Izhaja enkrat na mesec. Cena pos. številke 2 Din. Uredništvo: Fran Logar, Celje, Vrvarska ul. 1/11. Rokopisi le na urednika; isti se ne vračajo. - Dopise podpisati in frankirati. DRŽAVNI UPOKOJENEC Upravništvo : Celje, Vrvarska ulica št. 1/11. Oglasi po tarifu. Poštni čekovni račun št. 12.450. Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji. Staroupokojenci ob reviziji uradniškega zakona. Finančni odbor Narodne skupščine bo v kratkem pričel z revilzijo uradniškega zakona, katero je v to določena posebna ■ komisija že izvršila. Finančni odbor bo odločeval 'o usodi starouipokojenicev. Društvo državnih upokojencev za Slovenijo v Mariboru je predložilo svoj čas omenjeni revizijski komisiji posebno spomenico, koje gfaivna točka je bila prošnja-, .da se naj zopet sprejme v uradniški zakon določilo. kakor ga je imiel načrt tega zakona, da. se namreč naj ne dela razlike mied staro-i.n dovoupokajenei. V koliko se je ozirala revizijska komisija na naše želje, nami ni znano. Enako spomenico bo treba čitni-prej predložiti finančnemu odboni. Cim bolje bo utemeljena, tian večje-" ga uspeha se je nadjia.ti. Jako važno bi biilo tudi, da bi bili staraupokoje lici v finamčnem odboru dobro zastc-pauii, V tern odboru bosta namreč sodelovala dva delegata Zveze državnih uradnikovi«:, ki naj zastopata, interese državnih uradnikov. Tako elitam v noviinah; pod »Zvezo državnih uradnikov« je menda mišljen Glavni Saivez drž. uradnikov. Najprimerneje bi bilo, da bi eden izmed teh dveh delegatov bil staroupokojenec. Na vsak način pa bi oba delegata morala biti dobro poučena 'o stanju staroupokojemoev. Da se staroupokojencev ne sme pustiti dalje hirati im od bede umirati, na tem danes menda nihče ne dvomi. Saj je znano, da aktivni drž. nameščenci s svojimi prejemki težko ali sploh ne izhajajo; kako pa bi tedaj naj izhajal stroupokojen.ee. ki dobiva za polovico ali tretjino manj?! Čiitarruo, da se namerava kronske staroupakojence s prvim julijem t. 1. prevlesti na dinarske. Glede kronskih staroupokojencev so mnenja razdvojena. Nekatere organizacije so prevedbo kronskih sta.ro-up okajene e v na dinarsko veljavo stavile v svoj programi; le-tem se bo torej želja izpolnila. Društvo dri. upokojencev za Slo-vmiijo v Mariboru zavzema stališče, da bi bila taka prevedba nezadostna, ker staraupokojencem po mirovnih pogodbah nesporno priti.6e.jiO tisti prejemki v naši veljavi, katere bi uživali v Avstriji in ker prejemki dinarskih staroupokojencev — v take se bodo kronski staroupakojenci po prevedbi spremenili — daleč ne krijejo žiivljen-skih potreb. Pa še iz drugega vidika je taka rešitev straoupokojeniškega vprašanja nesprejemljiva. Dinarski staroupokojenci hi ostali zunaj. Dinarski staro-upokojenci so tisti — navajam to, ker mnogim ni znano — kateri1 so ob prevratu ostali in bili prevzeti kot aktivni uradniki v službo naše povečane države, katerimi so bile leta 1922. kronske plače prevedene v dinarske, poitem so pa bili upokojeni pred uradniškimi zakonom, kateri ijim izrecno določa stare prejemke, od povišanja, prejemkov po uradniškem zakonu pa jih izključuje. To jie oč iv id na krivica. Več Listov je poročalo, kako neverjetno mzmerje je vsled tega nastalo med sta.ro- in novoupokojenck Dva mlada moža sta stopila obenem v službo, eden kot aivskuilfant, drugi kot pomožni sluga. Končala sta svojo karijero na istem uradu, prvi je bil upokojen kot predstojnik urada v VI. plačilnem razredu (I. kat. 4. gr.) nekaj preje, drugi kot uradnik III. kat. nekaj poslije uradniškega zakona. Pokojnine imata zdaj z dokladami vredl približno enake. Ko se bodo pa doklade ukinile — in to se bode v doglednem času zgodilo — bo ianel novoupakojenec 1147 dinarjev, dinarski staroupokojenec pa 491 — po odbitku davka 462 Din, tore] 2iX'-krat manj redne mesečne pokojnine, in to fe radi slučaja., da je bil nekaj preje uradniškega zakona upokojen! Tako stanje je ne vzdržljivo. Društvo drž. upokojencev za Slovenijo je sklenilo, da se bo s svojo prošnjo za izenačenje staronpokojencev z movoupokojienci obrnilo naj prvo na finančni odbor in vsa druga odločilna mesta v Beogradu. Ako to ne bo imelo uspeha, bo društvo predltožAlo svojo prošnjo Nj. Veličanstvu kralju, kateri je svoj čas blagovolil podeliti predsank- cijo načrtu uradniškega zakona s takim pravičnim besedilom, katero ni razlikovalo staro- in novoupokajencev. Društvo hoče podvzeti vse korake v dosego svojih pravičnih teženj, preden se obrne do Društva narodov kot zaščitnika mirovnih pogodib, po katerih so nasledstvene države dolžne prevzetim uradnikom v svoji veljavi dajati take pokojnine, kakršne jim pri-tičejo po prejšnjih zakonih. Imamo v rokah lastnoročno podpisano izjavo prejšnjega gospoda finančnega ministra, ki priznava to obveznost naše države. Gospod minister pravi, da naša država izpolnuje to dolžnost s tein, da daje sta.roupokojencem draginjske doklade k pokojninam. Toda te doklado so daleč nezadostne. Zgoraj omenjeni dinarski staroupokojenec bi dobival samo za službovanje pod Avstrijo višjo pokojnino nego jo dobiva zdaj, ko je povrh še služil skoro štiri leta v naši državi. Občni zbor Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru. Dne 27. marca f. 1. je imela Nar bavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru svoj redni, dobro obiskani občni zbor. Iz poročila upravnega in nadzorstvenega odbora je bil razviden vsestranski napredek in velik razmah, katerega je zavzela zadruga v preteklem poslovnem letu 1926. Zadruga si je ustvarila svoj lastni dom na Rotovškem trgu, katerega je najinoderneje uredila in opremila kot prvovrstno trgovisko hišo. Zadruga je štela 1250 članov, prirastek v letu 1926. je znašal 32 članov. čisti dobiček se razdeli po pravil ih raznim fondom, ostanek se vrne za-drugarjem. Po pravilih je izstopila iz vsakega odbora ena tretjina odbornikov, ki so bili vsi ponovno izvoljeni. Občni zbor je tudi sklenil, da se ustanovi nova kreditna zadruga državnih nameščencev, ki bi naj pospešila štedenje, omogočila pa tudi svojim čla- mam po potrebi cenen kredit. Izvolil se je petčlanski pripravljalni odbor. Ta pripravljalni odbor izvrši vse predpriprave za ustanovitev kreditne zadruge in skliče svoječaismo ustanovni občni zbor. Člani kreditne zadruge morejo postati le člani nabavijalnih zadrug. Lep uspeh zadruge je bil od stran i številno rfavzooega članstva sprejet z vsestranskim odobravanjem in aklaminanjem obeh odborov, ki sta tako zadovoljivo in uspešno vodila svoje posle preteklega, leta, Tudi v Mariboru in bližnji okolici je še približno 1000 drž. nameščencev in upokojencev, ki podcenjujejo moč organizacije in še niiso člani »Nabavljalne zadruge«, ki nudi svojini članom skoro vse živ-ljenske potrebščine po jako niizkih cenah. Delež po 100 Din. ki pa je tvoja Last, se ti že povrne, ako kupiš le za eno leto premog. S ponosom povdar-jam, da sem član mariborske nabavljalne zadruge in solastnik njenega lepega »doma«, ki naravnost očara vsakega, ki prvič stopi v njegove prostore. Dve važni nalogi Zveze. List »Nas Glas« prinaša dne 20. aprila t. 1. sledeči uivodni članek: V »Našem Glasu« z dne 31. jami’ arja t. L čitamo v članku »Uradniški kreditni zakom« med drugim: »Koliko smemo pričakovati od takih vlad, kakor srno jih imeli doslej, o tem priča ena sama dolga, žalostna povest javnih nameščencev v Jugoslaviji od početka pa do danes. Tudi med političnimi strankami brez izjeme nimamo itskreniih prijateljev ruiitii zanesljive zaslombe. Spominjam se, da so n. pr. na shodih OZ. ali pa na dragih naših jadrnih priredit vah svojca« kar tekmoval!i narodni poslanci, kdo bo prej prišel do besede. Danes še bliizu mi nobenega več. Zdi se, da to ni več treba; zato pa — z žalostjo bodi konstatiirano •— polnijo baš državni nameščenci shode političnih strank, ki bi sicer še ene zaupne širše seje ne spravili skupaj, če ne bi bilo neizogibnih uradniških kulis. Prišel je čas, da se tudi državni nameščenci preoriijentirajo v kako smer. Edino pravo Imi jo v tej orijen-taciji bodo našli v samih sebi. Dovolj nas je im tudi močni smo dovolj, da lahko postavimo na mesto tuje avtoritete svojo lastno avtoriteto. Ta avtoriteta pa naj bi se na zunaj poočita-valla v stanovski reprezentanci . . . .« — Tako naš tovariš g. Roštan. »Poštni Glasnik« od 1. februarja t. 1. pa prinaša pod naslovom: »Kakor oni za nas, tako mi zanje« iz dopisa starega poštarja: »Slovenci imamo več političnih strank, a njih voditelji se ne zmenijo za težnje ubogih državnih uslužbencev, razen tik pred volitvami, da bi čim več backov glasovalo za njo. Ali državni nastavljen ec je bil že tolikokrat prevaran, da ne veruje ne Petru ne Pavlu ničesar več. . . . postavimo se na svoje noge po zgledu učiteljskega stanu, ka bo le v našo korist, dosedanje politično hlapčevanje nam je pa bilo samo v sramoto in škodo.« In zakaj navajam omenjene vrste iiz dveh naših Stanovskih listov? Zato, ker bi jih moral imeti vtisnjene v svojem spominu vsak državni nameščenec. Zato, ker smatram, da je skoraj napočil zadnji čas, da se državni1 nameščenci v Sloveniji odločimo, ali hočemo izročati še nadalje naše najvitalnejše interese pofitiičarjam, ki nas pri vsaki priliki pozabljajo, ki gredo vedno preko našega programa na dnevni red ki tvorijo vlado, ki je nam vse prej nego naklonjena! Sedanja vlada hoče s famoznimi činovniškimi amandmani upropastiti še naše edino zaščitno sredstvo: činavruški zakon. Ali je to zakoniito, da. si vlada z enostavnim pooblasti/lom v finančnem zakonu sama sebi daje pravico, da z uredbo podre in uniči, kar je zakonodajni odbor sklenil, kralj podpisal in kar je bilo slovesno proglašeno kot sveto, nedotakljivo in v kar smo zrli kot v edino naše pribežališče? Kdo nas bode pa zamogel uspešno braniti proti takim nečuvenim nakanam zoper našo eksistenco?! Zato se ni čuditi, da se pojavljajo resni glasovi, ki zahtevajo depolitizacijo uradni-štva kakor odpomoč, tako n. pr. prilič-no konferenca Saveza javnih nameščencev v Zagrebu dne 18. novembra Ji. 1. ald pa predlog depuita.ci.je iz Splita, ki je preti lagala med drugim tudi, da ukine vlada aktivno im pasivno volilno pravico državnih nameščencev, da se na ta način onemogoči vpliv partizanske politike. Proti mahinacijam reakcionarnih vlad nas pa tudi depolitizacija ne bode zaščitila. Tu je edini pripomoček, da poiščemo in postavimo namesto tuje avtoritete »lastno avtoriteto«, ki bi nas zastopala proti vsem in vsakomur in bi nam ne bilo treba beračiti za. svoje pravice okrog raznih reakcijonarnih zakrknjencev..Podlaga tej činjenici pa je seveda zopet strumna stanovska organizacija., ki se opira na zadostno število članstva, poseduje potreben denarni fond in iima krepko stanovsko glasilo — glej članek »Naše glasilo« v št. 3. letošnjega lilsita. Ako kedaj, stopajo zahteve strumne organizacije po omenjenih dejstvih posebno sedaj v ospredje, ker brez te ne pomenimo — nič! Le krepko organ,izo- vani masi državnih nameščencev bo zamoglo vodstvo podati potrehni pra-vec, ki ga pa bode ugotovilo iz skupnosti nje same. In tu smo pri jedru tega članka, t. j. najti način, kako bodemo v prihodnje državni nameščenci zadoščali svoj im političnim načelom. Mnenja sem, da na,s ukmjenje aktivne volilne pravice tudi ne bo rešilo. Nasprotno, postali bomo še večje ničle, kaikor smo danes, kajti urasdništvo ne sme v nikakršnem oziru primerjati svoje stališče s stališčem naše vojlske, v katero se ne sme zanesti politika in ima zato svoj. posebni izjemni položaj. Nas uradnike pa današnje razmere naravnost silijo, da razmišljamo o naši potitični smernici. Politična društva ne kaže snovati, ker bomo potem še tembolj decimirani. Zato smatram, da so stanovske organizacije — predvsem njih višja instanca, naša Zveza, v pivi vrsti poklicane, da sprovedejo nekak plebiscit o vprašanju, ali smo za depolitizacijo ali ne in ako nismo, kako hočemo nastopati pri volitvah, ali z lastnimi listami ali pod drugim geslom? Najbolj neprimerno pa je absen -tiranje od volitev, kakor n. pr. pri zadnjih volitvah v oblastno skupščino dne 23. jan. t. 1. v Ljubljani, kjer je od skupno 14.084 volilcev glasovalo samo 9253 — torej zgolj 65 odstotkov. Smelo lahko trdim, da so tvorili doma ostalih 35 odstotkov po večini državni nameščenci, ki si v svoji brezmejni apatiji dornišljujejo, da bodo z negacijo zboljšali svoj položaj. Absentiranje ne zaleže prav nič! Ravno tako nam ne koristi tavanje med strankami in. polnitev morda celo skrinjic uradništvu nenaklonjenih strank z malkontentskimi kroglicami. Tu je potreba enotnega,, polnozavestnega nastopa v oni smeri, ki nam ga pokaže celokupna organizirana masa nameščencev in ki nam nudi tudi garancijo polnamočnega zastopstva. To je ena naloga naše Zveze, da poseže inicijativno med organizacije, da po skupnem preudarku ukrenejo potrebno, da nas prihodnje — za nas najvažnejše volitve narodnih poslancev — ne bodo našle nepripravljene kot so nas zadnje volitve. Druga naloga, ki spada prav za prav v poglavje splošne organidacije. pa je, da prevzame Zveza organiziranje upokojencev. Število upokojencev narašča. Pri upokojencih odpade prav vsaka stanovska razlika in bi bilo pričakovati, da jih zato mora združiti trdna vez enih in istih interesov. Ra,zlika med staroupakojenci im novoupokojen-ci postaja po izjavi vlade tako samo vprašanje časa,. Čudom čudov pa obstoja danes menda nič manj kot devet društev upo- kojencev ter 'imajo še celo svoje posebno glasilo. Ali ne tepejo udarci usode že dovolj državnih nameščencev radi njihovega nebrzdanega separatiizma in nepojinovanja organizacije?! Ali menijo, da bodo upokojenci iz zapečka svojega pokoja imponivali tako reakcionarnim vladam, kakršne imamo eno za drugo? Ne! Ven in v vrste organiziranih nameščencev v skupno organizacijo! Ako se ne morejo vsi upokojenci brez izjeme organizirati v obstoječem »Društvu upokojencev za Slovenijo«. naj ustanovi Zveza v svojem delokrogu posebno centralno društvo državnih upokojencev, kamor bi se direktno včlanili upokojenci brez razlike. Vsekako je Zveza najbolj poklicani faktor, da niapraivi tu red in uvede enotnost na kakršenkoli način.. Glas i I o upokojencev pa naj postane naše splošno glasilo »Navš Glas«, ki bode na ta način pridobil stvarno in gmotno, še bolj pa bo pridobila naša skupna organizacija. Tako, sedaj pa naj imajo besedo drugi in naiji povedo tudii svoje mnenje!« * * * , Radi važnosti zadeve smo priobčili ves članek ter pripomnimo sledeče- Želja vseh trezno mislečih vpoko-jencev je, da se združijo vsi čimprej v eno samo veliko organizacijo; brez-dvomno se bode prej ali slej to tudi zgodilo. Prihodnje državnozborske volitve , so na vidiku. Potrebno bi bilo že sedaj podvzet? korake v svrho enotnega nastopa pri volitvah. — Naši gospodje aktivni naj bodo u. ver jeni, da bomo mi kot en mož v njih vrstah, če uberejo pri iizbiai pravo struno, to je, če bode kandidat mož, od kojega ima pričakovati kaj tudi zapuščen upokojenec. Kar se pa našega lista »Upokojenec« tiče, bi pa priporočali, da se nas pusti s tem na miiru. Mi vemo, da jo ravno ta neznaiten listič hrbtenica našega društva. Mi ne pišemo naš list za širši svet, ker .se za nas itak nobeden hiudič ne briga. — Naš list je za naše člane, s kojiani smo ravno po tem lističu v najboljši stiki. Da se ne moremo vsaj za sedaj našemu listu odpovedati, je razvidno tudi iiz drugega članka tega lista. Uredništvo. Društvo ,.Pogrebnina" oziroma ..Samopsmoč". Kakor smo poročali v 2. št. »Drž. Upok.«, ,s