IZREDNI USPEHI pri razširitvi organizacij, povečanju števila članov in tehnični vzgoji Uspešno delo skupščine Okrajnega odbora ljudske tehnike v Celju v mali dvorani Narodnega doma je bil v nedeljo do- poldne enajsti redni letni občni zbor Okrajnega odbora Ljud- ske tehnike v Celju. Zraven delegatov so skupščini priso- stvovali še član Izvršnega sveta LRS in predsednik Glavne- ga odbora Ljudske tehnike Slovenije MILKO GORŠiC, pred- sednik OLO Celje RIKO JERMAN, sekretar Okrajnega od- bora SZDL STANE SOTLAR, zastopniki LMS, sindikata, JLA in drugi. Po uvodnem pozdravu, ki ga je predsednik Okraj- nega odbora Ljudske tehnike LUDVIK GORENJAK posve- til 40-letnici ustanovitve KPJ in SKOJ in izvolitvi organov skupščine se je začel delovni del, v katerem je predsednik najprej podal referat o delu in nalogah organizacij Ljudske tehnike na celjskem območju. Doba, v kateri živimo, je doba tehnike. Njen epohalni razvoj na vseh področjih bistveno spremi- nja ne samo proizvodnjo in z njo zvezane odnose, temveč tudi pro- ces in način življenja posamezni- kov in množic. Moderna je le tista država, ki je tehnično dobro razvita. Zato je p>omen tehnike v današnji družbi na prvem mestu. Spričo takih dejstev tudi delovni ljudje naše domovine ne morejo mimo tehnike in skrbi za njen čim boljši razvoj. To tudi nalaga organizacijam Ljudske tehnike, da z vso prizadevnostjo in skrbjo usmerjajo svojo dejavpost v teh- nično vzgojo najširših množic, zlasti pa tam, kjer je zaostala miselnost še najbolj ukoreninjena. V preteklih dveh letih so se ORGANIZACIJE LJUDSKE TEHNIKE NENEHNO KREPILE Tako so zrasla nova društva in povečalo se je število članov. Medtem, ko je v 1956. letu delalo na celjskem področju 34 organi- zacij Ljudske tehnike z 2489 čla- ni, pa jih je zdaj že 44 s 4985 čla- ni. Podatki tudi kažejo, da so se najbolj razvila druš^a Ljudske tehnike, ki jih je že 26; na na- slednjem mestu so Avto-moto društva (7), nato radioamaterski klubi in foto-kino organizacije (po 4) itd. Zanimiva je ugotovi- tev, da število članov v radio- amaterskih klubih pada. Nič kaj zadovoljivo pa ni tudi stanje v celjskem brodarskem društvu. V zvezi s tem se pojavlja tudi vprašanje odnosa republiških strokovnih zvez do društev in krožkov. Nenormalno stanje in včasih tudi nepotrebne težave po- vzroča poseganje strokovnih zvez v društva mimo okrajnega in ob- činskih odborov Ljudske tehnike. Na drugi strani pa je nerazum- ljiv mačehovski odnos teh zvez do krožkov v okviru društev. Če- prav se člani teh krožkov ukvar- jajo z enako dejavnostjo kot spe- cialna društva in dasiravno so včasih ti krožki po številu članov celo močnejši od klubov in dru- štev, pa jim strokovne Zveze ne priznavajo istih pravic. To zapo- stavljanje člani takih krožkov občutijo pri dodeljevanju sred- stev (motornih vozil), kakor tudi pri raznih tekmovanjih ipd. Skratka, nakazan je problem, o katerem bo morala izreči svojo besedo tudi bližnja republiška skupščina Ljudske tehnike. Ce že predstavljajo Zveze organizacijo specializirane tehnične dejavno- sti, potem naj v svoje organizaci- je vključijo prav vse enote in ta- ko tudi krožke pri društvih. NAJVEČ DRUŠTEV NA VASI IN V PODJETJIH Med organizacijami Ljudske tehnike so na področju celjskega okraja najbolj razširjena društva, ki jih je vsega skupaj 26, od tega 12 v mestih in 14 na vasi, oziro- ma 18 v podjetjih in 8 izven njih. Od sedmih avto-moto društev jih 5 deluje na vasi. Zraven tega de- lajo še po štirje radio in foto-ki- noamaterski klubi, ter brodarsko društvo v Celju, Društvo trakto- ristov in Društvo izumiteljev. Od vseh teh organizacij dela kar 23 društev na podeželju. Navzlic ugodnemu podatku, pa stanje vendarle ni zadovoljivo, saj so cela področja (Kozjansko) brez organizacij Ljudske tehnike. Osnovne težave v delovanju or- ganizacij Ljudske tehnike so v pomanjkanju' prostorov. Na sploš- no so društva na terenu glede prostorov in tehnične opreme za praktično delo v takem stanju, da ne morejo zajeti v svoje vrste še več ljudi. Tega se društva v polni meri zavedajo, zato so nekatera samoiniciativno pokrenila akcijo za zgraditev lastnih domov. Tako so Dom Ljudske tehnike začeli graditi na Polzeli, v pripravi je gradnja doma v Konjicah, v Mo- zirju pa so na skupščini društva sprejeli sklep, da to vprašanje spravijo z mrtve točke. Zamisel za lastne prostore je živa in se postopno uresničuje. Nekoliko boljše je stanje pri društvih v podjetjih. Člani se namreč lahko zbirajo in delajo v tovarniških prostorih. Društva so tod pove- zana z organi samoupravljanja in drugimi organizacijami, ki vse pomagajo društvom Ljudske teh- nike pri izvrševanju nalog, zlasti pa pri šolanju kadrov, izboljša- nju delovnega procesa in izdelavi prototipov. Ta društva imajo tudi dober strokovni kader, saj so med člani tehniki in inženirji. Zaradi tega se vsa ta društva hitreje razvijajo in imajo manj material- nih težav, kot ona na vasi. Odnosi do organizacij Ljudske tehnike na terenu so različni. Na splošno pa so se društva Ljudske tehnike v manjših krajih bolj uveljavila kot v samem Celju. Na vasi je dejavnost Ljudske tehni- ke vidnejša. Skoraj povsod so ta društva tudi najbolj delavna iz- med vseh družbenih organizacij. Spričo tega so občinski ljudski odbori in občinske politične orga- nizacije začeli bolj podpirati pri- zadevanja Ljudske tehnike. Navzlic pomanjkanju prostorov in tehnične opreme so organiza- cije Ljudske tehnike usposobile T preteklih letih 3321 DRŽAVLJANOV ZA KVA- LIFICIRANE IN POLKVALIFI- CIRANE DELAVCE v tovarnah, za šoferje-amaterje, za radio in foto amaterje, kaja- kaše, traktoriste, elektrostrojnike in podobno. Mimo tega so društva na raznih predavanjih seznanila s tehničnim napredkom v svetu ter s tehničnim in gospodarskim razvojem naše dežele nad 50.000 ljudi, nadalje seznanjala s tehni- ko več tisoč pionirjev po šolah itd. Zlasti društva Ljudske tehni- ke v podjetjih prirejajo razne tečaje višje oblike, v katerih se izpopolnjujejo kvalificirani de- lavci, pa tudi tehniki in inženirji. V zadnjih dveh letih so največ kadrov usposobila društva Ljud- ske tehnike in sicer 1613 in dru- štvo traktoristov 827. Sledijo: avto-moto organizacije s 724, foto- kino klubi s 97 itd. Pri usposab- ljanju kadrov prednjačijo pred- vsem industrijsko razvite občine, kot Celje, Šoštanj in Žalec, med- tem, ko v šentjurski občini ni bilo na tem področju ničesar stor- jenega. Na koncu svojega referata je tov. Gorenjak izrekel javno pri- znanje najboljšim delavcem, funkcionarjem in organizacijam Ljudske tehnike na področju celj- skega okraja. Ob zaključku deba- te pa je predsednik Glavnega od- bora LTS Milko Goršič podelil šc za direktorja Tovarne emajlirane posode Vladimir j a Vebra srebrno plaketo Borisa Kidriča. Pred zaključkom so delegati izvolili novo vodstvo, nadalje de- legate za tretji kongres Ljudske tehnike Slovenije in sprejeli de- lovni načrt za naslednje obdobje. -mb OKRAJNA KONFERENCA SZDL V CELJU Vedno zahtevnejše, odgovornejše naloge Včeraj se je začela v veliki dvorani OLO Celje okrajna konfe- renca SZDL.^ Delegati so že nekaj dni pred konferenco sprejeli obširno poročilo Okrajnega odbora SZDL z namenom, da bi ga proučili in tako dali v razpravi na konferenci čim večji prispe- vek za uspešnejše delo na poti socialistične graditve. Razen delegatov so se konference kot gostje udeležili tudi član Izvršnega komiteja CK ZKJ tovariš Franc Leskošek-Luka ter člana Glavnega odbora SZDL Slovenije tovariša Jože Rus in Mirko Zlatner. Poročilo je zelo obširno, saj obsega 166 strani. V njem so prikazani uspehi in slabosti, problemi in naloge naših podjetij, naloge na vasi, delovanje in perspektive komunalnega sistema in družbenega upravljanja ter dosedanje delo na ideološko-poli- tičnem, vzgojnem, kulturno-prosvetnem in zdravstvenem pod- ročju. Na konferenci so delegati kritično in realno ocenili doseda- nje delo organizacij in članstva Socialistične zveze pri najvaž- nejših nalogah na poti socialistične graditve ter v skladu s skle- pi VIL kongresa ZKJ in upoštevajoč pogoje občin in okraja kon- kretno ocenili naloge za perspektivni razvoj celjskega okraja. Skratka, konferenca je prikazala, kako se v praksi odraža skrb za nadaljnji razvoj okraja, skrb za delovnega človeka. Včeraj je na konferenci podal poročilo o bodočih nalogah SZDL predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Franc Simonič, nakar je konferenca nadaljevala delo v štirih komisijah, in sicer v komisiji za delo v podjetjih, v komisiji za razvoj komunalnega sistema ter družbenega upravljanja, v komisiji za delo na vasi ter v komisiji za ideološko-politična in organizacijska vprašanja. Iz referata o bodočih nalogah SZDL se je jasno odrazila mi- sel, da bo dejavnost organizacij in članstva SZDL z ozirom na raznovrstnost nalog v našem sistemu socialistične demokracije vedno bolj zahtevnejša in odgovornejša. Hitrejši socialistični raz- voj postaja vse bolj odvisen od zavesti, sposobnosti in priprav- ljenosti vsakega posameznika, da na svojem delovnem mestu in v sredini, v kateri živi, s svojim vzgledom, iniciativo in čutom odgovornosti ter upoštevajoč realno oceno naše zmogljivosti dela za ppešnejše reševanje nalog, od katerih je odvisno blagostanje, sreča in nadaljnji vsestranski razvoj. Ker ob izidu lista konferenca še traja, bomo v prihodnji šte- vilki obširneje objavili izvlečke iz poročila o bodočih nalogah SZDL, razpravo in sklepe komisij ter zaključke konference. -ma- Soglasje k prvemu tarifnemu pravilniku v okraju Okrajni sindikalni svet v Celju si je pridržal pravico do dajanja soglasja k tarifnim pravilnikom za nekatera večja industrijska podjetja v okraju. O vseh tarif- nih pravilnikih ostalih podjetij pa bodo razpravljali občinski sindi- kalni sveti. Kot prva gospodarska organi- zacija v okraju, ki je Okrajnemu sindikalnemu svetu predložila ta- rifni pravilnik za leto 1959, je Steklarna »Boris Kidrič« iz Ro- gaške Slatine. Komisija za pro- duktivnost in nagrajevanje pri OSS je že razpravljajla o tem predloženem tarifnem pravilniku ter po podrobni proučitvi dala tudi k pravilniku soglasje. Komi- sija je predvsem ugotavljala re- alnost povečanja čistega dohodka v letu 1959, fazmotrila odnose med osebnimi dohodki in skladi podjetja, o ustvarjenem dohodku na enega zaposlenega ter o struk- turi osebnega dohodka za leto 1959 v primerjavi z letom 1958. V letu 1958 je od skupnega čiste- ga dohodka odpadlo na osebni do- hodek delavcev 89.25 % na sklade pa 10.75 %. To razmerje se bo v letu 1959 spremenilo v korist skladov, ker bo od skupnega či- stega dohodka nanje odpadlo 16 %. Dohodek na enega zaposle- nega pa se bo v letu 1959 povečal za 8.25 %. Podjetje je istočasno izdelalo in predložilo tudi pravilnik o raz- delitvi osebnih dohodkov po de- lovnem učinku ter premijski pra- vilnik. Gojmir Iz Vitanja v Vitanju so pred kratkim uspe- šno zaključili kmetijsko gospodar- sko šolo, ki jo je obiskovalo okrog 40 mladincev in mladink. Drugi let- nik je uspešno zaključilo 14 tečaj- nikov. Zanimivo je, da so letos to šolo obiskovali tudi mladinci iz ne- koliko oddaljenih pohorskih prede- lov. V okviru kmetijske šole je kmetijska zadruga organizirala tu- di kuharski in šiviljski tečaj. R. Spet je za nami en teden brez posebno razveseljivih, a tudi brez posebno razburljivih novic. Z veli- kimi naslovi so pospremili listi Ade- nauerjevo odločitev, da bo kandi- diral za predsednika republike. Nje- govi pristaši in 'on sam niso poza- bili zatrjevati, da se z njegovim od- hodom v bonnski politiki ne bo prav nič spremenilo. Njegovi nasprotni- ki pa hite zatrjevati, da je s tem propadla njegova konservativna po- litika, njegova parola, da je treba hoditi na robu vojne, da je treba boljševike krotiti samo z grožnjo vojne. Njegova era je Nemčijo re- habilitirala kot gospodarsko, poli- tično in deloma tudi kot vojaško silo. V Nemčiji se danes govori o prerodu nemške vojske kot o najpo- trebnejši stvari, ki jo terja blagor zahodnega sveta in njegova svobo- da. Ce nemški listi citirajo sovjet- ske, kadar ti govore o nemškem mi- litarizmu, denejo militarizem v na- rekovaj, kajti o nemškem militariz- mu zdaj ne sme biti več govora. Nemška vojska raste, tako pravijo pristaši Adenauerja, zato, da bi bra- nila »svetinje svobodnega člove- štva«:. Morebiti jim je najučinkoviteje odgovorila Brechtova vdova, ki ni dovolila igrati drame pokojnega Brechta niti na posebnih festivalih v Zahodni Nemčiji. Miselnost, ki preveva oficielno zahodno-nemško republiko, je človeštvu še vedno ne- varna. To priznavajo napredni Nem- ci sami. Angleži, trmoglavi režiserji ev- ropskega ravnovesja, že tehtajo nemško moč. Zato zagovarjajo v pripravah ženevskega sestanka svo- je stališče glede obeh Nemčij. Nem- ci se zato spet jeze prav v smislu »Gott strafe England«:, češ Angleži so se stoletja vmešavali v Evropo, namesto da bi urejali svoje otoške zadeve. Toda Angležem se zdi, da je za evropsko ravnovesje in za njihovo politiko dobro, če priznajo obe nemški državi. Zato ne prizana- šajo z nauki Francozom in jim do- povedujejo, da je njihova alžirska politika nerealistična. »Vsaka poli- tika v arabskem svetu, ki je proti neodvisnosti arabskih držav, je ne- realistična«. No. iz tujega žepa je res lahko šteti denar ali težje je po- metati pred lastnim pragom. Veliko prahu je vzdignila izjava italijanskega ministra Pelle. Prav- zaprav se ni čuditi, kajti Pella je eden najbolj desnih klerikalcev. Vendar bi kot zunanji minister mo- ral bolj računati z notranjimi raz- merami t; Italiji in z zunanjepolitič- nim položajem. Ko je podpisal, da se v Italiji postavi ameriška atomska oborožitev, je izjavil, da raje tve- ga sovjetski atomski napad kakor pa komunistično gospodstvo. Strah ministra Pelle je kar razumljiv, saj se ima česa bati, ni pa razumljiva njegova omejenost in surovost. V Italiji je 40% levičarskih volivcev, je torej najbolj »rdeča« od vseh NATO držav, pa tudi v ^Pellini stranki so močne nevtralistične ten- dence. Pella gotovo ni govoril s stališča italijanskih koristi, marveč s stališča osebnih in razrednih ko- risti. Istočasno je bil v Rimu kongres afriške črnske kulture, ki se ga je udeležilo 200 delegatov iz Afrike in Amerike, kjer žive potomci afriških sužnjev. Ta kulturniški »Bandung« je prizadel Francijo, kar so s poseb- no naslado zabeležili tudi nemški uradni listi, kajti Nemcem francoska zadrega v kolonijah prav pride. Ne- kako v istem času se je napotil v Indijo Ferhat Abas, zastopnik alžir- ske začasne vlade, da bi Nehruja pregovoril za priznanje svoje vlade. Nehru je priznanje obzirno odklo- nil, češ da bi ne mogel posredovati med Francijo in Alžirom, če vlado prizna. Nehru je ponudil posredova- nje LR Kitajski zaradi Tibeta. Po njegovem je prišlo do bojev v Tibe- tu zaradi napačne kitajske politike, zaradi preziranja pogodbe in zara- di nekih reform. Indija ne bo storila ničesar, kar bi pomenilo podporo Tibetu, odnosi s Kitajsko pa se bo- do verjetno ohladili. Topovi, ki so v Tibetu spregovorili svojo besedo, ker druge primerne ni bilo, so pa le dokaz, da Kitajska ni znala miro- ljubno in s primerno perspektivo re- ševati nasprotja, ki so v tako veliki državi nujna. Zdaj seveda je usta- novljen nov odbor za avtonomijo, deli se materialna pomoč žrtvam upora in drugim socialno ogrože- nim osebam in vsi Tibetanci so pri- pravljeni pomagati Kitajski vojski pri uničevanju upornikov. Taka po- ročila so prozorna in med vrsticami je mnogo resnice, ki je ni mogoče skriti. Razume se, da nam ni vse- eno, kako kitajski komunisti rešuje- jo nacionalno vprašanje znotraj svojih meja. čeprav smo daleč od tega, da bi jim solili pamet. H koncu povejmo še to, da je\ spremni akord za veliki sestanek zunanjih ministrov v Ženevi oboje- stranska omejitev gibanja ameriških in sovjetskih diplomatov v ZDA in SZ, med drugim pa tudi Eisenho- werjeve in Hruščevljeve izjave zad- njih dni. Eisenhower je izjavil, da je za narodno varnost ZDA potreb- no vzdrževati dosedanjo raven vo- jaških izdatkov, Hruščev pa je na to odgovoril, da je to eden od po- skusov ohraniti napete živce in raz- burkati vzdušje. Ameriški program medsebojne varnosti namreč vsebu- je grobo vmešavanje ZDA v notra- nje zadeve drugih držav, kontrolo nad gospodarskimi in trgovinskimi stiki med državami in oviranje sti- kov med kapitalističnimi in socia- lističnimi državami. Ce pomislimo, da se taka in po- dobna prerekanja vrste ves čas po vojni, lahko sklenemo z mislijo, da so diplomati sveta nekaki moderni Sisifi, le s tem razločkom, da nima- jo kaj prida volje, priti iz Tartara — Inferna. kamor človeštvo stano- vitno peha pohlep po lasti, oblasti, po ugledu in prestižu. T. O. Mrzel veter tebe . . . PRIHODNJI TEDEN KONGRES ZSJ v domu Zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu, ki ga vi- dimo na sliki, se bo 23. aprila zbralo 1200 delegatov in 30 dele- gacij iz tujine na kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Kon- gres bo med drugim analiziral dosedanji razvoj delavskega upravljanja v podjetjih. Predsednik centralnega sveta Svetozar Vukmanovič bo govoril o nalogah Zveze sindikatov Jugoslavije. Na kongresu bo govoril še podpredsednik centralnega sveta ZSJ Mika Spiljak o standardu delavcev in uslužbencev, razen tega pa bodo de'egati poslušali še poročilo o organizaciji in poli- tični izgradnji sindikatov ter o izobraževanju delavcev. CELJANI Vabimo vse prebivalce mesta Celja na svečan sprejem »Štafe- te mladosti«, ki bo v torek, 21. aprila ob 16.50 na Trgu V. kon- gresa pred bivšim magistratom. Štafeta mladosti je vseljudska manifestacija, praznik vse naše mladine in delovnih ljudi. Na ti- soče nosilcev štafete bo tega dne iz celjskega okraja prenašalo če- stitke in pozdrave predsedniku republike tovarišu Titu za njegov rojstni dan. Stik vseh lokalnih prog bo v Celju, kjer priprav- ljajo vse množične organizacije Celja svečan sprejem »Štafete mladosti«. Prebivalci Celja! V torek. 21. aprila ob 16.50 vsi na Trg V. kongresa, kjer velja naš pozdrav milini in tovarišu Titu! Stab za izvedbo »Štafete mladosti« CELJSKI TEDNIK ZA 1. MAJ Našim bralcem in naročnikom sporočamo, da naslednji teden Celjski tednik ne bo izšel, pač pa bo izšla dvojna prvomajska šte- vilka v sredo, 29. aprila. Rokopi- se za to številko bomo spreje- mali najkasneje do četrtka, 23. aprila. Uredništvo KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBLO CELJE razpisuje mesto direktorja Rudnika rjavega premoga »Pečovnik« Celje Pogoj: rudarski inženir s prakso pri podzemeljskem rudarskem delu ali diplomiran rudarski tehnik (TSS) s prakso pri podze- rr.eljikem rudarskem delu nad 20 let. Ponudbe z ž vljenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in po- trdilom o nekaznovanju je predložiti na tajništvo Občinskega ljudskega odbora Celje do 6. maja 1959. UPRAVNI ODBOR KMETIJSKE ZADRUGE ROGATEC razpisuje mesto samostojnega računovodje po možnosti z dve leti prakse v tem delu. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Družinsko dvosobno stanovanje zagotovljeno!