kateri sla trgovina in kulturni dom, pušča. KUD Ivan Prijatelj vprašuje, kdo naj bi dom vzdrževal, saj pušča streha prav nad tistim delom,kije namenjen kulturnikom. Dobili so odgovor, da bi kakšno opeko lahko zamenjali krajani sami, medtem pa sc bo našla rašitev. Vsekakor trgovina KZ vsega doma ne more vzdrževati, saj ima na mesec le okoli 100 do 120.000 din prometa. Cesta za Poljane Spomeniško varstvo še ni reklo zadnje besede Čeprav je v glavnem vse pripravljeno za gradnjo ceste Ortnek—Velike Poljane v ribniški občini, se dela še niso začela. Spomeniško varstvo namreč še ni dalo pristanka, da bi lahko podrli nekatere že popolnoma propadle objekte nekdanjega ortneškega gradu, ki so prav na trasi nove ceste. Poljanci zato negodujejo, češ: »Spomeniško varstvo objektov ni videlo, ko bi se jih še dalo ohraniti, zdaj, ko so popolnoma propadli in je mšenje edina rešitev, pa tako zavzemanje zanje!" Z gradnjo te ceste, dolge 960 m, bi morali po načrtih začeti že lani in jo tudi urediti v makadamski izvedbi. Stara cesta ima vzpone tudi do 20 odstotkov, zato pozimi tu ni možen noben promet Na novi cesti bo znašal največji vzpon 10-odst. Cesta bo zgrajena najprej v makadamski izvedbi; ko bo pa denar, jo bodo še asfaltirali. M. GLAVONJIC Spet po gobe Ribniški gobarji se pripravljajo na novo sezono igrišča za 33. športno prvenstvo JLA; sodelovali bodo na mladinski delovni akciji „Slemena 78”, ki bo od 25. junija do 15. julija; letos bodo prvič sodelovali na republiški delovni akciji „Kožbana”, in sicer od 16.julija do 5. avgusta. Tudi športna sekcija bo imela veliko dela, saj se mladi radi ukvarjajo s športom. Minulo zi- Pozabljen dogovor Denar za cesto bo Delegat KS Velike Poljane je na zadnji seji občinske skupščine Ribnica vprašal, kdaj bo njihova KS dobila iz sredstev sedanjega prispevka še preosta-llih 140.000din, saj bi jim po razporedu pripadalo 280.000 din, dobili pa so le polovico. Ta denar bi uporavili za gradnjo ceste na Velike Poljane. Dobil je odgovor, da te zadeve urejajo KS in ne občinska skupščina. V prvem letu tega samoprispevka je bilo tudi dogovorjeno, da dobe Velike Poljane 140.000 din v „prvi rundi“ in da se zato odpovedo preostalim 140.000 din na račun dejstva, da bo pač denar čez 4 do 5 let manj vreden. Poljanci so se takrat s ttem strinjali. V odgovoru je bilo nadalje pojasnjeno, da bo KS Velike Poljane kljub takemu dogovoru dobila še preostalih 140.000 din, in sicer že ta mesec ah v maju, vsekakor pa pred iztekom sedanjega samoprispevka. Do spremembe odločitve je prišlo prav zaradi gradnje nove ceste na Velike Poljane. j p mo so prvič organizirali smučarske skoke na skakalnici v Mali gori. Športna tekmovanja bodo organizirali vse leto. Pred kratkim so izbrali novo vodstvo osnovne organizacije ZSM. Predsednik je Miran Andoljšek, tajnica pa Mira Anzeljc. Predsedniki sekcij oz. komisij so: za idejnopolitično vzgojo Miran Novosel, za kulturo Mirjam Klemenc, za šport pa Tone Sobar. Za predsednika občinske konference ZSM so predlagali Albina Mikuliča, za tajnika pa Vojka Stanflja. M.GLAVONJIČ Ali že veš .. .da je moral zaradi nezadostne zasedbe delovnih mest julija lani ribniški miličnik delati povprečno 14 ur na dan, septembra pa 9 ur? .. .da so stanovanjski problemi ribniških miličnikov trenutno rešeni, ne pa delovni, saj noben vodja varnostnega okoliša nima niti svoje pisalne mize? .,. .da so lani naši miličniki zabeležili 170 kršitev javnega reda in miru, predlanskim pa 201 primer, in da je bilo kar 120 kršitev na območju KS Ribnica, 19 v KS Sodražica, 21 v KS Dolenja vas, 3 v KS Loški potok, 4 v KS Slemena in 3 v KS Velike Poljane? .. .da je med temi 170 primeri kar 108 prepirov, kričanj in nedostojnega vedenja, čemur je običajno botroval alkohol? ... da je bilo največ, in sicer 78 kršitev, storjenih v gostinskih lokalih? .. .da je bilo med 228 kršitelji največ, (125) starih nad 25 let, 163 je bilo zaposlenih, 49 pa je povratnikov? .. .da so ribniški miličniki lani zasegli eno pištolo, dve puški, 63 nabojev, 32 trenutnih vžigalnikov, 33 kg eksplozivnih snovi in 17 nabojev za malokalibrsko puško? .. .da so na območju občine lani našli in uničili 30 min iz druge svetovne vojne, 26 različnih nabojev in vojaško puško? PRIVLAČNA REKREACIJA - V domu JLA v Ribnica je več prostorov, ki so namenjeni tudi rekreaciji občanov. Največ jih keglja in igra namizni tenis, na razpolago pa so še biljard, karambol, šah in druge igre ter naprave. (Foto: J. Primc) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI V Ribnici že šest let uspešno deluje Gobarska družina. Organizirala se je iz potrebe po širšem poznavanju gob, ki jih je ob dobri gobarski sezoni obilo vse povsod. Danes deluje v družini 65 članov, med njimi mnogo mladih. Gobarska družina ima predvsem vzgojni in izobraževalni značaj, člane in mladi rod vzgaja v pravilnem odnosu do narave, širi jim znanje o gobah (mikologija), navaja jih na zdravo rekreacijo in druži prijetno s koristnim; prireja predavanja, skupne nabiralne pohode, člani se seznanjajo z vrstami užitnih in strupenih gob, organizirajo posvetovalna srečanja, tekmovanja in razstave. Gobarska družina dobiva širši družbeni značaj, saj zajema v programu, ki so ga sprejeli na nedavnem občnem zboru, samoobrambni, samozaščitni in raziskovalni značaj. Ni naključje, da so člani izrazili željo po vključitvi njihove dejavnosti v samoupravne interesne skupnosti. IRENA JAMNIK STARO PODIRAJO - Pted kratkim so v Ribnici podrli eno najstarejših hiš nasproti gostilne 2ulj,ki je ob prihodu v Ribnico iz ljubljan&e smeri zapirala pogled na novi dom JLA. V kratkem bodo podrli še nekdanje gospodarsko poslopje bivšega KLO med Hotelom Jelko in pošto, kjer bo stala nova trgovska hiša. KAJ S KOZOLCEM? - Na zadnjih dveh sejah občinske skupščine je balo sproženo delegatsko vprašanje o Cenetoven kozolcu, vendar delegat še vedno ni zadovoljen z odgovorom, kar pomeni, da ga bo reševala tudi nova skupščina. Iz Mikuliča, za tajnika pa Vojka Štanflja.še ne, in da ga zato še ne morejo podreti. REŠITEV V KS - Vaščani Otavic niso zadovoljni z vzdrževanjem svoje ceste in so to zadevo posredovali kar občinski skupščini. Dobili so odgovor, naj jo rešujejo vokviru svoje KS. POSTE NI - Poštar ne raznaša več pošte vMakoše, ampak jo pušča kar v Lipovcu. Tako zdravi še nakako pridejo do poštnih pošiljk, bolni pa pa so le polovico. Ta denar bi uporabili za gradnjo ceste na Velike Poljane. RAZLIČNE CENE - Cene enakemu blagu so bile v različnih ribniških trgovinah različne, še bolj pa so se razlikovale od cen v Kočevju in Ljubljani. Zdaj bo Mercator uvedel za blago na svojem območju enotne cene. Take in podobne ]xitožbe dajejo spet vedeti, da so sveti potrošnikov nujni in da jih je treba spet oživiti,oziroma ustanoviti. GREMO V KINO JLA v Ribnici bodo i nji filmi: danes, 13. Fink panteiia”, 15. in i6. aprila ,.Enooki šenf in dama”, 19. in 20. aprila „Reka brez vrnitve”. Matineja 15.in 16.aprila: >rIenis Joplin”. občan vprašuje medved odgovarja — In kakšen odgovor ste dobili na prošnjo, da bi z buldo-zeijem poravnali zemljo, ki sojo uri čiščenju Bistrice nagrmadili nakupe? — Daje treba prej nekaj zadev pismeno izravnati. REŠETO tedensK6le b Četrtek, 13. aprila - Ida Petek, 14. aprila - Justin Sobota, 15. aprila - Helena Nedelja, 16. aprila - Boža Ponedeljek, 17. aprila - Rudi Torek, 18. aprila - Jaka Sreda, 19. aprila - Ema Četrtek, 20. aprila - Hilda LUNINE MENE 15. aprila ob 14. in 55 min.: prvi krajec Trno BRESTANICA: 15. — 16. amer. western ..Vagabundi z Zahoda“ BREŽICE: 14. — 15. franc, barvni film „Judo in karate" 16. - 17. japonski barvni film „King-Kong“, 18. — 19. ital. barvni film „Dvoje nezlomljivih" KRŠKO: 15. - 16. amer. film „Hudičev pogon", 19. - 20. amer. film,.Peklenski stolp" MIRNA: 15. 4. „Spopad v jetni-šnici" MOKRONOG: 15. - 16. amer. film „Frankestein junior" NOVO MESTO: 14.-17. danski erotični film „Hopla v postelji", 18. - 20. nemška barvna drama poizkus pobega" RIBNICA: 15. — 16. amer. barvni film ..Ljubezenska zgodba Gebl in Lombarda" TREBNJE: 15. - 16. gangsterski film ..Barsolino in ekipa", 19. 4. avanturistični film „Karibo s Severa" SLUŽBO DOBI V SLUŽBO SPREJMEMO mlado dekle za pomoč v kuhinji. Stanovanje in hrana v hiši, ostalo po dogovoru. Ivan Rekar, gostilna, Kranj, Zasavska 3. STANOVANJA ODDAM sobo enemu dekletu. Bra-čika, Got na vas 40. DEKLE išče opremljeno sobo. Ponudbe na telefon 23-336. ZAKONSKI PAR z otrokom išče enoinpolsobno stanovanje na relaciji Krško-Brežice. Naslov v upravi lista (1347/78). V ŠENTJERNEJU ali bližnji okolici nujno potrebujem sobo in kuhinjo. Nudim lepo nagrado tistemu, ki mi omogoči najti zaželeno. Naslov v upravi lista ali na telefon 22-125 (1350/78). Motorna vozila PRODAM R 4, letnik 1974-75, lah ko na posojilo, delno gotovina. Kastelic, Šentjošt 19, Stopiče. PRODAM osebni avto Wartburg karavan, letnik 1974. Naslov v upra- vi Usta (1299/78). PRODAM dobro ohranjeno „lado“. Zoran, Trdinova 5 c, Novo mesto, telefon 21-747. ZASTAVO 125 P, staro 5 mesecev, v garanciji, prodam. Alojz Lukšič, Mali Slatnik 35/A, Novo mesto. NEMŠKI TRAKTOR Eicher Kenigs Tiger 35 KM, letnik 62, v zelo dobrem stanju, prodam ali zamenjam za V\V Bus enake e vrednosti Stane Željko, Gornji Suhor 5, 68331 Suhor. PRODAM zastavo 750, letnik 68, nov tip, registriran do januarja 1979. Anton Novak, Loka 22, Šentjernej. PRODAM traktor Deutz 40 KM s kosilnico in kabino Leopold Komljanec, Malo Mrašcvo 16, Podbočje. PRODAM FORD TAUNUS 12 M, letnik 67, neregistriran. Informacije vsak dan od 15. do 18. ure. Vukšinič Kristanova 28. MAZDO 1500 de Luxe, prodam. Na Tratah 17, Novo mesto. PRODAM moped T 12 (tri prestave). Ludvik Strajnar, Trebnje, Cesta Gubčeve brigade 1 b. PRODAM dobro ohranjen osebni avto Zastava 101, letnik 1972. Vprašajte: Novo mesto, C. K Staneta 13/II-desno, od 15. do 17. ure. UGODNO prodam dobro ohranjen mercedes 406 D, keson 4 x 2 m s cerado, ali menjam za kiper (vsaj 7 ton). Boris Udovič Cegelnica 22, Novo mesto, telefon 23-529. PRODAM osebni avto Simco 1100, letnik 1973, karamboliran prednji deL Franc Kržičnik, Ljubljanska 15, Kostanjevica na Krki PRODAM poltovorni avto Zastavo 620, 2 toni Ivan Vovko, Brezje 1, Ratež, Brusnice. POCENI PRODAM zastavo 1300, letnik 1968, lahko tudi na industrijski ček. Naslov v upravi lista (1338/78). ZASTAVO 750 L, letnik 1973, pro -dam. Alojz Dornik, Drnovo 34 pri Krškem. ZASTAVO 1300, letnik 1971, prodam Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Rado Sumrak, Pišece 21, Pišece. PRODAM osebni avto VW 1300, letnik 1 970. Ogled možen v četrtek, petek in soboto v popoldanskem času. Žabja vas 36, Novo mesto. PRODAM avto NSU 1200 in črno beli televizor. Informacije na telefon 23-651 od 16. do, 19. ure UGODNO prodam 126 P. Informacije po telefonu 22-650. PRODAM NSU TTS po ugodni ceni Avsec, Pod Trško goro 31, Novo mesto. PRODAM osebni avte opel ascona 1600, letnik 1972. Peter Perdec, Dilančeva 11, Novo mesto. PRODAM fiat 750, letnik 1974. Matija Blatnik, Dobindol 8, Uršna ZASTAVO 1300 prodam ali zamenjam za zastavo 750, leto izdelave 72-73 v zelo dobrem stanju, reg. do septembra. Anica Gruden, Črmošnjice 3, Stopiče. PRODAM FIAT 126 P in fiat 1100 R. Jože Češek, Armeško 30, Bres-t či n i cii PRODAM fiat 750, letnik 71 registriran do januarja 1979. Nov je Frvi blatnik, pragi in gume. Cena 4.000,00 din. Pr,odam tudi traktor Kramer s koso. Jože Dornik, Kostanjevica na Krki Gorenjska 12. PRODAM AMI 8, karambolirana leva prednja stran Ogled vsako popoldne. Jožica Kovač, Kočevje, Turjaška 4. UGODNO prodam VW 1200, starejši letnik, motor 1973, neregistriran. Franc Ucman, Na Tratah 17, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen Z 750, letnik 71, registriran do 12. 2. 79, prevoženih 38.879 km ter moped na štiri prestave, star eno leto. Anton Grubar Šentjernej 61. UGODNO prodam dobro ohranjeno lado 72 standard. Skočaj, Levstikova 16, Brežice, telefon 72-326. PRODAM osebni avto Zaporožec, letnik 75, registriran za vse leto, prevoženih 32.000 km. Telefon 76-522 popoldne. UGODNO prodam osebni avto Opel kadet karavan, letnik 66. Telefon 76-073 popoldne. PRODAM LADO, letnik 73, dobro ohranjeno. Naslov v upravi lista (1367/78). PRODAM volkswagen, starejši letnik, registriran do 2. 4. i1979. Ro-gerča vas 98. PRODAM tomos APN 4, predelan. Milan Modic, Trdinova 49, Novo mesto. PRODAM škodo, letnik 1974. Tramte, Dobrava 50, Škocjan. PRODAM NSU 1200, letnik 1971. Debevc, Majde Šilc 22, Novo mesto. PRODAM 125 PZ, letnik december 1974, registriran do decembra 1978, v odličnem stanju. Andrej Abram, Prekopa 12, Kostanjevica. PRODAM zastavo 101 lux letnik 1977. Igor Šuln, Jerebova 20, telefon 23-177. PRODAM skoraj novo 101 L. DoL Kamence 27. PRODAM rezervne dele za ford tau-nus, letnik 1966. Telefon (068) 81-610. PRODAM UGODNO prodam 12,13,14, 15 in 16-colske gumi vozove. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana - Rakov pik. PRODAM malo rabljen obračalnik Maraton 140 za BCS. Jože Škrbec, Male Brusnice 6. PRODAM skoraj nov gumi voz (16-colski), težak, za traktor. Anton Vidmar, Škrjanče 7, Novo mesto. PRODAM kosilnico BCS 127 z vozičkom. Jože Turk, Drama 17, Šentjernej. PRODAM diatonično harmoniko CFB in klavirsko 120-basno, Wel-tmeister. DoL Težka voda 21, Stopiče. PRODAM kombinirano omaro, šivalni stroj Bagat in hladilnik. Zoran, Trdinova 5 c, Novo mesto, telefon 21-747. PRODAM malo rabljeno diatonično harmoniko Bc, Es, As. Kotnik, Gubčeva 12, Trebnje PRODAM tovorno prikolico za osebni avto. Hodnik, Gor. Brezovica 41, Šentjernej. PRODAM borove in smrekove plohe, delno suhe. Naslov v upravi lista (1319/78). PRODAM kompletno dnevno sobo z dyema kavčema po zelo ugodni ceni Miha Baškovič Pot na Gorjance 5, Novo mesto. PRODAM fotelje-ležišča, raztegljivo kuhinjsko mizo, 4 stole, 2 lestenca in dve preprogi Adam, Valantiče vo 16. PRODAM zložljiv kavč. Informacije vsako popoldne. Šolska 4 a, Novo mesto. SMREKOV in hrastov les na rastilu prodam v gozdu, v neposredni bližini Črnomlja. Naslov v upravi lista (1330/78). POCENI prodam mizarski skobelni stroj s cirkularjem in vrtalno napravo. Ogled možen vsak dan. Anton Golob, Selo 3 pri Šentjerneju. PRODAM dobro ohranjen stroj za izdelovanje strešne opeke. Telefon (068) 81-610. PRODAM zibelko. Naslov v upravi lista (1344/78). , PRODAM 2000 kg dobrega sena. Brudar, Gotna vas 2. PRODAM dvobrazdni plug Slavonac in kosilnico za traktor. Sevno 8, Otočec. PO UGODNI ceni prodam večjo količino orehovih sadik plemenite 3-letnc sorte. Janez Sepec, Stara gora 7 Mirna. POCENI prodam več kosov rabljenega pohištva. Cesta herojev 33/a, Novo mesto. POCENI prodam 6-7 m3 rabljenih smrekovih plohov in desk za betoniranje plošče ter 100 kosov lesenih podpor, vse dobro ohranjene). Telefon (068) 81-610. KUPIM KUPIM leseno montažno garažo. Nadu, Bršlin 42, blok. KUPIMO novejšo stanovanjsko hišo, lahko tudi večje vrednosti Gotovina takoj. Naslov v upravi lista (1378/78). POSEST V BLIŽINI Dolenjskih Toplic prodam gradbeno parcelo z lokacijsko dokumentacijo. Godnjavec, Gor. Gradišče, Dol Toplice. PRODAM novejšo, takoj vseljivo hišo s 40 ari vrta v Metliki Naslov v upravi lista (1303/78). UPOKOJENKA prodaja posestvo, prim erno za vikend, poleg Kolpe. Naslov v upravi lista (1305/78). NOVO enonadstropno hišo z lokalom v centru Krškega prodam pod ugodnimi pogoji takoj, vseljivo v 2 do 3 letih. Stane Lavri-nšek, Krško, telefon (068) 71-278. PRODAM manjše posestvo blizu Krmelja. Lep sončna lega, cena c ca 30 milijonov starih dinarjev. Ogled v Vrtačah, Jelovec 1. PRODAM mlad vinograd (15 arov) na žici in zidanico z inventarjem blizu Novega mesta najboljšemu ponudniku. Elektrika in voda na parceli. Dostop z avtomobilom. Naslov v upravi lista ali telefon (061) 41-458. (1348/78) PRODAM dve njivi, ki sta lahko tudi travnik. Jančar - Mikec, Mali Slatnik 20. RAZNO POROČNI PRSTANI! - K moderni obleki sodoben nakit! Dobite ga po naročilu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! FANT, ljubitelj narodno-zabavne glasbe si želi sodelovanje v ansamblu. Naslov v upravi lista ali tele- fon 22-125.(1349/78) OPRAVIČILO OPRAVIČUJEMO se ANICI PUNGERČAR in sinčku MARJAN-ČKU, ker nista bila imenovana v čestitki iz prejšnje številke Dolenjskega lista. mmsm DRAGEMU atu FRANCU ŠENICI iz Diganjih sel pri Straži vse najlepše za njegov 89. rojstni dan in še m nogo let želijo njegovi sinovi z ženami in hčerke z možmi Vnučki in pravnučki mu pošiljajo poljubčke. Mamo pa lepo pozdravljajo. PLEMENITI mami in stari mami MARIJI REBOLJ iz Metlike za 85. rojstni dan iskreno čestitamo; Slavica, Ivan in Dragica z družinami: DRAGIM staršem MARIJI in IVANU ŠKRINJARJEVIMA ob 25-letnici skupnega življenja želijo mnogo sreče in zdravja hčerka Anica z možem Francem in malo Katjo, hčerka Nežka z možem Jožetom. sin Janez in obe mami DRAGEMU in nadvse ljubljenemu možu in očku TONIJU REDKU iz Potočne vasi za 25. pomlad vse lepo! Zena Marjanca in sinček Uroš. BARBARA ČEMAS, Zaje 2, Vinica, prepovedujem košnjo, pašo kokoši in živine, vožnjo in hojo po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. FANIKA LAVRIHA Grm 1, Trebnje, opozarjam Jožefo Gorenc iz Rihpovca pri Trebnjem, ker je širila o meni neresnične besede v Grma Njen sin Janez Gorenc ni šel od hiše Golobovih iz Birčne vasi 28 zaradi mene, ampak zaradi besed, ki jih je govoril o Silvu Lavrihi Zato hočem, da se mi za neresnične besede, ki jih govori Jožefa Gorenc, opravičiti v naslednjem Dolenjskem listu, ker jo bom drugače po kratkem postopku sodno preganjala. ANTON MARTINČIČ, Vrbovce 10, preklicujem žaljive besede, izrečene o Karlu Piletiču iz DoL Stare vasi, in se mu zahvaljujem za oprostitev. PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih izrekla o Nadi Butala. Julijana Kerč Na Obrh 4, Metli- ItcL LUDVIK MAKŠE, Rdeči kal 15, Dobrnič, prepovedujem odmetavanje smeti na travniku v Gor. Globodolu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjaL STRANKE obveščamo, da se bomo preselili iz frizerskega satena na Goliovem trgu 12 v nove prostore na ulico Cankarjeve brigade 15. Z delom pričnemo 18. aprila 1978. Dragica Ratajec, Trebnje. STRANKE obveščam, da bom odprla salon na Mestnih njivah. Delati pričnem 18. aprila 1978. Majda Novak, Koštialova 8, Novo mesto. & ssiittsm ZAHVALJUJEM se šefu nevrološkega oddelka splošne bolnice Novo mesto dr. Debeljuhu, dr. Bošnjaku, dr. Lucu in dr. Lapajnctu za uspešno zdravljenje ter vsem medicinskim sestram in ostalemu strežnemu osebju za vso skrb in nego v času m ojega zdravljenja na tem oddelku. Hvaležni pacient ANTON POLC, Maistrova 8, Novo mesto iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii ARTIČE — 30. marca je bil v Artičah osnovnošolski turnir v rokometu. Nastopili so domači igralci, Brežičani in igralci iz Pišec. Rezultati: Artiče — Pišece — Brežice 1:20 in Artiče - Brežice 13:11. (J. S.) ZAHVALA V 45. letu nas je za vedno.zapustil naš dragi brat in stric VINKO PIRC iz Vel. Podljubna Najtopleje sc zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin in ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala darovalcem cvetja in vencev, podjetjem GG Novo mesto, godbi iz Novega mesta, pevcem iz Ruperč vrha, govornikoma ob odprtem grobu, Kristini Škufca in Juretu Kramplju ter zdravniškemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto. Žalujoči: sestre in brat z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 66. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš.dobri mož, oče in stari oče STIPE DIDOVIČ borec NOB, upokojenec Podreber 13, Semič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Lukljevim in Duhanovim ter Žanu Sepaherju za poslovilne besede. Najlepša hvala kolektivu Iskre Semič, IMV Semič in ZB za podarjene vence, godbi iz Črnomlja za spremstvo na zadnji poti, gasilcem iz Strekljevca in vsem, ki ste pokojniku podarili vence in cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala lepa župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Matilda, sinovi Ivan, Štefan, Darko, Lojz z družinami in Slavko ter hčerke Roza, Anica, Vida z družinami, hčerka Marica z Martinco, Olga z Maijanco ter drugo sorodstvo Semič, dne 4. aprila 1978 ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, brata, strica in starega očeta JOŽETA BRODNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, se poslovili od pokojnika, ter ga spremili na zadnji poti. Hvala tudi ZB Bučna vas in Cestnemu podjetju za podarjena venca ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Fani, hčerka Nada in sin Jože z družinama ter drugo sorodstvo V SPOMIN 18. aprila bi minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi, dobri in nepozabni mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ CVELBAR Dobravica, Šentjernej Žalujoči: žena, otroci z družinami in drugo sorodstvo V SPOMIN 28. aprila bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dobri brat in stric FRANC PIRC iz Vel. Podljubna Dnevi in meseci minevajo, mi pa se še vedno ne moremo sprijazniti s tem, da te ni več med nami. Vsi njegovi! DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni oigan upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), B°' IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna na; ročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oZ' ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsak3 nadaljnja beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvO' dov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek-filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi >n tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. DOLENJSKI LIST Št. 15 (1496) - 13. a] ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 73. letu starosti zapustila naša dobra žena, mama, babica, prababica, sestra in teta FRANČIŠKA ŠKRABUT iz Osrečja pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Bovhan, Ančimer in Zupan za nesebično pomoč v težkih trenutkih, dr. Zvonku Kralju in medicinski sestri Dragici Turšič ter kirurškemu oddelku splošne bolnice Novo mesto za požrtvovalnost in pomoč pri lajšanju trpljenja v času bolezni. Zahvaljujemo se tudi tovarni Iskra iz Višnje gore in org. ZB Škocjan za podarjena venca, sestri redovnici Alojziji Grmšek za vso pomoč pri negi ter župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in nam kakorkoli pomagali: Žalujoči: Ivan Blažič in I družina Rukavina v imenu vsega sorodstva Osrečje, Sevno, Zagreb V SPOMIN 17. aprila mineva žalostno leto, odkar nam je umrla naša zlata, nepozabna in plemenita mama \ OLGA ŠKOF iz Novih Lazov Tih in prazen je zdaj dom, kjer smo te nekoč tako radi obiskovali. Vedno nam boš ostala v najlepšem spominu. Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob. Neutolažljivi: Vsi njeni! ZAHVALA Ob bo(eči in prerani izgubi ljubljenega moža, očeta, brata in strica FRANCA VIDETA kovača iz Šentjerneja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam darovali cvetje, nam izrekli sožalje in nam pomagali v tem težkem trenutku. Hvala GD Šentjernej, Mokro polje, Orehovica in Groblje, upokojencem, Sentjemejskemu oktetu, delovnim kolektivom in sodelavcem Iskre in Mercatorja. Zahvaljujemo se župniku za njegove tolažilne besede. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Vsi žalujoči! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete ALOJZIJE LUNDER iz Polja pri Krmelju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali, darovali cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala sosedom za nesebično pomoč. Posebna zahvala dr. Levstiku, dr. Halapiju in dr. Mladenoviču ter ostalemu osebju ambulante Krmelj za zdravljenje in lajšanje bolečin, kolektivu TP Sevnica in LD Tržišče pa za podarjeni venec. Iskrena hvala župniku za lepo opravljeni obred, govorniku za poslovilne besede in pevcem iz Mokronoga za zapete žalostinke. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: hčerka Darinka in sin Stane z družino ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 80. letu starosti nas je 5. aprila 1978 za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in prababica MARIJA BUKOVEC iz Dobindola [e se zahvaljujemo dobrim sosedom in znancem za vsestransko pomoč 'ter vsem za podarjene vence in cvetje. Zahvaljujemo se pevcem društva Dušan Jereb iz Novega mesta in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Ivan, hčerke Marija, Anica, Milka, sinovi Ivan, Slavko, Bojan z družinami ter drugo sorodstvo V SPOMIN 18. aprila bo minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi, dobri in nepozabni mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ CVELBAR Dobravica, Šentjernej Žalujoči: žena, otroci z družinami in drugo sorodstvo or ZAHVALA Ob težki, prerani izgubi dragega očka, srna, brata m strica MARJANA LUNDRA iz Cerovca 6 pri Trebelnem se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli priskočili na pomoč. Posebno se zahvaljujemo za pomoč SGP Pionir TOZD SPO in Iskri TOZD Napajanja. Hvala vsem darovalcem cvetja, župniku za opravljeni obred, govornikoma za poslovilni govor, pevcem in vsem, ki so se od njega poslovili doma ali so ga spremljali na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči: mama, sin Marjanček z mamico, sestri Milka in Darinka, brata Lojze in Tone z družinami ter sestri Ani in Tončka M ZAHVALA V 33. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sm in brat ANTON ŠTEFANlC iz Podzemlja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem, članom DO Iskra Semič, kolektivu Ljubljanske banke Cmo; melj in vsem, ki so darovali cvetje, vence in nam izrekli sožalje. Najlepša hvala članom GD Podzemelj za spremstvo na njegovi zadnji poti, tov. Ivanu Kralju in bivšemu župniku Ilcu za lepe poslovilne besede ter domačemu župniku za opravljeni obred. Iskrena hvala vsem sosedom za vsestransko pomoč, še posebno pa Kristini Križan. Se enkrat hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Žalujoči: mama, brat in sestra z družinama ter drugo sorodstvo Hvala za vašo kri. W ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: 4. aprila: Franc Kobe, Jože Hočevar, Jože Rus, Janez Kužnik, Srečko Jordan, Alojz Pavček, Ivan Kastelic, Miran Jurca in Stanislav Saje, člani Novolesa Straža; Hairik Srupar, član KZ Krka, Novo mesto; Martin Ajdišek, Danilo Natek in Žljko Sašek, člani IMV Novo mesto, Martin Može Franc Tisovec, Anica Tisovec, Martin Avbar, Jože Vrščaj, Janja Koblar in Jože Kinčič, člani Novoteksa, Novo mesto; Alojz Rajši, član Iskre, Novo mesto; Franc Klemenčič in Zvone Rifelj, člana Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Anton Pavliha, član OKP Črnomelj: Alojz Staniša, član Elektrotehne, Novo mesto; Jože Zupančič in Leopold Strbenc, člana Gorenja - Servis; Valentin Tomažič, član IMV Semič; Marjan Gorišek, član Belta, Črnomelj; Jože Smrekar, član Novomontaže, Novo mesto; Tomislav Kocuvan, član Zdravstvenega centra, Novo mesto; Franc Volf, obrtnik iz Črnomlja; Srečko Stangelj, član Interevrope; Rudi Retelj, obrtnik iz Cegelnice; 6. aprila: Angelca Blatnik in dr. Ludvika Baraga-Ziberna, članici Splošne bolnice, Novo mesto; Anton Sajevic, Marija Čolnar, Cilka Pakar, Alojz Primc in Sonja Udovič, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Mihael Zupan, Ana Mlakar, Janez Junc in Franc Gregorčič, člani IMV Novo mesto; Slavka Blažič in Milka Jerčin, članici Laboda, Novo mesto; Marija Ivančič, Marija Dragman, Marjeta Zupančič, Dragica Bobnar,* Danijela Dular, Ivica Karlo in Zvone Pirc, člani Novolesa, Straža; Anton Kaferle, Alojz Kramar in Anton Novak, člani Novoteksa, Novo mesto; Sonja Goje, Lidija Sever, Marija Kovačič, Slavica Femec, Marjeta Krošeli, Katica Vrtin, Breda Breznikar, Marija Rus, Silva Iljaž, Nevenka Gorjanc, Slavka Sterk, Dragica Dular, Vesna Ravbar, Irena 2agar, Danica Oberstar, Branka Robek, Helena Bartolj, Ivanka Muhič, Majda Hrovat, Tatjana Gorenc, Anica Stankovič, Lidija Kožar in Zdenka Gosenca, dijakinje zdravstvene šole, Novo mesto; Jože Junc, član Iskre, Novo mesto. J Sk Zofka kveder HA KMETIH Hii’^e^tro ^ ne> ti boš plačal zame! ^evo olje bi pil, tak sem!“ javk usm^> kaj pa je prišlo vate? “ je kau Dobnik, ki se je bal, da se ne bi vnel ^Prepir. Pisa ^ ovec je le klel in se jezil, gledal >n razjarjeno tolkel ob mizo. se ga je kje, zdaj se pa jezi, kakor bi se oj re? s*la>“ je modroval stari Simen ter niaknil od svojega hudega soseda. ka’j ne sila- Kaj veste vi, kaj so skrbi, Vfato nesreča! Menda mi sam vrag sedi za robantit PaV6"1 Prevze^to ^ajto prekleto!" je pobo*n.e kolni, ne kolni!“ ga je pogovarjal PokUj Zevnikar iz svojega kota ter plašno ^Sedava1 čez mizo. ^°Polrt k* ne klel! Smejam naj se, kajne? ! no j« ne sem poslal pastirja konje past. Rav-k°moim se zleknil na vrtu v senco in oprl nadmf>Ce V tavo’ kar je priletel sosedov hlapec 'n kričal, kako da so vsi križi doli. Pa sem vstal in tekel za njim v našo ogrado, kjer je bil pastir s konji. No in tam je ležal sivec na tleh, Joško pa je javkal zraven za žive in mrtve.“ , „Kaj pa je bilo?“ se je vmešala radovedna krčmarica v pripoved in trla svoj beli predpasnik med prsti. „Kaj če biti!“ je nadaljeval Pavlovec. „Konj si je zlomil nogo, pa smo ga ubili kar na mestu. Imam že srečo, najboljši konj mi mora priti v nič! Če bi se stegnilo ono belo kljuse, bi mi že ne bilo toliko; ali sivec ...! Ob dve sto goldinarjev sem kakor ob krajcar!” „Res, ti imaš že od nekdaj nesrečo pri konjih!" „Povsod! Predlanskim mi je poginila krava, lani dva konja, spomladi trije prašiči, zdaj pa spet ta konj! In ko bi bil še moj!? “ „Čigav neki ko tvoj!“ se je oglasil Grabiša bolj iz radovednosti kakor iz sočutja. „No, od Reicha! Že lani sem vzel tiste konje od tega tovarnarja, prekletega! Pomagati sem si hotel malo z vozarjenjem. Z volmi pa se ne zvozi dosti, prepočasni so. Pa me je Reich dobil nekoč na cesti, ko je šel na lov, in kakor je že sladek, me je nagovoril; pa sva se pomenila, da z volmi ni nič, in rekel mi je, naj grem k Froehlichu, tistemu direktorju, pa sem šeL“ A - a — a! In vzel konje ,pod tistimi imenitnimi pogoji, da jih odslužiš s vozarjenjem? “ se je golasil nekdo. „1 no, da!“ „Jej, jej! Jaz pa sem mislil, da so konji tvoji,“ je zbadal Grabiša. „Od kod pa naj vzamem denar!? Okrog seveda nisem pravil, da konji niso moji; nerodno je, dajati se ljudem v zobe,“ je odgovarjal Pavlovec, ki mu je slivovka razvoz-ljala jezik. „Pa si že kaj odslužil? “ Vraga odslužil! Tri sto dvajset mi je napisal zanju in mi dejal, da jih v enem letu lahko odslužim. Toda kaj, treba ovsa, treba drugih stvari, zaslužek je majhen, pa gre vse za vsakdanje potrebe. No, in potem so mi poginih lani, ko je bila tista kužna bolezen pri živini v naši vasi. Šel sem k Reichu prosit, naj mi kako pomaga, pa mi je spet druge natvezel za drag denar.“ „Koliko pa moraš dati za te? “ „Tri sto in davjset.** „Eh, to je pa res preveč! Sivec je bil še nekaj vreden, ali vendar, tri sto in dvajset! Naravnost ogoljufal te je!“ „Sam vem, da me je. Hujši je kakor Žid, četudi je krščen. Že marsikoga pri nas je spravil na kant in mene spravi tudi.“ „Eh, ne bo take sile, saj imaš vendar lepo premoženje.** „Pa tudi lep dolg!“ „Ej, kakih šest sto goldinarjev tudi še ni toliko!** „Šest sto goldinarjev? ! Ko bi bilo samo toliko! Dva tisoč šest sto in petdeset! E, kedo se bo še ubijal, saj pojde tako vse rakom žvižgat prej ali slej!“ „Dva tisoč ... sveta pomagalka! je zaklical Šimen. „0 sveta Lucija! Dva...!“ je kliknila krčmarica in krčmar je začudeno odprl usta. „1 kaj si pa delal? “ „Tako lepo premoženje!“ „In brez dolga ti je pustil oče!“ „Ha, ha, brez dolga! Ali ste ob pamet! Kaj mislite, da sem sam v petih letih zabil ves denar! Saj vendar delam ko črna živina, zapravljam tudi ne in denarja ne mečem v vodo!“ „Kako pa ...? “ „1 kako! Jaz sem tudi mislil, da ni dolga pri naši hiši, ko sem prevzel takrat, ko so umrli oče. Pa zmotil sem se jako. Ko sem prišel na sodišče na zapuščinsko razpravo, so mi pokazali dolžno pismo, ki so ga izdali moj oče Reichu na dva tisoč goldinarjev." „Oh!“ „Ozlodej!“ „Presneto!“ „ln ti si bil tako neumen, da si dolg priznal? “ se je oglasil krčmar, ki se je nekoliko razumel ra takove stvari. ,,Branil sem se na vse kriplje, a pomagalo ni nič. Pismo je bilo napravljeno pri notarju pred pričami in Reich je pretil, da me bo tožil. Sodnik mi je dejal, da bi ne opravil nič, četudi se branim. In tako sem moral pustiti, da se je Reich vknjižil na moje posestvo za dva tisoč, kaj pa sem hotel!“ „To pa res ni kar tako!“ »Seveda ni! Plačevati moramo obresti, zraven sem pa še vedno v strahu, da me bo tožil nekega lepega dne. Izsekati sem dal že lep kos gozda in kar čutim, kako gre rakovo pot. In zdaj še ta nesreča s konjem! Človek bi se snedel iz jeze.“ „ E, bo že bolje, saj drugim tudi ne padajo cekini iz nebes!“ je poskušal tolažiti krčmar. „Kaj ti! Ti prodajaš lepo tobak in slivovko in točiš brlozgo od kakega vina in denar ti kar sam sili v hišo.“ „Brlozge pa ne točim, da boš vedel! Malo boli pa že lahko paziš, kaj ti prihaja na jezik, če nočeš, da bova prijatelja!** „No, še besede naj tehtam! Sicer pa mi prinesi še eno mero, da bo mir!** In Pavlovec je spet začel kleti in robantiti, da se je kar kresalo. Moj Bog, trudil se je in ubijal od zore do mraka dan na dan, a vse mu je šlo po nesreči. Pridelal je malo, privozil še manj in tako je vse lezlo počasi navzdoL Včasih je posedal doma in s koščkom krede vse popoldne delal račune na beli javorovi mizi. Vselej ga je kar znoj oblival od samih skrbi. „Kaj bo, če bo Reich zahteval plačilo? “ to vprašanje ga je mučilo vedno. Reich je bil tujec. Prišel je od nekod iz Nemčije. V Zavodah je najprvo nakupil mnogo gozda za izsekavanje. Kmetje so mu radi prodajali, ker je plačal vse z gotovim, in on je rad kupoval, ker posestniki sami niso vedeli za vrednost svojih gozdov. Vir volje in tovarištva Med delovnim časom je kovinar, v prostih urah godbenik, vedno pa dosleden in vesten. Tak je Anton Žve-glič s Senovega, ki ga zaradi delavnosti in prizadevnosti cenijo sodelavci v Metalni in tovariši pri godbi Pri Rudniku se je izučil za ključavničarja. Tam je delal do 1972, ko so del rudniških delavcev preusmerili v Metalno. V novem okolju se je pogumno spoprijel z novimi nalogami in izpopolnjeval svoje znanje. S študijem ob delu je dokončal delovodsko šolo strojne smeri, nato pa se je specializiral in tako danes uspešno opravlja delo varilnega inženirja. Ves ta čas je ostal zvest senovski godbi, ki daje polnost njegovemu življenju. Ljubezen do nje je pognala korenine že v otroštvu saj se ji je pridružil, ko je dopolnil enajsto leto. Tako se je navezal nanjo, da je ni stvari, ki bi ga odtrgala od rednih srečanj s tovariši Letos je trideset let, odkar je vstopil v njene vrste. Ponosen je na to obletnico, še bolj pa na jubilej godbe, ki bo julija slavila petdesetletnico obstoja. Štiri leta je že njen predsednik. Leto dni je sam vadil godbo z eno samo željo, da ne bi razpadla. To je bilo obdobje po smrti kapelnika Umeka. Uspešno je nadomestil vrzel in obdržal godbo skupaj, dokler niso dobili sedanjega kapelnika, prof. Janeza Ceglerja, ki je izšel iz godbenega podmladka in se je rad vrnil mednje. „ Godba je kakor magnet,pripoveduje ŽvegBč. ,,Nenehno nas navdušuje in privlači zato smo ji zvesti Nič koliko lepih doživetij nas veže, pa tudi neskončno število trdega dela na vajah krepi te naše vezi Veseli me, da nimamo težav s privabljanjem naraščaja. Pri vzgojnem poslanstvu smo imeli srečno roko. G odba je že od nekdaj širokosrčno sprejemala medse otroke najrevnejših staršev, ki se sami ne bi mogli dokopati do inštru- mentov. Pri godbi pa so jih dobili zastonj, pa ne samo instrumente, ampak tudi 'učitelje in tovariše, ki so jim pomagali utreti prve korake v svet glasbe. Včasih so bili godbeniki samo fizični delavci, zdaj se to spreminja: vanjo se vračajo tudi tisti, ki končajo šole in se tukaj zaposlijo. Kar šest godbenikov je doseglo akademsko izobrazbo v glasbeni stroki Ponosni smo nanje, ko jih srečujemo v Operi, v Filharmoniji, v centralnem domu JLA v Beogradu in v vojaških godbah. Mislim, da nas večina dolguje zahvalo za to ljubezen do glasbe prav pokojnemu kapelniku Umeku, ki nas je znal navdušiti za čudoviti svet glasbe, brez katerega bi bili v življenju za marsikaj prikrajšani Nikoli nam ni bilo nič pretežko. Včasih smo se vozili igrat z lojtrskimi vozovi in z odprtimi tovornjaki daleč naokoli V Posavju smo bili razen ka-pelcev edina godba. Nastopali smo na vseh proslavah, na veselicah in na pogrebih, ob vsakem vremenu, pa nismo bili nikoli slabe volje. Najbolj sem vesel srebrne plakete, ki jo je godba osvojila lani na zaključnem tekmovanju slovenskih godb, ko smo s Tržičani delili prvo mesto in se tako povzpeli v vrh tretje skupine. Zdaj se bomo prijavili za stopnico više, v zahtevnejšo skupino, kar pomeni, da bomo morali veliko delati Za jubilej pripravljamo koncert na Dov-škem. Na to slavje se pripravlja ves kraj. Ljudje živijo z godbo. Včasih so bili z njo povezani samo rudarji, zdaj pa imamo podporne člane v treh delovnih kolektivih, v Rudniku, Metalni in „Lisci“. Ko so senovski rudarji ustanovili godbo, ji je oblast prepovedala politično udejstvovanje, vendar je ravno godba postala kovačnica revolucionarnih idej. To nas navdaja s ponosom. “ JOŽICA TEPPEY I NA STARTU - Minula druga dirka za državno prvenstvo v speedwayu je na obnovljeni krški stadion pritegnila več kot 5000 privržencev tega privlačnega športa. Na sliki sta od leve proti desni Pribovšek (Ljubljana) in Tominac (Smederevska Palanka). (Foto: Marko Klinc) »Usnjeni vragi' spet navdušili Krško: na drugi letošnji dirki domači tekmovalci niso razočarali Na stadionu Matije Gubca v Krškem so se 8. in 9. aprila pomerili naši najboljši sp eedwayisti v drugi dirki za državno prvenstvo v I. in II. ligi. Zmagovalec sobotne tekme je bil domačin Bergant, v I. ligi pa je naslednji dan zmagal lanskoletni državni prvak Vlado Kocuvan iz Gornje ltadgone. Oba sta dosegla najvišje možno število točk — i 5, kar pomeni, da sta zmagala v vseh petih vožnjah. Za njima pa so se uvrstili: v I. ligi je bil 2. Štefan Kekec iz Maribora - 13 točk, 3. Krešo Omerzol Krško -13 točk, 4. Djuro Meten, Prelog -10 točk in 5. Jože Mausar, Krško -10 točk. Jože Zibert, Krško je bil z 9 točkami 7., Bojan Kozmus, prav tako iz Krškega, pa je bil s štirimi točkami trinajsti. V II. ligi je 2. mesto s 14 točkami zasedel Rado Djur-djevič iz Preloga, 3. je bil J'ranc Las-baher, Maribor — 13 točk, 4. Ivan Vrbnjak, Gornja Radgona — 12 točk, 5. Rajko Vališer, Maribor - 10 točk in 6. Jože Mrvič iz Krškega - 10 točk. V uvrstitvi parov sta slavila zmago domačina Omerzel in Mausar s 23 točkami pred Kocuvanom in S molkom iz Gornje Radgone - 18 točk. Kar zadeva pare, bo verjetno za nepoznavalce pravil tega športa zanimivo, da so pari določeni pred začetkom sezone za celo leto vnaprej. Posebna pohvala velja mlademu Krčanu Krešu Omerzelu, ki je kljub poldrugoletni prekinitvi tekmovanj in treningov - bil je namreč na služenju vojaškega roka - zasedel odlično tretje mest o in zato v naslednjih tekmovanjih lahko od njega še veliko pričakujemo. Prireditelji speedway dirk iz Krškega prav tako zaslužijo pohvalo za zares vzorno organizacijo tovrstnih tekmovanj, saj so dobili za lanski evropski polfinale juniorjev pohvalo in priznanje celo na mednarod- PADEL S KOZOLCA IN SF. UBIL 9. 4„ okoli pol asm ■ ure zvečer se je pri krmljei.ju živine smrtno ponesrečil 57-lelni Jože Perc, doma iz Gornjega Leskovca 20 pri Krškem. Perc je šel namreč tistega večera na kozolec po slamo za živino, pri sestopanju pa je tako nesrečno stopil na klin lestve, da mu je spodrsni- lo in je padel. Purcu ni bilo pomoči; mrtev je obležal pod kozolcem. ni športni zvezi F1M. Zato ni čudno, da so Krčani dobili mandat za organizacijo finala svetovnega prvenstva v parih leta 1980. Naslednja prireditev v Krškem bo 28. maja, ko se bodo na srečanju za „Pokal štirih mest" pomerili spe edwayisti iz društev Pocking -ZRN, Debrecin - Madžarska, s Krčani pobratenega Lomiga iz Italije in seveda vozači iz domačega avto-moto društva. M. KLINC ČELNO V TOVORNJAK 24-letni Vladimir Hotko iz Pod-vidja pri Brežicah je 4. maja malo pred deveto uro vozil tovorni avtomobil po magistralni cesti od Radeč proti Krškem. Pri Hotemežu pa je vozilo zaneslo v levo, takrat pa je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom 49-letni Zagrebčan Svetozar Sneg nagajivec Zadnje mesece sneg redno nagaja Lončarjem oziroma Dolcnjevaščanom. Kadar organizirajo večjo prireditev, jo sneg ovira ali celo onemogoči. Tako je pred kratkim kljub uradni pomladi sneg onemogočil pohod v Makošo, ki so ga Dolenje-vaščani organizirali za praznik občine Ribnica. . Zadnja jesen in zima sta bili lepi in sončni, a brž ko so Dolenjevaščani organizirali odkritje spomenika svojemu pesniku Francetu Zbašniku, je zapadel sneg in program za to svečanost so nato namesto pri spomeniku izpeljali v svoji dvorani, ki je na srečo čisto blizu. Celo poleti niso imeli sreče. Ko so 17. septembra lani organizirali posek najdebelejše jelke v gozdu na Turnu, je kljub poletju in sicer lepemu vremenu tik pred svečanostjo začel silovito naletavati sneg. Najbolj je presenetil poletno razpoloženje in oblečene udeležence. Zaradi snega so spet morali občutno skrajšati proslavo. Neprijetnosti Dolenje- vaščanov s snegom gredo že tako daleč, da nekateri pravijo: „Povem ti, kdaj bo sneg, če poveš, za kdaj pripravljajo Dolenjevaščani kakšno proslavo." J. P. RIBNIŠKA SALAMIADA Druga ribniška salamiada, bo jutri, v petek, 14. aprila, v pro štorih hotela Jelka. Otvoritev bo ob 19. uri, nato bo dve uri razstava suhomesnatih izdelkov, ocenjevanje razstavljenih izdelkov in predavanje o novih načinih prekajevanja. Salamiada bo zaključena s podelitvijo priznanj izdelovalcem najbolje ocenjenih suhomesnatih proizvodov in zabavnim srečanjem- Stojačevič. Silovito je sprednji del tovornjaka. trčil V PASJI JAMI UPLENIL MEDVEDA 30. marca ob 21. uri je član lovske družine Draga-Trava Janko Urh v spremstvu Janeza Andoljška po večdnevnem čakanju uplenil lepega, 285 kg težkega medveda, in sicer na preži mrhovišča v Pasji jami za Travo. To je vrhunska trofeja, ki je bila prvič uplenjena v loviščih Dragarske doline, saj česa podobnega še nikoli nismo videli. F. KALlC Še fotosekcija Zveza organizacij tehnične kulture (ZOTK) občine Ribnica združuje AMD, radioklub, društvo za raziskovanje jam in fotosekcijo. Po podpisu samoupravnega sporazuma o financiranju teh dejavnosti, se je v prej vedno prazni blagajni nabralo nekaj denarja. Najprej so z njim nakupili nekaj opreme jamarjem, zdaj pa so se odločili, da bodo pomagali radioklu bu in fotosekciji. Radioklub je po odhodu prejšnjega prizadevnega predsednika zaspal. Tako sploh niso mogli izvesti načrtovanega tečaja za radioamaterje, ker ni bilo prijav. Zdaj so sklenili, da bodo pridobili nove člane predvsem med med mladimi oz. učenci osnovne šole. Na šolarje računa tudi foto sekcija, ki bo dobila prostore za svoje delo najverjetneje v novem domu JLA. M. G-č Graditelji! Imate težave z nabavo in montažo stropnih in stenskih lesenih oblog in stavbnega pohištva? Pokličite telefonsko številko (068) 21-478 ali pa se osebno oglasite pri Ivanu Krajncu v Adamičevi ulici 38 v Novem mestu in vaših problemov bo hitro konec. APRILSKA GOBJA POJEDINA — Jože Novak iz Žabje vasi je prav gotovo med prvim* ki si je letos že privoščil gobjo pojedino: na domačem jedil' niku so bili mavrahi. Novak S ni mogel kaj, da ne bi prvih letošnjih gob prinesel v urednj-štvo. Izdal je tudi gobarsko skr* vnost. Našel jih je pred kratkim ob vratih stare vojašnice v Žabjj vasi. „Več dva litra jih je bilo, je povedal. (Foto: B. Budja) KONČNO SO GA LE ZALOTI Do poslednjega v Hitrotkalu so dobro vedeli, da je Peter Zračnik sposoben delavec, da je vešč najrazličnejših del, in govorilo se je, da so njegove roke vredne zlata. So se pa pričeli pojavljati glasovi, sprva sicer komaj zaznavni, da Peter Zračnik izkorišča svojo nadarjenost za zasebni zaslužek in opravila, in to med delovnim časom. V tem, kakopak, ni bil izjema, kajti na pol slepi in gluhi so vam lahko postregli z informacijo, da si je ne: j hitrotkalskih šefov ometalo prostore novo zgrajenih hiš med šesto in štirinajsto uro, da so podjetniški elektrikarji napeljali žice v vikend direktorja za stike z zunanjim svetom, ter med drugim tudi to, da je pričela teči voda iz pipe direktorja za notranjo ureditev neki delovni petek po malici. Toda na te dogodke so Repičani pozabljali ali pa se niso hoteli obregati vanje, kajti vražje spotakljivo je kaj podobnega očitati direktorjem, ki se lahko hitro užalijo in jo pobrišejo iz delovne organizacije, v kateri zazija potem boleča praznina. Petru Zračniku pa so sledile različne komisije, da bi mu na kraju samem dokazale, kar se je sioer razpravljajo za gostilniškimi šanki, ob večernih urah v stano- vanjih, zadnji čas pa tudi po sestankih odborov. Toda komi sije niso imele uspeha: kadar so med delovnim časom iskale Zračnika doma, je imel le-ta kup prič, da je bil na delovnem mestu. Ce so planili v vikend na Zeleni gori, so našli tam namesto Zračnika prestradanega psa, pri delih na strehi gostilničarja Klobasice pa se prepoznali le njegovo orodje, o Petru Zračniku pa ni nihče od prisotnih vedel niti bescdice. Naključje, sreča ali kdove kaj je hotelo, da je zalotil tovariš sekretar Zračnika, kako je mirno sedel pri frizerju in so mu utrje- vali lasišče, medtem ko so vsi drugi Hitrotkalci vestno opravljali svoje delo. Svetli sekretarjev obraz se je zarežal in iztisnil: „Aha, tu si!“ Odbor za kadre in medsebojna razmerja je razpravljal o sekretarjevi prijavi in škodo-željneži so že trobili okrog, da je Zračniku odklenkalo in da se lahko poslovi od Hitrotkala. Pa ni bilo tako. Peter Zračnik je imel v rokah močan argument, pred katerim so kapitulirali vsi samoupravni akti. Dokazal je namreč, da so mu lasje zrasli med delovnim časom, zato si jih ima pravico med delovnim časom tudi skrajšati. Nihče mu ni mogel dokazati nasprotnega. TONI GASPERIC VAŽNO OBVESTILO SPREMEMBA TELEFONSKIH ŠTEVILK Dne 17. aprila 1978 bomo spremenili začetne telefonske številke vsem telefonskim naročnikom, ki so vključeni v naslednje avtomatske telefonske centrale: CENTRALA TELEFONSKA ŠTEVILKA Stara Nova Brežice 72... 61. Bizeljsko 732... 681. Cerklje ob Krki 734... 691. Dobova 736... 686. Globoko 738... 693. Jesenice na Dolenjskem 730... 695. Kostanjevica na Krki 855... 697. V Brežicah ostanejo nespremenjene zadnje tri številke, v ostalih krajih pa zadnji dve številki. Vse uporabnike telefona prosimo, da upoštevajo te spremembe. Objavljene so tudi v Telefonskem imeniku za leto 1978, ki je pravkar izšel. Podjetje za ptt promet Novo mesto Sl TG 605 SERIJA 70 rps 0 NIZKOPROFILNA GUMi 1 l JEKLENIM PASOM