85 54 ^ 6C100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PPlhnuKSKI DNEVNIK »“ŽSTgrlpT™ Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 243 (10.155) TRST, sobota, 14. oktobra 197« PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5 do 17 septembra 1944 se Je tiskal v v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskarn partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MORDA ŽE DANES DOPOLDNE SREČANJE Z BERLINGUERJEM v ANDREOTTI ZA SKUPNO STALISCE STRANK VEČINE 0 ZADEVI MORO* Nenaden spor med Piccolijem in Andreottijem zaostril odnose v KD RIM — Nenadoma je na dnevnem recju italijanskega političnega dogajanja nov «vrh» med Andreotti-,iem in tajniki strank vladne večine Danes dopoldne se bo predsednik vlade sestal z Berlinguerjem, cd Ponedeljka dalje pa so na vrsti Lraxi, Biasini, Romita in Zacea-gnlni. Andreotti želi namreč, da bi vlada in stranke vladne večine "Ogovorite o zadržanju, ki ga bodo imele po 24. oktobru, ko se bo v Parlamentu pričela razprava o «za-devi Moro», kar pa ni lahko, če Pomislimo, da imajo socialisti drugačno^ stališče, medtem ko se vezi v krščanski demokraciji nevarno rahljajo. Prav vprašanje «vrha», se pravi srečanj med Andreottijem in ta.y n,ki strank, pa je dalo povod za 0ster spor med predsednikom vlade in predsednikom KD Piccolijem. Pred tem sta se že prepirala o oportunosti objave «dcsjeja Moro«, ficcoli je namreč želel, naj bi KD. se pred posvetovanji med vlado in ‘ajniki vladne večine, zavzela svoje samostojno stališče in je v ta na-zahteval sklicanje seje direkcije stranke. Šele potem naj bi ■Andreotti začel posvetovanja na Ji vrhu*. Andreotti se je temu uprl. Opozoril je, da bi v takem primeru vsaka stranka vladne večine i-rpcla pravico, da prav tako zavorne samostojno stališče: vlada Pa bi v takem primeru ostala o-samljena. Kaj bi se zgodilo, se je spraševal Andreotti: socialisti bi Naostrili svoja kritična stališča in b' jih ne mogel nihče obrzdati, zaostrila bi se agresivnost socialdemokratov, ki so v krizi zaradi vpli-,va Craxijevih pobud. La Malfa bi 'mel spet nov izgovor za umik n. večine, komunisti pa bi prav tako tnorali zaostriti svoje odnose z c *talimi strankami večine. Zato je Andreotti nasprotoval predlogu m zahteval, naj se stranke sporazumejo za koordinirano stališče in h ni.io, ki jo bo nato v parlamentarni razpravi zagovarjala vlada, da ne no več tarča napadov z vseh strani. 7 V spor .je kot sodnik posegel Zaccagnini. Sklical je »delegacijo« KD (y kateri sta oba. Andreotti ij) Riccoli) ir, izdal sporočilo, da se ^enkrat vodstvo KD ne bo sestalo, kvečjemu po zaključku «vrha*. , Seda j se seveda vsi sprašuje jo, cemu je Piccoli posegel na tak na-je mar zavohal, da se kuna raj novega, ali pa je samo skušal Priskočiti na pomoč silam, ki že delajo za krizo? Italijanska politika sploh, predam pa usoda vlade in strategije Posameznih strank: vse to je ve zar.o na evropske parlamentarne volitve spomladi 1979. Od teh volitev si vsak nekaj obeta. Mnogi u-pajo, da bo KPI izgubila del svojih glasov na račun PSI in KD. Craxi je sploh vso svojo strategijo tempiral na ta rok. Pred evropskimi volitvami bi morala biti tudi kongresa KPI in KD. Demokristjani bodo sklepali o tem, kdo pravzaprav ukazuje v stranki, komunisti pa bodo morali oblikovati strate- gijo, ki naj jih reši iz trenutnega močvirja težav. Sedaj pa se ti računi zapletajo. Zdi se namreč, da zahodnonemški kancler namerava zahtevati odložitev evropskih volitev To bi seveda bilo najgrše darilo, kar bi jih Craxi lahko pričakoval od severnega «bratranca», tudi sicer na bi italijanski problemi prišli na rešeto že to jesen. Začenja se namreč obdobje socialnih sporov, predvsem sindikalnih bojev za nove pogodbe, glede katerih so mnogi mnenja, da jim Andreotti jeva vlada ne bo kos. Zato mnogi sumijo, da skuša kdo (Picccli, Fanfani, Donat Cattin?) prehiteti ostale in prižgati sod smodnika, na katerem sedijo vsi ostali. MINO FUCCILLO V intervjuju, ki ga je dal cn mesec pred ugrabitvijo Kako je Moro gledal na razvoj političnega položaja v Italiji RIM — Današnja »Repubbli-ca» bo objavila vsebino razgovora, ki ga je njen odgovorni bednik Eugenio Scalfari imel z Aldom Morom 18. februarja letos, se pravi manj kot en mesec pred ugrabitvijo demokr-ščanskega predsednika. Razgovor je zanimiv, ker razkriva, kako je Moro gledal na bodoči razvoj političnega položaja v Italiji s posebnim poudarkom °a vlogi komunistične partije. Moro je najprej ugotovil, da je morala KD 30 let vladati v oekakšen nujnostnem stanju, ker ni bilo nobene alternativne vladne stranke. To pa ni bilo samo po krivdi KPI, ki se je Prepočasi lotila revizije lastne Politike, ampak tudi mednarodne situacije po Jalti, po kateri je bila Evropa razdeljena na dva ostro nasprotujoča si tabora. Po Morovem mnenju ni KPI še dosegla take stopnje razvodi da bi lahko sama vladala, lahko pa pristopi k vladi. To je “’eba doseči postopoma. Vstop v. vladno večino je takoj ures-0*41 ji v (to se je namreč tudi zSodilo nekaj tednov pozneje -“P* ur.), nato pa bo KPI lahko stopila tudi v vlado. V tej ‘azi, ki ne bo mogla trajati v bedogled, ker demokracija brez opozicije ne more živeti, bosta laku KD kot KPT pokazali svoje sposobnosti, nakar se bo lahko začela tretja faza, to je fa-za, v kateri bosta lahko alternativno vladali KD ali KPI. S *em bo KD rešena nujnosti, da vlada za vsako ceno. .Scalfari razlaga tudi, zakaj 'J* Prej objavil razgovora. Moro mu je namreč odklonil inter-VJU in privolil le v pogovor s Pogojem, da vsaj za sedaj ne Po objavil njegove vsebine. Ob-‘jubo sem spoštoval do s zahtevo; sedaj je treba zadevo le form: 'no izpeljati do konca in torej uresničiti. Ustanovitev novih tečajev. Tržaška pokrajina že od leta 1973 vlaga prošnjo za ustanovitev slovenskega tečaja za e ektrotehnike, v zadnjih dveh letih pa je prosila tudi za u-stanovitev slovenskega tečaja za geometre; obe prošnji sta bili brezuspešni. Zadeva pa ostaja aktualna za prihodnje šolsko leto; žal slovenska manjšina sploh ne razpolaga s primernimi šolami za strokovno u-sposabljanje. Ta r>otrtba postaja iz dneva v dan aktualnejša, še zl; ti sedaj, ko se odpirajo nove možnosti sodelovanji na industrijskem področju med Italijo in Jugoslavijo. Tu zaenkrat ne gre za zahteve v zvezi z ustanovitvij novih šolskih zavodov, kar bi bilo v nasprotju s prakso, ki je v veljavi v pričakovanju šolske reforme, ampak za slovenske oddelke pri tržaških zavodih «Volta» in «Da Vinci*. Publicizacija Glasbene matice. Predstavniki Glasbene matice so na kratko orisali vso bogato zgodovino te glasbene šole, oi leta 1909 do danes. Poudarjc.' > je bilo, da je glasbena ola nujen člen verige, ki je potrebna z: smotrn razvoj slovenske manjšine Italiji in da mora kot taka uživati vse pravice, ki jih uživa sorodna italijanska glasbena šola. Prav tako pa se Glasbena matica sklicuje na tista določila, ki že (Nadaljevanje na zadnji, strpni) Drugi dan kongresa slovenske mladine v Novi Gorki Razprave o konkretnih temah angažiranja mladih v družbi Nastop predstavnika mladinskega odbora SKGZ Igorja Komela in predstavnika koroške slovenske mladine v komisiji za mednarodne odnose Od naših poročevalcev NOVA GORICA — V Novi Gorici se je včeraj nadaljeval jubilejni deseti kongres Zveze socialistične tnladine Slovenije. Po četrtkovem plenarnem zasedanju, na katerem je predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič podal obširno poročilo o delovanju organizacije v zadnjih štirih letih, so včeraj delegati iz celotne Slovenije razpravljali o referatu, o predlogu zaključne resolucije in o predlogu spre memb in dopolnil statuta ZSMS. Do polnega Izraza so prišle ener gija, kritičnost ter ustvarjalnost mla dih delegatov med delom petih komisij in sicer v komisijah za družbenoekonomske odnose, za politični sistem socialistične demokracije, za vzgojo, izobraževanje, kulturo in znanost, za interesne dejavnosti mladih in za mednarodne odnose. Če je prvi dan potekal predvsem ob preverjanju in dopolnjeva-nju idejnih poti, katerim naj sledi ZSMS, je treba povedati, da so se včeraj mladi iz najrazličnejših o-snovnih organizacij spoprijeli predvsem s konkretnimi temami. Analizirali so praktične primere delovanja, osvetlili so dosežene rezultate ter pokazali na napake in pomanjkljivosti. Današnji zaključni dan kongresa bo zato potekal prav v strnjevanju stališč, ki so se izoblikovala med delom v komisijah ter v začrtavanju vizije delovanja ZSMS na vseh področjih aktivnosti ter in teresov mladih v času do prihodnjega kongresa. „„„„„„„.lin,,.m..................................»mm.mi.. GLAVNI KANDIDATI ZA IZVOLITEV SO SIRI, URŠI IN PAPPALARDO Danes v Sikstinski kapeli začetek konklava Tokrat baje večja možnost za izvolitev neitaiijanskega kandidata RIM — V Rimu se v razdobju 50 dni pričenja že drugi konklave letošnjega leta. Ob 16.30 bodo razglasili «extra omnes* in dokler kardinali ne bodo izvolili novega papeža bodo odrezani od ostalega sveta. Tokrat v organizaciji ne bi smelo priti do nesporazumov (vsaka izkušnja namreč uči); pečka je že pripravljena, in takoj ko se bo prikazal beli dim, bodo njegovo barvo tudi telefonsko potrdili; Sobe kardinalov so udobnejše (v avgustu so namreč nekatere eminence zapustile konklave nekoliko zdelane, zaradi vročine pravijo eni, zaradi pričkanj trdijo drugi). Toda čeravno ima konklave na sebi že stoletja in povzroča marsikatero skrb kardinalom, ki zaradi starosti in zdravja pe spreminjajo radi svojih navad in niti ne zagotavlja stoodstotne skrivnosti, Cerkev še vedno vztraja pri tem, čeprav se tudi pritožuje, da se ne ohranja tra-, dicija. | Kar zadeva vprašanje, kdo bo iz voljen, je vsako predvidevanje težav no in vzroki so vedno isti: pravi kandidature so skrivnost, ki jo kar .dinali ljubosumno hranijo. Tudi.gla-1 sovi, ki krožijo o tem ali onem imenu so pogosto ponarejeni in služijo le za sporočanje skrivnostih znakov ravno tako skrivnostnim o-sebam in kadar kak kardinal prepričljivo zagovarja kako tezo ali jrvno predlaga neko ime, je gotovo, da misli čisto drugače. KuJitml Siri Kakorkoli že, če s’ dodobra pretehta vse izjave in glasove, se le lahko začrta profil, ki bi v glavnih obrisih odgovarjal novemu papežu. Bolj kot se kardinali približujejo 80. letu starosti, manjše možnosti imajo. Poleg starosti je zelo važno zdravstveno stanje (Siri, ki ima že več kot 70 let in ki spada med one, ki bi lahko bili izvoljeni, izjavlja, da je njegovo zdravje odlično: pritisk 85, utrip srca 105). Nasprotno kot v avgustu kažejo "eliko odprtost do neitalijanskih kandidatov. Tudi o tem se ne razume dobro ali je le formalnost ali pa dejstvo tako (bližnje evropske volitve naj bi sible kardinale, da stopijo v korak s časom, toda potemtakem zakaj niso tega storili že avgusta?). Uspeh Lucianijevega nasmeha bo določil druge karakteristike, čimbolj simpatičen obraz, kar izključuje precejšnje število kandidatov. V zvezi s tem se šušlja o neapeljskem ladškofu Ursiju, toda -tudi to ne 'repričuje vseh. ■ Drugi kardinali — predvsem ame-i rikanski in evropejski — so se za-| vedli, da so z Lucianijem slabo iz- hardmal Urši brali (kajti ali obvladamo oblast ali pa obvlada ona nas) in zaradi tega iščejo nekoga, ki bi ga svetovljanstvo cerkve ne presenetilo in bi obenem bil dovolj osebnost, kajti bojijo se takega papeža, kot je bil Mon-tini, ki je predstavljal pravo nadvlado osebnosti, l-ar bi lahko posta- I vilo v nevarnost dosežke celotnega kolegija. Če upoštevamo vse to, moramo črtati imena Benellija, Felici-ja in Lorscheiderja. O politični liniji in o programu so dovolj razpravljali že v avgustu: strogost, red in disciplina kar zadeva teologijo in odprtost skupne-I mu upravljanju cerkve. O zunanjih i zadevah pa se govori bolj trdo. Nemec Ratzinger je odločno proti zgodovinskemu kompromisu: kritizirajo zadnja leta Montinijevega papeštva češ da je bil preveč mehak do italijanskih komunistov in do režimov vzhodne Evrope. T- -*i politične ana liže v Vatikanu ne napovedujejo nič dobrega: razpad družbe in katastrofo vseh ustanov; ni govora zato zastonj o nekem «papežu-junaku*. Tako, če upoštevamo negativno metodo, .e je kandidatura precej skrčila in je vsa na desni: Urši, Poletti, Colombo če bi hoteli posnemati Lucianija (kar pa ni verjetno); Pap-palardo, če bi hoteli ponoviti pobudo, /i jo je sprožil Benelli, vsekakor z nekaterimi izpopolnitvami, kar se uprave tiče; in končno pravi antagonisti: Felici, in Siri. GRAZIA GASPARI 'tudi Včeraj je bilj na vsakem koraku po novogoriških ulicah, ki so okraiene z zastavami, s cvetjem, s panoji ter z emblemi mladinskega kongresa, čutiti prazničnost. Mirno lahko rečemo, da Nova Gorica živi s kongresom in s približno 709 delegati ter mnogimi gosti. V jutranjih, popoldanskih in večernih urah si namreč sledijo raznovrstne prireditve, ki dokazujejo, da 10. kongres ni le srečanje z delom, opravljenim zadnjem obdobju, temveč tudi srečanje s 35 leti razvoja in delovanja mladinske organizacije. Sinoči je bila na sporedu velika športna prireditev, to je nočni tek po mestnih ulicah, katerega Se je udeležila velika množica mladih športnikov. Ob zaključku delovnega dne je nato predsednik skupščine občine Nova Gorica Jože šušmelj priredil sprejem za vse udeležence v prostorih hotela Argonavti. Kongres se bo danes zaključil z zadnjimi razpravami ter s plenarno sejo, na kateri bodo delegati sprejeli dokončno resolucijo 10. kongresa, v kateri bodo začrtali smernice za delovanje v naslednjih štirih letih. Nato pa bodo novoizvoljeni člani republiške konference izvolili vodilne organe. SUADAM KAPIC * * * Mladi za razvijanje mednarodnih odnosov «V času med obema kongresoma je Zveza socialistične mladine Slovenije sodelovala in razvijala odgovarjajoče kontakte s številnimi demokratičnimi mladinskimi in študentskimi organizacijami v tujini, zlasti pa v sosednjih državah, kjer zavzemajo eno najpomembnejših mest organizacije mladih pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti (izven Jugoslavije),* je dejal v sVojem u-vodnem referatu komisije za mednarodne odnose Marko Morel. V svojem posegu je prikazal štiriletno delo mladih iz Slovenije na mednarodnem področju. Mladi se zavzemajo za podružabljanjp in demokracijo, mednarodnih odnosov. Mednarodno mladinsko sodelovanje in zanimanje za mednarodno dogajanje ne sme zajemati le posameznikov, ampak mora aktivizirati vedno širši krog mladih. Pri tem, je dosedanji predsednik komisije za mednarodne ondose pri RK ZSMS Marko Morel, predvsem poudaril pomen čim širšega povezovanja mladih vseh slojev s slovenskimi zamejci. Diskusija se je dotaknila vseh pomembnih vprašanj, ki zadevajo področje mednarodnih odnosov. Naj navedemo samo nekatera uresničevanja določil osimskih sporazumov, sodelovanje posameznih slovenskih občin s slovensko manjšino na Koroškem in v Italiji. Velik pomen so posvetili internacionalistični vzgoji mladih v okviru klubov OZN ter še širšemu sodelovanju z napisnimi gibanji v deželah v razvoju. Govor je bii tudi o zaposlovanju zdomcev, kj se vračajo z začasnega dela v tujini ter o položaju madžarske narodnostne skupnosti v Prekmurju. Pozdrave ladinskega odbora Slo-KARLO DEVETAG (Nadaljevanje na zadnji strani) NESPOSOBNOST SOOČANJA S PEREČIMI PROBLEMI DRUŽBE SINDIKALNO GIBANJE NA UNIVERZI Beg občinskega odbornika Galazzija ZhTSSZZZ pred kolektivom za zdravstvo žene 10-letnica obnovitve godbe v Ricmanjih Ker niso dobile odgovora na vprašanje, kako je z izdelavo zakona za zdravstvo in Z družinskimi posvetovalnicami, so žene zasedle odborništvo za zdravstvo - Obljubljeno in tri ure kasneje preklicano javno zborovanje - Solidarnost demokratičnih sil O nesposobnosti občinskega odbora Liste za Trst, da bi se soočil z raznimi družbenimi komponentami našega mesta in okolice, smo bili priča tudi včeraj na odborništvu za zdravstvo tržaške občine v Ul. Trento 8. Že več časa je kolektiv za zdravje žene zahteval od odbornika Galazzija, da sprejme delegacijo kolektiva žena in ji obrazloži kriterije, ki vodijo odborništvo za zdravje pri izdelavi načrta za zdravstvo, predvsem pa kako je z u-stanovitvijo družinskih posvetovalnic v Trstu. Ker odbornik delegacije ni hotel sprejeti, je včeraj zjutraj približno 50 žensk prišlo v prostore odborništva in zahtevalo od odbornika Galazzija, da se sestane z njimi. Bili pa smo priče naravnost grotesknemu, smešnemu, a v resnici tudi žalostnemu prizoru: odbornik Galazzi, brž ko je zagledal žene je urno zapustil svoj urad, stekel po hodniku in se z begom skušal umakniti predstavnicam kolektiva za zdravstvo ženske, ki so ga skušale zaustaviti in so stekle za njim. Zaman, za odbornikom Ga-lazzijem se je izgubila vsaka sled. Torej še en dokaz, kako se namerava nova občinska uprava Liste za Trst pogovarjati z meščani in družbenimi gibanji mesta, v brk vsem programskim izjavam, v katerih so napovedali drugačne, konkretnejše stike s prebivalstvom. Kolektiv za zdravje ženske je zaradi neodgovornega obnašanja odbornika Galazzija zasedel odborništvo. To pa še ni vse! Ob 13. uri so na zasedeno odborništvo prišli predstavniki občinske komisije za zdravstvo s prvakinjo «melone» Gruber -Bencovo na čelu, očitno zato, da bi vsaj malo popravil mizerno figuro pobeglega odbornika. Predstavnica kolektiva je zahtevala od komisije, da odbornik Galazzi skliče v torek, 17. t.m., v dvorani občinskega sveta javno zborovanje, na katerem naj bodo prisotne vse demokratične in sindikalne sile mesta. Na tem zborovanju naj odbornik obrazloži, zakaj je prišlo do zamud, oziroma zakaj odborništvo ni še predložilo deželi načrta ki bi uravnaval zdravstvo v tržaški občini in ustanovil družinske posvetovalnice. Predstavniki občinske komisije za zdravstvo so ženskam obljubili, da se bodo zavzeli pri občinskem odboru, da do zborovanja pride. Nato so odšli. Niso pa še pretekle polne tri ure, ko so na za- sedeno odborništvo kolektivu za zdravje ženske sporočili, da v torek ne bo prav nobenega zborovanja. U-temeljitev se glasi: občina ni pristojna za reševanje teh problemov, za to je pristojen konzorcij za zdravstvo, na katerega naj se ženske o-brnejo. Ob vsem tem je na zasedenem obdorništvu še vseskozi brnel telefon, bil je to odbornik Galazzi, kj je bil kar naenkrat pripravljen sprejeti delegacijo žena. Sestanek naj bi bil na občini v ponedeljek ob 12. uri, v delegaciji pa naj bodo tri članice. Le pod temi pogoji je odbornik pripravljen razpravljati. Kolektiv za zdravje ženske je seveda ta predlog odklonil. Zakaj je prišlo do tako odločnega nastopa kolektiva za zdravstvo ženske, ki je neposredno povezan z u-stanovitvijo družinskih posvetovalnic? Deželni zakon št. 81 z dne 22. julija 1978 namreč točno določa, da morajo občine predložiti predsedniku deželnega odbora predloge o vključitvi posvetovalnic v širši deželni zdravstveni načrt v teku šestdesetih dni od objave deželnega zakona, nakar bi v teku devetdesetih dni od objave deželnega zakona samega občine dobile prispevke za u-stanovitev družinskih posvetovalnic in drugih zdravstvenih služnosti. Pri izdelavi načrta se morajo občine (čl. 7 zakona) posvetovati z organizmi občinske decentralizacije, sindikati, obstoječimi ženskimi gibanji, občine morajo določiti najustreznejše oblike pristopanja operaterjev k celotni problematiki. Le takrat, ko je občina opravila vsa ta posvetovanja, lahko izdela ustrezen načrt. kati, medtem ko radikalci pozivajo odbornika Galazzija naj se ne «boji» in naj priredi v torek javno zborovanje. V POKRAJINSKEM VODSTVU KD Dolga nočna razprava o zamenjavi Rinaldija Pokrajinsko vodstvo tržaške KD je na sinočnji seji sprejelo ostavko dosedanjega tajnika Daria Rinaldija, do ure, ko zaključujemo redakcijo, pa še ni izvolilo njegovega naslednika. Postavljena je bila sicer samo kandidatura bazista prof. Pia No-darija. Ob tem se je razvila obširna razprava, ki se je nadaljevala pozno v noč. Sindikalne organizacije zahtevajo izvajanje šolske preosnove in obnovitev delovne pogodbe za univerzitetno osebje ■ V ponedeljek sindikalno zborovanje Sindikalne organizacije CGIL, CI SL, UIL in CISAPUNI (avtonomen sindikat, ki združuje pretežno pomožno osebje na univerzi in ki tesno sodeluje s tremi glavnimi organizacijami) so včeraj odredile takojšnjo prekinitev vseh dejavnosti na tržaški univerzi. Didaktično in raziskovalno delo ter delo upravnih organov na vseučilišču bo stalo do sobote, 21. oktobra. Sindikalne organizacije so se odločile za tak korak zaradi zastoja, do katerega je prišlo pri izvajanju večkrat napovedane preosnove šolstva v Italiji in pri pogajanjih za obnovo delovne pogodbe za šolsko osebje. Poleg tega ima stavka namen opozoriti javno mnenje na nekatera birokratska zavlačevanja v krajevnem merilu: tako na primer na dejstvo, da se postopek pri ove-rovljanju dekretov, ki jih izdajajo vodilni organi univerze, redno zatika pri računsk. dvoru. Učno in neučno osebje ter študentje tržaške univerze se bodo zbrali v ponedeljek ob 10. uri v avli Ve-nezian na sindikalnem zborovanju, na katerem bodo obravnavali omenjena vprašanja in sklepali o nadaljnjih oblikah protestnega gibanja. V te mčasu, to je do sobote, 21. oktobra, t :do rektor in dekani posameznih fakultet morali preprečiti, da bi se na univerzi opravljali izpiti pred komisijami, ki bi bile sestavljene mimo pravilnika. Danes praznujeta 25-letnico poroke MIRO in KLAVDIJA ŠTOKA Iskreno jima čestitata sin Albert in hči Kati ter jima želita še mnogo let v skupnem življenju. Z ZASEDANJA PARLAMENTARNE KOMISIJE Sen. Gerbce v a (KPl) o manjšinah in volitvah v evropski parlament Zanikala je, da bi se morale manjšine identificirati samo v političnih «etničnih» strankah V razpravi med zasedanjem prve in tretje parlamentarne komisije o zakonu štev. 1.340, ki vsebuje določila za izvolitev italijanskih predstavnikov v evropski parlament, je , komunistična senatorka Jelka Ger-V Trstu pa, preteklo je že več kot bec obširno razpravljala o vprašanju manjšin. Med drugim je dejala, da ima to vprašanje svoje korenine v situacijah, ki imajo zgodovinske in kulturne značilnosti, zaradi česar jih je treba podrobno proučiti na osnova poglobljene študije in tudi v luči zanimivih izkušenj, ki so v teku v nekaterih evropskih državah. Potem ko je podčrtala, da so manjšine kulturni zaklad za državo, v kateri manjšina živi, je izrazila prepričanje, da je treba proučiti ta problem z obvezo, da postane manjšina aktivni subjekt in ne predmet, ki bi sprejemal. že sprejete sklepe. Na osnovi teh ugotovitev je poudarila, da se ne strinja ne z mnen-jepViki ga je o tej zadevi dal odbor dva meseca od objave zakona, ne deluje še nobena družinska posvetovalnica, oziroma deluje posvetovalnica pri Sv. Soboti vendar tako slabo, da je njen učinek ničen, saj skoraj nima specializiranega osebja. Odgovornost za tako stanje nosi seveda občinska uprava. Zaradi vsega tega se je kolektiv za zdravje ženske odločil za tako odločen nastop, v prihodnjih dneh pa napovedujejo še ostrejše akcije, če se zadeva ne uredi. Pravičen boj kolektiva za zdravje ženske podpirajo tudi nekatere politične sile, katerih predstavniki so včeraj prišli na zasedeno odborništvo in se seznanili z zahtevami kolektiva. Svojo podporo so kolektivu izrekli.,KPI,..f$J. ip,.,?w4^ S PRISTOPOM ŠTEVILNIH NOVIH ČLANOV Obnovljen glavni svet Neodvisne ustanove za tržaški velesejem Predsednik dr. Toresella o načrtih za okrepitev sejemskih dejavnosti - V ospredju še vedno vprašanje kongresnega centra Delegacija kolektiva za zdravstvo žene v občinskem odborništvu .................................................................................................... Comelli sprejel delegacijo bivših borcev in preganjancev Predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Comelli je včeraj sprejel pokrajinske predstavnike Združenja italijanskih antifašističnih preganjancev, Združenja bivših političnih deportirancev v koncentracijskih taboriščih in VZPI-ANPI Giovannija Postogno, Ferdija Zidarja in Dušana Košuto. Delegacija je Comelliju izrazila svojo zaskrbljenost zaradi stopnjevanja terorističnih akcij v Italiji. Obsodila je tudi provokatorska in nasilna dejanja v naši deželi. Poseben poudarek je delegacija dala oskrunitvi spomenikov padlim slovenskim antifašistom na Krasu. Comelli je v svojem odgovoru dejal, da se popolnoma strinja z zaskrbljenostjo delegacije in da je ootrebna enotnost demokratičnih sil, da se preprečijo nasilja in vandalski izgredi. • Tržaška občina je odredila začasno prekinitev prometa med 7. in 15. uro v nedeljo, 15. t.m., po drevoredu na Lovcu in po notranji cesti, ki povezuje Trebče z Bani. Te dni so delno obnovili glavni švet Neodvisne ustanove za tržaški velesejem, v katerega so na novo stopili A. Brandolin (podpredsednik — za tržaško občino), F. Gropaiz (podpredsednik — za trg. zbornico), dr. E. Martone (podpredsednik — za pokrajino), dr. R. Riu (za združenje industrijcev), F. Deruvo (za združenje upraviteljev javnih lokalov), P. Duva (za EZIT), L. Franco (za združenje obrtnikov), dr. P. Lucarini (za ministrstvo za industrijo), G. Naibo (za združenje trgovcev na drobno), od v. G. Pastori (za As-srurazioni Generali), dr. A. Rizzo (za Banca Nazionale del Lavoro), L. Pusso Cirillo (za pristaniško u-stanovo) in B. Vivan (za zvezo malih in srednjih industrij). Glavni svet je na isti seji imenoval pet novih članov v izvršni odbor, ki ga sedaj sestavljajo dr. P. Toresella (predsednik), A. Bran-dolin, dr. R. De Riu, dr. E. Fan tasia, dr. F. Gropaiz, dr. A. Marti-nolli. dr. E. Martone, ing. B. Passa-gnol' in G. Petrucco. Ob tej priliki je predsednik dr. Toresella podal poročilo o dosedanjem razvoju sejemskih dejavnosti in o programih za prihodnje manifestacije. Glavni steber tržaškega sejemskega udejstvovanja bo še naprej vsakoletni mednarodni prikaz, ki bo usmerjen predvsem na področje blaga za široko potrošnjo. Poleg t« prireditve pa si bodo vsako leto sledile še razne specializirane razstave in srečanja, pri čemer bodo organizatorji upoštevali novo stvarnost v tukajšnjem socialnem in gospodarskem življenju. Specializirane prireditve bodo nadalje odsevale mednarodno vlogo pristanišča in terciarnih dejavnosti na Tržaškem zato bodo organizatorji posvetili veliko pozornost kongresnim srečanjem. V novembru bodo začeli z drugo tranšo obnovitvenih del na razstavišču. V tem okviru naj bi sejem do srede prihodnjega leta razpolagal z 8.500 kv. m sodobno urejene razstavne površine, žal pa bo že naprej ostalo odprto pereče vprašanje kongresnega centra, in sicer tudi zaradi tega, ker je po regulacijskem načrtu predvideno, da bo na površini sedanjega sejmišča v bližnji prihodnosti nastal kompleks socialnih in šolskih struktur. Idealna rešitev, je še poudaril dr Torsella, bi bila premestitev sejmišča k morju (v Barkovlje), ta rešitev pa se čedalje bolj odmika. Zato bi bilo treba spremeniti regulacijski načrt (konkretno varianto štev. 25), tako da bi alačo narodov lahko preuredili v kongresni center. Kar zadeva finančno vprašanje pa je predsednik poudaril, da bi velesejem potreboval večje nakazilo iz deželne blagajne, da bi lahko posodobil svoje strukture v skladu z dejanskimi zahtevami gospodarskega razvoja pri nas ur v tujini. za vprašanja evropske gospodarske skupnosti, niti s stališči predstavnikov Val d’Aoste in J. Tirolske ki pravijo, da je treba za to priložnost ustvariti posebni volilni kolegij, da bi se izvolili samo predstavniki manjšin, ki so bili že izvoljeni v parlament (torej na listah Union Val-dotaine in Siidtiroler Volkrmartei), Ta stališča so nesprejemljiva, med drugim tudi zaradi diskriminacije, ki bi se delala do drugih manjšin. Senatorka Gerbčeva je zato zanikala, da bi se morale določene manjšine identificirati samo v političnih »etničnih* strankah in je poudarila, da imajo pravico, da se lahko kot su bjekt vključijo v vsedržavne stranke. Negativno je torej ocenila nameravane rešitve za Val d’Aosto in J. Tirolsko in zaželela da bi se našla drugačna rešitev, ki bi zagotovila izvolitev predstavnikov etničnih skupin, predvsem nemške, francoske in slovenske. Kot praktičen nasvet je navedla rešitev, do katere so prišle tri največje sindikalne federacije, ko je šlo za zastopstvo njihovih pi^dsteznikov v vsedržavnem svetu srednjih šol, v katerega je CGIL izvolila slovenskega predstavnika, CISL francoskega in UIL nemškega. Zato si je zaželela, da bi se v sklopu demokratičnih strank proučila podobna možnost za rešitev tega vprašanja. ZARADI IZREDNEGA ŠOLSKEGA USPEHA Visoko priznanje Vesni Sosičevi ... ...... .... t -■ i preprosta in moderna punca: ugaja ji posebno «rock» glasba, rada pleše, bere knjige sodobnih pisateljev, z veseljem goji judo (fantje so obveščeni!) in smučanje. Ko smo jo vprašali, kako se počuti kot cAlfiere del lavoro*, nam je iskreno odgovorila: «Kot po navadi, samo da sem zelo vesela, saj to ni samo zadoščenje zame, temveč tudi za ravnateljico in profesorje, ki so me vsa ta leta spremljali na šolski poti.» \esna Sosič, letošnja abitur.entka klasičnega liceja «France Prešeren* v Trstu, je v prejšnjih dneh prejela visoko priznanje cAlfiere del lavoro*. Vesna je torej druga slovenska .dijakinja po lanski nagrajenki Eriki Mesesnelovi, ki je deležna tega priznanja. Razumljivo, da se pri tem počuti malce vznemirjena, še posebno, ker bo konec tega meseca odpotovala za teden dni v Rim, kjer 'jo bo skupaj z ostcgjftffjBThagraien- i sprejel pred scdtiikjrepubli k e Sate ■o Pertini. ^j**'**’’ Devetnajstletna V«na jč" v šoli vseskozi žela odličen uspeh, letos julija pa je opravila maturo in dosegla najvišjo oceno 60/60. Sedaj se je vpisala, ker jo pač veselijo znanstveni predmeti, na fakulteto za fi-ziko na tržaški univerzi. V vsakdanjem življenju je Vesna iiimii«ninii«iuiMimintiliiiiiiimiii«mim*iiiMMmM»tnii»Mi«m«uiimiiinninmi.. Pismo uredništvu Uredništvu Primorskega dnevnika V zvezi z včerajšnjim pismom u-redništvu, kjer je bilo govora o neki profesorici, ki je kot nestalna bila iz sloi>enske šole dodeljena neki italijanski šoli in je na njeno mesto prišel slovenski profesor iz italijanske šole, smatram za potrebno, ker gre ra podpisanega, da se sliši tudi druga plat zvona. 1. Podpisani je po več kot dvajsetletnem poučevanju na slovenskih šolah, radi prehoda v novi stalež bil dodeljen italijanski šoli, kljub temu, da je zaprosil za slovensko šolo, za katero je imel vse zahtevane pogoje in bil tudi več let v Ljubljani, radi izpopolnjevanja v slovenskem jeziku, čeprav nerad je mesto sprejel. 2. Po enoletnem poučevanju na i-talijanski šoli v šolskem letu 1977/78 je ponovno zaprosil za mesto na slovenski šoli in ga začasno dobil. Vsakoletna ministrska odredba in tudi letošnja z dne 5.1.1978 namreč določa, da imajo stalni profesorji pravico do mest, ki jih zasedajo nestalni. Če pa imajo nestalni imenovanje za nedoločen čas, kot je primer omenjene profesorice, jih ne pošljejo iz službe, ampak jim morajo poiskati zaposlitev na kakem drugem mestu. To je že večletna praksa in zato je odločitev šolskega skrbništva v skladu z uredbo in menda tudi pravica podpisanega, da po več kot dvajsetletnem poučevanju na slovenski šoli, in le po enem na italijanski, sme še nadalje poučevati na slovenski šoli, čeprav na drugi stopnji. 3. V nasprotnem primeru bi nastal paradoks, da sme nekdo na podlagi točk pridobljenih s poučevanjem na slovenskih šolah, priti do staleža na italijanski šoli (vsaj dokler ni posebnih natečajev za slovenske šole), vrniti na slovensko šolo pa se ne bi smel, čeprav ima za to vse pogoje. 4. Glede krivice, ki naj bi se bi- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PD »Slavec* - Ricmanje — SPD fcTabor* - Opčine NASTOP SKUPINE LIDIJE SOTLAR IZ LJUBLJANE DANES ob 20. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu JUTRI ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. VLJUDNO VABLJENI! la pripetila omenjeni profesorici, pa je treba povedati naslednje: V tem šolskem letu omenjena profesorica ni nameravala učiti na slovenski šoli, na kateri je od šolskega leta 1975/76, ker je zaprosila za štipendijo za ljubljansko univerzo in jo, kot že lansko leto. tudi dobila. Zato je bilo njeno mesto prazno. Šele ko so podpisanega če imenovali na njeno mesto, se je štipendiji odpovedala in šolska o-blast jo je glede na to, da je nestalna z imenovanjem za nedoločen čas, morala nekje zaposliti. Pn tem nima kaj izgubiti, razen tega, da je na italijanski šoli. 5. Apel na Sindikat slovenske šole, kot izhaja iz omenjenega pisma, pa je menda nepotreben, ker je tudi podpisani ravno tako član tega sindikata in to od vsega začetka njegovega delovanja. Naloga vsakega sindikata pa je tudi ta, da ščiti svoje člane, toda ne le nekaterih. ampak najbrž vse. Sledi podpis Protestno pismo Združenja staršev z Opčin odborniku za šolstvo Združenje staršev osnovne šole in državnega otroškega vrtca s slovenskim učnim jezikom na Opčinah je poslalo pismo odborniku za šolstvo občine Trst in openskemu didaktičnemu ravnatelju, v katerem nagla-ša, da so starši z olajšanjem sprejeli vest, da bo v otroškem vrtcu končno stekla refekcija. Neodobravanje in nezadovoljstvo pa je povzročilo dejstvo, da oseba, ki naj bi nadomestila lansko kuharico, ne zna slovensko. Stvar je tem bolj neopravičljiva, ker so na razpolago tudi druge kandidatke, ki obvladajo oba jezika. Po našem mnenju, nadaljuje pismo združenja staršev, je nedopustno, da osebe, ki so dodeljene tako italijanskim kot slovenskim sekcijam, ne znajo obeh občevalnih jezikov. Zato starši pozivajo občinsko upravo, naj v tem smislu čim-prej ustrezno ukrepa. • Tretja stalna komisija deželnega sveta Furlanije • Julijske krajine je sprejela zakonski osnutek, ki predvideva podporo v znesku 3.600 milijonov lir za pravico do študija v šolskem letu 1978-79. Zakonski osnutek ne bo oviral v bodoče bolj organskih posegov deželne uprave na področju šolstva. Zborovanje komunističnih delavcev o perečih družbenih vprašanjih Danes bo v dvorani v Ul. Madon-nina 19, s pričetkom ob 9.30 pokrajinsko zborovanje komunističnih delavcev. Razpravljali bodo o pospeševanju zaposlenosti, demokratični kontroli investicij, o bitki za nove delovne pogodbe ter o prizadevanju za preobnovo države. Zaključke razpravi bo podal član Vsedržavnega vodstva KPI Emanuele Macaluso. Slednji se E o udeležil javnega zborovanja na temo cTrrt i:i vsedržav na kriza, ki bo jut:' s pričetkom ob 11. ..uri v Avditov-i* (Ul. Torbande-naf Poleg MacSlnfei bčBta govorila še pokrajinski tsjfi}k I$JI Giorgio Rossetti in občinski svetovalec Stojan Spetič. Pri Vrabčah jutri odkritje spomenika partizanki Drini Jutri ob 11. uri bodo na Velikem poli - pri Vrabčah v sežanski občini odkrili spomenik narodni herojinji Mihaeli Škapin - Drini. Slavnostna govornica na prireditvi bo predsednica občinske konference ZSMS iz Nove Gorice Vida Mikuž. Spomenik, delo kiparja Jožeta Pohlena, pa bo odkril član sveta federacije dr. Aleš Bebler. Poleg številnih gostov, nekdanjih borcev, narodnih herojev, sorodnikov in prijateljev partizanke Drine in drugih, se bodo slovesnost ob odkritju udeležili tudi delegati X. kongresa ZSMS, ki se vrši v Novi Gorici. Vabljeni so tudi bivši borci s te strani meje. i)rik;e vesti NA ZADNJI STRANI PD SLAVEC - RICMANJE - LOG 14. in 15. oktobra 1978 v gledališču »F. Prešeren* v Boljuncu 10-LETNICA OBNOVITVE GODBE IZ R I C IVI A N J DANES, 14. oktobra Ob 20. uri kulturni večer z baletno skupino Lidije Sotlar iz Ljubljane in godbo iz Ricmanj. JUTRI, 15. oktobra Ob 9. uri ex tempore (v društveni dvorani v Ricmanjih). Ob 16. uri nastop občinske godbe iz Voja (Padova), godbe iz Ricmanj in pevskega zbora Slavec. VLJUDNO VABLJENI! OBVESTILO Obveščamo vse naročnike Primorskega dnevnika iz Doline, da bodo od jutri dalje prejemali časopis na dom preko raz-našalca VIKTORJA OTE iz Kro-gelj. V primeru da bi bilo v prvih dneh kaj narobe, prosimo naročnike za razumevanje. ZARADT STAVKE V PROMETU Delno okrnjeno- , avtobusne zv^ . Konzorcialno podjetje za prevoze obvešča občinstvo, da bodo zaradi tridnevne stavke osebja (od danes do vključno ponedeljka) delno okrnjene avtobusne zveze v mestu in s predmestji. Avtobusi bodo vozili na glavnih in daljših progah, možno pa je, da bodo deloma ali povsem odpravljene zveze na avtobusnih progah štev. 1, 3., 8, 12, 14, 16, 18, 22 in 24. Imetniki abonmajskih izkaznic za odpravljene proge se bodo lahko posluževali avtobusov na vzporednih relacijah. • Jutri bo ob 10. uri v cerkvi v Ul. dei Giustinelli 7 maša rimskokatoliškega obreda v nemškem jeziku. Filip Peric iz Mavhinj podlegel poškodbam Včeraj je v zgodnjih jutranjih urah umrl v tržaški glavni bolnišnici 84-letni Filip Peric iz Mavhinj. Peric je v četrtek padel po stopnišču hrama in utrpel hude poškodbe. Zaradi tega so ga sprejeli na medicinskem oddelku tržaške glavne bolnišnice, kjer pa je včeraj okrog 3.30 umrl zaradi pljučnega edema. •Illltllllllllllllllllllttinilllllllllllllltlttf ItllllllfltllltltllllllttllllllttllllltllltllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 14. oktobra NEDELJKO Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 17.22 — Dolžina dneva 11.02 — Luna vzide ob 16.22 in zatone ob 3.58. Jutri, NEDELJA, 15. oktobra TEREZIJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,2 stopinje, najnižja 17,2, ob 13. uri 23,2 stopinje, zračni tlak 1025,5 mb pada. vlaga 44-odstotna, nebo jasno, veter vzodnik severovzhodnik 16 km na uro, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 13. oktobra 1978 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 12 oseb. RODILI SO SE: Massimiliano To-, scan, Miehele Chiesa, Christian Co-sciani, Daniela Testa, Riccardo Vi-sintin, Enrico Gaio, Giulio Di Me-glio. UMRLI SO: 68-letni Romano Mer-zek, 73-letni Francesco Millo, 80-let-na Zaira Valle vd. Babuder, 74-let-ni Giuseppe Climi, 82-letni Spiridione Bosco, 76-letna Carmela Marž vd. Bregar. 73-letni Angelo Bachi, 84-let-na Amalia Valdevit vd. Caputo, 58-letni Renato Miot, 46-letni Floriano Cosulich, 80-letni Giovanni Ivessa, 81-letna Maria Blasevich vd. Zomada. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef St. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 7. ure dneva p0 prazni ku. To velja za zavarovance INAM INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) UL Giulia 1; Ul. S. Giusto 1; Ul. Felluga 46: Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43: Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43; Ul. Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: te! 226-165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225-141; Božje poljt Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200 121; Se sljan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271 124. Essnssmm■ Namesto cvetja na grob Marije Berdon (Milke) daruje Ernesta Komar 10.000 lir za Dijaško matico. Danes zvečer in jutri ves aafi prireja prosvetno društvo rski Bistrici je odprl razstavo svo-l‘n del naš tržaški slikar prof. Av-Sust Černigoj, tečaji VALUT v MILANU Ameriškj dolar * unt šterling "/•carski frank *l'ancoski frank “elgijski frank «emšlia marka Avstrijski šiling Kanadski dolar ^»'andski florint Danska krona »vedska krona "Orveška krona D'ainna Dinar DNE 13. 10. 1978 812,- 1620.- 520,- 188.- 25,- -480.— 59,- 650.- 390.- 148,- 180.- 155.- 18,- 38,- "•VoVlNA s TV, radio, eiektiogo-^'odinjskimi stroji — Colja Aldo — rvonlovel 134. tel. 225471. nudi v mesecu oktobru in novembru po _/Sodnih cenah TV in ostale artikle. VDZNO IZVOZNO PODJETJE IZ "STA bi sprejelo v službo sode-avca/ko do 25 let starosti za o-derativno delo na tržišču. Pismene ./'■lave s kratkim «euriculuum» pod ''•'o »Operativec* sprejema oglas-oddelek Primorskega dnevnika ivd° 25. t.m. n “ KORADO — Assicurazioni Ge-erali — nudi svojim klientom in ''Jaleljem tehnične, popolne m še ll|ejše zavarovalne usluge v no em uradu v Trstu Ul. Genova 14, C\p 6"V!«S jl.l VIRUII.IO sporoča vsem pri-mljem in znancem, da je odprl /rvo prodajalno vseh vrst starih *.. n°vlh avtomobilov. Na zalogi 5(10 72; 850 68; A 112 72; NSU 1200 hiercedes 200 D 70; 124 coupe , fl 74; AR 1300 75; 1500 C 60: "nus 1300 73; 128 71; 124 68 in še 'l|ge na izbiro. Obiščite nov sa-l? v Liliči Brigata Casale št. 7, «26084. ’AAi inosčiee po nizki ceni in • 0|l’a vrata tei dajem v naiem Hadišče, Tel. 141670 v uradnih , ali zameniam sobno kolo ’Clclette) Tel 53160 ^ Dolini dajemo v najem tr 1°vino z mešanim blagom in to parilo - JERJAN. 'tel. 790237 do 13. ure ali pa od 13.30 d° 16. ure - 228121. • Goriška skupina ljubiteljev peš -hoje GMG. se bo jutri udeležila ne-tekmovalnega pohoda v Huminu, na progi dolgi 16 kilometrov. Odhod ob 7.30 izpred telovadnice na Rojcah. Tudi letos foto-natečaj o človekovem okolju Goriška trgovinska zbornica razpisuje, ob priložnosti razstave «Am-biente 2», ki bo od 28. oktobra do 5. novembra v Gorici, fotografski na- menijo na goriškem šolskem skrb ništvu, da bi s tem zadostili potrebam vseh 121 otroških vrtcev na Goriškem (med temi je sedem slovenskih) in že v kratkem, ponekod že prihodnji teden, pričeli tudi s popoldanskim poukom. Vrtci namreč sedaj delujejo pet ur, po novem bi, s prihodom druge vzgojiteljice v vsak razred, delali osem ur. Zakon pa določa, da je moč podaljšati urnik v vrtcih do deset ur dnevno. Šolski skrbnik dr. Camillo Im briani nam je včeraj v telefonskem pogovoru potrdil, da so že obvestili tiste vzgojiteljice, ki so na prednostnih lestvicah, da takoj pridejo v službo. Dejal nam je tudi, da bo na tak način poskrbljeno tudi za iiiiiiiiiintiiiilMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiKmmiiiiiiiiiiiiuiiimiiiMiiimiiMiif minili,minit PO VČERAJŠNJEM SESTANKU NA TRGOVINSKI ZBORNICI Morda že od prihodnjega tedna dalje celodnevni pouk v otroških vrtcih Na šolskem skrbništvu so dobili dovoljenje, da sprejmejo v službo potrebno učno osebje ■ Zaradi enoletne odpovedi občine Ronke kmalu učna moč za drugo sekcijo slovenskega vrtca v Standrežu Pred nekaj dnevi smo objavili zaskrbljujoče vesti iz Rima, da ne bo moč v tem šolskem letu uvesti osemurnega pouka v državnih o-troških vrtcih, vštevši slovenskih, tako na Goriškem kot v vsej državi. Včeraj so bile te vesti demantirane. Na goriško šolsko skrbništvo je prišel iz R; ‘ te' s privoljenjem, da se sprejme v službo več kot 50 vzgojiteljic; tako "V ‘ŠloVfeTk škili kot. v italijanskih vrtcih. Ker n!tima^a°dRnP1^ihulet v-?i'1.žbUtfrse je občina*Ronke odpovedala neka, nad 60 M*tmh vzgojteloe. #4to|nje. §oRko ledenemu REŠITEV ZA TEŽAVE PRI RDEČI HIŠI: VEČ NADUR Brzojavka predsednika Lupierija finančnemu ministrstvu - V torek ponovno sestanek Na sedežu goriške trgovinske zbornice je bil včeraj dopoldne sestanek med predstavniki špediter-skih podjetij, avtoprevoznikov obrtnikov in industrijcev ter načelnikom goriške carinarnice dr. Berte jem. Sestanek se je odvijal pod pokroviteljstvom predsednika goriške trgovinske zbornice, Lupierija, ki se je ravnokar vrnil z zasedanja vsedržavne konference o prevozništvu, ki je bila v Rimu. Prav tu je bil seznanjen s težavami, ki so nastale proti koncu prejšnjega tedna na mednarodnem me 'nem prehodu pri Rdeči hiši in je že takrat posredoval pri pristojnem ministr stvu, da bi se odpravile ovire za nemoten potek carinskih operacij. Večarjšriji sestanek je bil tore, v celoti namenjen obravnavi vzrokov, zaradi katerih prihaja do občutnih zamud pri carinjenju blaga name njenega v izvoz, kakor tudi blaga, ki prihaja v Italijo preko mejnega prehoda pri Rdeči hiši. Kakšnih posebnih odločitev na včerajšnjem sestanku ni bilo, pač pa velja poudariti, da so se predstavniki za in teresiranih kategorij domenili, da se spet srečajo v torek, 17 oktobra. Kakor izhaja iz tiskovnega poro čila trgovinske zbornice, je ravnatelj goriške carinarnice povedal da je že posredoval uri finančnem mi nistrstvu. da bi slednie odobrilo možnost opravljanja večjega števila nadur, namesto dosedanjih 6(1 V torek, 17. t.m., bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah 1. redni občni zboi Mladinskega odseka v Sovodnjah Vabljeni! vsak mesec. Dr. Berte je tudi po ročal, da bodo v kratkem v carin ski službi uvedli avtomatizacijo, kar bo nedvomno olajšalo delo uslužben cem, pa ni mogoče izključiti, da bo to povzročilo nove težave Ob zaključku sestanka je pred sednik trgovinske zbornice našlo vil finančnemu ministrstvu nujen poziv, naj za uslužbence carine v Gorici odobri možost večjega štfr vila nadur. vseh sedem slovenskih sekcij (dve v Doberdobu, po ena v Sovodnjah, Runi, Štandrežu, Podgori in Pev-mi). V poštev pridejo vzgojiteljice na prednostni lestvici, ki so jo letos poleti sestavili na šolskem skrbništvu. Na njej je 16 prosilk med temi so tako vzgojiteljice z diplomo otroške vrtnarice kot osnovnošolske učiteljice, ki imajo po zakonu pharico" dobiti thesto’ Vrtnarice. Šolski skrbnik nam je tudi dejal, redu italijanskega otroškega vrtca in da ima zaradi tega na razpolago še plačilna sredstva za eno učno moč. V Ronkah so imeli namreč odpreti v tem šolskem letu dve no vi, sekciji italijanskega vrtca. Dobili so za to od prosvetnega ministrstva tudi dekret o namestitvi potrebnih učnih moči. sami bi morali poskrbeti ustrezni Drostor. Sredi letošnjega leta se je pridružila še ena zahteva ronske občine za odprtje enega razreda slovenskega vrtca. Te prošnje ministrstvo še ni odobrilo. V Ronkah pa so težave s šolskimi prostori in občina je poskrbela samo za en razjed italijanskega vrtca. Za dragega ni mogla dobiti ustreznega prostora, prav tako ni prostora za morebitni slovenski vrtec. Zaradi tega se tudi precej otrok vozi vsak dan z avtobusom v slovenski vrtec v Doberdob. Občina je obvestila šolsko skrbništvo, da v tem šolskem letu ne bo nič z drugo sekcijo italijanskega vrtca, zaradi česar mislijo na šolskem skrbništvu, tako nam je de jal dr. Imbriani, to razpoložljivo učno moč dati drugi sekciji sloven skega vrtca v Štandrežu, kjer je vpisanih 15 otrok. Zaradi tega so s šolskega skrbništva urgirali na goriško občino in o tem obvestili tudi didaktično ravnateljstvo za slovenske šole, naj čimprej uredijo notranja dela v stavbi vrtca v Štandrežu, da bo moč dobiti pro štor za drugo slovensko sekcijo v tem kraju Brž ko bo prostor ure jen. tako da bo odgovarjal ustreznim predpisom, bo skrbništvo dalo učno moč na razpolago. Dela v štandreškem vrtcu so v teku. zato upamo, da bo kmalu zadoščeno u pravičenim potrebam staršev! STALNO SLOVENSKO fSUDAI IŠČE V IRSIli ORGANIZIRA SEZONO V GORIOI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ABONMA V GORICI ZA SEZONO 1978/79 Franca Rame drevi v mali dvorani UGG Franca Rame, znana gledališka igralka, bo danes zvečer izvedla v Tnali dvorani UGG samostojni recital na temo «Tutta časa, letto e chiesav. Gre za sodobno gledališko delo v kateri je prikazana aktualna tema, ki tare v tem času italijanske žene in dekleta. Tekste je napisal Darjo Fo, Franca Rame je z delom imela velik uspeh povsod v Italiji, kjer je nastopila. Začetek drevišnje predstave ob 20.30. športno združenje Dom Gorica obvešča. da se je že pričela otroška telovadba in sicer vsak ponedeljek in petek. Od 15. do 16. ure telovadijo otroci vrtca, od 16. do 17. pa osnovnošolski otroci. Vaje so v Prosvetni dvorani na Verdijevem knrzu 13 MoveusKo planinsko društvo priredi v nedeljo. 22. oktobra, tradicionalno «kostanjado» pri Štekarjevih v števerjanu. Na razpolago bo kostanj in pristno vino, medtem ko bo vsem dana možnost, da na ogromni «gra-deli» preizkusijo svoje kuharske sposobnosti. Planinsko društvo bo tudi letos priredilo 12. novembra popoldne tradicionalno martinovanje v Lipici. Prijave sprejemajo na sedežu društva do vključno 4 novembra. Društvo bo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. SPD sporoča udeležencem izleta v nedeljo, 15^ oktobra, da bo avtobus odpeljal s Travnika ob 6. uri, iz Pod-gore ob 6.05 iz štandreža ob 6.10, iz Sovodenj pa ob 6.15. Prosimo točnost. Cene abonmajev za sedem predstav I. sedeži 12 51X1 lir ‘‘-arte II sedeži Mladina in balkon) 10 (XXI lir (parter in baiknnl 7 000 lir Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h katPremu vsak nadaljnji član doplača 7 (KK) lir. VPISOVANJE ABONENTOV DO 17 OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE, UL. MALTA 2, TEL 24-95 l’KR V KATOI IŠKEM DOMU, DREVORED XX SEPTEMBRA 85. TEL 81 120 ABONMAJI SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV C or i'ca CORSO 17.30 - 22.00 «La montagna del dio Cannibale*. C. Casinclli in Ul. Andress. Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISS1MO 17.00 -22.00 «E se per caso una mattina ..» P. Tiffin in V. Gaggiolo Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 16.30 22.00 *Una moglie*. P. Falk in J. Rovvlands VITTOR1A 17.00 22 00 «Nero vene-ziano*. O. Karlatis in E Gamma. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 17.30—22.00 -Geod by a-more mio*. ENCEI.SIOR 16 30 22.00 «QueJ dan-nato pugno di unmini*. A oni (ioricu in okolico S()č A 18.00 20.00 s Bravo Maestro*. Jugoslovanski film. SVOBODA 18.00—20 00 »Srebrna puščica*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Cash plačilo v gotovini*. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik št. 43, tel. 2972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽICl Danes ves dan in ponoči bo v dču dežurna lekarna Rismundo, l E. Toti, tel. 72-701. GORICA Ločnik Ul. Udine 43 DISCOUNT «BRANDY STOCK» original V« 2.890 lir WHISKY BALLANTINES 3/4 4.080 » PARADIŽNIKI v konzervi 400 g 160 » Tuna «MARUZELLA» konzerva 1/8 410 » 12 kock «STAR» 420 » Semensko olje 1 I 720 » Oljčno olje «DANTE» 1 I 1.990 » Testenine «grano duro» 500 g 230 » Originalni riž «TORO» 1 kg 620 » Riž «R.B.» 5 kg 3.150 » Kava «LAVAZZA» rdeča vrečka 200 g 1.250 » Zobna pasta «PASTA DEL CAPITANO» velika 440 » Milo «MONSAVON DOGUO» 290 » 20 plenic «LINES NOTTE» 1.280 » OMO E 2 550 » «DASH» sodček 4,8 kg 5.050 » «DINAMO» sodček 4,8 kg 3.980 » «SOLE PIATTI» tekoči 450 » «VIM CLOREX» 440 » Milo «TIGRE» 300 g 160 » «CERA LIU» za ploščice 1/2 670 » Hlačne nogavice «SANPIER» 300 » (EX CORALLO) Prodaja na drobno po grosističnih cenah STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom OTVORITVENA PREDSTAVA Sezona 1978/79 -MIROSLAV KRLEŽA LEDA ob 85-letnici avtorjevega rojstva ‘Prevod bran Albreht Scena ing. arh. Niko Matul Kostumi Ružiča Nenadovič -, Sokolič ! Glasba Aleksander Vodopivec faktor Ana Mlakar : REŽIJA VLADO ŠTEFANČIČ ' Danes. 14. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED F — druga sobota po premieri; jutri, 15. oktobra, ob 16. uri ABONMA RED G - popoldanska predstava na dan praznika. Vljudno prosimo vse abonente, da dvignejo izkaznice pri bla-Sajni Kulturnega doma, Ulica Petronio 4, eno uro pred pričetkom predstave. Abonmaji in vstopnice so še na razpolago. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete OTVORITVENA PREDSTAVA Sezona 1978-79 V torek, 17, oktobra 1978, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici. — Goriški abonma MIROSLAV KRLEŽA LEDA ob 85-letnici avtorjevega rojstva Prevod; Fran Albreht Scena: ing. arh. Niko Matul Kostumi: Ružiča Nenadovič - Sokolič Glasba Aleksander Vodopivec Lektor: Ana Mlakar REŽIJA: VLADO ŠTEFANČIČ Avtobusi bodo vozili po že u-staljenem voznem redu s Krasa in iz Sovodenj. Tudi letos se bodo predstave pričenjale točno ob napovedani uri! Prosimo gledalce, da to upoštevajo. S P D T Prireja jutri, 15. oktobra IZLET PO KRASU Za osnovnošolsko mladino. Zbirališče je ob 9.30 na Oberdan-kovem trgu pred postajo avtobusa štev. 25. izlet bo potekal od Katinare Po razgledni grebenski poti uumo Konkonela na Opčine (O-belisk). Povratek v Trst bo z openskim tramvajem na Ober-uankov trg ob 17.15. ^ 1 ■ ■ —- II i . I I I — STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Gostovanje Andresa Valdesa, Priznanega pantomima iz Ljubljane, v ponedeljek, 16. oktobra 1978, °b 20.30 v prostorih prosvetnega društva «France Prešeren* v Boljuncu. Gledališča II Kino Prireditve Izleti AVDITORIJ Danes, 14. t.m.. ob 20.30 Teatro Re-gionale Toscano predstavlja «11 bor-ghese gentiluomo* Moliera v režiji Carla -Cecčhija. Rezervacije pri o-sredn.ji blagajni v Pasaži Protti 2. Za abonente 30 od sto popusta. TEATRU STABILE Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti, v šolah ter v raznih društvih so v prodaji abonmaji za gledališko sezono 1973-79. ROSSETTI Od 18. oktobra Tullio Kezieh: «La coscienza di ženo* Itala Sveva. Režija Franco Giraldi. Prva abonmajska predstava. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2 ali pa tudi telefonsko. GLEDALIŠČE VERDI Pri blagajni gledališča Verdi so v prodaji abonmaji za operno sezono 1978-79. Za letošnjo sezono je na razpolago tudi nov abonma red G, ki vključuje šest od devetih napovedanih predstav STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom V sredo 18. oktobra 1978, ob 15.30 ERIK VOS PLEŠOČI OSLIČEK mladinska igra Prosveta Filatelistični odsek PD Lipa iz Bazovice vabi ljubitelje filatelije na srečanje, ki bo jutri, 15. oktobra, od 10.30 do 11.30 dopoldne v Bazoviškem domu. Ariston 15.30 — 18.45 — 22.00 «L’albero degli zoccoli*. Barvni film. Režija Ermanno Olmi, Ritz 16.00 «Io tigro, tu tigri, egli tigra*. Barvni film. Igrajo: R. Poz-zetto, E. Montesano in P. Villag-gio. Eden 17.00 «Una moglie*. Režija J. Cassavetes, Gena Rovvland in Peter Falk. Barvni film. Fenice 15.30 «Lo chiamavano Bull-aozer*. B. Spencer, Mignon 16.00 «Haidi in pitt■ 1111...11 ■■ i ■■ m.... m ■■ i .......n......■■mini.............................................lun V prvih desetih dneh oktobra je v galeriji »Tavolozza d’Oro:> pri Sv. Jakobu priredil svojo prvo osebno razstavo v mestu slikar Stano Žerjal iz Boljunca. Razstava, na kateri je Žerjal dal na ogled dva ducata zelo velikih olj, je privabila veliko občinstva OVEN (od 21.3. do 20.4.) Če je le možno, se držite bolj svojih opravkov. Vsako novotarjenje bi moglo biti v škodo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne u-tvarjajte si, da vam bodo prejšnji uspehi ohranili sloves. Če hočete uspeti, zavihajte rokave. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nudila se vam bo lepa priložnost. Mogli bi na pot, kamor vas bodo gnala čustva. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ambiciozni ste in to vam ograža u-spehe. Spoznali boste osebo, ki kaže zanimanje za vas. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zado- Horosko voljiv dan, v kolikor nimate prevelikih zahtev. Imeli boste opravka z občinstvom. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Da ne bi izgubljali časa, se na delo prijpravite. Šlo bo za važno stvar, ki terja vse vaše sile. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Naleteli boste na ovire, ki jih niste pričakovali. Naj vas ne spravijo iz ravnotežja. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Držite se že opeljane poti, kajti vsaka nova pot bi vas spe- ljala v težave. Večer v prijetni družbi. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Previdni bodite, ker bi vas napaka ne spravila v težaven položaj. Zaupali vam bodo tajnost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Preden sprejmete nove predloge, poglejte kaj vas še čaka. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) I-dej boste imeli na pretek. Teže bo, ideje izvesti. Odlično razumevanje z drago osebo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nudijo se vam priložnosti, da si utrdite položaj. Vsaka pretirana zadržanost bi vas veliko stala. stotnega poviška. Ta odstotek so izračunavali takole: na podlagi podatkov državnega statističnega zavoda ISTAT so ugotovili odstotni pogodbeni porast prejemkov v industriji za dobo od 17 do 6 meseca pred vsakokratno novoletno prilagoditvijo, obenem so izračunali porast življenjskih stroškov za isto dobo; od odstotka, ki se nanaša na porast prejemkov, so odšteli odstotek porasta življenjskih stroškov in tako dobili odstotek, ki so ga uporabljali za vsako letno' prilagoditev pokojnin. Prihodnji povišek od 1. januarja 1979 bi moral po starih normah znašati 5,9 odstotka. Po najnovejšem zakonskem predlogu je ostal postopek isti, vendar z dvema korekturama in sicer: a) pri izračunavanju višanja prejemkov bo potrebna naslomba ne več na plače industrijskih delavcev, temveč na poprečne prejemke vseh javnih in privatnih odvisnih uslužbencev. Slednji v glavnem naraščajo počasneje; od tod bo izhajal manjši odstotek, ki ga bodo imorabljali pri višanju pokojnin. Ker za sedaj ni izdelanih podatkov, so po zakonu določili, da bodo s prihodnjo prilagoditvijo uporabljali konvencionalni odstotek 2,9. b) Vsi fiksni dodatki premične lestvice od 1. jan. 1976 dalje ne pridejo v poštev pri sedaj uvedenem odstotnem povišku. Z drugimi besedami povedano je od celotnega zneska pokojnin potrebno odšteti vse fiksne zneske, ki so bili izplačani s poviški premične lestvice v zadnjih treh letih. Ker le ti (točnih podatkov še nimamo) znašajo skupno okoli 90.000 lir, pomeni, da moramo od pokojnine odšteti navedeni znesek in šele na tako zmanjšano vsoto pribiti zgornji odstotek 2,9. Prilagajanje minimalnih pokojnin odvisnih delavcev je ostalo pri starem. Le-te se gibljejo v skladu z gibanjem prejemkov v industriji. Povišek znaša 19.4 odstotka. Če ne bo prišlo do za sedaj nepredvidenih sprememb, se bodo minimalne pokojnine pove čale od 102.500 na 122.300 lir. Minimalne pokojnine avtonomnih delavcev sledijo pri prilagajanju gibanju življenjskih stroškov (povišek 13.4 odstotka), kar pomeni povišek od 91.100 na 103.300 lir. Važna novost, ki bo omogočila znatne prihranke zavarovalnemu zavodu, je določba, po kateri se fiksni povišek zaradi premične lestvice ne bodo priznavali odvisnim delavcem, ki nadaljujejo * delom. V. celoti pa ne bodo smeli poviški presegati minimalne po* kojnine. Končno, vsem upokojencem, ki uživajo več pokojnin, bodo priznali predvidene draginjske poviške ali podminimalne le na eni pokojnini in sicer na najvišji. Isto velja za minimalne pokojnine, kjer pa bodo poviške priznali le na najnižji pokojnini. V bistvu so navedene omejitve pravične, saj bi n.> bilo prav, da se poviški, ki so povezani z življenjsko podražitvijo, računajo za istega upokojenca v podvojeni ali potrojeni meri. Znano nam je, da številni naši bralci — upokojenci sledijo zadevam, ki smo jih obravnavali z veliko pozornostjo. Prav zaradi tega smo jih skušali, kljub zamotanosti, podrobneje razložiti. S. O. PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA ■- • N* % \ S m 14. oktobra 1978 DRAGISA BOSKOVIC Jimmy Carter kroti kongres Vprašanje, ali bo na predsedniških volitvah 1980 nasprotnik Jimmy-ja Carterja, razjezi senatorja Edwarda Kennedyja po nekem ciničnem opisu samo takrat, kadar mu ga ne postavijo ... Ampak zdaj so se ugibanja vsaj začasno polegla. Ko so senatorju zadnjič postavili to vprašanje (v trenutku, ko je zvedel za izid ameriško-egiptov-sko-izraelskega srečanja na vrhu v Čamp Davidu), je resignirano odgovoril: »Ni več razloga, da me to sprašujete.« In res — predsednik, ki se je ovenčal s slavo Čamp D: /ida, bije na nekaj frontah domačega bojišča oster boj, katerega očitni cilj je, da bi povečal svoj delež moči na ameriškem vrhu, delež kongresa pa zmanjšal. V zadnjem poldrugem letu so Jimmyja Carterja tako spodrivali in ignorirali v vseh točkah domače politike, da so ga že razglašali za »predsednika enega samega mandatnega obdobja«. V kongresu so druga za drugo v celoti ali delno propadle njegove glavne pobude — v zvezi z energijo, davki in raznimi reformami. Ena od glavnih diagnoz se je glasila, da po porazu v Vietnamu in po watergat-skem škandalu ameriški kongres ne bo nobenemu predsedniku dovolil sesti v sedlo tako, kot so to delali njegovi predhodniki — »imperialni predsedniki« iz časov, ko se je Amerika vojskovala na raznih koncih zemeljske krogle. Naslednja diagnoza se je glasila, da »nadarjeni amater« Jimmy Carter ne razume nepisanih zako-konov politične igre v prestolnici in ne ve, kako naj se pogodi z močnimi orga-niziranimi interesi na ameriškem vrhu. »Carterja se v prestolnici živ krst ne boji« se glasi strnjen opis tega stanja. Zdaj pa, kot se je izrazil eden izmed ostrovidnejših opisovalcev razmer v prestolnici, se je »svet zasuknil v drugo smer«. Potem ko je Jimmy Carter potolkel židovski lobby v zvezi s prodajo letal Egiptu in Saudski Arabiji in se odločno spoprijel z »jastrebi«, ki so hoteli od njega še eno jedrsko letalonosilko, se je spustil v bitko na terenu, ki je že po tradiciji izključno v pristojnosti politične trgovine v kongresu. Ne da bi se zmenil za nasprotovanje speakerja kongresa ter vodje demokratske stranke v senatu in predstavniškem domu, je z vetom pre-prečil zakon o javnih delih v vodnem gospodarstvu. Jezovi in pregrade na rekah pa so že desetletja eden glavnih adutov političnih iger v prestolnici, največkrat v slogu: »Jaz bom glasoval za tvoj jez, ti pa za mojega ...« Z jezovi pridobivajo trdovratne poslance kongresa in senatorje, z njimi ustanavljajo politične koalicije, kadar iščejo izhod iz zapletenih položajev. Predsednik se je požvižgal na nasvete svojih političnih senatorjev v kongresu in je gladko odbil zahtevo, naj podpiše zakon o 10,2 milijarde dolarjev sredstev za ta javna dela, s čimer se je po splošnem mnenju spustil v nadvse tvegano politično igro, saj je voditeljem kongresa odvzel možnost, da bi raznim državam v raznih trenutkih in iz različnih razlogov poklanjali jezove. Na koncu, kar je še večji ameriški čudež, pa je predsednik celo zmagal: kongres je ponovno glasoval in tokrat predsednika ni pustil na cedilu. Njegov veto je obveljal. Neposredno pojasnilo se glasi, da je vse to posledica nedavnega »davčnega punta« v Kaliforniji, kjer so volivci na referendumu izglasovali zakon, s katerim so omejili davek na hiše. Gibanje »davčnega protesta« se širi kot požar po Ameriki, zgroženi zaradi inflacije, ki se je spet povzpela nad 10 odstotkov, in žrtve tega požara so politiki, znani kot privrženci večjega državnega trošenja denarja za razne namene. Zaradi tega so iz političnega življenja »odjadrali« liberalna senatorja v New Jerseyu in Minnesoti in liberalni guverner Massachusettsa. Pred novembrskimi volitvami za kongres je predsednik predstav, niškemu telesu torej vrgel rokavico, ki pa je bila večje tveganje za ljudi na Kapitolu kot zanj: »Mar se hočete volivcem predstaviti kot ljudje, ki razsipavajo denar?« Kongresniki so se zbali maščevanja na novembrskih volitvah in se niso upali pobrati rokavice. Vse to je kajpada sestavni del ostrega prerazvrščanja sil in pogledov na ameriškem vrhu v novem, kriznem gospodarskem položaju. Do sedemdesetih let je vrh na videz vsemogočne Amerike glasoval za vse: več orožja, več denarja za investicije, več za socialne programe. Upočasnjena rast in podvojena ali celo potrojena inflacija delata strahotno zmešnjavo v tej ameriški hladnovojni in liberalni koaliciji, ki se je lepo »zredila« s programom »več topov in več masla«. Zdaj se mora tudi Amerika odločati. Nekateri razčlenjevala razmer so v Jimmyju Carterju že zdavnaj zaslutili »bonapartistične« težnje — ko je novi predsednik napovedoval, da bo poskušal vladati »z ljudstvom prek glav kongresa«. Toda pomembnejše vprašanje je, za kaj se bo v teh volit vah Carter odločil. Za zdaj se zdi, da išče nekakšno sredino: »jastrebom« ne daje toliko orožja, kolikor ga želijo, črncem in revežem pa obljublja, da jim bo dal približno toliko, kolikor jim je obljubil, ko so mu s svojimi glasovi pomagali k izvolitvi. Bitka za smer ameriške politike je v največjem razmahu in prestolnica kar strmi, kako se doslej blagi Jimmy Carter ostro spoprijema s trdno zasidranimi središči moči, ki jih poosebljajo kongresni voditelji. ■ ................... Egipt se mora soočiti z vrsto težavnih nalog Nova vlada dr. Halila mora sporazume iz Čamp Davida prevesti v vsakdanji jezik - Na poti do blaginje vrsta ovir OD DOPISNIKA TANJUGA ZA DELO KAIRO, 11. oktobra — Seja nove egiptovske vlade dr. Mu-stafe Halila je potrdila napovedi opazovalcev, da se bo po trideset in več letih prva mirnodobna vlada znašla pred zelo težkimi in zapletenimi nalogami, ki lahko pripeljejo do notranjih pretresov, če ne bodo rešene liitro in ustrezno. Najpomembnejša naloga Halilove vlade je, da mirovne sporazume iz Čamp Davida prevede v jezik, ki bo razumljiv vsem, ter dokaže navadnemu človeku, kako zelo je imel predsednik Sadat prav, ko se je odločil, da z Izraelom sklene separatni mir. Za navadnega Egipčana po meni to predvsem več kruha, oliv, sladkorja in čaja, živil, ki jih ima siromašni Egipčan praviloma na mizi in jih potem dopolnjuje z zelenjavo, ki jo v vseh letnih časih v izobilju daje Nilova delta. Mir pomeni za Egipčana tudi višjo mezdo, boljše pogoje za šolanje, bolje urejen promet in še marsikaj, kar se je doslej omejevalo samo na gole obljube ali mrtve besede na papirju in je redno izzivalo prave izbruhe nezadovoljstva, ki je doseglo vrhunec v ostrih neredih v Kairu in Aleksandriji, pa tudi drugod v državi. Vse to so verjetno imeli v mislih premier Halil in njegovi ministri, zato je opreznost po prvi seji vlade razumljiva. Kako bo nova vlada vsem težavam kos in v kolikšni meri jih bo uspela premostiti, se bo šele pokazalo. Gotovo je, da bo pri reševanju številnih problemov odigrala pomembno vlogo pomoč iz tujine, na katero tukaj brez dvoma računajo in brez katere si ni mogoče zamišljati takšne ambiciozne akcije, kakršno je napovedal predsednik Sadat. Tako je Egipt že stopil v novo obdobje miru, čeprav je mir šele treba skleniti. Kot si je zamislil predsednik Sadat, je to obdobje miru po tridesetih letih vojne, čas gospodarskega liberalizma po dveh desetletjih »stagnacije« socializma, konfrontacije z izzivi domačega prizorišča po letih brez pozornosti in skrbi. Končno je to Sadatovo obdobje nacionalizma, v katerem" pč^tavlja Egipt lastne interese nad »ideološka gesla panarabiz-ma«. Za kaj takega bo potrebnega veliko truda in časa, pa tudi pripravljenosti za spopad z vsemi problemi. Kairski opazovalci se zategadelj sprašujejo, v kolikšni meri je Halilova vlada pripravljena uresničiti zamisli šefa države in se spoprijeti z vsem tistim, kar sedanje psihološko in politično kočljivo prehodno obdobje s seboj neizbežno nosi. Kljub vztrajnemu poudarjanju, da je nova vlada kabinet mladih tehnokratov in akademsko izobraženih ljudi, so v njej pravzaprav vsi člani starejši od petdeset let in hkrati neizbežen proizvod sistema, ki ga morajo zdaj spremeniti. Ze sama izvolitev Halila za premiera je po svoje politično simbolična, saj je sedanji predsednik vlade v Naserjevem času kar dvakrat odstopil, ker ni soglašal — kot tukaj uradno razlagajo — s prisotnostjo sovjetskih svetovalcev. Poleg tega je bil HaliJ prvi sekretar centralnega komiteja arabske socialistične zveze, ki jo je Sadat z dekretom julija letos odpravil, ko je ustanovil lastno stranko. »S podpisom mirovnih spo razumov,« je dejal Sadat v govoru, s katerim je označil obletnico Naserjeve smrti, odvzel mandat dosedanji vladi Mamduha Salerna in zamenjal nekaj vodilnih osebnosti v vojaških in političnih vrhovih, »stopamo v novo obdobje, v katerem bomo priče korenitim spremembam v našem notranjem življenju ...« Naš najvažnejši cilj je, da ustvarimo novo družbo, da napredujemo in izboljšamo življenjske razmere množic.« Iz vsega tega je moč sklepati, da je mir za Egipt že nekaj dokončnega, in tukajšnji funkcionarji se tako tudi obnašajo. Ko je govoril .o .palogah,. ki čakajo novp vlado, Sadat ni zamolčal, da so na poti do napredka in blagostanja egiptovske družbe še mnoge zapreke in težave. O teh go- | vori skoraj vsak dan in na- ' nje opozarja. Natančneje se noče izraziti samo glede tega, kako se je pravzaprav treba spoprijeti z vsem tistim, kar se je v državi kopičilo desetletja, pa tudi stoletja. TAKO SE GRADIJO MOSTOVI MED NARODI — Mladinska delovna akcija v Sent-primožu pri Škocjanu je za mesec dni združila slovenske mladince z obeh strani meje in njihove nemško govoreče in demokratično usmerjene vrstnike. Foto: Andrej Kokot ,Danica' je izpolnila obljubo Brigada, v kateri je bilo tudi 15 mladincev iz SR Slovenije, je v mesecu dni zgradila slovenski kulturni dom v Šentprimožu na avstrijskem Koroškem OD NAŠEGA DOPISNIKA V AVSTRIJI CELOVEC, 11. oktobra — Zastava z zvezdo, ki so jo ob sinočnjem zaključku enomesečne delovne akcije v šentprimožu v Podjuni spustili z droga, je bila večja ort tiste, ki so jo bili brigadirji iz matične domovine in s Koroškega pred mesecem dni potegnili nanj. Minulo soboto so se brigadirji odpravili na pohod na Bleščečo in četudi so iz previdnosti pustili tabor razsvetljen, je jugoslovansko zastavo, ki je krasila tabor skupaj z avstrijsko, vzela noč. Verjetno so Jo odnesli tisti varuhi miru in sodelovanja med narodi, ki so le nekaj poprej povzročili med udeleženci delovne akcije oster prepir. Korakajoč mimo brigadirjev sq ti »neznanci« vzklikali Hitlerju: nekaj brigadirjev je bilo tedaj mnenja, da je treba z izzivaloi opraviti kar po kratkem postopku, pa jih je zadržal komandir, ki je ocenil, da je treba takšne situacije obravnavati politično in ne s pestmi. Na gradbišču od zore do mraka Sicer pa to ni bila tista poglavitna rdeča nit, ki je povezovala dneve te prve delovne akcije mladine z obeh strani meje na Koroškem. Ko se je mladinska delovna akcija 11. septembra začela, je bila na gradbišču sredi šentprimoža samo globoka jama; ob sinočnjem zaključ ku akcije je bila brigadirska obljuba izpolnjena — v šentprimožu je v grobem stanju zgrajen prvi slovenski kulturni dom. . Brigadirjem, od- katerih jih je petnajst prišlo iz SR Slovenije, so se sinoči zahvalili predstavniki obeh osrednjih organizacij, predvsem pa tisti, ki so delali z njimi ves mesec, kolikor jim je pač čas dopuščal: člani prosvetnega društva Danica (po njem je brigada tudi dobila ime) in pa slovenski prebivalci škocjanske občine, tiste občine, ki se paradoksalno hvali s tem, da ima izredno razvejeno in razvito slovensko kulturno življenje (poznajo ga tudi z druge strani Atlantika), ki pa so jo sedmojulijski predpisi iz- ločili iz okvira dvojezičnega ozemlja Ker gre za prvo delovno akcijo te vrste, so brigadirji iz Slovenije izpolnili obljubo, ki so jo dali jugoslovanski brigadirji svojim koroškim vrstnikom pred tremi desetletji: ko so se namreč tedaj koroški brigadirji udeleževali delovnih akcij za obnovo porušene Jugoslavije, jim je ta generacija jugoslovanskih brigadirjev obljubila, da jim bo pomoč vrnila na Koroškem, je sinoči pcvedal škocjanski oh"-nski pd1ljicjmji„ (Fftjng $. cej. Brigada Danica je uresničila dano obljubo, četudi je morala skoraj deset dni delati v izredno neugodnem vremenu. To je tudi razlog, zaradi katerega se je vodja slovenskih brigadirjev samokritično pritožil, da brigada programa ni izpolnila v celoti: sprva je namreč kazalo, da bo mogoče vsaj dva popoldneva v tednu posvetiti kultumo-političnemu delu, vendar pa je bilo treba zaradi težav z vremenom krepko poprijeti za delo in brigadirji, ki so jim sinoči podelili spominske albume in udarniška priznanja, so bili na gradbišču praktično od zore do mraka. Trdni mostovi med narodi Ob stavbi, ki stoji sredi šentprimoža, pa je brigada postavila še nekaj, je sinoči dejal predsednik zveze slovenskih organizacij Franci Zwitter: pokazala je namreč, kako je treba postavljati trdne mostove med narodi. Kot nekaj, kar je nanje naredilo . najgloblji vtis, so brigadirji, ki so prišli iz Slo- venije, včeraj vsi po vrsti omenjali dejstvo, da so se z domačini v najkrajšem času spojili v eno samo veliko družino. Medtem ko so domačini pomagali pri delu na gradbišču, pa so ženske in dekleta brigadi iz dr.*va Nv dan pomagale pri kubi in nosile brigadirjem priboljške. Pa tudi v matični do-movini je akcija naletela na odmev, ki ga zasluži: sredi dela je šentprimož obiskal štajerski obrtnik, ki se je ponudil, da bo brezpla*m in s svojim materialom opravil kleparska dela. Izkušnje vredne prav toliko kot gradnja Kako lahko takšen podvig zbližuje narode, pa so pokazali člani celovškega solidarnostnega komiteja, nemško govoreči demokrati, ki so kljub poklicnemu delu posvetili gradbišču v Sent. primežu eno svojih sobet. Prav spričo tega pa so vsi tisti, ki so sinoči končali enomesečno delo, poudarjali, da je izkušnja, ki Je zbližala toliko ljudi, prav toliko vredna kot gradnja sama: in so k temu vsi po vrsti pristavljali, da se bodo radi udeležili tudi naslednjih delovnih akcij. Kajti kulturni dom v šentprimožu je resda prvi, ki so sl ga koroški Slovenci postavili po vojni, nikakor pa ni zadnji. MARJAN SEDMAK ■■Mf'. rt 44*. ■ UIT rtn^spthi -i Huru. SPODREZAN FRAK Nizozemski poslovnež je menda prišel na misel, blestečo in prozorno kot čista studenčnica: Agencija France Presse poroča, da kani izvažati v presušeno Saudsko Arabijo »evropsko pitno vodo«. Predstavnik rotterdamskega vodovoda je že povedal, da mu bo lahko prodal vsako leto petnajst milijard litrov iz svojih distilerij Rena. škoda, da nimamo diplomatskih odnosov s čuvarji svetih mest. A nekaj bi se morda le dalo narediti, saj smo poslovno spretni. Če že vsako leto prihaja v Meko na hadž toliko naših romarjev, bi morda lahko, vsaj za po-skušino, ponudili carinikom v Medini vzorec naše »muške vode« iz Kladnja. Ne le, da je okusnejša od rotterdamskega izdelka, tudi svojo moč ima, ki je tam čislana, pa še ustrezen znak kvalitete bi ji lahko pritisnili, inš'ala! Grenko presenečenje je doživel Billy Carter, brat ameriškega predsednika. Lani novembra je podjetni Billy, ki sicer dokaj donosno izrablja družinski priimek, z nastopom na televiziji, kamor je prišel »oblečen« v kostum iz odpiračev za pločevinke piva, pričel velikansko kampanjo za »Billyjevo pivo«, ki ga izdeluje Falls City Bre-wing Co. iz Louisvilla. Družba je za uporabo slovitega imena Billgju plačala 50.000 dolarjev letno, ali četrtino predsednikove plače. Prodaja novega piva je sprva naraščala, v zadnjem času pa hitro padaš Predsednik pivovarniške družbe James Tate meni, da prodaja »upada hkrati s priljubljenostjo predsednika«, bolj verjetni razlog pa je slaba kakovost. Toda Billy se ne da, še vedno ima liker z okusom po kikirikijih. Pinochet obrača resnico Čilski diktator zatrjuje, da se je gospodarski položaj izboljšal - Učinkovit odgovor A. Zaldivarja v tedniku »Hoy« OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA SANTIAGO, 10. oktobra — Predsednik čilske vojaške hunte Augusto Pinochet je ob peti obletnici krvavega državnega udara proti predsedniku Allindeju in vladi ljudske enotnosti ponosno zatrdil, da čilsko gospodarstvo še nikoli v tem stoletju ni bilo tako trdno, kot je sedaj. General je postregel tudi s podatki: s politiko popolne gospodarske liberalizacije, svobodnega uvoza in svobodne privatne pobude je Čile prvič po dolgih letih dosegel ravnotežje v plačilni bilanci, ustvaril presežek v trgovini s tujino, zmanjšal inflacijo, zagotovil sl je tuje investicije in kredite ter aktiviral domači privatni kapital. Pinochet je navedel, da ima Čile sedaj 600 milijonov dolarjev deviznih rezerv, da je stopnja inflacije še leta 1975 bila 340 odstotkov, lani so jo znižali na 63,5, za letos pa načrtujejo, da ne bo presegla 30 odstotkov. General ni pozabil povedati, da je leta 1973, torej takrat, ko Je voj ska prevzela oblast, stopnja inflacije znašala kar 1000 odstotkov. V tedniku »Hoy« je Pinochetovemu mnenju odgovoril predsednik krščansko demo kratske stranke Andres Zal divar, ki velja v svoji stranki za desno usmerjenega Tednik je dal Zaidivarjevemu odgovoru naslov Mit, prav tako z vprašajem; torej »Gospodarska obnova ali mit?« Vodja krščanske demokra cije je takoj uvodoma poudaril, da Pinochetove navedbe niso nič drugega kot uradna propaganda, nato pa Je svoja stališča podkrepil s podatki, ki jih je objavila mednarod na publikacija »Estudio Eco nomico de America Latina« V teh podatkih je navedeno, da je bil povprečni letni dohodek na prebivalca v Latinski Ameriki leta 1970 574 dolarjev, 1973 se )e dvigni) na 669, 1977 pa na 731 dolarjev V Čilu je bil povprečni doho dek na prebivalca 1970 908 dolarjev, 1973 se Je zmanjšal na 864 dolarjev, lani pa na 810 dolarjev. Pred osmimi leti je bila razlika med povprečnim dohodkom na zeleni celini in med Čilom kar za več kot štirideset odstotkov v korist Čila, lani pa se Je znižala na samo 10 odstotkov. Zaldivar navaja tudi tele podatke: v sedmih letih (1970—1977) se Je nacionalni družbeni bruto proizvod v Boliviji povečal za 28,8 odstotka, v Braziliji kar za 58,7 odstotka, v Kolumbiji za 33,4 v Peruju pa za 9,9 odstotka medtem ko se je v Čilu v tem času zmanjšal za 10,8 odstot- ka. Pred osmimi leti sta imeli sama Venezuela in Argen. tina višji dohodek na prebi valca kot Čile, prva zahvaljujoč nafti, druga pa obilici naravnih bogastev. In naprej. Lanska industrijska proizvodnja v Čilu je bila za 4,6 odstotka nižja od industrijske proizvodnje 1969, lanska stanovanjska izgrad nja se Je zmanjšala za petino v primerjavi z letom 1970, kmetijska proizvodnja se je lani povečala za 5 odstotkov v primerjavi z letom 1970, letošnja kmetijska proizvodnja pa je kar za četrtino man ša od lanske. Prav tako se je zmanjšala rudarska proizvodnja (lanska je bila manj. ša od proizvodnje 1973), ra. zen proizvodnje bakra, ki prinaša Čilu štiri petine deviznega dohodka. Zaldivar v polemičnem članku poudarja, da je politika gospodarske liberalizacije pritegnila tuje investicije le v izkoriščanje naravnih bogastev, predvsem bakra in solitra, po katerih je Čile znan po vsem svetu. Krščanski de mokrat zatrjuje, da Je odpi ranje vrat tujemu kapitalu na stežaj v veliki meri uničilo domačo industrijo, ki je vlada ni z ničimer zaščitila, predvsem pa je uničilo majhna in srednja podjetja, ki niso mogla vzdržati konkurenčnega boja s tujimi multi nacionalnimi družbami in s prilivom tujih izdelkov, ki sc dobesedno preplavili Čile. Jasno je, da je gospodarsko odpiranje najbolj prizadelo domači srednji sloj, ki Je v precejšnji meri uničen, pred petimi leti pa je bil med najbolj glasnimi nasprotniki Allendejeve vlade (stavke av toprevoznikov, uslužbencev), ki ga ni znala pritegniti na svojo stran. Daleč najbolj prizadeti so seveda delavci, katerih kupna moč se je v petih letih zmanjšala za po lovlco, ne glede na nominal na povišanja plač in ne glede na to, da imajo delavci v državnih in zasebnih podjetjih tudi sedaj vse bistvene socialne in ekonomske pravice, ki so jih imeli za časa vlade ljudske enotnosti, kar pa n-velja za delavce, ki so jih odpustili iz »političnih razlogov,« teh pa je bilo v prvem obdobju vojaškega režima da leč največ. Med temi pravicami, ki jih spoštuje tudi vojaški režim, so pravice uu letnega tritedenskega dopusta, obvezno socialno in pt kojninsko zavarovanje (pokojnine so zelo nizke, skorai simbolične), pravica do orez plačnega zdravljenja, pravica do osemurnega delavnika in pravica do odškodnine v pri meru odpustitve, če do odpustitve ni prišlo po delav čevi krivdi, znaša pa toliko mesečnih plač, kolikor let je bil delavec zaposlen v tovarni. AVGUST PUDGAR 1-4 m Menjava je lahko večja Avstrijski gospodarstveniki v SRS — Blagovna menjava glavni del medsebojnih stikov LJUBLJANA, 11. oktobra — Jugoslovansko-avstrij-ska oziroma slovensko-avstrijska zunanjetrgovinska menjava se po letili precej spreminja. Vendar je videti, da se je v zadnjem času začel obseg medsebojnih gospodarskih stikov nekoliko povečevati. Hkrati pa se vse bolj povečujejo tudi razlike med vrednostjo blaga, ki ga Jugoslavija kupi v Avstriji in blaga, ki ga tja prodamo. V prvem polletju je Jugoslavija pokrila s svojim izvozom v Avstrijo komaj pičlo tretjino svojega uvoza. Slovensko razmerje med izvozom in uvozom iz Avstrije je bilo nekoliko bolj ugodno: naša republika je namreč pokrila s svojim izvozom dobro polovico vrednosti svojih nakupov; na slovensko menjavo z Avstrijo pa odpade skoraj 29 odstotkov vse jugoslovanske zunanjetrgovinske menjave z Avstrijo Kot poudarjata obe strani, slovensko in avstrijsko gospodarstvo sicer sodelujeta na številnih področjih Kljub temu pa je prav medsebojna blagovna menjava glavni del medsebojnih gospodarskih stikov. Tako ime novanih višjih oblik gospodarskega sodelovanja je bolj malo. Zato bo treba, so poudarili predstaviti avstrij skega in slovenskega gospodarstva, temu v prihodnje nameniti več pozornosti. Kljub temu pa seveda ni mo goče pričakovati, da bi moglo tako sodelovanje kdaj v celoti zamenjati zdajšnjo blagovno menjavo med gospodarstvoma. Razveseljivo pa je, da jugoslovanski in avstrijski predpisi omogočajo razvoj dolgoročnega sodelovanja med gospodarstvoma VESNA BERTONCE.U-POPIT Tuji trgovci in novci Zlate in srebrne spominske kovance za sredozemske igre v Splitu naj bi izdelal in v tujini prodajal tuj partner LJUBLJANA, 10, oktobra — Zbor združenega dela republiške skupščine bo na zasedanju prihodnji teden obravnaval tudi osnutek zakona o izdelavi in prodaji priložnostnega zlatega in srebrnega denarja. Akt mu je v oceno poslal zbor republik In pokrajin skupščine SFRJ. Z njim naj bi uredili kovanje in prodajo zlatnikov in srebrnikov — izdali naj bi jih v zvezi z VIII. sredozemskimi igrami 1979 — v skupni vrednosti 340 milijonov dinarjev. Zlati kovanci bi bili v točkah »vredni« od 1.500 do 5.000 dinarjev, srebrniki pa od 100 do 100 dinarjev. Kovanje priložnostnega denarja, na katerem naj bi bil .po osnutku zakona lik pred-sednika Tita, pokrovitelja iger, ki bodo potekale pod geslom »Prijatel stvo, šport, mir«, nameravajo organizatorji zaupati tujemu partner, ju. Ta bi pokril vse stroške v zvezi z izdajo kovancev prevzel pa bi tudi njihovo prodajo v tujini. Kot protivrednost za to pravico bi 15 odstotkov kovancev odstopil direkciji sredozemskih iger, ki bi z njihovo proda'© dobila del denarja za plačilo or- ganizacijskih stroškov »Splita 79«. Za uresničitev tega zakona ne bi bilo potrebno finančno sodelovanje federacije. Odprtih pa kljub temu ostaja nekaj pravnih in drugih vprašanj, saj zakon o denarnem sistemu ne predvideva izdaje denar'a takšne vrste. Podobnega mnenja je bil tudi medrepubliški komite za finance, ki se je v sodelovanju z izvršnimi sveti reipublik in pokrajin zavzel tudi za to, da bi ob podobnih priložnostih za izdelavo takega denar. ja najprej poskušali najti domačo delovno organizacijo. Hkrati je bilo slišati tudi pobude, če morda ne bi ka. zalo s posebnim zakonom v okviru Jugoslavije zagotoviti dovolj denarja za takšne naložbe, saj bi v tem primeru ves dohodek ostajal doma. Slovenski predstavniki pa so postavili vprašanje, če so ti kovanci sploh priložnostni de. nar ali kaj drugega: iz osnutka zakona namreč ni razvidno, kakšna je njihova funkcija, saj plačilno sredstvo bržkone ne bodo. Ne nazad. nje pa ne kaže pobud za kovanje takšnega denarja primerjati s kovanci, ki smo jih izdelali ob 25-letnici II. za-sedanja AVNOJ, še posebno, ker bo tokrat največ dela opravilo tuje pod’et.je in so navsezadnje možne tudi razne špekulacije. JANEZ ODAR Ulice zaživijo zvečer V trgovinah z blagom od vsepovsod ni vrst, ker je kupna moč večine Čilencev premajhna za drage tuje izdelke OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA SANTIAGO, oktobra — Komaj smo preleteli grozeče črne in s snegom pokrite Kordiljere, ki so poleg grozjjivost! dajale tudi vtis veličastnega gorovja, že smo se spuščali proti letališču Pudahuel, slabih trideset kilometrov oddaljenemu od čilskega glavnega mesta Santiaga. sičen z vlago. Drevje je kljub temu že zacvetelo in je omi Ijevalo podobo revnih nase lij ob cesti, ki pelje od leta lišča v mesto. Vizum za vstop v Čile sicer ni potreben, toda na le tališču je bilo treba v od delek posebne, mednarodne policije, kjer te kot novinar ja seznanijo s tem, kaj vse je potrebno, če hočeš v Čilu opravljati svoj posel, torej pisati ter se srečevati in pogovarjati z uradnimi oseb nostmi. Ni mi kaj preveč dl šalo, da bi letal po pisarnah santiaške policije, zato sem policistu v civilu pojasnil da sem prišel v Čile tako rekoč samo mimogrede za ne kat dni. Vožnja od letališča do središča mesta ni bila nič kaj prijetna, kajti zima |e kljub koledarski pomladi še zad njikrat pokazala zobe. Neprl letno je pihalo, deževalo je zrak pa je bil dodobra za- Mrzel dež v koledarski pomladi Ker je bila nedelja, so bile ulice precej zapuščene, bolj poredki sprehajalci, ki so v mrazu vneto lizali sla doled in se zavijali v plašči ali vetrovke, so delovali mra kobno in pobito, najbrž tudj zaradi neprijaznega vremena Pogovarjali so se potiho, pri tajeno, čeprav Je znano, da so Čilenci prijazni in odprti ljudje, veliko prijetnejši kos »privzdignjeni« In celo domi šljavi Argentinci. Središče mesta je spretne nilo podobo proti večera in v večernih urah, ko so se na ulicah pojavile trume ljudi Pivnice, kavarnice in restav racije so se napolnile z živahnim klepetom, žvenketa njem kozarcev in posodja. Na ulicah, sprehajališčih in v parkih so se pojavili fantiči, prodajalci kave, ki so kriče ponujali nekaj požirkov vro če črne tekočine. V zavetr ju je slep starec izvabljal Iz violine otožne melodije, na roko pa si je privezal ploče vmast lonček kamor |e le redko padel kovanec, peso ali pa nekaj centimov Na stojnicah ob glavni aveniji 3ernardo 0’Higgins (prvi čilski predsednik, očitno irskega porekla) so prodajal ke in prodajalci indijanskih potez vrešče in zavijajoče po nujali vse od sladkarij, ctga ret. časopisov do čevljev. Tu in tam so se med mno žico pokazali dva, trije policaji v mahasto zelenih uni formah, v zgodnjih večernih urah oboroženi samo s pištolami in gumijevkami, kasne je pa tudi z brzostrelkami. Pred razkošno razsvetljeno trgovino z oblekami, srajca mi, ženskim in moškim perilom je moledoval za nekaj kovancev drugi starec, ki je vneto piskal v leseno piščal, nekaj uličnih vogalov naprej pa je tretji oslepeli starec mahal s klarinetom in igral poskočne zabavne skladbe Oba sta bila seveda poleg instrumentov »oborožena« tudi z lončki za miloščino. To je ena izmed skrajnih plati vsaa dana v Santiagu, kakor so tudi razcapani in zamazani pobiči, ki se celo v poznih nočnih urah podijo po mestu in beračijo, v bedne cunje oblečene, izmozgane Indijanke z dojenčki v naročju ali pa prav tako postarani možje potemnele indijanske polti, ki so se ogrnjeni v razcapane ponče zleknili na ploč. nik. V parku Plaza de Armas v strogem središču mesta — tam so lesene klopi razme ščene v večjih in manjših krogih — se tare ljudi, ki pod lučmi prebirajo časopi se. tesno objetih parov, deklin in žensk, ki iščejo za služka za ta večer ali noč Tudi to je ena izmed plat) življenja v Santiagu V mestu se Je razpasla prostit.u cija vseh oblik, za katero policija prav gotovo ve, vendar je pred njo zamižala, prvič zaradi tega, ker ima od naj- starejšega poklica na svetu tudi ona koristi, drugič pa zato, ker je na stotine in ti soče prebivalk Santiaga k ta kšnemu načinu iskanja za služka prignala ekonomska nuja: bodisi da so brezpo selne, ali pa je zaslužek v pi sarm, restavraciji, pivnic’ trgovini in drugod tako pi čel, da si je za preživljanj* treba zagotoviti še dodaten vtr zaslužka. Tuje blago duši domačo proizvodnjo Na vsakem koraku v Šantl agu opazite, da so trgovine zelo dobro založene, v njih je mogoče kupiti vse od naj sodobnejših japonskih televizorjev, japonskih avtomobilov, zahodnoevropskega, ameriškega blaga, le domačega, čilskega Je videti bolj malo. kar je seveda posledica hun-tine liberalistične ekonomske politike, ki je na široko odprla vrata tujemu kapitalu, domača industrija pa je v hudem konkurenčnem boju s tujimi proizvajalci potegnila krajši konec. Trgovine so torej natrpane s tujim blagom vseh vrst, od hrane do tehničnih izdelkov, v teh bogato založenih trgovinah tudi nikoli ni vrst, ker je kupna moč večine meščanov premajhna, da bi si lahko privoščili drage uvožene izdelke. O tem, da tukaj veliko lju- li še zdaleč ne živi dobro, se irepričaš tudi v nekakšmh lavamah in restavracijah ikrati, kjer si večidel naro-iijo le sendvič in kozarec os-'ežilne pijače in nič več. Pa Se to le tisti, ki sploh imajo oliko cvenka v žepu, da sto-lijo v restavracijo, O tisti zraziti manjšini, ki premore toliko, da si med drugim lahko privošči počitnice v Evropi ali v ZDA, tukaj ne bi posebej govorili, saj ta oeščica živi prek vsakih ra-zumnih meja. Moram priznati, da Je Santiago iz vrste razlogov napravil name veliko bolj sim pattčen vtis kot pa Buenos Aires, čeprav se mesti po stopnji razvitosti in bogastva skorajda ne moreta primerjati Morebiti Je vzrok tudi v simpattčnih, prijaznih meščanih Santiaga, ki se sproščeno sprehajajo po mestu tudi v poznih nočnih m celo v zgodnjih jutranjih urah. V deželi že leta vlada Izredno stanje, vse od krvavega državnega udara pred petimi leti, vendar Je vojaška vlada v Santiagu ukinila policijsko uro in ljudje se lahko prosto glb-jlejo po mestu. Več kot očitno je, da Je to storila zaradi tega, da bi tudi s takšnimi ukrepi olepšala svojo podobo v svetu. AVGUST PUDGAR PRIMORSKI DNEVNIK g IZBOR IZ DELA Ucj(Aa TO Proizvajalcem pohištva gre v denar prav vse, kar izdelajo Največji kupci v osmih mesecih: ZDA in zahodnoevropske države — Prodajo pohištva doma so gotovo najbolj pospešiti ugodnejši pogoji za posojila LJUBLJANA, 11. oktobra — Nihče v slovenski pohištveni industriji si ne zna razložiti tega, kar sc dogaja na jugoslovanskem trgu. Proizvajalci namreč lahko prodajo vse, kar naredijo, dobavni roki za posamezne vrste pohištva so se močno podaljšali. Po dokajšnjem zatišju v začetku letošnjega leta, ko so trgovci s pohištvom dokaj črnogledo napovedovali prodajne možnosti za letošnje leto, so se na trgu že sredi leta odprla konjunkturna vrata, povpraševanje po pohištvu se je takoj po »dopustniških« mesecih izredno dvignilo, ni pa še doseglo vrhunca, ki ga proizvajalci pričakujejo prihodnji mesec. Kakšna je prodajna ofenziva, lahko ponazori nekaj podatkov. Pri Lesnini so v devetih mesecih letošnjega leta prodali za 22 odstotkov več pohištva kot v enakem obdobju minulega leta. V Alplesu iz Železnikov predvidevajo, da bodo letos prodali za 35 do 40 odstotkov več pohištva kot v letu 1977, lahko pa bi ga še enkrat več, kot ga naredijo, če bo tekla prodaja tako kot doslej, bomo plan prodaje za letošnje leto presegli za 20 odstotkov, pravijo v cerkniškem Brestu. V zadnjih dveh mesecih so naročila precej večja, kot v začetku leta, zato pričakujemo, da bomo samo tako imenovanega sistemskega pohištva prodali precej več kot lani, že primerjava z osmimi meseci minulega leta pa kaže, da se je prodaja dvignila za 10 do 20 odstotkov, trdijo v Meblu. V zadnjem času se torej ne pojavlja več vprašanje, kako prodati tisto, kar v tovarnah naredijo, ampak kako narediti tolikšne količine pohištva, da bi lahko zadovoljili povpraševanje. Zaradi tega je treba vse dalj čakati na pohištvo: V Alplesu na primer kupcem pohištva ne morejo dobaviti prej kot v šestdesetih dneh, na Meblo-vo spalnico je treba čakati mesec dni, na njihovo sestavljajo pohištvo, Marlesove dobno velja za Brestovo sestavljivo pohištvo. Marlesove kuhinje imajo izredno dolge dobavne roke. Podobne ugotovitve veljajo tudi za vse ostale večje slovenske proizvajalce pohištva. Nedvomno je prodajo pohištva pri nas najbolj pospešil pred skoraj pol leta sprejet sklep o potrošniških posojilih za nakup pohištva, ki določa, da je treba pri nakupu pohištva prispevati samo 15 odstotkov gotovine, ostalo pa posodijo podjetja oziroma banke. Uresničila se je torej napoved, da tak ukrep ni najbolj ustrezen, ker lahko poruši ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem. Ker je slišati veliko predlogov, da bi vrednost pologa spet dvignili, je to še bolj poživilo, povpraševanje. Ob takih predlogih (nekateri govorijo celo o več kot 30 odstotnemu pologu) pa se tu. di v tovarnah pohištva vznemirjajo, saj bi premočno zvišan polog zanihal prodajo v drugo skrajnost. Skrajnosti (tudi predobra prodaja) pa pomenijo za vsako industrijo, ki ima velike serije, in se takim spremembam težko prilagaja, hud udarec. Opaziti je, da na prodajo pohištva vplivajo tudi druge zakonitosti. Izredno močno jo je pospešila dokaj hitra stanovanjska gradnja. Podatki o gradnji stanovanj namreč govore, da bo letos dobilo ključe za nova stanovanja več družin kot minulo leto in da je tudi obseg zasebne gradnje letos večji. Poleg tega je opaziti, da izdelkov večje vrednosti (na primer osebnih avtomobilov) ni moč takoj kupiti in da so zanje izredno dolgi dobavni roki, kar je povzročilo pretok denarja, namenjenega za nakupe. Večino tega denarja prebivalci porabijo za nakup pohištva. JOŽE PETROVČIČ Izvozili za 2,2 milijarde din pohištva BEOGRAD, 11. oktobra (Tanjug) — Tuji kupci se vse bolj zanimajo za jugoslovansko pohištvo. V prvih osmih mesecih letošnjega leta smo ga prodali čez mejo za 2,2 milijarde dinarjev, to je za 8,5 odstotka več kot v ustreznem obdobju lani. Največji kupci našega pohištva so ZDA, Kanada, razvite zahodnonoev-ropske države in ZSSR. Nekaj pohištva kupijo tu. di države v razvoju, vendar rezultati še zdaleč ne ustrezajo realnim možnostim. Proizvajalci pohištva so letos nameravali izvoziti za približno tri milijarde dinarjev izdelkov. Sodijo, da je ta načrt realen in da ga bodo uresničili. Združitev gozdarstva in kmetijstva Gozdna gospodarstva in kmetijske zadruge v isti organizaciji LJUBLJANA, 10. oktobra — Zakon o združenem delu daje možnost, da bi z novo kmetijsko zakonodajo, ki je v pripravi, izpolnili večletne želje in zahteve kmetov za združitev kmetijstva in gozdarstva v eno zadružno organizacijo, ocenjuje komisija za združeno organiziranost in zakonodajo pri zadružni zvezi Slovenije. Po dosedanji kmetijski zakonodaji se namreč kmetje, ki so tudi lastniki gozdov, združujejo v dveh organizacijah združenega dela — kmetijski zadrugi in gozdnogospodarski organizaciji. Pri tem pa ne gre le za dvojno članstvo in gospodarsko razdvojenost kmetije, temveč tudi za dvojne razvojne načrte, dvojno hranilnokreditno služ. bo in podobno. Da bi odpravili to nesmiselno dvojnost, bo komisija izdelala predlog za združitev teh zadružnih organizacij, katerega naj bi upoštevali že v osnutku novega zakona o združevanju kmetov, ki bo šel v kratkem v skupščinsko razpravo. Opozorili pa so, da bi bilo treba zaradi tega ustrezno spremeniti tudi zakon o gozdovih. RAJKO OCEPEK V združevanju je priložnost, kar potrjuje 200 „največjih“ Na prvem mestu v Jugoslaviji je po višini skupnega prihodka zagrebška INA — Sledi novosadski Naftagas — Prvi v Sloveniji z 19,1 milijarde je TAM LJUBLJANA, 11. oktobra — Med dvesto največjimi organizacijami združenega dela v Jugoslaviji, ki so v preteklem letu ustvarile 52 odstotkov skupnega prihodka in ki so zaposlovale 40 odstotkov delavcev v naši državi je tudi 42 organizacij združenega dela iz Slovenije. Med proizvodnimi OZD je največji skupni prihodek v Sloveniji dosegla mariborska TAM, med trgovinskimi pa je absolutno najboljša Slovenijales. Po lestvici dvesto največjih OZD, ki so razdeljene v tri skupine — v prvi je 130 proizvodnih, v drugi 20 OZD s področja prometa in zvez, v tretji pa je 50 trgovinskih OZD — lahko ugotavljamo nekatere osnovne pokazatelje, ki so jim dali oceno »naj« za Jeto 1977. Kažejo namreč tudi na določene rezultate procesa samoupravnega združevanja dela in sredstev, prav tako pa tudi na vlogo in pomen OZD višjih oblik združevanja na enotnem jugoslovanskem tržišču. Tako je 130 proizvodnih OZD doseglo 70 odstotkov skupnega prihodka v proizvodnji SFRJ, 55 odstotkov povečanega dohodka za amortizacijo, zaposlujejo pa 48 odstotkov delavcev v naši državi. Po drugi plati pa podatki kažejo, da je naša trgovina še vedno razdrobljena, saj 50 največjih trgovskih hiš ne dosega niti tretjine skupnega prihodka na tem področju. Kaže se tudi večja stopnja združevanja, saj so med največjimi tudi po ustvarjenem skupnem prihodku prav sestavljene organizacije združenega dela. Med proizvodnimi organizacijami združenega dela je na prvem mestu sestavljena organizacija INA iz Zagreba, ki je po višini skupnega, prihodka v zadnjih desetih letih ves čas na vrhu lestvice največjih. V tej sestavljeni organizaciji združenega dela je pet organizacij združenega dela, ki dosegajo tako vi-sok. skupni prihodek, da bi jih že kot posameznice uvrščal med 130 največjih. INA, ki zaposluje povprečno 24 tisoč delavcev.je v preteklem letu zabeležila 50,9 milijarde dinarjev skupaega prihodka, kar pomeni, da je v primerjavi s podatki za leto poprej kar za več kot 14 milijard dinarjev višji. Na lestvici najmočnejših sledita Ini novosadski Naftagas, ki je od lanskih 35 milijard dinarjev skupnega prihodka tega povečal na 32 milijard in Zavodi Crvene zastave ‘ iz Kragujevca z 31 milijardami dinarjev. Med 130 največjimi je tudi 25 slovenskih organizacij združenega dela, med katerimi na j višje kotira mariborski TAM, ki je z 19,1 milijarde dinarjev skupnega prihodka na devetem mestu (leto poprej na osmem). Sapio dve mesti slabše je združeno podjetje Slovenske železarne z 18,9 milijarde dinarjev skupnega prihodka, kar je za nekaj manj kot 3 odstotke več kot leto poprej. Tretja najmočnejša OZD iz Slovenije je po podatkih za preteklo leto sestavljena organizacija združenega dela Iskra Ljubljana s 14,7 milijarde dinarjev prihodka, kar jo uvršča na 14. mesto jugoslovanske lestvice. Kljub temu da je skupni prihodek v letu dni povečala za 2 milijardi dinarjev, je na absolutni lestvici zdrsnila za dve mesti navzdol. Med 22 delovnimi organizacijami s skupnim prihodkom nad 10 milijard dinarjev v preteklem letu, so izmed slovenskih organizacij še ljubljanska Polikem in Uniles. Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje z 9,6 milijarde - din skupnega pri- • Dvaindvajset velikih OZD ima skupen pri. hodek večji od 10 milijard, kar 28 pa je takšnih, ki imajo skupni prihodek od 5 do 10 milijard dinarjev. Četrtina »naj« organizacij združenega dela ima več kot 10 tisoč zaposlenih. hodka, ABC.Pomurka z 9 pii-lijardami, združena elektrogospodarska pod et.ja Slovenije Maribor - s 6,7 milijarde din, SGP Giposs Ljubljana s 6.5 milijarde din ter SOZD Sloveni;apapir s 6,2 milijarde din in združeno podjetje .Strojegradnje iz Ljubljane s 5.5 milijarde din skupnega prihodka pa sodijo v krog tistih 28 jugoslovanskih organizacij združenega dela, ki imajo skupni prihodek večji od 5 milijard dinarjev. Najvišji skupni prihodek med trgovskimi organizacijami združenega dela je v skupini petdesetih dosegel ljubljanski Slovenijales, ki je skoraj za milijardo in pol presegel skupni prihodek beo. grajskega Centroproma, ki je po zbranih podatkih za lero 1976 vodil na lestvici pred Slovenijalesom. MARJETA ŠOŠTARIČ Hitro po fouč in orno, bendima ne bo čakala! BRANIK, 11. oktobra — Traktorji, tovornjaki, voli in konji — vse se že šesti dan pomika v isto smer: v največjo odkupno postajo na Vipavskem, v Branik. Vozovi ječe pod zvrhanimi omami grozdja, vprežna živina ima kratko sapo. Pripeka se je vrnila. O, da bi tako obstalo! Fouči od jutra do noči hitijo pod latniki rezat zrelo malvazijo. Potne roke polnijo orne, da štirje na odkupni postaji nimajo časa niti za kavo. Kar naprej novi vozovi. Velikanski jemalec vzorcev rjove nad glavami. Njegova orjaška sonda golta grozdje, izpljune lušči-ne, posrka mošt. Elektronski refraktometer določa sladkor, Bizjak odeituje, Urdiho-va zapisuje, Hrovatin in Fajdiga tehtata: vse, kar pride, vse, kar gre štirinajst vagonov na dan! Malvazije, merlota, barbePe/ Vebule, kaberneta. Vinogradniki vozijo s Preserja, iz Spodnje Branice. Ne zmanjka .jih do enajste zvečer. Pozno v noč hrumijo tovornjaki proti vipavski kleti. Deset jih komaj zvozi pripeljano grozdje v mletje. Po domovih so zadovoljni. Bendima. trgatev, se je obnesla. V letošnjem grozdju je več sladkorja, kot, lani. NEVENKA ŠKRLJ Foto: JANEZ PUKŠIC Danes pred 20 leti slovenska TV prvič iz lastnega studia — Takrat so se ljudje vabili pred zaslone — Naš čas zahteva več neposrednega življenja LJUBLJANA, 10. oktobra — Pred dvajsetimi leti, enajstega oktobra, je stekel prvi slovenski televizijski program iz slovenskega televizijskega studia. Prej so fantje »vadili« na ljubljanskem gospodarskem razstavišču v času sejma elektronike in oddajali slovenski program iz zagrebškega studia. Toda enajstega oktobra se je začelo zares. Rado Cilenšek, tedanji programski urednik slovenske televizije in sedanji pomočnik urednika programa televizije, pravi, da velikih zadreg pravzaprav ni bilo: Načrti za radijsko hišo so bili zastavljeni kmalu po vojni in tedaj nihče ni računal da bi kdaj potrebovali TV studio. In ko so ga zidati, niso mogli narediti večjega kot 50 kvadratnih metrov, ker je bila hiša grajena klasično, to se pravi z nosilnimi stebri. Ti so onemogočali večjo površino in zaradi njih je bila ena kamera odveč: »Tri smo kupili v ZDA. To so bile kamere, s katerimi so delale lokaine ameriške televizijske postaje in ki so bile tedaj moderne. Vse tri smo postavili v studio, toda ena je bila odveč. Čeprav so bili fantje na praksi v ZDA, c ret je niso mogli uporablja-ti, ker ni bilo dovolj — prostora,« se spominja prvih zadreg slovenske televizije njen prvi programski vodja in niza vrsto utrinkov, ki so zdaj že »globoka zgodovina«. »Ce smo s kamero dalj časa snemali belino, na primer belo srajco ali bel list pa- pirja, se je ta belina vtisnila v kamero. Ko smo snemali naslednji kader, se je prikazala na zaslonu slika s črnim madežem. Zato so bili napovedovalci v modrih ali rumenih srajcah, pa tudi pisali smo na moder ali rumen papir,« pravi Rado Cilenšek, dirigent začetnih korakov pohoda malih ekranov. Ti so bili velika imenitnost tedaj, leta 1958, ko v Ljubljani še ni bilo podvozov, ko je »Kozolec« komaj pokril rebra in so delegate na partijski kongres vozili v Ljubljano z orient-ekspre-som, avto cesto Ljubija- na—Zagreb pa 90 šele gradili. Časi so bili res drugačni. Le najbolj »moderni« loka-i so si privoščili televizijski sprejemnik, da so z njim vabili goste. In tedaj se ljudje niso vabili domov na pijačo ali na klepet, marveč pred ekran. »Pridi na televizijo« je bilo imenitno povabilo, pa čeprav je slovenska televizija v celem letu 1959 pripravila vsega skupaj le nekaj nad 200 ur programa (sedaj ga več kot 2.000 ur). Kadar ni bilo domače oddaje, se je na ekranih blestela oddaja italijanske televizije. »To tedaj ljudi sploh ni motilo, saj tistih 2.000 lastnikov televizorjev ni bilo iz birčnih. Seveda pa so veliko raje kot nekatere italijanske oddaje gledali tedaj priljubljene domače javne zabavne glasbene prireditve m predvsem »Pokaži, kaj znaš«. In tedaj je bila Slovenija na področju zabavne glasbe vodilna republika. Zdaj gleda prenose javnih oddaj manj ljudi (glede na število televizorjev), obisk prijatelja pa je marsikje že tak dogodek, da prijazen gostitelj izključi televizor. Zanimivo ni niti več vabilo pred barvni ekran.« Magnetoskop, zdaj jih le v slovenski televizijski hiši več kot deset, to so bile v letu 1958 le sanje televizijskih tehnikov po vsem svetu. Vse oddaje, če niso bile filmske so tekle v živo. Športniki so pred kamerami telovadili v studiu s preprogami in fikusom, režiserji so v -stih prostorih uprizarjali prave bitke, igralci, ki so obstali v pokvarjenem dvigalu, so vsi premraženi stopili runav-nost pred kamele: »Toda, ker je šlo takoj za res. so bili igralci bolj zbrani, delali smo bolj intenzivno. Danes je oddaj v živo vsaj iz studia, kaj malo. JOŽE VETROVEC | Prva domača tovarna morske soli Gradnje se bo lotila portoroška Droga — Letno bodo proizvedli stotisoč ton soli LJUBLJANA, 10. oktobra — Portoroška Droga se je, v sodelovanju s TOZD HP Združeno podjetje živilske industrije, odločila, da v Portorožu postavi prvo domačo tovarno soli. Danes namreč kar precejšnje količine soli še uvažamo, saj potrebe industrije pa tudi gospodinjstev neprestano naraščajo. Za novo naložbo, ki bo veljala približno 900 milijonov dinarjev, bodo trgovci prispevali sto milijonov, druge delovne organizacije, ki so se tudi odločile za združevanje sredstev pa toliko, da se bo nabrala pri bližno tretjina potrebnega denarja. Manjkajoča sredstva bodo prispevale banke. Načrt za industrijski način pridobivanja morske soli so pred nekaj dnevi podprle tudi nekatere sestav Ijene organizacije in večje organizacije združenega dela (ljubljanska Emona, ABC Pomurka iz Murske Sobote, Fructa iz Ajdovščine, Združena cestna podjetja iz Ljubljane, ljubljanski Intertrade, ljubljanski SOZD Kmetijstvo, industrija, trgovina — KIT in še nekatere druge). Domača proizvodnja bo obenem v precejšnji meri razbremenila tudi zunanjetrgovinsko plačilno bilanco. Stranske proizvode pa bodo lahko uporabljali tako v kmetijstvu kot v rastlinjakih. V. A. Več tujih naročil Sklepanje pogodb za gradbena dela še narašča — Manjše zaloge izdelovalcev opreme LJUBLJANA, 10. oktobra — Medtem, ko je bilo prvo polletje v znamenju živahnosti naložbenega pov praševanja in so si predvsem izdelovalci opreme meli roke ob velikih naročilih predvsem domačih kupcev, je od junija naprej opaziti na slovenskem trgu močnejše povpraševanje na tržišču potrošnega blaga. V avgustu in v začetku septembra sta živahno pro dajo opredeljevala tudi ugodna tržna klima za industrijsko blago in sklepanje novili del v gradbeništvu, ki še vedno narašča. Močnejšemu povpraševanju prebivalstva v poletnih mesecih so se pridružila tudi večja naročila s tujega trga. Predvsem so tujci bolj pridno povpraševali po opremi, tako, da so vse oblike povpraševanja podpira le konjunkturo, ki je bila v Sloveniji intenzivnejša, kot v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu V sep tembru so v gospodarstvu ocenili, da bodo prodajno možnosti celo nekoliko ugodnejše kot v prverti pol lefju. Napovedi so plod šc intenzivnejšega priliva na ročil za industrijo, zmanjšanja zalog, sklepanja novih poslov v gradbeništvu in krepitve prometa v trgovini na drobno. JANEZ TUŠEK Odpiranje možnosti na |velikem kitajskem trgu \ Obisk podpredsednika kitajske vlade Fang Jija v ZRN — Sporazum o tesnejšem in tehničnem sodelovanju Obisk doslej naj višjega, kitajskega gosta je formalno tekel zvečine na področju gospodarstva, toda ves čas je imel prvc-vrsten politični odmev. Srečanje Fang Jija s kanclerjem Schmidtom je bilo namenjeno vzajemnemu spoznavanju s smernicami notranje in zunanje politike, pri čemer sta se obe strani izogibali načenjanju »idejnih« vprašanj v mednarodnih odnosih. Zahodnonemška stran je, skoraj ne glede na politično barvo gospodarskih in političnih sogovornikov, navdušena z možnostmi, ki se morda odpirajo ha kitajskem tržišču. Te možnosti se ji zdijo velike že zaradi kitajskega načrta o »štirih modernizacijah« gospodarstva, povečujejo pa se s tem, da se Kitajska očitno ne želi navezati na zemljepisno bližje industrijske države (Japonsko na primer). Srečna okoliščina v navezovanju gospodarskih stikov je verjetno tudi v tem, da se možnosti obeh držav ponekod lepo dopolnjujejo. ZR Nemčija potrebuje vrsto kovin, ki jih ima Kitajska in je pripravljena del odplačil posojil sprejeti tudi v taki »valuti«. Dolgoročni načrtovalci za-hodnonemškega prodora na mednarodno tržišče so nav dušeni nad razsežnostjo področij, kjer naj bi se v prihodnje razvijalo tehnično tn znanstveno sodelovanje. Kitajci so namreč zainteresirani za sodelovanje v elek troniki. raziskovanju vesolja, laserski tehniki in energetski -ehnologiji, posebej še v izkoriščanju premoga. Nedavno so v Pekingu podpisali pro tokol ki je za prihodnje ob rtobje desetih let predvidel velikanske investicije v kitajsko premogovno industrijo. Okvirni program je vključil posodobitev rudarstva in izgradnjo tovarn za opremo rudarske industrije v vredno, sti nad 8 milijrad mark. Čeprav o podrobnostih še ni mnogo znanega ( je vendarle povsem očitno zanimanje celotnega zahodnonemškega gospodarstva, ki je pripravljeno s pomočjo konzorcija bank financirati ta »posel desetletja«. MOJCA DRCAR-MURKO Simbol trdnih vezi, spletenih v hudih dneh Slovesnosti ob prihodu vlaka »bratstva in enotnosti« v Kraljevo — Obširen program KRALJEVO, 1J. oktobra (Tan.jug) — V Kraljevo se bodo jutri, ko bo pripeljal'vlak »bratstva in enotnosti«, začele letošnje oktobrske slovesnosti, jiosvečene spominu na žrtve lega mesta, ki jih ne bomo nikoli pozabili. V oktobrskih dneh 1941 so fašisti v Kraljevu postrelili približno sest tisoč prebivalcev in veliko beguncev ter izgnancev iz mnogih krajev Jugoslavije, še zlasti veliko iz severovzhodne Slovenije. Prebivalci Kraljeva in sosednjih občin Raške, Kragujevca, Čačka, Gornjega Milanovca in Kniča pripravljajo izredno prisrčen sprejem za goste iz Maribora in drugih . bratskih občin ter slovenskih mest. Na ploščadi pred poslopjem občinske skupščine bo veliki shod prijateljstva slovenskega in srbskega naroda, na katerem bosta govorila predsednik občinske skupščine Maribora Rafael Razpet in predsednik občinske skupščine Kraljeva Zarija Martinovih. Poleg srečanja s starimi prijatelji in gostitelji izpred 37 let so za gosle iz Slovenije pripravili še bogat in pester program v vsem kragujevškem območju. Trinajstega oktobra se bodo gostje lahko udeležili slovesnosti, ko bodo odprli prvo bratsko tovarno v tem kraju, tovarno kovinske galanterije v Ušču, ki so jo skupaj postavili mariborski »Primat« in ibarski premogovniki in rudniki. Gostje iz Slovenije se bodo udeležili tudi osrednje komemoracije v spominskem parku ustreljenih rodoljubov v Kraljevu, kjer bodo srbski umetniki izvedli veliki oktobrski spev mestu Kraljevu »Uro srca« Pere Zupca in Zorana Hrlstiča. KOŠARKA NA SVETOVNEM PRVENSTVU V MANILI Danes Jugoslavija - SZ za zlato Sovjeti so včeraj premagali Brazilijo - Italijani Bodo danes igrali z Brazilijo za Bronasto kolajno «Plavi» so odpravili še Avstralijo in so tudi v današnjem srečanju s SZ favoriti - «Azzurri» včeraj uspešni že premagali Primove varovance (88:84), a tudi zanje bo zaradi nove formule potrebno dodatno srečanje. Danes veliki finale Danes bo padla odločitev o novem svetovnem prvaku. V glavnem je torej šlo vse po pričakovanju. Jugoslavija bo za zlato igrala s Sovjetsko zvezo. V zadnjih neposrednih spopadih imajo «plavi» vsekakor spodbuden obračun, in sicer 10:0. Ko je vodil Jugoslavijo Novosel, je bil obračun 6:0, ko je prezvel krmilo «plavih» Nikolič, pa je Jugoslavija proti Sovjetom osvojila štiri zmage brez nikakršnega poraza. Torej »plavi* bodo danes stopili na igrišče s tem laskavim obračunom in s samozavestjo, da če igrajo, kot znajo, lahko zopet premagajo tega nasprotnika, ki je v zadnjih letih krepko zaostal za Jugoslavijo glede tehnike posameznikov in taktike. Favoriti v današnjem spopadu so seveda Jugoslovani. O tem ni dvoma. V tekmi pa se lahko marsikaj zgodi, predvsem ko si stojita nasproti vrhunski peterki, ki se do potanka poznata. O zmagovalcu bi lahko o-dločila le majhna napaka v obrambi, slab odstotek pri prostih metih, slab dan tega ali onega ključnega igralca, sojenje... V bornih štiridesetih minutah igre, ko se deset košarkarjev na razmeroma majhnem terenu bori za žogo, ko marsikdaj ti odpovedo živci, bo torej padla zadnja in odločilna odločitev — o svetovnem prvaku. lll*4,l,l,,,iimmiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiinnuiiiiiiiiiiiii!Uiiniiimiiiii|fliimi,illiniiiliiiii»mnnlil,Mii MANILA — Jugoslavija bo igrala *a zlato kolajno s Sovjetsko zvezo, "alija pa za bron z Brazilijo. , Včerajšnja «clou» tekma med Sov-jetsko zvezo in Brazilijo se je nam-zaključila z zasluženo zmago sovjetov, ki so odpravili Brazilce z jtevetimi točkami razlike. Ponovil se 1)0 tako veliki finale iz Liegea, ko sta si za evropski naslov stali nasproti Jugoslavija in Sovjetska zveza. je znano, so »plavi* na tem SP jr Premagali Sovjete ,in to s 13 toč-*ami razlike. Zaradi nove formule tekmovanja na tem SP pa bo za do-‘Ocitev svetovnega prvaka potrebna ?e super finalna tekma med prvim 111 drugim na lestvici. Italijani so včeraj odpravili Kana-s stotico in se bodo za bron potovali z Brazilijo. Južnoameriški košarkarji so v kvalifikacijskem delu ODBOJKA IZ OBMEJNIH DEŽEL Srečanje v Murski Soboti Nastopili bodo tudi športniki ZSŠDI Murska Sobota bo danes sprejela ® gostila dva dni slovenske šport-j*lke iz zamejstva (Slovenska šport-v?. 2veza iz Avstrije, Železna župa-iz Madžarske in ZSŠDI iz Ita-lo) in iz matične domovine (selek-koroških občin in Murske So-?°te) v okviru 2. srečanja slovenskih Potnikov jz obmejnih dežel. Pokro-'teljstvo nad to pomembno šport-o manifestaciji, ki zasleduje utr-žovanje in navezovanje stikov med "■»venskimi športniki, imata Zveza gesnokultumih orgam^RVMP ®nokulturna skupnost-Murska So- , u ^ta, torej vse šport Je' ki delujejo v Pomurju. Slovesna otvoritev bo danes ob 11. z mimohodom vseh nastopajočih tekmovalcev, cb 14. uri pa se bodo ■"^ela športna tekmovanja. Šport-*kj ZSŠDI se bodo v moškem in iškem namiznem tenisu pomerili vsemi ostalimi štirimi tekmeci, °Sometaši pa bodo najprej igrali ^°ti Koroški, takoj zatem pa še *• Mi Murski Soboti, vendar bodo ^.casi trajali le po 25 minut. Da-ki3 b°d° nastopile tudi odbojkarice, bedo merile moči z Železno žu-** n|j°, Mursko Soboto in Koroško. Jutri zjutraj bodo pri namiznem n>su dokončali ekipno in posamez-“ tekmovanje, nogometaši se bodo naerili še z Železno županijo in s . °y®isko športno zvezo, odbojkarji ■ bodo spoprijeli z Železno župani-; Koroško in Mursko Soboto, šahi-P3 bodo odigrali kar štiri dvobo- do nastopili v kategoriji mlajših ih starejših mladincev', v katerih sta na prvem tovrstnem tekmovanju v Moeni Gianni Legiša in Pavel Antonič osvojila prvo mesto. Upati je, da bodo Devinčani tudi jutri ponovili ta uspeh. £°jogna - Vicenza j anzaro - Juvcnlus h®?1« - Atalanta xf an • Ascoli paPoli - Rnma prugia . Fiorentlna ®nno - Avellino *erona - Inter jesena - Cagliari f,°S8ia - Lecce ®noa - Udinese hfania - Reggina ceionc - Giulianova je proti vsem ostalim partnerjem. Po kosilu bo slovesno nagrajevanje zmagovalcev in zaključek te prireditve- Povratek avtobusa v Trst je predviden za 22. uro. -bs- SK Devin jutri na državnem prvenstvu KOŠARKA VČERAJ V TRSTU Poraz Ljubljančank V včerajšnji prijateljski košarkarski tekmi mladink je tržaški Italsi-der zasluženo premagal ljubljansko Ilirijo z 69:51 (38:28). . Najboljša v ljubljanskih vrstah je bila Križajeva, ki je dosegla 27 točk, v tržaških vrstah pa se je odlikovala Baisova / 20 točkami NAMIZNI TENIS CASERTA — Srečanje prve namiznoteniške divizije evropske lige med Italijo in Grčijo v športni dvorani v Caserti se je končalo s 4:3 v korist domačinov. V prihodnjem kolu se bodo_ Italijani pomerili zopet pred domačo pu bilko in to 8. novembra z Irsko. Bo zopet iznajdljiva, hitra in včasih spektakularna igra Jugoslovanov prevladala nad sovjetsko racionalno in atletsko košarko? Bosta Kičanovid in Dalipagič zopet zaigrala kot v prvi tekmi na tem SP, ko sta v bistvu sama premagala Sovjete? Bosta Jerkov in čosič zaustavila sovjetske kolose, med katerimi sta Tkačenko in Belostenij še posebno nevarna? «Azzurri» za bron Čeprav so Italijani na tem SP delno odpovedali, pa bodo vseeno danes lahko osvojili eno od kolajn, to je bronasto. Igrali bodo z Brazilijo, ki je včeraj izgubila s Sovjetsko zvezo. Italijani bodo danes startali z rahlo psihološko prednostjo, saj bodo igrali proti demoraliziranim Brazilcem, ki jim je včeraj ušla izredna priložnost, da bi se z Jugoslovani pomerili za najvišji naslov. Vseeno pa gre omeniti, da so Brazilci doslej največje presenečenje tega prvenstva in da je njihova odlika prav velika borbenost in požrtvovalnost. In zato je pričakovati tudi za mali finale ogorčen in izenačen boj. VČERAJŠNJA IZIDA Italija — Kanada 100:83 (46:47) Primovi varovanci so včeraj zasluženo premagali Kanado, pa čeprav so se morali močno potruditi, da so strli odpor požrtvovalnih nasprotnikov, med katerimi se je zopet odlikoval Rautirts, ki je bil s 26 točkami tudi najboljši strelec tekme. Včeraj pa sta končno zopet dobro zaigrala Marzorati in Meneghin, ki sta v prejšnjih tekmah krepko odpovedala. Oba ključna košarkarja «az-zurrov* sta bila tokrat dokaj točna pri metih na koš. Vseeno pa naloga Italijanov ni bila lahka, saj so Kanadčani po prvem polčasu celo vodili s točko razlike, nakar so se cazzur-ri»le zbrali in tudi zasluženo zmagali. Italija je igrala z naslednjo postavo: Caglieris, Jellini 6, Carraro 15, Della Fiori 6, Bariviera 16, Bonami-co 4, Meneghin 23, Marzorati 20, Bertolotti 10, Ferracini, Villalta in Vecchiato. Jugoslavija — Avstralija 105:101 (56:41) »Plavi* so uspešno' premostili tudi včerajšnjo oviro in bodo danes v finalu za 1. mesto igrali kot edina še nepremagana reprezentanca. Včeraišnia^ifii:^ Jugoslovanov pa je bila: žaL !hF kaffet£rf£________,—, srečanju dfcbMfiitaost mladim in re-; rervnim igralcem, da 'se izkažejo pro*i za razred slabšemu nasprotniku. Te priložnosti pa ti košarkarji niso znali izkoristiti, saj so igrali skrajno neodgovorno in so skozi vso tekmo podcenjevali nasprotnika, ki je tudi dosegel stotico. Nikolič je proti Avstraliji poslal BRISBANE — Važnejši izidi drugega kola na mednarodnem teniškem turnirju v Brisbani: Ashe (ZDA) - Collings (Avstral.) 6:2, 6:2 Alexander (Avstral.) - Rocavert (Av-slral.) 6:3, 6:0 Čase (Avstral.) - Roche (Avstral.) 6:1, 6:4 KONČNA LESTVICA FINALNE SKUPINE Jugoslavija 7 7 0 731:645 Sovjetska zveza 7 Brazilija Italija ZDA Kanada Avstralija Filipini 691:550 648:571 609:582 612:605 605:644 566:632 521:754 TOLAŽILNA SKUPINA VČERAJŠNJA IZIDA Portoriko - Senegal 97:83 (43:43); Kitajska - Dominikanska republika 115:il2 (57:62). KONČNA LESTVICA 9. ČSSR 10; 10. Portoriko 8; 11. Kitajska 4 (zaradi neposredne zmage nad Dominikansko republiko); 12. Dominikanska republika 4; 13. Južna Koreja 2 (zaradi neposredne zmage nad Senegalom); 14. Senegal 2. DANAŠNJI SPORED SP g Araneta Coliseum 11.00 finale za 3. mesto Italija - Brazilija 12.45; finale za L mesto Jugoslavija - SZ t Rizal Stadium 9.15: finale za 7. mesto Avstralija - Filipini 11.00: finale za 5. mesto ZDA - Kanada NOGOMET NASE ekipe v amaterskih ligah V Dolini bo zanimiv derbi Za tekmo med Bregom in Rosandro vlada veliko zanimanje 2. AMATERSKA LIGA Jutri bodo odigrali pare petega kola, ki bi moralo biti dokaj zanimivo. Na sporedu bo več napetih dvobojev, izidi katerih bi lahko spremenili sam vrh lestvice. Tudi za naše enajsterice to jutrišnji zavrtljaj precej naporen. Campanelle — Zarja Bazovci gredo v goste k razigrani ekipi Campanell, ki (kljub dobri igri v začetnem delu prvenstva) je premagala le Costalungo. Ostale tri nastope pa so Tržačani končali pri belem izidu. Prav na tak izid seveda računajo jutri Bazovci, saj bi jih točka v gosteh zadovoljila, posebno ker vedo, da bodo Tržačani igrali precej zagrizeno. Campanelle namreč trenira bivši nogometaš in trener Zarje Ottavio Vatta, ki se hoče izkazati pred bivšimi tovariši. Primorje — S. Marco Po dveh zaporednih, visokih porazih ni razpoloženje v taboru Primorja preveč dobro. Med navijači vlada zaskrbljenost in nezaupanje v moč ekipe, ki jutri ne sme razočarati, kajti sicer bi Primorju res trda predla. Trener «rdeče-rumenih* ima velike probleme s postavo moštva. Branilec Blasina je komaj zapustil bolnišnico (po operaciji, zaradi zloma ličnice, ki ga je utrpel v tekmi z Zaulami). Operacija je dobro uspela, vendar precej časa na bo mogel igrafi nogometa. Prejšnjo nedeljo se je resno poškodoval tudi Carmeli, ki bo tudi odsoten več časa in tako se seznam poškodovanih nogometašev Primorja veča. Trener Mandanici bo zato moral iška- iiiiimnimiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuMiiiuiiimtriiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiin KOLESARSTVO ZA LETOŠNJO SEZONO Zadnji nastopi Mrie Sodelovala bo na dirkah veteranov in cikloamaterjcv SP NA TV Ljubljanska in koprska televizija bosta danes ob 12.40 neposredno prenašali finalno tekmo za 1. mesto med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. na igrišče le šest košarkarjev: Vilfana 28 točk, žižiča 22, Radovanoviča 5, Krstuloviča 12, Skročeja 27 in Knega 9. Od le-teh pa se je potrudil le center beograjskega Beka Žižič, ki je zadovoljil tako v obrambi kot v napadu, vsi ostali pa so igrali raztrgano, sebično in lagodno. Res je, da bodo v današnjem finalu za zlato igrali standardni košarkarji (Kičanovič, Slavnič, Dalipagič, čosič in Jerkov), na dlani pa je, da bi tudi rezervni igralci včeraj lahko pokazali kaj več in tako dobili zaupanje zveznega trenerja. FINALNA SKUPINA VČERAJŠNJI IZIDI Jugoslavija - Avstralija 105.101 (56:41); Italija - Kanada 100:83 (46:47); Sovjetska zveza - Brazilija 94:85 (46:40); ZDA - Filipini 100:70 (50:36). Zgleda, da se bo jutri dokončno zaključila letošnja kolesarska tekmovalna sezona na cesti. Medtem ko nimajo juniorji jutri nobenega nastopa več v naši deželi, pa bodo amaterji danes. popoldne dirkali s startom ob 14. uri v Laipaccu na 120 km dolgi progi. Za Adrio bo na tej zadnji letošnji dirki nastopal Godnič, medtem ko ni Petelinu u-špelo, da bi po nesreči med dirko junija meseca v Venetu okreval in nastopal v tem zaključku sezone. Zg po )Tfl|Hiln se ie letošnja kljneiWa«®*^«a deželnem kole-več za njegovo kategorijo, v Venetu pa so še nekateri nastopi, vendar precej daleč (Verona). Cikloamaterji veterani bodo imeli jutri zadnji nastop v Tržiču na 64 km dolgi krožni progi. Tekmovali bodo na popolnoma položni progi, ki se bo odvijala na 1,6 km dolgem obroču, ki ga bodo morali tekmovalci prevoziti štiridesetkrat. Glavni favorit je, seveda, domačin Dean, ki je letos odnesel levji delež zmag, za lonjersko Adrio pa bosta jutri dirkala Marušič in Ferluga, ki upata na zadovoljiv zaključek sezone. R. Pečar NOGOMET* PARIZ — Bivši član Rapida z Dunaja in igralec Barcelone Hans Krankl je včeraj kot najboljši nogometni strelec prejšnje sezone dobil v priznanje «zlati čevelj*. Drugo mesto je osvojil Argentinec Carlos Bianchi, član ekipe Pariš Saint Ger-main, tretje pa bivši član Ajaxa in sedanji srednji napadalec pri belgijskem Anderlechtu Rudy Geels. Priznanja so prejele tudi enajsterice Liverpoola, Eindhovna, Anderlechta in Bastia. kljub porazu igrali dobro in bi lahko z nekaj več športne sreče osvojili vsaj točko. Čeprav je bila igra obeh ekip v prvem polčasu enakovredna, pa so gostje kar dvakrat dosegli gol, prvič po napaki domače obrambe, drugič pa z enajstmetrovko. Več priložnosti so imeli tudi domačini, a so jih zapravili. V nadaljevanju se potek tekme ni spremenil, obe ekipi sta igrali živahno, gostje pa so v protinapadu "SP-eHTffidt' jJPefhagali domačega -vratarja. Domačini so skušali- doseči vsaj častni-"-gol; a ga* niso,'-'čeprav tr ga zaslužili. - D. Gergolet I §'' 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 2 X 1 2 X ' 1 2 1 1 2 2 CICIBANI Mladost - S. Pier 0:3 (0:2) MLADOST: Dario Zanier, Lakovič, B. Frandolič, Kadež, Davorin Zanier, Gerin, D. Jarc, De Lorenzo, Visintin, M. Frandolič, J. Jarc. To je bil drugi zaporedni poraz cicibanov Mladosti. Fantje pa so OBVESTILA ŠD Breg obvešča, da se bo vadba rekreacije začela v ponedeljek, 16. t.m., ob 21. uri v občinski telovadnici v Dolini. # # * SPDT sporoča, da se bo letošnja pred-smučarska telovadba začela v petek, 20. t.m. ob 20.30 na stadionu «1. maj* v Trstu. ŠD SOKOL sporoča, da se oo tečaj otroške telovadbe začel v ponedeljek, 16. t.m., ob 15. uri v občinski telovadnici v Nabrežini. Vpisovanje bo v telovadnici. ti začasne rešitve in bo ponovno moral preurediti postavo. Seveda, navijači upajo, da ne bo zakrivil tistih napak, ki so drago stale Primorje v tekmi proti Aurisini. Ker pa se Mandanici zaveda, da bi se v primeru neuspeha njegov stolček močno zamajal, bo gotovo dal nogometašem tisti polet, ki so ga trenutno res potrebni. Rosandra — Breg Dolinsko igrišče bo jutri prizorišče občinskega derbija, ki bo gotovo privabil ob rob igrišča lepo |te-vilo ljubiteljev nogometa. Derbi bo gotovo zelo zanimiv. Obe ekipi do sedaj nista še okusili grenkobe poraza. Rosandra je štirikrat remizirala brez gola, kar pomeni da Bo-ljunčani niso š- dali, vendar niti 'e dobili gola. Solidno so se odrezali tudi Brežani, ki imajo za seboj lepo serijo pozitivnih nastopov. «Pla-vi» namreč v uradnih nastopih v letošnji sezoni niso še podlegli. V pokalu «Altipiano» so trikrat zmagali, na memorialu «Race» dvakrat remizirali, v prvenstvu pa so po treh remijih prejšnjo nedeljo premagali Giarizzole. Ta zmaga je dala Bregu še večji elan in zato so navijači «plavih» optimisti. Primorec — Costalunga Trebenci sprejemajo v goste Costalungo, to je ekipo, ki je do sedaj po Primorju najbolj razočarala v tem prvenstvu. Ekipa Costalunge je močno in homogeno moštvo, vendar pa so bili rezultati do sedaj nekoliko skromni. Trebenci pa si nikakor ne smejo delati iluzij, kajti Tržačani, če se znajdejo, znajo zaigrati solidno in lahko presenetijo vsakega nasprotnika. Za jutrišnji nastop ima trener Primorca Al-do Kralj nekaj problemov. Čistilec Skrem je bil diskvalificiran za dve nedelji, ker je žalil sodnika ob koncu tekme s Sovrano. Na srečo pa je prestal dvotedensko prepoved igranja branilec Štoka, ki bo tako na razpolago Kralju, kot tudi Mauro in Marko Kralj, ki sta okrevala. Zato ima trener le težavo z izbiro in seveda s taktično razporeditvijo. Če bo Kralju uspelo dobro razporediti moštvo smo prepričani, da vsaj ena točka ne bi smela uiti Trebencem. Gaja — Aurisina Gajevci sprejemajo v goste Auri-sino. ki bo nedvomno težka ovira za «zeleno-rumene*. Rozinovi varovanci so do sedaj nekoliko odpovedali napadu, saj edini gol, ki so ga do sedaj dosegli, je bil avtogol. To, seveda, dela skrbi padriško-gropajskim navijačem, ki pa'nikakor ne obupajo in zato bodo' tudi jutri s svojim srčnim navij zmagi. ,čepr:............... je premagati Aifljfciafr, Vsekakor bi -**&&&* jU&Vlifflfh gajevce (in morda celo. Aurisino), Terzo — Juventina Po nedeljskem prvem uspehu gre Juventina v goste k Terzu, ki je prav tako prejšnjo nedeljo slavil v Gorici proti Audaxu svojo prvo prvenstveno zmago. Marsonovi varovanci so prejšnjo nedeljo zaigrali včasih dobro, nato pa popustili. Tokrat si tega popuščanja ne bodo smeli dovoliti, kajti domačini, ki potrebujejo točke da bi se oddaljili s spodnjega dela lestvice, bi jih lahko presenetili. Točka bi vsekakor predstavljala za Juventino že lep podvig. - 3. AMATERSKA LIGA Od naših enajsteric bo jutri igrala le Vesna, medtem ko bo enajsterica Krasa počivala. Vesna — CGS Križani bodo sprejeli v goste solidno ekipo CGS, katero mnogi prištevajo med favorite tega prvenstva. Kot po navadi si niti tokrat Križani ne delajo problemov. Igrali bodo brez strahu in brez podcenjevanja nasprotnika. Vendar tudi ekipa CGS ne sme podcenjevati Vesne, saj končno Križani so trenutno na drugem mestu lestvice in če jim uspe tudi v nedeljo odnesti nasprotniku točko, pomeni, da lahko tudi •splavi* v letošnjem prvenstvu računajo na kaj več od častne uvrstitve. B. R. Panzano — Sovodnje Sovodnje bodo jutri gostovale v Panzanu, kjer se bodo pomerile domačo enajsterico, ki je po dveh kolih ostala še brez točk in je zato na zadnjem mestu lestvice. Sovo-denjce čaka dokaj lahka naloga, saj bodo (pb našem mnenju) brez težav premostili še to oviro. Naj omenimo še, da so Sovodnje v nedeljo osvojile obe točki in to na račun ekipe iz Romjana po res z: runivem srečanju. Na žalost pa je bil v tej tekmi, pri : -n' 2:0 v korist na- sprotnikom, izključen Butkovič, zato ne bo imel sovodenjski napad iste prodorne moči, kot jo je imel v dosedanjih nastopih. Vermegliano — Mladost Mladost bo po nepreprič'jivi nedeljski zmagi pred domačim občinstvom gostovala p.i Vermeglianu, l.i je bil zanjo vedno trd oreh. Čeprav je v dosedanjih dveh nastopih zbral Vermegliano le eno točko in je zato Primorski dnevnik je letos sklenil razpisati pokal med našimi ekipami, ki igrajo v prvenstvu 2. amaterske lige skupina E. Za pokal bi prišli v poštev izidi derbijev med našimi ekipami v okviru letošnjega prvenstva. Pravico do tekmovanja imajo Breg, Gaja, Primorec. Primorje in Zarja. Na podlagi končnih izidov medsebojnih dvobojev teh ekip bomo vodili posebno lestvico po znanem kriteriju. Za zmago dobi ekipa dve točki, za remi pa eno. Zgodilo bi se lahko, da bi se ob koncu prvenstva dve ali več ekip znašlo z enakim številom točk zato bo tu veljalo pravilo: 1. v primeru enakega števila točk osvoji pokal tista ekipa, ki ima boljšo razliko v golih; 2. čc je tudi razlika v golih e naka se pokal podeli ekipi, ki je osvojila več zmag; 3. če tudi v tem primeru ni razlike, gre pokal ekipi, ki ima manj porazov; 4. če je stanje spet izenačeno pa osvoji pokal ekipa, ki je dala več golov; 5. če tudi tu ni rešitve gre pokal ekipi ki je dobila manj ■ golov. ’■ - ” • Podelitev pokala Primorskega dnevnika 'predstavlja novost v letošnjem prvenstva. Do sedaj sp odigraii en sam. derbi, in sicer med Bregom ter Gajo, ki• se je končal pri ne-" pdločenem izidu 1:1, kar pome-■lestvi- i r-™ -__________ pa se bosta v Bazovici pomerili Zarja in Gaja:, čez 14 dni pa bosta na sporeda dva derbija ■ i:i sicer PrimorjeZarja ter, Primorec - Preg. , 1 DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 14. oktobra 1978 KOŠARKA TURNIR RADIO EXPRESS 18.45 v Trstu, Ul. Monte Cengio Bor - Barcolana PRIJATELJSKA TEKMA 18.00 v Miljah (odprto igrišče) Jadran - Koper PRIJATELJSKA TEKMA 15.00 v Miljah (cdprto igrišče Inter Milje - Breg (dečki) KOIFSARSTVO AMATERJI 14.00 v Laipacc Nastopa tudi Adria NOGOMET KADETI 15 00 na Proseku Primorje - Primorec * * * 15.00 v Trstu, Vrdelska cesta Edilc Adriatica - Breg NAJMLAJŠI 15.30 v Štandrežu Juventina - Lucinico CICIBANI 16.00 v Dolini Breg - SaufAndrea * # # 16.00 pri Dom ju Domio - Primorje pa predzadnjem mestu lestvice, je njegova moč dosti večja, saj je ta ekipa v tekmah z Mladostjo povzročala našim fantom vedno Drecej težav. Trener BarDana ne bo imel večjih težav pri sestavi enajsterice, saj ni bil v nedeljo noben igralec izključen in tudi nihče ni hujše poškodovan. NA SP V BAGU1U ŠPORTNO SREČANJE OBMEJNIH DEŽEL 14.00 v Murski Soboti. Nastopa tudi ZSŠDI JUTRI Korčnoj izenačil Na svetovnem šahovskem prvenstvu v Baguiu je včeraj Korčnoj skupni izid izenačil na 5:5. V 31. partiji je namreč premagal Karpova v 71 potezah. Korčnoj je tako dosegel v z .dnjih štirih partijah kar tri zmage in ga loči od naslova svetovnega prvaka le še ena točka, torej prav toliko kot Karpova. Dvoboj je zdaj povsem odprt in že prva naslednja zmaga tega ali onega tekmeca bi pomenila osvojitev naslova svetovnega prvaka. NEDEI Jt, i" «*k' hr*. 1978 SKIROLKE ITALIJANSKO PRVENSTVO 9.30 v Cogollu del Cengio Nastopa tudi SK Devin KOŠARKA TURNIR RADIO EXPRESf 16.00 v Trstu. Ul. Monte Cen. Nastopa tudi Bor KOLESARSTVO CIKLOAMATERJI 10.00 v Tržiču Nastopa tudi Adria NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Terzu Terzo - Juventina , 15.00 v Trstu, Campanelle Campanelle - Zarja * * * 15.00 na Proseku Primorje - San Marco * 15.00 v Dolini Rosandra - Breg * » • ;■ 15.00 v Trebčah . ,C ’/< Primorec - Costalunga' ... *- * • ; " ^ pvici , ' . *;•*; .^trislna r/ __J, AMATERSKA LIGA 15.IT v Romjanu ■ Vermegliano - Mladost }, , * * * 15.00 v Panzanu v- Panzano - Sovodnje It • » 15.00 v Križu Vesna - CGS NARAŠČAJNIKI 9.30 v Štandrežu Juventina - Corno * * • 9.30 v Sovodnjah Sovodnje - Natisone * * * 12.15 pri Domju S. Andrea - Zarja ZAČETNIKI 11.00 v Gorici Azzurra - Juventina « * « 9.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju Inter S. Sergio - Breg * * * 12.00 na Proseku Primorje - Fortitudo NAJMLAJŠI 12.15 v Trstu, Campanelle Campanelle - Vesna * * * 10.00 v Dolini Breg - Libertas « * « 10.30 v Miljah Fortitudo - Kras * * * 12.15 v Žavljah Zaule - Primorec « # * 13.00 v Trstu, Ul. Flavia Ponziana - Primorje MIŠKO KRANJEC \ Nekoč bo lep ^ (Dve povesti) —“ Svet Vir! ---t se je v teh letih naglo spreminjal iz pri-So ?e®a' lepega, kakršnega so si bili zamišljali vsi, ki en u ' zaPleteni v klobčič borbe. Tam je vladala neka . akost; zdaj so nastajale velike razlike, v življenje se bi Jrivalo nekaj trdega. Oni svet pa se je zgubljal v ib daljavi. Dana je ostala sama s svojimi štirimi otroki jj .2 z&garantirano preskrbo ob borni plači. Pisarna se tedalje bolj zdela kot poslednji ostanek usmiljenja, odsev prednosti za nevarno delo na terenu stl vojno. Ni hrepenela ne po pisarni ne po gosposko-l;u.,Mislila je na kruh za otroke. Tega si bo zaslužila p. v tovarni. Ni je navdajala skrb, če bo treba iz sparne v tovarno, pač pa jo je navdajalo že grenko bb?Znan’e’ so časi borbe in čas* sanl oajtežjih dni V( ®^eli. Stvarnost teh časov trdo odriva nekakšno na-p. *t° iz dni borbe in trdo razporeja ljudi po spričevalih, r arniških zmožnostih ter drugih oblikah in lastnostih lj ine8a življenja. Se šestinštiridesetega leta, je razmiš-v a Dana, se je zdelo, da je glavno, kako je napisano lv°iem anketnem listu: kaj si bil in kako si se vedel pod okupacijo. To je bilo tvoje spričevalo, ki je zdaj obledelo. Dano je zaskrbelo, kako bo pri novem šefu, čeprav se ji je zdelo, da je tudi to naravno. Razumela je trdote življenja. V tem ni bilo nikakega izdajstva. Razočarana — ali kaj naj bi to bilo — je bila bolj zaradi neke prevare svojih sanj, svoje velike, morebiti z ničimer opravičljive vere naglih in velikih sprememb, lahkotnosti, brezskrbnosti. Vedela je: boljši svet je treba šele ustvariti! Srečanje z Vilijem Skomarcem in njegove besede so ji vlile poguma. Neskončno mu je bila hvaležna za njegovo skrb. Ne zaradi tajništva, ki naj bi ga prevzela pri njem, temveč ker je v njej spet obudil vero, da vse staro le še ni umrlo, da so ljudje, ki še živi v njih spomin na čase borbe. Vendar je prav zdaj odločno sklenila: «Zahvalila se mu bom za njegovo skrb. Dovolj mi je, da nas ni pozabil. Zame bo najbolje, da si poiščem službo, ki bo zame najprimernejša. V nadlego mu ne bom1 Zalaznikova Dana ni sama, pet nas je. Nazadnje bi večno čutil do nas le neke dolžnosti! Poslovili se bomo! Od samih .nekih' zaslug nočem večno živeti!« Po nekaj dneh ji je Vili povedal, da so za zdaj preložili njegov odhod. »Novembra, so mi rekli! Misli na tajništvo!« je dodal in se nasmehnil. Ona pa se je že odpovedala temu »tajništvu«, rekoč si: «Celo če odide v kak drug kraj! Zalaznikovi se ne morejo kar tako seliti. Preveč jih je, denarja pa nič!« Dan kasneje je nepričakovano srečala inženirja Ogrinca. Toliko da ni šla mimo njega, kakor da ga je že pozabila. A jo je on pozdravil, obstal in ji ponudil roko. »Kakor da me ne poznate več!« ji je rekel. »Ali pa ste hudi name?« Ko je prijela za njegovo roko, je odvrnila; »Ne, nimam za kaj. Ne zamerite... skoraj sem vas prezrla. Saj veste, ljudje, ki se po naključju srečajo, so si po nekaj dneh po navadi že tuji.« «In hvala bogu, da je tako!« je rekel veselo. »No — včasih je tudi kakšna izjema. — Se vam zelo mudi?« Mudilo se ]i je, kakor vedno, vendar je rekla, da ne tako, da ne bi vsaj malo utegnila. Stopil je z njo. Govoril je o malenkostih: kako živi, kako v službi, kako otroci. Zdelo se je, da ga vse živo zanima. In ša se ji je zazdelo, da ga že od davna pozna. »Ne zamerite,« se je spet opravičevala. »Ves čas se mi dozdeva, da vas od nekod poznam, čeprav vem, da se nisva nikdar srečala.« Potrdil ji je: «Nisva se srečala. Lahko mi verjamete, da bi se spominjal. To so zgolj podzavestne sumnje, if popolnoma neutemeljenih podmen. Inženir sem. Nisem v Ljubljani doma, prihajam sem le službeno, kadar si kdo kaj izmisli in nas pokliče na brbranje, čemur pravimo konferenca. Bog se usmili, redko gre za tehtne stvari! Pa so ljudje, ki ne znajo živeti, ali pa se jim zdi, da niso ne dovolj ugledni ne dovolj potrebni na svetu, če nimajo svoje črede vsaj vsakih štirinajst dni pred očmi. Ko bomo kdaj pozneje računali v§a pota, bomo sprevideli, da smo po nepotrebnem zavozili alt tovarno ali palače! — A zakaj vas vse to... o meni zanima?« je vprašal rahlo hudobno. »Kar tako,« je odvrnila v zadregi. »Nisem vas vedela kam postaviti... po vašem govorjenju v vlaku.« »Vsakdanji, posloven, nekoliko dolgočasen človek sem. Iz dolgočasja se včasih — igračkam. — Odkrito mi povejte, ste mi takrat zelo zamerili, da sem vas, kot pravimo aktivistično, — razkrinkal?« »Nisem,« je odvrnila in zardela. “Nasprotno-------- «Nikar!» je dejal. «Prvi trenutek, recimo, ko sem izrekel —. Bili ste presenečeni in jezni. N&jrajši bi me zavrnili: Kaj vam to mar! — No, recite, da ste bili jezni!« je skoraj prosil. Zdaj je le popustila, rekoč. »Pravzaprav ne jezna... nekaj drugega; ne vem kaj. Potlej sem vam bila hvaležna... zelo hvaližna. Se danes sem vam!« Zdaj je ona njega presenetila. Pogledal jo je, kakor da ne verjame, in jo vprašal: »Zakaj pa?« Ljubko, a zagonetno se je nasmehnila in dejala: »Tega vam ne bom nikdar povedala Saj smem zamolčati?« «Seveda,» je pritrdil. Čez. čas je aekako gredoč vprašal: »Ste onega mladega človeka še kaj videli? Kako se že piše?« Toliko da Dana ni zardela. Bila je zmedena in kakor da jo sili k temu, je izdala: »Kolman. Andrej Kolman. — fJisem ga videla.« Nato je ona njega ujela in se že sproščeno nasmehnila: »Ste mislili; da se bova srečavala? Tako hitro spet ne gre! Zmotili ste se!« Prikimaj, je in dejal: ' »Da, nekoliko. Va$ je videl z otroki?« Pritrdila je rekoč: »Videl. Do izhoda mi je nesel kovček, kjer soi me čakali otroci. Gotovo si nas je z vseh strani ogledal, ne mislite?« Zagledal se je v njo. »Vsekakor. Koliko otrok že imate?« »Tega niste uganili?« je vprašala vedro. »Mislite, da sem res jasnovidec?« se je zasmejal. Tel. (040) 79 46 72 (4 — Tel. (0481) 8 33 82 linije) 57 23 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44 000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeliah 3.50 din. za zasednike mesečno 40.00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din Oglasi 400 lir za Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 14. oktobra 1978 Zo SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* DZS 61000 Llubljano, Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st„ viš 43 mm) 18 800 lir Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sožalja mm višine v širini l stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlcnije-Julijske krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Član italijanske zveze časopisnih || založnikov FIEG * Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT Trst M Shema vladnega predloga o stanovanjskem varčevanju RIM — Novi ukrep o «stanovanj-sketn varčevanjum je vlada obljubljala že dalj časa, o njem je pred meseci govoril minister Pandolfi, to-kratr.,pa ‘se zdi, da bo — potem ko ga\bo odobril parlament — poslal stvdrnost prihodnjega in naslednjih let. Zato je morda vredno, da o njem napišemo nekaj več, čeprav lahke informacije črpamo zaenkrat pri uradnem sporočilu o seji ministrskega sveta ir. iz izjav ministra Morlina. «Stanovanjsko varčevanjem zanima predvsem novoporočene pare in sploh družine, ki nimajo previsokih dohodkov, si pa želijo z varčevanjem kupiti stanovanje. Pri tem velja takoj, poudariti, da to ne velja za družine, ki že razpolagajo s stanovanjem, za katero je država (a-li kaka druga javna oblast) nudila finančno podporo. Prav tako ne velja za one, ki bi radi kupili 1500 - 1700 milijard lir. Od te skupne vsote odpade na prihranke zasebnikov 400 milijard, na obvezni-ška posojila 800 - 1000 milijard lir, nadaljnjih 150 200 milijard iz rezerv zavarovalnic, drugih 150 200 milijard lir iz mednarodnih posojil ter 100 - 200 milijard iz «tehničnih rezervm državnih kreditih zavodov. (st.s.) Predsednik Jenkins o evropskem denarnem sistemu MILAN — Predsednik komisije Evropske gospodarske skupnosti Roy Jenkins je na včerajšnji tiskovni konferenci v Milanu govoril o go- vsem pa o ustanovitvi evropskega denarnega sistema. Glede Italije je bil Jenkins previdno optimističen, saj je dejal, da so izgledi za bodočnost dobri, kar so t Ji potrdili lombardijski industrij-ci. Glede ustanovitve evropskega denarnega sistema je Jenkins poudaril, da predstavlja ta pobuda prvi korak pri uresničitvi uravnovešene gospodarske politike EGS. Potrebno pa je zagotoviti primerne sklade, ki naj bi združevali 20-odstotne zlate in tuje rezerve članic ter isti odstotek domače valute. S tem bi sklad presegel vsoto 50 milijard dolarjev, kar znaša več kot znesek svetovnega monetarnega sklada. O problemu vstopa Grčije, Portugalske in Španije v EGS, je Jenkins pripomnil da bo bržkone postala Grčija polnopravna članica že leta 1980, medtem ko bo pristop ostalih dveh držav zahteval daljša pogajanja. 59 mrtvih v Singapuru na krovu grške ladje SINGAPUR — Eksplozija na krovu grške ladje Spyros (ki je bila v singapurski ladjedelnici zaradi popravil) je povzročila 59 smrtnih žrtev, nad 90 oseb pa je bik) ranjenih, od katerih 19 zelo hudo. Do eksplozije je verjetno prišlo zaradi uhajanja plina pri varjenju in to v trenutku, ko je bilo zaradi popravil na ladji zaposlenih 150 oseb. PO IZJAVAH POSLANCA FRACANZANIJA (KD) Iranske oblasti ovirale delovanje mednarodne preiskovalne komisije Samo 8. septembra so v Teheranu pobili več kol dva tisoč demonstrantov - Številni samomori med vojaki, ki niso hoteli streljati na ljudi - Val stavk se nadaljuje TRŽAŠKI DNEVNIK RIM — Iranska tajna policija «Savak» je predvčerajšnjim za nekaj ur pridržala člane preiskovalne komisije »Mednarodne lige za pravice narodov*, ki so zbirali Dodatke o zadnjih krvavih dogodkih v deželi. Poleg tega je tudi zaplenila del materiala, ki so ga zbrali časnikarji italijanske radiotelevizije. To je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal demokristjanski poslanec Fracanzani, ki je skupaj z Angležem Kerom Russellom in Američanom Jamesom Cockcrofom član o-menjene komisije, ki je obiskala Iran na vabilo «Združenja demokratičnih juristov*. Fracanzani se je vrnil zaradi političnih obveznosti, druga dva člana pa sta ostala v Teheranu, da zaključita preiskavo. Posebno pozornost je komisija posvetila dogodkom z dne 8. septembra, ko sta policija in vojska v krvi zadušila splošne demonstracije. Po vladnih trditvah je tistega dne izgubilo življenje 197 oseb, Fracanzani pa zatrjuje, da je bilo žrtev več kot 2.400 To so ugotovili na podlagi kartončkov, s katerimi so oblasti označile trupla ubitih demonstrantov. Komisija je tudi dobila neposredna pričevanja o samomorih nekaterih mladih vojakov, ki niso hoteli streljati na množico. Številne druge, ki so se uprli ukazom, so potem mučili in pobili v kasarnah. Komisija je nadalje zbrala obsežno dokumentacijo in celo fotografije o spopadih tistega dne, ko so demonstrante napadli tudi s helikopterji in nanje streljali z mitraljezi. Fracanzani je potrdil, da obtožencem političnih prekrškov in drugih prekrškov ideološke narave ne sodijo več navadna sodišča, ampak si njihovo obravnavo lastijo vojaška sodišča. Tajna policija «Sa-vak» pa je še okrepila svojo moč in poostrila kruto represijo: pri mučenju političnih zapornikov se ne poslužuje le tradicionalnih metod, ampak sega po najmodernejših sredstvih. Iran medtem še vedno pretresa val stavk. Predstavniki nacionalne fronte, muslimanskega klera ter osrednjih mestnih tržnic v Teheranu so za ponedeljek oklicali splošno stavko v počastitev žrtev, ki so padle 8. septembra. Zaradi stavke časopisov pa ni točnejših podatkov •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiMnifiiiiiiiiiiiiitiiiKiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinaiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO IZJAVAH GLASNIKA AMERIŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA ZDA predstavile osnutek mirovnega sporazuma med Izraelom in Egiptom 0 tem osnutku teče osrednja razprava na mirovnih pogajanjih v VJashingtonu Oster napad glasila sovjetske partije na ameriška prizadevanja WASHINGTON - Kot je izjavil glasnik ameriškega zunanjega ministrstva, so na mirovnih pogajanjih med Izraelom in Egiptom tudi včeraj storili korak -naprej-/' Nekoliko pa je presenetila trditev, da se o-srednja razprava suče okrog osnutka o sporazumu, ki ga je predstavila prav Bela hiš«. Pri tem je bil ameriški glasnik dokaj previden in je povedal le, da hočejo z osnutkom le olajšati potek pogajanj: «Nihče, je dodal, si ne dela utvar, da ne obstajajo nasprotstva.* Pojasnil je tudi, da se pogajanja ne sučejo le okrog sporazuma med Kairom in Tel Avivom, ampak tudi bodočnosti Cis-jordanije in Gaze. I.ocena pogajanja med Izraelom in Egiptom pod okriljem ZDA je včeraj ponovno napadlo glasilo sovjetske partije. Pravda poudarja, da sporazumi iz Čamp Davida niso preprečili ponovnega pokola civilnega prebivalstva v Libanonu. Pri tem zavrača ameriški predlog o mednarodni konferenci o Libanonu ter predlog ameriškega senatorja Jacksona o gospodarski pomoči Egiptu, Izraelu in tudi drugim arabskim državam. Cilj tega novega «načrta Marshall* je po sovjetskem mnenju okrepiti ameriški vpliv na Bližnjem vzhodu na škodo sodelovanja arabskih držav z Moskvo: «Toda Bližnji vzhod, zaključuje Pravda, ni daleč od sovjetskih meja, Moskva pa ni brezbrižna glede tega, kaj se tam dogaja.* • Minister (Nadaljevanje s l. strani) sedaj veljajo za šole s slovenskim učnim jezikom in ..oudarja, da je diskriminacija do nje nevzdržna in nedopustna, i Jena dejavnost ni koristna le za razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, pač pa je bistvenega pomena tudi za kulturni rt- oj celotne dežele Furlanije - Julijske krajine, v kateri že stoletja Sloverci in .talijani živijo v prijateljskem vzdušju in medsebojnem spoštovanju in v kateri so kulturne izmenjave med državami in med narodi, ki se .i srečujejo, pred- pogoj za splošen razvoj kulturnih dejavnosti. Predstavniki Glasbene matice so ministru tudi izročili predlog, po katerem naj bi ostala Glasbena--matica-• avtonomen in pariteten odšek konservatorija Tartini, s te . mbi ostala -Glasbena matica avtonomna šola, ki bi lahko delovala tudi na Goriškem in v Beneški Sloveniji, obenem pa bi s publicizaci-jo rešila vsa pereča vprašanja v zvezi z rednim delovanjem, predvsem kar zadeva pomanjkanje primernih finančnih sredstev. Po tem predlogu naj bi u slovenska glasbena šola imenovala »Konservatorij G. Tartini — sedež s slovenskim učnim jezikom Marij Kogoj*. Minister Pedini je z zanimanjem sledil izvajanjem slovenskih predstavnikov in je izrazil obžalovanje, da doslej ni bil poučen s problematiko slovenske šole. Vsekakor je zagotovil, da se bo za rešitev teh problemov zavzel in da bo zanje zainteresiral tudi svoje najožje sodelavce. Kar zadeva vprašanje zavoda Gal-vani je minister Pedini izrazil mnenje, da je treba ustreči zahtevi slovenske šole in poskrbeti za avtonomijo zavoda. Edini pomislek, ki še obstaja, je birokratskega značaja, kajti stroške, mor predhodno odobriti računski dvo . «Če pa pri tem ne bo težav, je noudaril minister Pedini, bi ne rmelo biti ovir za u-godno rešitev tega problema.* V zvezi z reformo višje srednje šole je bil minister mnenja, da bi bilo treba vprašanje čimprej načeti v senatni komisiji za šolstvo, vsekakor preden tj začel o zakonu razpravljati senat v zbornici. V zvezi z avtonomijo bi bilo treba predvsem proučiti pravno osnovo te zahteve, ki je po mnenju ministra Pe-dinija utemeljena. O ustanovitvi no vih tečajev bo treba pač govoriti kasneje, ker to vprašanje za letošnje šolsko leto ne pride več v poštev, kar pa zadeva vprašanje pu-blicizacije Glasbene matice, je minister zagotovil svoje zanimanje, poudaril pa je, da je po njegovem mnenju zadeva birokratsko precej komplicirana. Vsekakor pa bo s predlogi seznanil pristojne urade pri ministrstvu za šolstvo. spodarskem položaju v Italiji, pred- ■iiiiniii..minit.min..................................... NAPETOST NA MEJI MED TANZANIJO IN UGANDO Njerere zavrača Aminove obtožbe Ugandski predsednik naj bi si izmislil vdor tanzanijskih čet, da bi odvrnil pozornost od svojih notranjih težav . KAMPALA — Glasnik ugandskega dosmrtnega predsednika feldmar-šala (bralci so najbrž že opazili, da nam ta vzdevek, ki si ga je dal- Amin sam, zelo ugaja, ir.jrda samo za malenkost manj od njegovega 1 d rti ge ga ' vzdevka «osvajalec britanskega imperija*) Idija Amina je včeraj na ves glas obtožil predsednika sosedne Tanzanije, da njegova vojska namerava napasti U-gando. še več do prvih spopadov ob meji naj bi že prišlo. Njererejev odgovor ni bilo treba dolgo čakati: tanzanijski predsednik je odločno zanikal vsakršno kršitev ugandske suverenosti s strani tan zanijskih čet. obenem pa je obtožil Amina, da laže in da si je vso za devo o vdoru tanzanijskih čet iz mislil, da bi prikril naraščajoče ne zadovoljstvo v vrstah lastnih oboroženih sil, ki se občasno izrodi v oborožene spopade med pripadniki rajnih čet. Da je stanje v ugandski vojski res kritično, zgovorno priča dejstvo, da so zadnje čase zasačili nekaj častnikov, ki so s svojimi vojaki kratkomalo ropali banke. Če se vrnemo k trenutni polemiki med Tanzanijo in Ugando naj omenimo. da je Bob Astles. nekdanji britanski državljan in trenutno glasnik »osvajalca britanskega imperi ja* včeraj potrdil, da so v teku bit ke med ugandskimi in tanzanijskimi četami, vendar pa so slednje ob koljene. Iz neuradnih krogov pa po ročajo, da je prišlo v kraju Masaka do spopadov, med katerimi je bilo več mrtvih. Pri tem je treba doda ti, da sp spopadi bili med ugandskimi vojaki samimi in da so nekaj vojakov celo aretirali. Napetost na meji s Tanzanijo je odvrnila pozornost predsednika A-mina od ameriških državljanov, ki jim je prejšnje dnj zagrozil s strogimi ukrepi, potem ko je predsednik Carter napovedal embargo nad u voz ugandske kave v ZDA. Američani so doslej uvažali tretjino vsega u-gandskega pridelka kave. Odnosi med Tanzanijo in Ugando so zelo slabi, odkar je Amin leta 1971 stopil na oblast, potem ko je strmoglavil dotedanjega predsednika Miltona Obateja, ki se je zatekel v Tanzanijo, kjer še živi. (if) Ob koncu sestanka so se predstavniki slovenske delegacije zahvalili ministru za sprejem in za zagotovila ter izrazili upanje, da bi ta sestanek predstavljal pomemben korak dalje k rešitvi problemov slovenske -šole v Italiji. • Razprava (Nadaljevanje s 1. strani) venske kulturno - gospodarske zveze je prinesel Igor Komel, ki je a-naliziral obmejno sodelovanje z občinskimi konferencami Nove Gorice, Kopra, Sežane in Tolmina. Tp delo je bilo po njegovem mnenju u-spešno načeto, vendar bo treba v bodoče preiti na konkretnejše akcije. Prav tako bo v bodoče potrebno tesneje sodelovati z republiško konferenco ZSMS. V svojem posegu je nadalje prikazal manjšinsko problematiko v zvezi s trenutnim političnim položajem v naši deželi. »Dobrososedski odnosi so osnova za pravilno reševanje upravičenih zahtev slovenske manjšine v Italiji,* je zaključil Komel. Teodor Domej, predsednik Zveze slovenske mladine na Koroškem, je v imenu enotne delegacije koroške mladine orisal trenutni položaj koroških Slovencev ter protimanj-šinsko politiko Avstrije in pritiske, ki se izvajajo proti pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti. Domej se je tudi zavzel za krepitev vezi s Slovenci v matični domovini in s tistimi, ki živijo v Italiji, ker je po njegovem mnenju vsestransko povezovanje povsem naravno, hkrati pa neobhodno potrebno za ohranitev naše narodne identitete. Schmidt zaključil obisk na Japonskem TOKIO — Nihanje ameriške valute, ki povzroča hude težave mednarodnemu valutnemu trgu, je bilo v ospredju pogovorov med šefoma vlad dveh držav, ki se v tem trenutku lahko ponašata z najbolj trdnim gospodarskim položajem: Japonske in Zvezne republike Nemčije. Kancler Helmut Schmidt se je v Tokiu štiri dni pogovarjal z japonskim premierom Fukudo. ob koncu pa sta objavila skupno poročilo, v katerem poudarjata predvsem nujnost, da se najde način, kako zle posledice nihanja dolarja odpraviti. Najboljši način bi bil seveda stabilizirati vrednost dolarja, drugi način pa je v omejevanju odvisnosti svetovnega trga od vred nosti ameriške valute. Skupno za-hodnonemško-japonsko poročilo ne pove, kakšni rešitvi se Schmidt in Fukuda bolj nagibata. Državnika sta govorila tudi o krepitvi boja proti mednarodnemu terorizmu (znane so vezi med japonski mi in nemškimi teroristi), o razvoju jedrske energije in njeni upora bi v miroljubne namene, o sodci o vanju med ZDA, Evropsko skupno stjo in Japonsko, nazadnje pa še o pomoči državam v razvoju v okvi ru tako imenovanega dialoga »sever - jug*. Schmidt, ki ga poleg žene sprem’ lja dvajsetčlanska delegacija, je iz Tokia odpotoval na enodnevni obisk v Singapur. o tem, kaj se dogaja v posameznih pokrajinah. Stavka traja že od srede, ko je neki vladni funkcionar prišel v uredništvo dnevnika «Kay-ha» in hotel predhodno cenzurirati nekatere vesti. Predstavniki tega dnevnika ter dnevnika »Ettala' at» so nato predložili vladi vrsto zahtev. Med drugim terjajo ,naj ministrski predsednik z javno izjavo in v skladu s tem. kar je že obljubil pred nekaj dnevi, prekliče vsako cenzuro glede tiska Do sedaj ga vlada sploh ni odgovorila na te zahteve, (db) Zločin v Togu LOME (Togo) — Tisk je v Togu označil kot gnusen zločin, ki ga je r.a področju Kpalime zagrešil neki lovec na glave. Kot izjavlja časopis Togo Presse, k; tudi objavlja sliko zločinca, ki drži v rokah glavo svoje žrtve, se je to zgodilo že 2. oktobra na neki ffozflni ctp7i 30-letni Adjata Koffi, tako naj bi bilo zločincu ime, je pokončal svojo žrtev z nožem in je nameraval pokopati glavo pod temelji čerkve, ki jo gradijo v njegovi vasi. Poskusil je odrezati glavo tudi neki ženski, a se mu je poskus izjalovil, ker je na pomoč ženski priteklo več ljudi. Preprečen hud atentat v Jeruzalemu TEL AVIV — Izraelski policiji je v prejšnjih dneh le za las uspelo preprečiti enega najhujših atentatov palestinskih gverilcev. Kot je povedal uradni glasnik, je policija a-retirala predstavnika «A1 Fataha*, ki sta nameravala postaviti kovček s petdesetimi kilogrami eksploziva blizu nekaterih kinodvoran v Jeruzalemu. Pri tem so aretirali tudi nekega judovskega državljana, ki je sodeloval s Palestinci. Elisabeth TayIor v bolnišnici zaradi koščice BIG STONE CAP (Virginia) -Znana filmska igralka Elisabeth Taylor se je morala zateči po zdravniško pomoč v bolnišnico mesta Big Stone Cap, ker ji je kurja koščica, ki se ji je ustavila v grlu, povzročala hude težave pri dihanju. * v Izvoljena podpredsednika svetoivanske konzulte V četrtek se je na svoji prvi redni seji po izvolitvi predsednika sestal svetoivanski rajonski svet, ki je med drugim izpopolnil svojo strukturo z izvolitvijo dveh podpredsednikov in načelnikov raznih komisij. Za prvega podpredsednika in namestnika je bil izvoljen predstavnik KPI Radivoj Pečar, za drugega podpredsednika pa član PSI Odo Kalan. Oba sta bila izvoljena z glasovi demokratičnih strank, ki so že izvolile predsednika svetoivanskega okrainega sveta. Svetovalci so nato izvolili še načelnike treh komisij, in sicer: urbanistika Bak (SSk), šola, šport in prosti čas Placer (KPI), zdravstvo in socialno skrbstvo Arse-ni (KD). Prva je pričela z deli komisija za urbanistiko, ki mora preučiti predloge občine glede pravičnih stanarin in se je že sestala včeraj popoldne. saj je bil rok za predložitev predlogov izredno kratek. Rajonski svet pa se bo snet sestal na izredni seji v ponedeljek, ko bo razpravljal o pravičnih stanarinah. Poleg tega pa je svetoivanski rajonski svet sprejel ra svoji četrtkovi seji resolucijo, v kateri zahteva od občinske uprave, da se nadaljuje z že ustaljeno prakso glede prisotnosti prevajalca na seiah in prevajanja zapisnikov v slovenščino. Občinska uprava je namreč od predsednikov rajonskih svetov zahtevala. da prosijo pred vsako sejo za prisotnost tolmača, ne pa, da ta prihaja avtomatično na seje svetov. OB DELNI STAVKI OSEBJA ŠPORTNIH IGRIŠČ Občinski odbor LpT skuša zvračati krivdo na sindikate Vprašanja delovnika, nadur in ureditve staležev občinski!, uslužbencev je treba rešiti globalno, ne pa z enostran* skimi ukrepi odbora Sindikalni organizaciji občinskega osebja CISL in UIL sta napovedali, kot je znano, prekinitev opravljanja nadurnega dela. saj so vsi občinski uslužbenci že prekoračili mejo 150 nadur na leto, ki jih predvideva delovna pogodba. Razlog za sindikalno gibanje je bilo tudi, da še vedno ni urejen položaj osebja, ki opravlja odgovornejše na loge od listih, za katere je nameščeno, in da je več primerov neenakosti v obravnavanju osebja. Sindikat občinskih uslužbencev CG IL se sicer delnemu stavkovnemu gibanju ni pridružil, ker sta aa o-menjena sindikata napovedala avtonomno in brez poprejšnjega dogovora, je pa naravno solidaren z akcijo in se zavzema za splošen preustroj delovnika ob namestitvi potrebnega osebja. Prekinitev nadurnega dela o-pravlja tudi osebje, ki uoravlja občinska športna igrišča, ki ne dela več ob praznikih in v večernih u-rah. Zato sta se včeraj člana manj šinskega odbora Liste za Trst Sbiat tero in Bologna sestala s sindikalnimi predstavniki občinskega osebja vseh treh sindikatov, katerim ZASEDANJE ZGONIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA' MED POLETJEM DOKONČALI TRI POMEMBNA JAVNA DELA Razpis natečajev za šoferja in redarja - sluge Na četrtkovem zasedanju zgoniš-kega občinskega sveta je župan Jože Guštin podal dolgo in izčrpno poročilo o najvažnejših občinskih zadevah. Pričel se je pouk v občinskih vrtcih in v šoli s celodnevnim poukom, katero obiskuje 69 slovenskih in 33 italijanskih šoloobveznih otrok. Občina je prav te dni dobila sporočilo, da bo v kratkem vnovčila nad 50 milijono-- -posojila za leto 1977 in bo tako lahko .poravnala še neizplačane dolgove. Kar se pa javnih del tiče, so v poletnih mesecih dokončali tri pomembna dela: ureditev javne razsvetljave, razširitev ceste pred pokopališčem v Zgoniku in razširitev ceste pri Briščikih. Končno je Guštin povedal, da je ministrstvo za zdravstvo razrešilo občino upravljanja klavnice na pro seški postaji. UlIlHIIHOlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllimillKUlMlllltllllllMIHIIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIMillllllUIIII MAMILA ZAHTEVALA ŠE ENO ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE Mlad Sardinec ubit zaradi ščepca droge Prijatelj ga je ustrelil po pomoti, medtem ko se je prerekal z razpečevalcem SASSARI - Pietro Fadda, 18 letni fant iz sardinske vasi Osilo (Sas-sari) je bil ubit predsincenjim zaradi ščeoca droge. Njegova smrt je epilog absurdne žaloigre, ki je imela kot prizorišče glavni trg sardinske vasice in v kateri se je merjenje moči in »zvitosti* med vaškimi nepridipravi spremenilo v tragičen splet nasilja in krvi. Nosilni vlogi v tragediji sta imela 22-letni Piero Ruzza, bivši agent, kj so ga odslovili iz policije zaradi izkoriščanja prostitucije, in 18-letni Mario Piloni, razpečevalec hašiša in drugih lažjih mamil, drugi štirje mladi Sardinci, med njimi žrtev in neko 13-letno dekletce, pa naj bi bili le statisti v «komediji», ki bi se v namenu »piscev* lahko kvečjemu zaključila s pretepom. Ruzza. ki si je hotel z drogo pomagati iz dolgočasne vaške vsakdanjosti in se najbrž tudi nekoliko postaviti pred prijatelji, je stopil v stik s Piloni-jem in ga prosil naj mu priskrbi nekaj hašiša. Dogovorjena cena je bila 200.000 lir za pet ali deset gramov mamila, kraj sestanka in izmenjave pa naj bi bili glavni trg Osila. Bivši policist je šel na sestanek v spremstvu Fadde in še nekega pri jatelja z očitnim namenom, da pride do droge zastonj: čemu naj bi se trojica sicer oborožila z lovsko puško in z gorjačami. Piloni, ki je verjetno slutil nevarnost, je prav tako prišel na sestanek v spremstvu prijateljev. Dialog med nasprotnima skupinama se je takoj spremenil v prerekanje in v grožnje: Ruzza je naperil puško v prsi razpečevalcu, medtem ko se je Piloni izgovarjal, da ni dobil mamila. Nekaj minut sta skupinici v pol mraku merili moči, beseda je da la besedo, dokler ni prerekanja pre sekal strel. Mladi razpečevalec, ki se je zbal, da bo Ruzza pritisnil na petelina, je zagrabil za cev puške in odskočil, ravno ko je nasprotnik sprožil. Svinčenka je zadela mladega Faddo v bok in mu zdrobila vranico. Obležal je na tlaku v mla ki krvi, medtem ko so se ostali raz- kropili. Karabinjerji, ki so kmalu prihiteli na kraj spopada, so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer je umrl nekaj ur pozneje, kljub prizadevanju zdravnikov, da bi mu rešili življenje. V teku kratke preiskave so karabinjerji identificirali in aretirali vse mlade nepridiprave, ki so obtoženi sodelovanja pri zločinu ter posesti in razpečevanja mamil. Edina, ki je niso zaprli je dekle, ki ca je na prostosti le zaradi mladoletnosti. (vt) Zatem je občinski svet soglasno izglasoval resolucijo, s katero obsoja podle fašistične provokacije in atentate na slovenske spomenike padlim za svobodo. Taka dejanja žalijo nas Slovence in vse antifašiste ter republiško ustavo, ki je zrasla iz odporniškega gibanja. Treba bi bilo že enkrat onemogočiti take provokacije, ki kalijo sožitje med tukaj živečimi Slovenci in Italijani ter izpodjedajo demokratično ureditev v drŽaVi. Dnevni red je bil zelo bogat in je pred videval odobritev raznih formalnih upravnih sklepov. Omenimo naj, da bodo pregledniki računov za finančno leto 1978 svetovalci A. Hrovatin, S. Budin in V. Rebula, posle šolskega zdravnika za leto 1978/79 pa bo opravljala dr. Maja Demšar. Občinski svet je tudi sprejel na znanje, da je dežela posticipirala do konca tega leta dosedanji režim ur-banizacijskega davka za zasebna stanovanja. Po imenovanju članov ocenjevalne komisije za mesto vrtnarice v otroškem vrtcu, je zgoniš-ki svet razpisal še dva javna natečaja. Prvi zadeva mesto šoferja pri smetarski službi, ker se na o-snovi prejšnjega natečaja edini kandidat ni javil na izpite, drugi pa mesto redarja — ol finskega sluge, ker bo s koncem tega leta eden izmed uslužbencev stopil v pokoj. V torek zasedanje konzulte pri Sv. Ani V torek, 17. t.m., se sestane na drago sejo rajonski svet za okrožje Sv. Ane in Naselje sv Sergija. Dnevni red seje, ki bo na sedežu konzulte na Stari istrski cesti št. 43 z začetkom o 20. uri, predvideva razpravo o zelo pomembnih vprašanjih. Izvoliti morajo namreč enega ali dva podpredsednika (za predsednika je bil na umestitveni seji izvoljen demokristjan Hlacia), sestaviti delovne komisije in jim dodeliti načelnike ter izdelati mnenje o razmejitvi občinskega ozemlja za izvajanje zakona o pravičnih stanarinah Predsednik bo svetovalcem poročal tudi o sest: vi odbora, ki naj sodeluje pri vodenju družinske posvetovalnice in o vprašanju olajšav za študente na javnih prevoznih sredstvih. PEKING — PeKinške oblasti so uradno potrdile, da so zamenjali žu pana glavnega mesta. Bivši župan Wu Tel naj bi bil premeščen v centralne organe, njegovo mesto pa je zasedel dosedanji župan Tientsina Lin Hu-čang. iiiliiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimMiiiiitmMiiiiiiMiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiniiiiiii DO IZBOLJŠANJA LASTNIM STItUKTUK Bolnišnica išče prostore pri zasebnih klinikah Dežela naj izda zakon za ureditev poklicnega dela holnišniškili zdravnikov Upravni svet glavne bolnišnice je na svoji zadnji seji ponovno proučil vprašanje pravice do izvajanja poklicnega dela za zdravnike in univerzitetne docente, ki delujejo v njenih strukturah. S tem v zvezi so potrebne primerne pobude deželnega odbc.vništva za zdravstvo, ki naj izda ustrezen zakon z določili za u-rejevanje izvajanja poklicnega dela in na, po drugi strani zaščiti pravico državljanov do svobodne izbire zdravnika in do primernega zdravljenja, ki ga morejo zagotoviti samo deželne bolnišnice, ki edine lahko nudijo potrebno opremo in znanstveno podlago. Upravitelji so tudi sklenili začeti pogajanja z nekaterimi zasebnimi klinikami, da priskrbijo bolnikom primernejše prostore, v pričakovanju izboljšanja bivanjskih razmer v javnih bolnišniških ustanovah. • Danes bo s pričetkom ob 16. uri v Ljudskem domu Sv, Jakob Pon-čana v Ulici Pončana 14 javno zborovanje na temo »Pokojninska reforma*. Uvod v razpravo bo podala tajnica SFI - CGIL Ondina Peteani. • Tržaško združenje esperantistov obvešča, da so se začeli tečaji tega mednarodnega jezika Podrobnejše informacije dobijo interesenti ob torkih in petkih med 20. in ,2. »m na sedežu v Ul. Trento št I, tel 60-523. sta predlagala, naj bi nedeljsko delo smatrali za normalno, ob čemer naj bi osebje imelo počitek med tednom in naj bi uvedli večerne izmene. Sindikati se s takimi preureditvami. ki bi pomenile objektivno nazadovanje v pravicah uslužbencev. niso mogli strinjati, ker je treba po njihovem mnenju vprašanje delovnikov in nadur občinskega osebja rešiti globalno. Občinski odbor meščanske liste zato v sporočilu za tisk v demago-škem tonu skuša zvračati krivdo za neurejeno delovanje občinskih športnih igrišč na sindikate, ki pa odklanjajo take nesprejemljive izgovore upraviteljev, katerim ostane odgovornost za nerešena vprašanja osebja, ki onemogočajo redno delovanje občinskih služb. Pri takem stanju je vsekakor precej verjetno, da bodo morale odpasti razne tekme, ki so bile napovedane za nedeljo na raznih občinskih igriščih in stadionih, pri Sv. Soboti, v Ul; Flavia, v Naselju sv. Sergeja, pri Sv. Alojziju in drugod. Poročilo sekcije SSk Devina - Nabrežine V sredo se je sestal sekcijski odbor ob prisotnosti deželnega tajni; ka dr. Štoke, da natančno prouči in zavzame stališče do elaborata tehnično urbanistične komisije de-vinsko-nabrežinske občine. Po obširni in poglobljeni razpravi je od; bor osvoji) dokument z nekaterimi popravki, ki se tičejo naravnega razvoja kraških vasi, v katerih je danes onemogočena vsakršna gradbena dejavnost tudi domačinom. SSk zahteva, da se istočasno z iz' delavo podrobnega načrta za turistično izkoriščanje občine izdela tudi načrt za razvoj kraških vasi. ki naj omogoči izključno domačinom gradnjo za naravni razvoj. Odbor je izrazil željo, da bi SSk v občinskem svetu podprle vse demokratične sile, katerim sta pri srcu olirhnitev in razvoj narodnih značilnosti našega Krasa. '' Sekcijski' odbor je nadalje sklenil, da se že na prihodnji seji zahtevajo razprava in volitve o resoluciji, ki jo je SSk predstavila že v maju in ki daje občinskemu odboru točne smernice za celotni urbanistični razvoj občine, ki raj bo tak, da se zmanjša gradbena dejavnost ter se ohrani narodnostno razmerje v celotn- občini. Končno je dr. Štoka seznanil prisotne s sedanjim političnim položajem v deželi, na pokrajini, v trt žašk: občini in v konzultah ter s političnimi izbirami SSk v omenjenih upravnih telesih. Poudaril je nenadomestljivo vlogo SSk v tem kočljivem političnem trenutku m željo, da ne bo naša stranka ostala sama zaščitnica slovenskih interesov v deželi. Dr. Štoka je še v imenu pokrajinskega tajništva pohvalil odlično organizacijo tradicionalnega Našega praznika, ki je tudi letos žel velik uspeh, ter redne sekcijske izlete, ki so nenadomestljivo sredstvo za spoznavanje naše domovine in ?.a krepitev družabnosti med člani in prijatelji SSk. NA TRGOVINSKI ZBORNICI Jutri podelitev «oskarja italijanske vetrinistikc» Na trgovinski zbornici bodo jetri dopoldne podelili nagrado «»• Padovan* — oskarja italijanske «v®* trinistike*, Tražačanu Roberta Vi' cenziju. Doslej so podelili že sedem takili priznanj, ki jih daje na razpolago Italijansko združenje dekoraterjev izložb s sedežem v Milanu, kar štirikrat pa so oskarja odnesli dekoraterji iz našega mesta. Poleg glavnega priznanja bodo na nedeljski svečanosti podelili tudi dv? «srebrni helebardi* zaslužnima obiskovalcema tečaja za dekorater.!® izložb. To priznanje bosta prejela Adelja Hrvatič iz Trsta in Ezio Florida iz Vidina. Srebrne kolajne 111 diplome bo nadalje prejelo 14 dekoraterjev in prav toliko trgovcev ,z našega mesta, ki so e udeležili natečaja -z naslovom »Parada izložb Le tredise Casade*. Natečaj st* svoj čas organizirala deželna grU' pa dekoraterjev in odbor »CittaveC' chia viva*. Z avtomobilom podrl vespista Včera- popoldne se je na Bazoviški cesti pripetila nesreča, v kate' ri j- bila ranjena 24 letna Nada 2*' gar por. Primosi iz Bazovice 22-Žagarjeva se je z možem Borisom peljala na vespi, ki je v bližini g°' stilne »Al palombaro* prehitela tobus, ki se je pravkar ustavm V tem času je prihitel avtomobn znamke sinica, katerega je upravljal 61-letni Antonio Barbitri iz Ul-Castagneto 53, ki je istočasno Pl'e' hitel avtobus in vespo, pri tem P* trčnil v motorno vozilo. Žagarjev® so takoj prepeljali v tržaško glavn® bolnišnico, kjer so ji ugotovili zl< m levega gležnja, a je niso sprejem Zdravila se bo od 1° do 30 dni. M°. 'ki V upravljal vespo, p* 111 utrpel nobene poškodbe.