Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. i Din.
UREDNIŠTVO - UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
Št v rač. poštne hran. 12.549
■haja vsako nedeljo.
SSflfijfrii!
Murs*a Sobota, 20. novembra 1938,
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTBV. 47.
Delo treh let
Ko je bila razpuščena Narodna skupščina in ko so bile razpisane volitve, ki bodo 11. decembra, se je končala v naši notranji politiki značilna epoha. Ni treba, da bi človek listal po časopisih, ne da bi hodil na zborovanja, kjer govorijo vodilni državniki, le malo je treba pogledati okrog sebe in se mora vsakdo prepričati, kako se je izboljšal naš gospodarski položaj v zadnjih treh letih. Dobre posledice tega izboljšanja čuti kmet prav tako kakor delavec, uradnik kakor trgovec, obrtnik kakor podjetnik, skratka vsi stanovi, ki jim je usojeno trdo delo za vsakdanji kruh. Ogromno število delavstva, ki je prej leta in leta z negotovostjo zrlo v jutršnji dan, je našlo zopet kruh in zaslužek. Delo je dobilo zopet pravo ceno. Primerjava z razmerami pred tremi leti z onimi, ki vladajo danes, vse to dokazuje. Sedanja vlada dr. Stojadinoviča je dosegla vse te uspehe, po katerih so hrepenele množice že leta in leta. Ti uspehi na gospodarskem polju pa so nerazrušljiva dejstva, ki so vsem kažipot v sedanji volilni borbi.
Nihče ne trdi, da je že vse delo opravljeno in da ni treba ničesar več storiti za izboljšanje blagostanja našega naroda. Marsikdo se oglaša, češ še to bi bilo treba napraviti, to izboljšati itd. Res je! To pa v ničemur ne more zmanjšati doseženih uspehov vodilnih državnikov, saj nihče ne more od njih zahtevati, da v treh letih napravijo vse kar je bilo v prejšnjih sedemnajstih letih zamujenega. Glavno je, da se je smotrno delo za izboljšanje življenskih pogojev širokih slojev našega naroda že začelo, in da je na vseh koncih in krajih opaziti že prve sadove. Nekateri sicer pravijo, da bi izboljšanje prišlo samo od sebe, kakor pride po slabih letinah bogato poletje in jesen. Ta njihova trditev pa ne drži popolnoma. Le zmislimo se nazaj na leta, ko je po svetu strašila kriza, ki je našega kmeta tako hudo zadela. Da ni bila pri nas samo ta gospo-darska nadloga, tudi vsi vemo in da je ta uničujoči vihar pustošil tudi druge države, tako da se tudi mi nismo mogli ubraniti posledic. Poleg vsega tega pa smo prišli
do spoznanja, da je bila pri nas kriza ostrejša kot v drugih državah. Kje je bil vzrok? Pri nas samih ga moramo iskati, ker nismo storili potrebne ukrepe, da bi zmanjšali zlo, kot so to napravili drugod. V takih težkih trenutkih, ko se nevarna in smrtonosna bolezen zajeda v temelje našega gospodarskega ustroja — v naša kmečka gospodarstva — se mora postaviti vsa državna politika v službo potrebne obrambe. Če se že ne more odstraniti zlo, ki ima svoje korenine v območju do kamor ne segajo naše moči, potem se mora vsaj poskušati, da se ga zmanjša. Da se pa ni napravilo to, kakor bi bilo potrebno, smo težko občutili na lastni koži. Radi tega čutimo danes živo nasprotje med sedanjo in takratno dobo v podvojeni meri.
Nova pota v gospodarski politiki se je začela z razpisom velikih javnih del, ki se izvajajo ši-rom države. Gospodarstvo in to vse panoge, so dobile nov dotok življenskik sil. Druga stopnja je bila razdolžitev kmetov. Spočetka je našla mnogo nasprotnikov, ki so pa danes že utihnili, ko so postali vidni uspehi predvsem v našem denarnem prometu. Dočim so prej imeli denarni zavodi na razpolago le malo kreditov, se je danes stanje, v korist celotnega gospodarstva, da temeljev spre-
menilo. V nasprotje s prejšnjim časom začenja tudi k nam v Slovenijo pritekati denar, dočim se je prej zbiral samo v osrednjih blagajnah. Mnogo se je napravilo tudi za našega delavca. Največji uspeh na socialnem polju je bil, ko je naš delavec po 12 letnem čakanju dosegel starostno zavarovanje, s katerim se mu je zmanjšala večno moreča skrb, kaj bo takrat, ko ne bo več sposoben za delo. Med veliko pridobitev lahko štejemo tudi zakon o minimalnih mezdah. S tem je bil zaslužek našega delavca uzakonjen in preprečeno izkoriščanje delavca — trpina.
Le v širokih obrisih smo navedli uspehe, ki jih je dosegla sedanja vlada, ki ji načeljuje dr. Milan Stojadinovič, mož velikih državniških sposobnosti. Našteli bi jih lahko še več, a to bi nas prevedlo predaleč, če bi našteli vse ukrepe, od katerih ima neposredne koristi vse gospodarsko življenje.
Trdi temelji sadovi triletnega napornega dela so zgrajeni. Pogled v bodoči razvoj naših gospodarskih prilik je jasen. Da se bo to delo nadaljevalo v tej smeri pa bo mogoče le tedaj, da bomo strnili tudi vse politične sile, ker le tako bomo dosegli vse one gospodarske cilje, od katerih bomo imeli največje koristi mi sami.
POLITIKA
Nj. Vel. kraljica Marija je bila prejšnji Četrtek v Curichu v Švici operirana. Kraljica je že dalje čssa bolehala radi žolčnih kamnov. Operacijo je dobro prestala ter je že na poti popolnega okrevanja.
V notranji politiki je vso zanimanje javnosti osredotočeno na bližajoče se skupščinske volitve. JRZ je svojo listo že sestavila, druge stranke pa so mrzlično na delu, da to store v predpisanem roku.
Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je pred dnevi odprl novo kemično tovarno v Šabcu. Ob tej priliki se je zbralo okrog 10000 ljudi, katerim je predsednik vlade govoril o delu vlade za povzdigo ljudskega blagostanja.
Tudi v naši banovini so se pričeli volilni shodi. Zlasti velik shod je bil v št. Vidu, na katerem je govoril notranji minister Dr. Anton Korošec.
Inozemski časopisi, posebno nemški, v zadnjem času mnogo pišejo o
naših volitvah ter povdarjajo velik pomen teh volitev za bodočnost naše države. Po njihovem mnenju bo dr. Stojadinovič po volitvah uredil tudi notranje vprašanje Jugoslavije. S tem mislijo, da se bodo končno uredili računi s Hrvati.
V beograjski delavski zbornici so v zadnjem času imeli odločujočo večino socialisti. Sedaj pa je minister za socialno politiko Cvetkovič, razpustil zbornico in na vodilna mesta imenoval nove ljudi.
O odnošajih med Jugoslavijo in Italijo, piše neko italijansko glasilo sledeče: »Delovanje dr. Stojadinoviča je priborilo njegovi drŽavi tisto odlično mesto, ki tej drŽavi v družini narodov pripada. Njegovo politiko notranje pomiritve ter njegovo dtljevidno zunanjo politiko vodijo jasni pogledi za potrebe njegove domovine." H koncu še doda: .Obisk dr. Stojadinoviča v Rimu decembra meseca lan-
skega leta, kakor tudi sestanek med dr. Stojadinovičem in grofom Cianom v Benetkah dne 15. junija 1938 sta jasno in nedvoumno podčrtala popoln sporazum med obema stališčima, jugoslovanskim in italijanskim."
»Mnogo mi je na tem, da na tem mestu izjavim, da je mirno in korektno stališče jugoslovenske vlade v teku nedavne krize mnogo pripomoglo k nadaljnemu razvoju madžarsko-ju-goslovenskih odnosov. Prepričan sem, da se bodo dobri jugoslovensko-madžarski odnosi, ki slone na vzajemnem spoštovanju in na skupnih interesih, še naprej zadovoljivo razvijali." To je izjavil madžarski zunanji minister Kanya v budimpeštanskem parlamentu.
Znani angleški publicist Seton Watson, je v svojem predavanju, ki ga je imel v londonskem radiu rekel, da je danes v Sredozemlju poleg Italije eden najbolj važnih činiteljev Jugoslavija, ki ima v svojih rokah ključ celega položaja. .Jugoslavija ni samo sredozemska, nego tudi glavna balkanska država. Samo preko nje je mogoče priti v stik z ostalimi balkanskimi državami."
Nj. Vis. knez namestnik Pavle
je prejšnji teden obiskal romunskega kralja Karola. Ta sestanek je vzbudil v svetovnem časopisju mnogo pozornosti, ker sta se oba vladarja dogovorila o skupni politiki Jugoslavije in Romunije po monakovskem sporazumu.
Število poslanskih kandidatov za
prihodnje volitve, vedno bolj raste, čimbolj se bliža 26. november, ko poteče rok za vlaganje državnih kandidatnih list. V nekaterih srbskih sre-zih je kar po sedem do devet kandidatov. Za Ljubljana mesto in Ljubljana okolica, kjer volijo štiri poslance, se je prijavilo 40 kandidatov in namestnikov.
Zavezniška in prijateljska Turčija je izgubila svojega voditelja in ustanovitelja republike Kemala Ata-turka, ki je pred dnevi umrl v Carigradu. Vest o smrti turškega predsed-sednika, ki je bil velik prijatelj Viteškega kralja Aleksandra I. Zedini-telja, je zbudila tudi pri nas veliko obžalovanje. Za novega predsednika turške republike je bil izvoljen Ismet Ineni, bivši predsednik turške vlade.
Žid Gryn8zpaii je v Parizu ustrelil tajnika nemškega poslaništva von Ratba, ki je podlegel poškodbam. Ko so ga prijeli, je rekel, da ga j« ustrelil radi tega, da se maičuje nad vsem, kar so nemiki narodni socialisti storili njegovi družini in njegovemu rodu.
Volilno gibanje
Glasom časopisnih vesti, se agitacija za volitve narodnih poslancev v nekaterih krajih prav živahno vrSi. Tako na listi predsednika vlade g. dr. Stojadinovica kakor na oni od g. dr. Mačka so kandidati v glasnem že postavljeni. Nosilci list in nekateri kandidati pogosto obdržavajo sliode in sestanke na raznih mestih.
Notranji minister g. dr. Korošec se je s svojim spremstvom dne 12 in 13. novembra t. i. udeležil shodov JRZ na Ježici, v Borovnici, Sv. Jurju pri Gro-suplju, Ljubljani in v Dev. Mariji v Polju, dne 14 novembra pa v Šmartnu pod Šmarno goro in na Igu pri Ljubljani. Povsod je bil navdušeno sprejet.
Dne 20. novembra t. 1. bo pa obiskat Ptuj in okolico. Poziv na udeležbo sestankov v Ptuju in okolici se glasi: Vsi, ki odobravate gospodarsko delo Stojadinovič—Koroičese vlade, pridite 1 Komur je za red v državi in mir sscsedi, naj se nam pridruži I Kdor hoče srečno samoupravno Slovenijo, naj gre z nami!
Tudi kandidati na listi g. dr. Mačka živahno obiskujejo svoje volilne okraje in prirejajo agitacijska zborovanja. Toda vse to se vrši večinoma v Srbiji, Vojvodini, na Hrvatskem in v Bosm. Pri nas v Sloveniji se v tako velikem obsegu ta zborovanja ne vršijo, čeravno je tudi združena opozicija skoro povsod, postavila svoje kandfdate.
V pogledu kandidatur v Prekmurju in ljutomerskem srezu, niso uastale v zadnjem času nobene spremembe. Ofi •• cielni fcaiidsdati so tisti, ki smo jih v zadnji številki našega iista navedli. Pripomnimo le to, d® g. Hartner Ferdinand noče kandidirati na nobeni listi.
Tudi slišimo govoriti, da so agenti g. Ljotiča v našem srezu pobirali pod pise za svojega kandidata. Kot kandidata pa mislijo postaviti g. Rudolfa Simoniča, privatnega uradnika v Ljubljani, z t namestnika pa Vladimšrja Kavčič, šoferja istotam.
Ravno tako smo slišali, da pobira podpise za svoj mandat tudi g. Franc Talanyi, gostilničar v G. Radgoni, ki misli kandidirati na listi g. dr. Mačka.
Shod JRZ v Novem Sadu.
Predsednik vlade g. d«. Stojadinovič je v nedeljo dne 13. novembra govoril na shodu JRZ v Novem Sadu. Shoda se je udelež>io, v kolikor se da posneti ts časopisja, približno 80 tisoč ljudi. Obrazložil j« potek delovanja svoje vlade v zadnjih treh letih in prav krepko podčrtal vse uspehe, ki jih je dosegel v blagor ljudstva ia domovine. Posebno je značilen odstavek njegovega govora, v katerem je obravnaval razmerje do naših sosedov in Stabilnosti naših sedanjih državnih meja. Ta odstavek smo v celoti natisnili spodaj. Za svoja izvajanja je bil deležen ogromnih ovacij in odobravanja zborovalcev.
Popravek:
Ni res, da bi se bavil g. Grča Josip, vpokejeni državni uradnik in posestnik iz Dolnje Lendave s trgovino z premogom in drvarni, ne da bi imel za to potrebno obrtno pooblastilo. Tudi ni ies, da bi imenovani dovažal b,'ago kamorkoli z automobilom in ga ponujal strankam od hiše do hiše,
G. Grča Josip je samo trgovski zastopnik g. Branko Mejovška, trgot-ca s kurivom v Mariboru, prodaja pa samo premog in to v Mejovškovem imenu in na njegov račun v lendavskem, soboškem, radgonskem in ljutomerskem okraju Premog prodajaln dostavlja strankam samo po njih na-ročiiu brez kakršnegakoli ponujanja od hsše do hiše. S tem ne izvršuje tedaj nškakega nedovoljenega posla.
fe večjo množino
l\UPllYlO tesnlka In
iebule Ponudbe naj se dostavijo v pisarno tovarne g. BENKO, M. Sobot?;
Madžarski zunanji minister Banja n Jugoslaviji.
Budimpešta 13. nov. G. Kanya je v madžarskem parlamentu dobesedno govoril o Jugoslaviji tole:
Veliko važnost polagam na to, da s tega mesta ugotovim, da je mirno in korektno zadržanje jugoslovanske vlade med zadnjo krizo bilo bistven doprinos za nadalnji dobri razvoj madžarsko jugoslovanskih odnošajev. Že sporazum, sklenjen na Bledu, je prinesel in pospeši! razčiščenje v od-nošajih med obema državama. V važnih vprašanjih ne obstoja takorekoč nobeno nesoglasje in sem prepričan, da se bodo dobri odnošaji med Madžarsko in Jugoslavijo, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in na skupnih interesih, tudi v bodoče dobro razvijali.
Mi smo
Te dni ste videli, kako se meje nekaterih držav morajo v 24 urah meejati. Toda mi nismo država, ki je bila ustvarjena za zeleno mizo, za katero so sedeli politiki in kadili. Vsemu svetu je znano, da so meje Jugoslavije pravično odmerjene, zapisane s krvjo in začrtane z mečem ter kostmi junakov. Takšnih meja ni mogoče potegniti drugače. S sabljo carstva smo dobivali, z njo smo tudi zgubljali. S prepiri nikdar ničesar nismo dobili. Mi smo bili in ostanemo narod bojevnikov in junakov. Res ni bilo vojn v Evropi, pri katerih mi ne bi
Madžarska zbornica je te besede zunanjega ministra viharno odobravala. Madžarski časopisi pa v zvezi s tem naglaisjo, da je madžarski zunanji minister dal udaren odgovor na vso intrigantsko propagando, ki so jo nekatere radij postaje, k5 so še v službi kominterne In raznih ljudskih front, hoteie razsejati po srednji Evropi, ko so širile vesti, da bo Madžarska vstajala še pri reviziji svojih mejah z drugimi sosedami.
K temu še dodamo govor našega ministrskega predsednika g. dr. Stoja-dinoviča, ki ga je imel pred ogromnimi tisoči ljudmi dne 13. novembra v Novem Sadu. Med drugim je rekel:
narod bojevnikov.
bili sodelovali. No, in ravno zato, ker vemo, kaj pomeni vojna, iskreno želimo miru. Mi želimo miru tudi zaradi tega, ker smo dokončali naše narodno zedinjenje ter ustvarili enoto, nedeljivo in nikdar razdružljivo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, v kateri živi nad 90% Jugoslovanov. Niti z enim sosedom se nam ni treba pogajati o vprašanju naših medsebojnih meja. Zaradi tega živimo in želimo, da bi tudi v bodoče živeli z vsemi sosednimi državami v najboljših in najkorektnejših odnošajih.
DVOLETNO JilMSTVO
SAMO ZA PRI NAS KUPLJENE
BIIDiOfirflROTE ^rion "««imwerk jj^jjj
NEMEC JANEZ, MURSKA SOBOTA.
Velika izbira rabljenih aparatov z jamstvom. Zamenjava rabljenih aparatov najugodneje. STROKOVNO POPRAVILO IN POLNENJE AKUMULATORJEV.
Delavcem na znanje
Delavce in delavce, ki želijo odpotovati na delo v Francijo, opozarjamo, da so se plače delavcem v Franciji v zadnjem času znatno zvišale ta-fco, da zaslužijo moški 325 do 400, ženske pa 250 do 280 frankov mesečno v prvem letu. Poleg tega imajo vso oskrbo in dobro hrano. Vrednost francoskega franka se zboljšuje in se točasno izplačuje za 100 frankov 155 Din. Sprejmejo se prvovrstne osebe, ki znajo dobro mo3ziti (dojiti) krave. Kdor želi odpotovati na deio v Francijo, naj se javi pri zastopstvu francoskega generalnega društva na Borzi dela v Murski Soboti.
DOMAČE 9E5TI
murska Sobota:
—	Slovo. Težko je pisati o odhodu človeka, ki nam je bii vsem liub, odkritosrčen ter vedno in povsod na svojem mestu. To smo občutili pred dnevi, Ser, nas je zapustil sodnik tuk. sodišča g. Bogdan Jereb, ko je odhajal na novo službeno mesto v Celje, kamor je bil prestavljen v svojstvu namestnika državnega tožile?! pri tamkajšnjem okrožnem sodišu. Več let je bil v našem kraju Radi svoje pravičnosti in dobrote, radi prijaznega in prikupljivega nastopa si je skoval po puiaraost pri vseh, ki so prišli z njim v stik. Takšen je bil tudi izven težke službe, zato se ni čuditi velikemu krogu prijateljev, ki j)h je pridobil-Vse to je prišlo do vidnega szraza pri njegovi odhodnici, ko nobeden izmed številnih govornikov ni mogel mimo njegovega kremenitega značaja. Še zadnji dan, ko se je odpravlja! na pot, so se zbrali prijatelji in znanci na kolodvoru, da odhajajočemu še enkrat stisnejo roko v slovo. Na njegovem novem službenem mestu mu želimo mnogo sreče in zadovoljstva!
—	Premestitev. Premeščen je sodnik okrajnega sodišča iz Kalandrova v Vardarski banovini g. Oton Vičič na okrajno sodišče v Mursko Soboto.
—	Slovenska ulica. Delo na izboljšanju ceste v Slovenski ulici vidno napreduje. Cesto so z gramozom pre cej na debelo posuli in z valjarjem potlačili. Kraj ceste je navožen tudi tolčenec, ki se ga be na vrh gramoza posulo in na ta način cesto izboljšalo. V resnici je ta cesta, poleg Aleksandrove, Kolodvorske, Radgonske in Lendavske, najbolj prometna. Ko bo še križišče pred gostilno g. Banf jain trgovino g. Kuharja temu primerno urejeno, bo oblika ceste v Slovenski ulici znatno boljša kot je bila
do sedaj. Smo prepričan', da bi občina zboljšaia to cesto že poprej, če bi imela dovolj sredstva na razpoiago. Pomisliti moramo, da je naie mesto v raz^itku in da je nemogoče vsem potrebam naenkrat zadovoljiti.
—	Trgovski dom bo kmaiu pod streho. Lepo jesensko vreme olajšuje zidavo doma. Prihodnjo leto bo pri nas zborovanje trgovskih združenj iz dravske banovine. Ob tej priliki bo slavnostno odprt in blagoslovljen trgovski dom, ki bo do tedaj popolnoma dograjen. Izgleda da bo stavba zelo lepa in tvoriia krasno celoto z de!aysš:im domom. Poteg svojemu namenu, bo služil tudi v ofcrss kraja in v ponos požrtvovalnim čianom sobo-žkega trgovskega združenja.
—	Fotoamaterjl! Tujskoprometno društvo M Sobota razpisuje novi fo-tenatečaj za zimske ia spomladanske iz Prekmurja pod istimi pogoji, kakor je bil prejšnji. Fotografije tujskopro-metaega značaja je predložiti društvu do 1. junija 1939
—	Stanovanjsko poslopje dr. Šerbeca. Ob Radgonski cesti zida živinozdravnik g. dr, Šerbec svojo novo stanovanjsko poslopje, ki je že pokrito. Mnogo opazovaicev se ob poslopju ustavlja in občuduje obliko zgradbe. V resnici je svojevrstna, ki prikazuje marsikaj, kar nismo ie do danes videli. Radovednost je velika, kako bo to poslopje izgledalo, ko bo popolnoma dogotovljeno. Načrte je napravil domač arhitekt g. Novak Franc, ki uživa v svoji stroki povsod odličen sloves in ravno to daja jamstvo, da bo zgradba dovršena s vsemi potrebami današnje moderne arhitekture.
—	Samomor graničarja. V petek dne 11. novembra t I. je izvršil neki graničar v Gerlincih samomor. Odšel je s svojo službeno puško v bližnji gozd in se tam ustrelil. Ko so tovariši slišali strel, so šli za njim in ga našli v gozdu mrtvega. Vzrok samomora ni popolnoma znan, domneva pa se, da je daio temu povod nesoglasje v zakonskem življenju. Pokojni je bil iz Banata, kamor so tudi njegovo truplo 14. novembra odpeljali. C^- Adrijanci. Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo 13. t. m. svojo prvo prireditev. Uprizorilo je .Županovo Micko" in enodejanko .Nezakonsko dete". Ugajala je zlasti Nezakonsko dete, v domačem narečju. Snov je vzeta iz sodobnega prekmurskega kmetskega življenja. Obe predstavi sta bili dobro obiskani. — Mlademu društvu in njegovemu voditelju iskreno čestitamo k uspehu in ga vzpodbujamo k nadaljnemu delovanju z našim geslom „Za mir, svobodo in napredek*.
POZOR!	POZOR!
Preselil sem sioio trgovino na Blaunl trg!
POVEČANA ZALOGA, VEČJA IZBIRA, NIZKE CENE, SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA.
Velika izbira najnovejših in najboljših t-Jlflti^Hll Jmflffltnv na odplačilo do 18 mesecev. ld.UlJ3R.lli apmaiuv,
RADIONE, MEDiATOR, LOWE itd.
ŠIVALNI STROJI.........od Din 1525.— naprej.
PISALNI STROJI.........od Din 1800,— naprej. dMBM
(FOTOGRAFSKI APARATI, OTROŠKI VOZIČKI i. t. d., i. t. d. H
« ŠTIVAN ERHEST, M. Sobota a--™-
MED. UNIV.
Dr. HAJDINJAK JOŠKO
BANOVINSKI ZDRAVNIK
V LJUTOMERU
je odprl privatno prakso. Ordinira v Ljutomeru, Glavni trg št. 11.
(hiša Okrajne posojilnice.)
1
Gluhonemi je ubil napadalca
V petek zvečer so pri Šoštaričevih ca Sisri cesti v Ljutomeru ribali zelje. Običaj je v teh krajih, da pridejo k temu delu tudi sosedje, ker se takrat tam tudi dobro je in pije. K Šoštari čevim so prišli ta večer tudi 28 letni Matija Stanič, 20 letni Mirko Kost in njegova mati. Prišli so z namenom, da bi se tu napili vina. Gospodinja pa jim ni hotela dati ničesar, vsled česar so se hitro odpravili dalje. Okoli 10. ure ponoči pa prideta Stanič in Kosš zopet k hiži, ki je bila takrat že zaklenjena. Razbijala sta po vratih ter hotela noter. Ko pa so vendar domači vrata odprli, sta planila v hišo razgrajača, ki sta bila pijana. Medtem pa je šel iz hiše na dvorišče hlapec Šesuga Lovrenc. Razgrajača sta planila na njega, ki pa je zbežal. Čez nekaj časa sta ga ujela ter ga aapadla z noži. Hiapec jima je zopet ušel ter pri vozu zagrabil branovlek, s katerim je udaril Staniča po glavi, da je obiežal mrtev. Počila mu je lobsnja in izstopili so mu možgani.
Sedaj vodi preiskavo orožništvo, ki je aretiralo gluhonemega hlapca, ki se težko zagovarja s svojimi gestami. Splošno pa je veljal Šeruga za dobrega in pridnega hlapca, kjerkoli je služil.
Obdukacija, ki jo je izvršil dr. Ha-ring, je ugotovila, da sta biia oba udarca smrtna.
DOMA IN DRU60D
—	Izlet na Oplenac. S posebnim vlakom priredi Zveza za tujski promet v Ljubljani izlet na Oplenac v dneh od 30. novembra do 2. decembra. Vse informacije se dobe pri Putniku v Ljubljani.
—	Tovarna obutev Boston v plamenih. Dne 12. nov. t. 1. zvečer je
nastal v Beogradu v znani tovarni obutev Boston ogromen požar, ki se ie v naglici razširil rta vso tovarno-Hitro so dospeli na požarišče beograjski gasilci in razvrstili vse svoje briz-galne okrog tovarns. Plameni so švigali 30 m visoko tako, da so bili gasilci primorani braniti tudi sosednja poslopja,
—	Zagreb dobi novo poStno palačo. V prihodnji pomladi bodo začeli v Zagrebu zidati novo poštno poslopje, ka bo stalo približno 15 miljonov dinarjev. Poslopje bodo sezidali v bližini glavnega kolodvora in bo zgrajeno po najmodernejših principih današnje tehnike.
—	Pomembne besede evangeličanskega šfcofa Dr. Poppa. Te dni so proslavljali v neki vas« v Bsčki 75 letnico delovanja evang. cerkve. S!av-nosti je prisostvoval tudi škof evaog. cerkve g. dr. Popp iz Zagreba. Med spojim govorom je s posebnim po-vdarkom opozarjal vaščane na važnost potomstva ter se izrazil takole: Noben pokret, nobeno delo med našim ljudstvom nam nemore zajaračiti napredka če bodo zibelke prazne. Mi ne potrebujemo v svojih poslopjih velikih dvoran, marveč otroške sobe. Ti opomini škofa dr. Poppa v Bački so upravičeni, ker se število prebivalstva nemških vasi močno znižuje. Nekatera naselja v pravem pomenu besede izumirajo, ker mnogo rodbin sploh nima otrok, ali pa samo po eno dete.
—	Odobren kredit. Prometni minister g. dr. Spaho je odobril 895 tisoč dinarjev za izpopolnitev luk na raznih krajih v Dalmaciji. S tem se bo nudila znatna zaposlitev našim delavcem in bolje usposobilo naše luke za splošen pomorski promet.
Razglas.
Občina LJUTOMER bo dne 29. novembra 1938 ob 10. uri dopoldne DRAŽBEN1M POTEM ODDALA
lepo posestvo,
obstoječe iz hiše z prešo, vinograda,gozda, sadonosnika in njiv v bližini Ljutomera, ter hišo z vrtom ob banovinski cesti v mestu Ljutomer. Natančnejši podatki se dobe v občinski pisarni v Ljutomeru.
ŽUPANSTVO.
Turizem (tujshi promet);
navodila za smotreno sodelovanje celokupne javnosti pri njega pospeševanju.
Stvar bodočnosti bo, da se važ nejže naloge za pospeševanje turizma znanstveno obdelajo, kakor bo treba marsikaj iz tega področja šele ideološko zajeti in razčleniti; za tekoče življenje, prakso pa je nujno potrebno:
I.	da se poklicani činitelji javne in zasebne iniciative, pa tudi na turizmu neposredno interesirani del prebivalstva vedno znova seznanjajo z bistvom in obsegom nalog, ki so začrtane z zakonskimi predpisi, uredbami, nared-bami in razpisi.
II.	da se že mladini — ob sodelovanju učiteljstva, duhovščine in doma — raztolmači osnovno pojmovanje turizma. Vzporedno s tem naj se skuša vcepiti šolski mladini najpoprej lepo vedenje; zlasti za to naj bi se porabila vsa vzgojna sredstva, ki so na razpolago. To prvič zaradi tega, ker je lepo vedenje mladine del srčne kulture In s tem merilo kulturnega stanja naroda, drugič pa zato, ker narekuje prava srčna izobrazba prijaznost, vljudnost in usiužnost do tujca. Tako vzgojena mladina doprinaša k slovesu turistične zemlje; ona se ne vede nespodobno, ne meče kamenja in blata za vozili tujcev, z disciplinirano hojo po cestah in drugih prometnih komunikacijah ne ovira in ne ogroža prometa, odgovarja vljudno in je tudi sposobna postreči tujcu z najpotrebnejšimi informacijami o kraju in okolici.
Za naše male čitatelje
Za uvod:
Tudi na vas mali čitateiji se je naš list spomnil, da boste lahko v dolgih zimskih večerih čitaii. Prinašal vam bo naš list lepe pripovedke, uganke, smežnicc in mnogo drugih lepih stvari. Zato pa kdor od vaših staršev še nima naročenega našega lista, naj prosi vsak mamico in ateka, da ga bo naročil-
Starček in smrt.
Blizu gozda je stala majhna hišica. V tej hišici je živel zelo star starček, ftekega dne se napoti v gozd po drva. Nabere precej veliko butaro suh-Ijadi in jo poskuša dvigniti. Se matra in matra, a nemore je dvigniti. Nato ga pa prime jeza in reče: „Oh ti smrt zakaj me že s tega sveta ne pobereš." Komaj izreče te besede pa je že stala pred njim bela žena. Ves prestrašen jo gleda, a ona mu reče: »Klical si me, tu sem I" .Oh dobro da si prišla. Nabral sem si veliko butaro drv pa je nisem mogel dvigniti zato sem te poklical, da mi pomoreš, a zdaj pa sem že sam. Torej hvala!" Izginila je bela žena in starček je veselo korakal z butaro drv na rami proti domu.
Opozarjam vse,
da se imenujem Kfičan Peter, ne pa Na Pusti Peter, kakor tfidi ne Pustaš. Vsakega, ki me bo imenoval z napačnim imenom, ga bom tožil.
KOian Peter, 2	Križevci št. S6.
RICHARD VOSS :
Rešitev iz vode.
Iznenada sem čutil, kako se je postelja iz trave in c?etja, kjer je Ju-ditka še zmeraj sladko spala, močno stresla. Potem sunek, močan sunek; pograbil sem svojo bodočo nevesto s tal in jo trdno objel. Obenem sem začul skozi šumenje in bučanje reke pretresljivo zvonenje.
V Briksenu je bilo piat zvona: .Nevarnost povodnji I" Z judito, ki še drhtela ni, v rokah sem planil h goščavju, kjer je bil privezan čoln. Prerila sva se skozi gosto vejevje, Nikjer ni bilo več videti čolna! Povsod okoli rjavi, razburkani, sukajoči se, besneči valovi, ki so odpeli verigo in odnesli čoln navzdol.
Znal sem plavati in lahko bi se bil rešil — sam. Judita ie takoj spoznala smrtno nevarnost. Zaklicala mi je: .Reši se I" Odgovoril sem ji: .Ali ne veš, da si mi usojena za ne-vestico ?" Tedaj ie ml je nasmehnila, česar še ni nikoli prej storila.
Zemlja pod nama je stokala in se zibala. Kakor bi nevidne, divje roke trgale najin otok; čez njegov rob pa je že voda naraščala in naraščala. Lahko bi bila preračunala, kdaj bo otok preplavljen, kdaj bova oba morala utoniti.
Breg je bil samoten, najbližji kraji so bili daleč stran; človeška roka naju torej ne bi mogla obvarovati smrti. Samo čudež. Razen tega bo kmalu teman mrak. In še zmeraj šumenje in bučanje, še zmeraj presunljivi klici na pomoč — plat zvona:
.Nevarnost povodnji. Rešite se! Rešite se !"
Okoli naju so krožile raznovrstne ptice, kakor bi bile v smrtnem strahu. In kos, ki nama je žvižgal v spanju, je čepel tik zraven Judite na vejici cvetočega belega trna. Zdaj me je začela moja mala nevesta prositi, naj se sam rešim — njej na ljubo 1 Da bodo moje roke brez dvoma dovolj močne, da se bodo lahko uprle divjim valovom in jih srečno preplavale. Judita je moledovala in se prilizovala. Bila je tako nežna, tako krotka In
tako dobra, da si tega še mislil nikoli ne bi bil. Njene roke so se ovile mojega hrbta, pritisnila je lice na moj obraz, šepetala mi je in mi dajala najslajša imena: naj ostanem njej na ljubo živ in naj jo pustim samo umreti.
O moji dobri materi mi je pravila, o mojem očetu, o moji prihodnosti in o tem, da bom nekoč pameten mož in dober človek, sebi samemu in drugim v veselje in v korist. V svojem smrtnem strahu za moje mlado življenje je našla zame besede, kakršnih še nisem čul iz nobenih človeških ust: ne iz ust kakšnega duhovnika, ne iz ust svoje matere. Z velikimi svečanimi besedami je silil otrok vame, naj ostanem živ.
Juditine besede so me opajale, da nisem čutil nič drugega kakor samo blaženost, ki me je do dna srca stresla z grozo.
Tesno objeta sva stala. Čedalje temneje je postalajo ; bila je noč. Čedalje bolj so naraščale vode, okoli naju pa je tulilo bučanje in iumenje v globoki temi kakor vihar. Nisem
mislil na svojo mater, ki je zdaj gotovo v smrtnem strahu zaradi mene; nisem mislil na prihodnost, o kateri sem sanjal samo velike reči — mislil sem samo na svojomalo Judit Piatter-jevo, ki bo z menoj umrla, če naju ne reši čudež.
Medtem ko sem še premišljeval, ali bi poklical svojo zaščitnico sv. Barbaro na pomoč, nama je že pomagala. Začutila sva iznova močan sunek, ki bi naju bil nedvomno vrgel na tla, če se ne bi bila oklepala vrbo-vih debel. Potem se je začel otoček sukati. Začel je krožiti, naposled pa se je odtrgal in se kakor splav z
nama odpeljal po naraščajoči reki. *
Bilo je čudežno lepo v mlačni majski noči pod lesketajočim se mesečnim nebom. Zdaj je drsel najin splav počasi, počasi; kmalu pa se je pognal z bliskovito naglico poEisac-ku navzdol. Včasih je zašel v vrtince in se obračal na vse strani: dostikrat se nama je zdelo, da se potaplja, toda spet se je dvignil in zdrsnil dalje.
(Dalje sledi.)
SOKOL
Sokolsko druitvo Murska Sobota priredi na predvečer dne 1. decembra 1938 slavnostno akademijo.
i, JfoairJf,
Nogomet.
Zaključna prvenstvena tekma.
Mura bo igrala v nedeljo zadnjo prvenstveno tekmo na svojem terenu. Njen nasprotnik bo bivši prvak Slovenije, mariborski Železničar. Nedelj-ska tekmi je za domačin: izredno važna, kajti v slučaju poraza bi zgubili vse nade, da zasedejo tretje mesto in da se na ta način kvalificirajo za ožje tekmovanje v prvenstvu Slovenije. Zadnjo prvenstveno tekmo so Muraši proti Železničarju zgubili s 4:1 in sedaj bodo morali na domačih tleh napeti vse sile, da popravijo ta neuspeh. Tekma bo ob vsakem vremenu.
Mura - Drava 10:1 (5:0).
Prijateljska tekma. 200 gledalcev. Tekma je bila dokaj zanimiva. Gostje so bili, kljub visokemu porazu, dobft in so znali držati tekmo vsaj deloma odprto. Drava je v zadnjem času mnogo napredovala in je v nedeljo pokazala igro, da se ni Čuditi, da je pred kratkim zmagala v prvenstveni tekmi proti Lendavi s 6:1. Muraši so igrali ležerno, dobra je bila ožja obramba, kjer je z uspehom debutiral Krstič na golu. Krilska vrsta je dobro podpirala napad, ki je izvedel nekaj prav lepih potez. Sodil je prav dobro g- Turk J.
Zelene mušice.
Nizozemska je raven in vlažen predel, v katerem gospodarijo moskiti. Radi tega mrčesa je zemlja utrpela veliko škodo.
Od davnih časov so bile tamkaj navadne mušice in komarji, ki širijo malarijo. V zadnjih letih pa so prišle v deželo, nova vrsta zelenih mušic in to po zgraditvi jeza na Zuiderse-u in po izsušitvi okolice Viringer-skega jezera.
Strokovnjaki so mnenja, da ta mrčes niso komarji ali se dozdevajo popolnoma slični, izvzemši barve. Ta mrčes ima prav tako vse slabe lastnosti.
Ko se bliža poletje, se pojavljajo zelene mušice v milijonskih rojih. One tvorijo jate, kakor jih insekti redko dosežejo in ne pojavljajo se samo v gotovih atmosferskih prilikah. Če se pojavljajo, človek ne more hoditi, če ue drži pred ustmi krpo grobega platna, ker bi mu drugače mušice šle v usta. Dogaja se, da se jata mušic spusti na gotovo mesto, a za tem ne moreš več spoznati obliko predmeta, skozi šipe na oknih ne moreš več videti, avtomobilisti morajo zakriti hladilnike, da jim ga mušice ne zamaše. Do sedaj še niso našli sredstva, da bi uničili to nadlogo.
V krajih Holandlje, ki so izpostavljeni malariji, so podvzele mere za uničevanje moskitov, četudi r malem obsegu, ker bi popolno uničenje mllijardov teh zelenih mušic, bilo preveč drago ter neizvedljivo.
Stanovalci malarčnih krajev se strinjajo v mnenju, da zeleni komarji, četudi ne prenašajo malarijo, predstavljajo največjo nevarnost, ki je kdaj obstojala. V pretežni večini slučajev napadov malartčnih komarjev, se bolezni lahko obvarje z rednim vživanjem, 0,4 gramov kinina dnevno. Če se pa kljub temu dobi malarija, se ponovna ozdravitev lahko doseže z 5—7 dnevno dozo od 1—1,2 grama kinina.
Poleg največje znamenitosti Evrope — izsušeno Zuldersko jezero — poleg cvetočih pqljan, ki privabijo tisoče in tisoče tujcev na Nizozemsko, predstavljajo zelene mušice, v letni dobi, mnogo manjšo atrakcijo, ki se jo obiskovalci ne morejo ubraniti.
Razvoj samoupravnih hranilnic v dpavstii banovini v letih 1911-1938
Izredno važno nerešeno vprašanje predstavljajo predvojno avstro-ogiska državna in deželna posojila. V smislu mirovnih pogodb bi morala država 'te obveznice prevzeti odnosno izplačati, kar je priznala tudi s tem, da je vsta vila že v dva zaporedna državna proračuna (1930/31 in 1931/32) za anu tet no službo omenjenih obveznic potrebne zneske, ki so bili določen« letno (skozi 40 let) na okrog 15,000 000 din.
Ker bi morala naša država te papirje izplačati inozemskim imetnikom (če jih ne bi bile pokupile naše hranilnice) deloma v zlatu, so s tem hranilnice prihranile državi mnogo denarja.
Ce bi se to vprašanje končno rešilo v smislu dogovorov, bi prejele nekatere naše hranilnice prav znatne zneske, kar je odvisno od ključa, po katerem se bodo preračunale krone v dinarje. Hranilnice bi bile zadovoljne, da prejmo nove obveznice (jugoslovanske), ker bi jih lahko biiancirale po borznih tečajih in bi se njihove rezerve dvignile za znatne zneske. S tem bi se odpisale nekatere obstoječe izgube, hranilnicam pa bi bilo mogoče ustvariti nove rezerve. V najslabšem slučaju bi prejele hranilnice ca. 45 milijonov dinarjev. Potem bi dosegle njihove rezerve deloma tako vi-sok odstotek vseh vlog, da bi mogle hranilnice del svojega letnega Čistega dobička porabiti za krajevne občeko-ristne in dobrodelne namene, kar spada med glavne naloge hranilnic. Hranilnice bi mogle storiti mnogo koristnega za socialne in kulturne namene, kateor se to tudi vidi v drugih državah. Slovenske hranilnice po voini niso mogle vršiti te svoje naloge v zadostni meri, ker so morale kriti nezakrivljene izgube pri razvrednotenih vrednostnih papirjih, zlasti vojnih posojilih, leta 1936. pa odpise pri kmečkih posojilih in so zato deloma brez rezerv, deloma rezerve ne dosegajo za dostne višine. Kljub vsemu se je posrečilo našim hranilnicam zbrati do 31. decembra 1937. 70 milijonov rezerv (skladov), kar predstavlja skoraj 7% vseh vlog. V predvojnih letih so naklonile slovenske hranilnice
za občekorlstne namene skupaj približno 200 milijonov dinarjev,
če se preračunajo zlate krone v dinarje. Pričakovati se sme, da bo vprašanje predvojnih posojil kmalu rešeno in da bodo tedaj mogle slovenske hranilnice vršiti tudi omenjeno svojo vzvišeno nalogo v neprimerno večjem obsegu kot sedaj.
V prvih povojnih letih so torej hranilnice predvsed odpisovale izgube, večinoma take, ki jih niso same zakrivile. Odpisovanje jim je omogočil izdaten dotok novih vlog, deloma tudi inflacija, zakaj vsa leta po vojni do 1. 1931. opažamo zelo razveseljiv priras tek vlog, ki je omogočil koristoncsno nalaganje denarja v obliki raznih posojil, zlasti dolgoročnih hipotečnih po sojil, posojil v tekočem računu ter v občinskih in korporacijskih posojilih Menična in lombardna posojila ter posojila na zadolžnice so pri hranilnicah redkejša.
Razdelitev hranllniSke imovine
Na koncu leta 1937. so bila sredstva hranilnic naložena na sledeči način : V hipotekama posojila 126 milij., v menična posojila 15 milij., v posojila v tekočem računu 345 milij., v komunalna posojila (občinam in drugim samoupravnim telesom) 241 milij., na ročno zastavo 431.000 Din. Nepre-
mičnine hranilnic so predstavljale vrednost 33 milij. Din.
Blizu 90 milijonov Din kmečkih posojil so odstopile hranilnice Privilegirani agrarni banki. To so dolgovi 6.679 kmečkih dolžnikov, katerim so hranilnice pomagale izključno z dol goročnimi posojili. Pri manjših pode želskih zavodih so predstavljala ta po sojiia znaten odstotek vseh naložb, pri mnogih hranilnicah nad polovico, pri nekaterih celo 90%- Za hranilnice velja vobče, da večina njihovih dolžnikov prebiva izven sedeža hranilnice in ko ristijo torej le-te ne le svojemu sedežu, temveč tudi okolici in oddaljenej šim krajem, ker prihajajo vloge v hra nilnice pač tudi iz drugih krajev.
Gotovinska sredstva hranilnic so znašala 31. decembra 1937. 216 milij. Sem spadajo poleg gotovine v blagajni tud! naložbe pri Poštni hrani* niči in Narodni banki ter pri drugih denarnih zavodih in državni blagajniški zapisi, ki so se pokazali prav v zadnji krizi kot zelo likvidna naložba, ki jo je mogoče takoj spremeniti v gotovino.
Znaten de! svojih vlog so hranilnice naložile v državne papirje in predstavljajo torej znatno oporo državnega kredita, dočim je komunalnih obvez nic pri hranilnicah zelo malo, ker ta kih obveznic pri nas skoraj ni. (Dalje sledi.)
Vabilo
na
17. redni obini zbor
Prekmurske Posojilnice v Murski
Soboti r. z z o z.
ki se bode vršil dne 27. novembra 1938 ob 11 uri v posojilniškem lokalu v Murski Soboti s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.)	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru,
2.)	Poročilo a) načelstva, b) nadzorstva,
3.)	Čitanje revizijskega poročila,
4) Odobritev računskega zaključka za leto 1937 in sklepanje o uporabi dobička,
5.)	Sprememba in sprejem novih pravil po novem zadružnem zakonu,
6.)	Volitev načelstva,
7	) Volitev nadzorstva,
8	) Slučajnosti.	ODBOR.
Ne odvržite pregorene žarnice!
To pomeni »a Vas denar!
Zamenjamo iste za
nove žarnice po najnižji ceni!
Dobivajo se pri
DITTRICH GUSTAV-u
trgovcu z galanterijo in železnino v Murski Soboti.
Posl. št. I 379/38
Dražbeni oklic
Dne 23. decembra 1938 ob 9. uri dopoldne bo pri tem sodišču v sobi št, 18 dražba nepremičnin: hiše, stavbišča in sadovnjaka.
Zemljiška knjiga: Vučja gomila 1/8 vl. št. 824.
Cenilna vrednost po odbitku dosmrtnega užitka Kodila Katarine v znesku 400 Din, znaša cenilna vrednost 2175 Din.
Najmanjši ponudek: 1450 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe ie priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
lbra]no sodišče v MursM Soboti
oddelek IV. dne 18. oktobra 1938.
Posl. št. I. 1516/37
Dražbeni oklic
Dne 16. decembra 1938 ob 9 uri dop, bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : hiše z gostilno št. 31, sadovnjaka, travnikov, gozdov, vinograda.
Zemljiška knjiga Moščanci i/is vl. št. 87, i/»vl. št. 112, 180, 1/3 vl- št. 154.
Cenilna vrednost: 5.175 Din 20]p.
Najmanjši ponudek: 3.450 Din 20 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni ok lic, ki ie nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišče v Murshi Soboti
odd. IV., dne 17. oktobra 1938.
Posl. št. I. 190/37
Dražbeni oklic
Dne 20. decembra 1938 ob 8. uri dopoldne bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : hiše z gospodarskim poslopjem, njiv, travnikov.
Zemljiška knjiga: Domajinci vl.št. 10in 83.
Cenilna vrednost: 59.643 Din.
Vrednost pritiklin: 2184 Din.
Najmanjši ponudek : 41.220 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Obralno sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 17. oktobra 1938.
Posl. št. I. 3/38
Dražbeni oklic
Dne 20. decembra 1938 ob 11. uri dopoldne bo pri tem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin: hiša z gospodarskim poslopjem, njiv, travnikov, gozda.
Zemljiška knjiga: Hodoš vl. št. 80, 225, 132 in 1/2 vl. št. 219 in 18.
Cenilna vrednost: 54.998 Din 50 p.
Vrednost pritiklin: 550 Din.
Najmanjši ponudek: 37.035 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murshi Soboti,
odd. IV., dne 17. oktobra 1938.
_________
Posl. št. I. 62/38
Dražbeni oklic
Dne 20. decembra 1938 ob 9. uri dopoldne bo pri tem sodišču v sobi štev. 18. dražba nepremičnin: hiša z gospodarskim poslopjem.
Zemljiška knjiga: Pueonci vl. št. 443.
Cenilna vrednost: 80.000 Din
Najmanjši ponudek: 53.333 Din 34 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murshi Soboti,
odd. IV., dne 27. okt. 1938.
Posl. št. I 100/38
Dražbeni oklic
Dne 23 decembra 1938 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : hiše, dvorišča in vrta.
Zemljiška knjiga: Murska Sobota i/4 vl. št. 113.
Cenilna vrednost: 5365 Din.
Najmanjši ponudek: 2682 Din 50 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Obnjao sodišče i MursM Soboti,
odd. IV., dne 23. okt. 1938.