OLDEST AND MOST POPUUUfc SLOYBRIAN NEWSPAPER IN UNITE« STATES OP akbeica. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: Za vero in narod — za pravico m resnico — od boja do zmago! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. Na Balkanu zopet vre. LIGA NARODOV ZAHTfeVA MI« NA BALKANU. — TOPNIŠTVO AKTIVNO NA PETNAJST MILJ DOLGI FRONTI. — GRKI ZAP A LILI BOLGARSKO MESTO.— PREPLAŠENO LJUDSTVO ZAPUŠČA DOMOVJA. LOCARNO. Ni še dolgo ko smo z radost- AnHrYTT nAitnnnT,««« nim srcem poročali o ,porazu. ODMEVI KONFERENCE mu, ki se je dosegel na konferenci vnanjih ministrov v Locarno. Rekli smo, vojne se bodo odslej reševale pri mizi. a motili smo se, kajti ob grško-bolgarski meji že pokajo topovi — klanje se je pričelo. Sedaj se je začelo tudi delo za Ligo narodov, kakor pravi poročilo, se je ligina mašineri-! . 0 Ja že zavrtela, v prizadevanji/ Pariz* ~~ Angleški vojaki, ki preprečiti vojno in preiskati,se nfhajajo v Porenjskem o-na kateri strani leži krivda. j zem JU so dobili ukaz- da se Mr. Briand, kot prednik Umakn!J0^8° milj oddal-»ene liginega sveta je sklical sejo ki se je vršila včeraj, zborovanja še ni znan. FLAPPERS" IZ GOROVJ A V DRŽAVI KENTUCKY. I I Angleške čete v Porenju dobile ukaz, da se umaknejo v Wiesbaden. — Nemška nota nezadovoljiva. — Nacionalisti proti pogodbi v Locarno. ^ no mesto Wiesbaden, ki se napotek haja Jugovzhodno na desnem Poročilo iz Bolgarije se gla- bregu reke Rene. Včeraj in danes zboruje svet I KRIŽEM SVETA — New Orleans, La. — Mrtvega so našli na tleh v sobi hotela, Rt. Rev. E. Melville Pa-ker-ja, truplo je bilo preneše-no v kapelo katedrale, od tam pa je bilo prepeljano v New Iz Jugoslavije. KAJ PIŠE SARAJEVSKI ANTIKLERIKALNI LIST POVODOM PROTESTNEGA SHODA SARAJEVSKIH ŽENSKIH DRUŠTEV. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. "Jugoslovenski list " ,T . . . . Sarajevu, ki ga prištevajo namspnire, Kamor so je sprem- med t zv. antiklerikalne liste, Ji d"leKat' ,Za ko"venc,jo v iJe povodom protestnega sho. Nem Hampshire. Skof Parker je bil star to let. da sarajevskih ženskih društev proti ukinitvi samostanske pre-— Waterloo, Ia.—Brzovlak parandije v zavodu sv. Josipa vozeči proti St. Paul na Chica- : go Great Western progi je sko- "Mi smo tudi mnenja, da je čil s tira ko se je nahajal pol- ministrstvo prosvete s to ski. Takoj po izvršenem ropu so z delavci preiskali ves gozd, a roparjev niso našli, pač pa je bilo po tleh raztresenega precej drobiža, ki se ga roparjem ni izplačalo nositi seboj. Naša industrija alkohola. Po zadnji statistiki imamo v naši državi 7 tvornic špirita, TK5dn5 od HSPSdbo najmanj storilo nezmi^ kate^ ^Ana 1Punkcija znaša son, Ia. Več uslužbencev je ra- selnost. Mislimo, da se je zgo- cal20 000 hLIzvožemhje bi- njenih. dilo to. iz pretirano bolnega li- lo lani 1.233.000 kg špirita v ' beralizma, ki v vsaki duhovniš- milijona dinar- — Chicago, 111. — Edward ki sukni in nungki obJeki u yi_ jev. Swanson, star 5 let je umrl v di ogrožen "napredek," toda ' -0- bolnišnici kamor so ga prepe- ne ^di, da se s takimi stvarmi ljali, ko mu je obtičal mali oreh ali manj le širi duha ver. v grlu. ske nestrpnosti. Za ilustracijo na- si, da ko je bil 19. okt. neki zaveznižkih poslanikov. Na se-grški vojak usmrten na bolgar-,Jvt ™*P»vljajo o odgovoru skem ozemlju, so bolgarske o-blasti čakale zaman grškega častnika, ki bi imel priti, da bi se vršila preiskava. Mesto tega, so se grške obmejne čete ojači-le in prestopile mejo v Bolgarijo. Topovi so grmeli, puške so pokale, Grki so napadli na 15 milj dolgi fronti. Bolgarske če- j te, katere so štele" le dvesto I mož pehote, niso mislile na proti upor, ker je bilo jasno, j da bi sovražniku ne bili kos. Nemčije na noto. v kateri sled njo obdolžujejo, da se ni po- prav zadovoljne, korila verzaljski nogodbi o ra- . zoroževanju. Kolikor je dose-daj znano, niso zavezniki nič kaj zadovoljni z ^odgovorom, kar ima lahko za posledico, da se bodo obotavljali z izpraznitvijo. Kakor se poroča iz Berlina, so nemški nacionalisti že nekaj let sem kakor obsedeni in hočejo privesti do krize. Sliši se. Slika nam predstavlja dekleta iz Kentucky gorovja, kamor še ni prodrla moda kratkih kril, pristriženih, las in "ni-farbanih" obrazov. Po njih smehljajočih obrazih sodeč, so KONEC PREMOGARSKE STAVKE? Ida nameravajo izzvati kabinet-Do sobote je bilo poročano. no krizo stem, da bodo naspro-da je padlo že deset vojakov, .toVali pogodbi sklenjeni v Lo-petnajst je pa bilo ranjenih, [carno in prisilili one. ki so za-Nad Petričam so se pojavili stopali Nemčijo v Locarno, da grški letalci, ki so spuščali odstopijo, v katerem slučaju, bombe na neko vas, usmrtili bi bila odprta vrata nosim vo-so štiri ženske in ranili tri otro- litvam. Sedaj pa nastane vpra-ke. Panika je nastala med pre- sanje, kaj bi Francija in An-bivalstvom okupiranega ozem- g]ija storili v tem slučaju in to Ija. Skozi ob meji prestrašeno ljudstvo zapušča svoja domov- Veliko je prizadevanje katoliškega duhovnika, da bi se prišlo do sporazuma med operatorji in premogarji. DAMASKUS JE DANES POGORIŠČE. Philadelphia, Pa. Ameriški državljani na varnem. — Nad en tisoč oseb je našlo žalostno smrt, veliko število je ranjenih. Kev. Damasku*, Sirija." — Mesto John J. Curran, rektor cerkve je pogorišče, tako se glasi po-Sv. Marije v Wilkes Barre si ročilo. Ob življenje je prišlo je v svoji ljubezni do bližnjega nad 1000 prebivalcev, število prizadeval spraviti obe stranki, ranjenih je pa še večje. James premogarske barone in kujoče premogarje na antracita do konečnega sporaz- na varno 21 ameriških držav- Samoumori v Osjeku. V Osjeku je bilo v zadnjih petih dneh pet samoumorov. — New London, Conn. — V omenjamo,"kako lo"svojedobno Med temi na-)'demo dva 60 let" petek so spravili na površje tudi v sarajevski bolnišnici vo- mka> katerih eden — h^ni po-šesto truplo žrtev podmornika dili kampanjo proti sestram u- sestmk — se Je obesil zaradi S-51. katerega je potopil par- smiljenkam in je potrebovalo bo,ezni' zaradi bede; v nik City of Rome. dosti časa, da so se tudi tu libe- Pekl šupi so našli obešenega 14 — Panama. — Guv. Burgess raici prepričali da te sestre v letne»a dečka, o katerem se ne iz kanalske zone je obvestil resnici vestno in človekoljubno ve' kaj ga je dovedl° d<> obup-predsednika Chiari, da so a- opravljajo svojo dolžnost do nega cma' meriške čete, katere so se na- VSeh bolnikov brez razlike ve-' -0- hajale v mestu povodom nemi- re. Kot kuriozum omenjamo, rov, v petek zapustile Panama, ker nam je slučajno znano, da Red v mestu je vzpostavljen |je tudi bivši pokrajinski na- — London. — Policija je mestnik na Hrvaškem, Juraj vdrla v pisarno W. Hanningto- Demetrivič, dal svoje hčere v na, komunista, katerega so a- vzgojo uršulinskemu samosta-j retirali in zaplenili veliko važ- nu v Varaždinu, ne boječ se, nih listin, kakor tudi brošure da bi se hčere nalezle "kleri-boljševiške vsebine. Mr. lian- kalizma." A on je znan kot fill i ngton je tajnik nezaposlenih beralec in prostozidar. Mini- |mus,imam namesto fesa začeli Umrl je v Zagrebu splošno znani ka-varnar Ljudevit Lang, lastnik kavarne "Zagreb" na Zrinjev-cu. -o- Proti fesu. Sarajevska muslimanska mla-dinaje začela akcijo, da bi delavcev. strstvo prosvete bi moralo to „ nositi klobuk. Travijo, da fes ni času primerno pokrivalo in da — Rim. — Italijanska komi- naredbo preklicati ne samo za- .. . sija za poganja uravnave dolga to, ker je brez zmisla, ampak koran nikjer ne PredP»suje fe stav- L. Keely, ameriški konzul je Zdr. dr. se je vkrcala dne 22. tudi zato, ker se lahko tolmači,^ polju takoj odredil, da se je rešilo j1, m. v Dulio na parnik. Na če- kakor da je naperjena proti lu komisije je grof Volpi, ka- katolikom in Hrvatom. Cemu uma. Zima trka na vrata, kaj Ijanov, ki so se nahajali v me- terega spremlja tudi njegova vzbujati med svojimi državlja-vprašanje se bo odgovorilo ko Je mar baronom, ki so z vsem stiu soproga. I ni nepotrebne nezadovoljno- se zaključi seja poslanikov. preskrbljeni, a drugačna prede Nemiri so se začeli ko je bil; _ Gary, Ind. — Harry L", sti ?" Toraj, kakor vse kaže, na- ubogim delavcem. neki Muhamedanec ustreljen Sultzbaugh, star 40 let, obče 0 so se ja, živino in lastnino, boječ se, da bi pozneje še golo življenje ne mogli rešiti. Kakor posnemamo iz poročila, ki je prišlo iz Dunaja, je ob vstrajali, je mogoče, da pride voriT so^a^^'je za pričako- P°kaže in ostala je pa- ^ je ziomil tilnik in bil na me- malenkostno pokojnino7*da"ob•8 dneh vsi umrli za škrlatinko. dvignili (znani prodajalec zemljišč, ban-j n v me-ijin- jn politikar, je na svojem. Rudarski upokojenci. Že pred vojno je dobil rudar Cela družina umrla za skrla-tinko. Iz Mostara poročajo, d«r se po nekaterih krajih Hercegovine zelo širijo nalezljive bolezni. V vasi Laštovo se je pojavila škrlatinka. V družini Stevo- cionalisti so odločni, da bodo, q župnik je konferiral s na ulici' nakar nasprotovali pogodbi sklenjeni predsednikom' Lewisom, vtise fanatičn\^uselmani , ,------ - - - - - , — ---------------------- ~ Locarno. Ako bodo pri tem katere ;e dobil Dri tem raZiro. stu" Je začelo vreti. Kmalo se domu tako nesrečno padel, da pri polnih službenih letih tako \1C1 Je ?eIa sest članov, so v ," „ _________; 1 ' ® nnlrnnn i n nnl4nln r.n I . . , -1 ... 1 M________... ... . .H fl TI P h VSI Umrli 7H skrljltinl'n stu mrtev. 'njej ni mogel živeti. In ti upo- — New York. — Zopet je kojenci so primorani še danes govorjenje o prosperiteti. E. živeti z isto penzijo avstrijske H. Gary, načelnik U. S. Steel denarne vrednosti. Dobi razun' Na Ivanp anini so začeli po-korporacije je na seji Ameri- te penzije ki se mesečno suče stavIJatl delavske barake, po-can Iron in Steel instituta re- od osem do trideset kron, še kel sledeče: "Gospodje, pred- pokojninsko doklado od pokojno se bomo zopet sestali na se- ninskega sklada iz Ljubljane, meji 10,000 Grkov s tremi ba- do kabinetne krize in do novih vati kmak) konca stavke..... nika med PrebivaIci- Prve žr terijami topničarjev. Ta arma- volitev, katere bi se pa preje ' ' * tve so bili Armenci, katerih je da se nahaja ob levem bregu ne mogle vršiti kakor 1. dec.' v splošnem se pa sodi,, da je padlo takoj v začetku kakih reke Struma na 12 milj dolgi jn to je tudi dan, kateri je do- stališče stavke neizpremenjeno, sto, njih domovja so oplenili, fronti. Kakor pravi poročilo, je ločen za podpis pogodbe skle-J voditelji obeh strank niso pri- prizanašali niso ne ženam in ultimatum Grčije prišel v So- njene v Locarno. Stališče je pravljeni se pogajati.. ne otrokom, fijo že v četrtek, na katerega potemtakem nestanovitno, ki Do sedaj se s stavko ni še ni- Poslopje ameriškega konzu-pa ne bodo Bolgari odgovorili, ne kaže nič dobrega. j česar drugega doseglo, kakor la je močno zastraženo. Kar V petek je začelo goreti v me-j Večina nacionalistov je še visoke cene trdemu stu Petrič. tistega starega pruskega kova, to Pa zato, ker je zaloga istega po ognju služijo za trdnjave, Vam ne bo treba iti niti v dru- dohodkov, Kolikor se je dognalo do se- ki menijo, da lahko premagajo majhna. j povsod se vidijo po mestu o- go sobo po naročila, kajti ime- narjev. daj so napadalci Bolgari, a celi svet. Da temu ni tako, ka- -o--klopni avtomobili in tanki ter ij jjh boste odveč" I Vse prošnje so bile do danes slednji se izgovarjajo, da je bil kor se vidi, jih svetovna vojna T[JP|(T MflRTIf) KRI^TIANF vojaštvo. 5000 beguncev, Grški vojak usmrten, ko se je ni izučila. Gotovo se pa bodo "IVlllUV RIUiMUrtilD stijanov je d()bii0 zavetja nahajal na bolgarskem ozem- med njimi tudi dobili možje, ki| --• j angleški bolnišnici.' lju. |bodo stvar resnejše premislili Po zadnjih vesteh posnema- j [n ne dopustili, da bi se jim od-mo, da je prišlo v govorju v o-(tegnila roka, katero sedaj po- Nova železniška proga preko Ivanplanine. trebne za gradbo nove železniške proge, ki pojde od Raste-lice po ovipkih do 3200 m. dol- premogu, je še poslopij nepoškodovanih ylf se bo toliko spremenilo, da Šeststo kron. Če nima mesečnih sega predora in po njem do dvestopetdeset di- pod Brandine- Dela bodo vodili inženirji Skakič, Radulovič * in Keinzl. Z rednim delom začno kri-j __ Oslo, Norveško. — Tukaj zaman. Nihče se ne briga za te sredi teko^ega meseca. Mosul, Mesopatamia. — Od tukaj poročajo o grozodejstvih, katere počenjajo Turki nad kolici Petriča do ljutih spopa- nujajo bivši sovražniki v spra- kristjani. Poroča se, da so Tur-dov mož proti možu. Bolgari vo. -o- STRAHOVITI CIKLON. so se morali umakniti, kajti število napadalcev je bila veliko večje. Ker imajo Bolgari v o- kolici Petriča slabo zvezo, jim ni bilo slati takoj pomoči. -o- ezniško ogočč po- AVTOMOBILSKE NESREČE V COOK OKRAJU. v so pri okrajnih in občinskih vo- uboge rudarje - upokojence, litvah konservativci premagali Starčki v visokih letih so pri-komuniste. V okolici Oslo je bil morani hoditi dnevno na svoja ,volivni boj najhujši, kjer "so tu- jim odkazana mesta, da se predi prišli konservativci do veli- žive in dobe svoj premog. ke večine. -o- — Kenosha, Wis^ — Vnel se Roparji odnesli 350.000 din. Dne 3. okt. ob 9. dopoldne PROTI SALUNOM ^MEHIKI. Mexico City, Mehika. — Prebivalstvo države San Luis Po-tosi je napravilo velike demonstracije v protestu, ker je državna oblast dovolila, da Karachi, Indija. — Strašan-ki pomorili večinoma vse moš- ski ciklon, kakršnega še ne ke od 800 beguncev, kristjanov, pomni zgodovina je divjal v so- je boj med "bootlegerji" v nekatere so tirali od meje v no- boto v perzijskem zalivu/ kjer kem tukajšnem salunu. Proda- sta v Senovcu pri Rajhenburgu tranjost Turčije. Onečaščali so je našlo žalostno smrt nad 1000 jalec grozdja Bruno Andreoli nrevzela rudniški inženir Franc Chicago III _ V soboto ie ž^nske' otroke so pa pred očmi oseb. 40 parnikov se je potopi- je od petih krogel zadet padel Forges in rudniški uradnik bilo poročanih šest smrtnih slu- mater P°metali v prepade pre- lo, velika panika je nastala po p0 tleh, kdo je oddal smrtno- Jernej Peterca 350.000 dinar- " ko skalovja. pristaniščih. Največ žrtev je nosne strele, se ni moglo dog- jev za izplačilo delavcev v Ra- Arabski nadškof Timothy je med ribiči in iskalci biserov nati. , štajnu. Ko sta šla z denarjem Tukaj je oroti Raštanju, skočijo čajev po avtomobilskih nezgodah, kar je število mrtvih pomnožilo na 632 od januarja t. 1. -o- DURKIN V KALIFORNIJI. naen- dejal, da je na svoje oči videl, (školjk.) Rešilni čolni so le ma-j — Madras, Ind. na kako grozen način so turški lo življenj oteli. (prišlo do poboja med dvema krat iz gozda štirje moški z na- vojaki umorili pet starčkov, ka- St. Johnrs, N. F. — Tudi od verskima sektama, pri čemer so petimi samokresi. Dva roparja teri radi slabosti niso mogli več tukaj poročajo o grozni nevih- prišle tri osebe ob življenje, stopita k inženirju, dva pa k Los Angeles, Cal. — Tukaj- hitro hoditi. Tri ženske so kr- ti, ki je divjala ob severo- večje število je pa bilo ranje- Peterci. Odvzeli so jima ves de-se šna policija je bila obveščena, voločneži kamenjali toliko ča- vzhodni obali Newfoundlanda. nih. nar in nato pobegnili. Peterca saluni zopet odprejo. Ljudstvo da se M. J. Durkin, kateri je sa, da so se mrtve zgrudile na Večje število ribiških čolnov se j . — Wakefield, Mich. — Vin- je spoznal enega napadalcev, obdolžuje uradnike, ki so to usmrtil zveznega agenta v Chi- tla. Dalje pravi škof, da je bila je potopilo, koliko je človeških cenc in Lawrence Mihvio, 6 in ki je Fabijan Gršič. roje leta dovolili, da so to storili, ker so cago nahaja v Kaliforniii, vi- grozna prva noč v taborišču, žrtev, poročilo ne pove. ^ 7 let stara sta utonila, ko se ji- 1892. v Zlataru na Hrvatskem, bili podplačani. deli so njegov avto v Redlands, Turki so pogasili ognje in luči, —o--ma~je udri led na katerega sta bivši preddelavec pri premo- -o— 1 Cal., kamor se je takoj odpe- potem pa odvedli vsa mlada de- _Chicago, 111. — Minuli če- stopija. Mati je bila navzoča gokopu, zadnje čase pa je bil — London. — Semkaj je pri- ljalo šest detektivov. Razpisa- kleta in ženske. V srca segajoč, trtek je 10 banditov v dveh av- ko se je zgodila nesreča, a ji- nastavljen kot miner v nekem DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIK 4VSTRUO. ITD Nai* bank« ima svoje l*itn< «»-» Doito in rane tlj i vinu bankam starem krajo in aaie ooiilatre «t»»Uene preteauulro n 4dw l(tQJ< Doitr »fWnr ir Krr? -«*. uau)»<*«x Mi *d 2.000 Lit oo««be» dodujp cert» den»ri« ia 4rsnkr»t docela nepriffk • f 4bs-vitmK ifttiOffočt tio!■ leu«* DOLARJE POSii_jaMO Mi tl V JUGOSLAVIJO IN SICEK t POSTI KAKOR TUDI BR701A NO. Vse poiMjatre n»«Io» .t n*—8L* V3N8KO DANKO f**i*Aitsm • cKSAftsm 455 W. 42nd ST„ NKWtOM CITV I % skj?. V: IliiafcfiTVfi Amerikanski Slovenec PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891. The firat and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. ( Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday. — PUBLISHED BY — Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET. CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal 0098 "AMERIKANSKI SLOVENES ne časi, je iskati vzrok v značaju ruskega naroda, ki je gotovo naj- ,Drefihnn rnH,,n . bolj potrpežljiv narod celega sveta. Od vse revolucye nekega *n' dne ne bo drugega ostalo, kakor razdelitev ogromnih zemljilč ^ temVeČ tudl V nekdanjega »plemstva med kmete. In to je bilo pravzaprav e-dfno praktično delo ruske revolucije. Vse drugo je bilo pa zidano na pesek in bo prej ko slej prešlo. Cene oglasom na zahtevo.^- Advertising rate« on application. NAROČNINA; SUBSCRIPTION: Za Zedinjen? države za celo leto..................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo ca celo leto........$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo ca pol leta.........$2.50 For United States per year.......................$4.00 For United States per half year...................$2.00 For Chicago. Canada and Europe per year........$4.75 For Chicago, Canada and Europe per If year____$2.5/3 Številka poleg Vašega naslova na listu enači do kedaj imate Ust plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. "Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." J. C. S.: Preokret v Rusiji« Že dalj časa je bilo opazovati velikanski preobrat razmer v Rusiji in preklic ukazov in določeb omenujoqih prodajo opojnih pijač, ki je izšel pred kratkim, je za to nov dokaz, da postajajo razmere v Rusiji precej drugačne. Ne bomo trdili s tem, da bi bilo s tem stališče sovjetske vlade morda omajano, vendar pa lahko trdimo, da se vidi sovjetska vlada prisiljeno, da krene vedno bolj in bolj od svojih prvotnih načrtov glede podržav-ljenja, svobode, enakosti in bratovstva, če hoče obdržati moč v svojih rokah. Značilno je v teh razmerah, da so dovolili zopet prodajo opojnih pijač. Ob pričetku ruske revolucije so prodajo popolnoma prepovedali. Ruski mužik postal je pod carjevo vlado pravcati suženj "vodke," ponižal se je prav do živali, in ruska vlada ni nerada videla takega stanja. Dokler je namreč ruski kmet lahko pozabil svoje skrbi v žganju, se vladi ni bilo treba bati kmeta. V prvem navdušenju vpeljali so komunisti splošno prohibicijo. Če kmet in delavec nista hotela radovolj-no postati trezna, treba jih je bilo vsled splošnega, javnega do-brobita k.treznosti prisiliti. Toda poskus se je ponesreči!, kakor se je ponesrečil pri nas v Združenih Državah. Kmet si je kuhal sam svtfje žganje in ga pil, kakor ga je pil poprej, mej tem ko je sovjetska vlada izgubila velikanske dohodke na davkih. Iiazun tega so zapravili kmetje le premnogo žita, ki je bilo za-prehrano tako neobhodno potrebno; kratko malo, prohibicija ni prinesla nikake sreče in blagoslova, ampak nesrečo in pro-kletstvo. Sovjetska vlada, ki ni padla na glavo, je to uvidela in krenila na drugo pot: vzela je prodajo opojnih pijač v svoje loke. Sedaj je opustila še ta poskus in prepustila prodajo zasebnikom. To je značilna točka zadnjih dogodkov v Rusiji. Lahko rečemo, da gre ruska revolucija počasno, toda logično pot, ki pri Jtako pretresljivih in ogromnih izpremembah tako velikega naroda ni mogla izostati. Vnanji opazovalci so! našli mnogo dokazov, da je sovjetska vlada veliko manj "dog-j matična," kakor je bila pričetkoma. V prvih dnevih komunistične republike se je res lahko govorilo o vladi proletarijata. To se je pa že davno spremenilo. Neštevilni takozvani sovjeti, to se pravi zastopstva vseh mogočih stanov in obrt ni j so se morali kmalu umakniti močni centralistični vladi, ki je s pomočjo slabe, toda izvrstno organizovane manjšine milijonski ruski narod ravno tako tiransko vladala kakor svoječasno car in njegovi namestniki. Pa tudi tega ni več danes. V Moskvi so postali precej mili. Žid, ki naj bi ločil Rusijo od ostalih neproletarskih držav, ki naj bi celi ostali svet po malem spreobrnil k sovjetski vladi po ruskem načinu, se je začel podirati. Revolucijsko navdušenje je takorekoč ugasnilo in vodje komunizma stoje sedaj pred problemom, ki jim napravlja dovolj skrbi. V Moskvi vidijo, da ne morejo države, kakor je Rusija, ločiti, odtrgati od ostalega sveta, da ne more Rusija stati na svojih nogah, in da je navezana na svetovno gospodarstvo in svetovni promet, če hoče prehraniti svoje milijone. Zato sedaj toliko naporov, da bi stopila sovjetska vlada z drugimi državami v boljše razmere, zato sedaj toliko naporov in poskusov, da bi zainteresirali inozemski kapital za razvoj prebogatih ruskih naravnih virov, kar bo pa le mogoče, če bo Moskva odnehala. Zgodovina nas uči, da sledi velikim preobratom prej ali slej reakcija, da se pogosto vpelje zopet stari, prejšnji sistem vlade.. Po francoski revoluciji so prišli Burbonci in potem Napoleoni. Cromwellu je sledila v Angliji zopetna vsta-novitev kraljestva. Je to že v človeški naravi ležeče, da si puste ljudstva, narodi poseči do gotove meje v svoje narodno-po-litično življenje, več pa ne. Potem pa pride reakcija, ki vpo-stavi zopet ravnotežje. Nobenega drugega naroda niso preobrati tako pretresli, kakor ravno ruskega, in če se razvija v Rusiji reakcija bolj po- njih ata! Pamet, rojaki, pamet ! Smrt še dovolj hitro pride in j3 ni treba nalašč klicati! • "A. D." -o- Ely, Minn. Pri nas smo imeli snega, sedaj pa dežuje in je Cleveland, O. V nedeljo, 18. okt. popoldne so se zbrali pri rojaku Erjavcu na 19813 Muskoka Ave. v Not-tinghamu razni rojaki, med njimi tudi Frank Smerke, Frank Pucelj in John Perko. Slednji stanuje na 19810 Muskoka Ave. ravno preko ceste od Erjavca. Seveda, pili so in pili, in beseda je dala besedo, kjer pamet neha dajati. Začel se je prepir za prazen nič, kot je med pijanimi navada. Pucelj je bil dolžan Perkotu $2.00, inV1\° ^ehk m°demi hotel, ki bo Perko ga je opomnil, naj mu 'YeJJal četrt ™liona dolarjev, plača^dolg, in po kratkem pre- °d te svote mora Prispevati me-rekanju je Pucelj tudi v resni- Rto Ely potom **°vcev kot del ci plačal $2.00 Perkotu. Pili so o0 tisoč dolarjev. Trideset ti hodnjosti. Nad vse je bil krasen zaključek sv. mis j ona. V nedeljo zvečer, 11. oktobra se je zbralo Usoda koroških Slovencev. Dr. Fr. M. Skrajni zapadni in severni vprečno 10 do 15 km severno mejniki ozemlja, ki so ga v o-; od Drave, ljudi kot še nikdar preje. Cer-' svojevalnih pohodih zasedli Toliko ozemlja, dasi v marsi-kev je bila dvakrat premajhna, predniki korotanskih Slovencev katerem predelu prvotno le sla-Ta večer se je namreč blagoslo- v drugi polovici VI. stoletja, bo obljudenega, so ponemeili vil misijonski, križ, ki bo še stoje ob izviru DraVe na Tirol- Nemci, polastivši se oblasti nad poznim potomoem priča prve- skem, ob izviru Mure, na seda- karantanskimi Slovenci v VIII. ga sv. misijona na Willardu. njem Solnograškem in na Go- itoletju. Ta večer so se zbrala vsa druš- renje-Avstrijskem, segajoč na Južno od omenjene narodne tva s svojimi zastavami, moško severu do Donave in Dunajske-' meje živi danes še okoli 100,-društvo sv. Družine, žensko ga lesa. Odkar so korotanski 000 koroških Slovencev. Ti ži-društvo Marije Pomagaj, člani- Slovenci v drugi polovici VIII. ve in govorijo slovensko vkljub ce Marijene družbe. Vsako stoletja morali pripoznati na- temu, da jih je zadnje uradno društvo je korakalo pod svojo doblast bavarsko-frankbvskih ljudsko štetje naštelo samo 37 zastavo ob 7:30 zvečer med vladarjev, tako da so postali tisoč, govorilo svojo, vsled sto-potrkavanjem-zvonov se je pri- odvisni od njih v političnem,| letnega nemškega vpliva moč-čela procesija pomikati od žup- gospodarskem in kulturno-cer- no z germanizmi skvarjeno slo-niŠča proti cerkvi- Neštevilno kvenem oziru, se je to ozemlje venščino. Toda dobra polovica 'ž iz starodav- šano pokrajino. Tekom stoletij in slovenščini, ki je pa ne more mestne volitve za sodnika dva nih.časov kristjanov, k<* so po je večina absorbirala narodne črez noč opustiti in se jo otre- mestna svetovalca^ vendar je n°Č! V katakombah z gorečimi manjšine; ko je v XVI. stoletju sti, deloma že iz prirojene kon- v tej zadevi se vse tiho i svečami obhajali sv. obrede, smodnik začel ugašati do tedaj servativnosti, deloma radi ne- V našem mestu se bo posta ' Potrkavanjem zvonov, nepremagljivo moč nemških zadostnega obvladovanja nem- ■ I petjem in migljajočimi sveča- gradov in utrjenih mest in je škega jezika. To so — sicer ža- mi so cerkveni odborniki nosili vsled tega germanizacija za lostna — a neizpodbitna dej- misijonski križ. Ko je prišla enkrat se ustavila, se je bila že stva, ki jih tudi največji jugo- procesija v cerkev, postavili so izobličila nova živa narodna slovenski idealist, ki dejansko misijonski križ nk zato določen meja; oni stari mejniki, ki nam pozna resnične razmere, ne prostor. Zapele so se pete lita- (o njih pričajo samo še do da- more, pa tudi ne sme utajiti, s naprej, ker gotovi ljudje nima- ^ je Podpisanih. Je pa tu-, io nikoli H^fi in virol i« d* tu močna opozicija vsled ne , „ , . . ■ - »".^tTieSTt.^ipHkUdn.^ prostora, na kate- T ^ ™ * ' nije, katere je odpevala cela našnjega dne ohranjena prist- katerimi pa mora računati rem nameravajo zidati hotel. svetitev misijonskega križa, sveč in križov za zadnjo uro. dolg. Perko seveda ni hotel o tem nič slišati, in — ogenj je bil v strehi. Pucelj in Perko sta v tej dobi že stali na popolno- Slovencev. je Pucelj zahteval nazaj ona; . m dva dolarin katera io vrnil hnt ker Je na razpolago veliko bolj , . . d°Iarja' katCla Je %rml kot lep prostor, ki je bolj prikla- Nat° K0 pa VS1 f?ram z «oreci" ma Ponemčenem ozemlju in na mi svečami v rokah ponavljali Koroškem je že bilo nemško o hov, potokov, rek in krajev, so premišljuje o usodi kproških den za tako stavbo. Če govorimo o usodi koroš- V nrithčiu w7mwlnni* iJ za ™*ionarjem obljube, da se jemlje večje od slovanskega. 1 Slox,encev \ Avstriji, se ne-\ pntlicju tega poslopja bo, ^ .. T -.o,o ____„ , hote tudi spominjamo Nemcev, se spopadla in začela obkladati, V™* trgovine re sq misijonom. z nožem. Presuvala sta se doiNad njimi pa bodo sobe za le" bodo tudi držali naukov, kate-re so Čuli med sv. misijonom. Kedor je bil navzoč to noč in Leta 1848. je bila med dijaki in učenci vseh šol v Celovcu približno poloviea slovenska in kuhinje, kjer sta se zva.i.a o^oUeo" Mr' vWel in sliial ne b" pozneje so naate.i v -e sch^ ^irpozabil ie bi tudi tem mestu 6000 siovencev in ,e f 'astuje več hotelov, bo založil ljevaL Baje je rojak Erjavec ' ta čas spal, pa se je zbudil, ko1 ostaI° svoto v to P°8loPJe- . i je slišal vpitje in šunder. Tedaj so padli revolverski streli. Stre-, li menda niso bili namenjeni: Perkotu, toda njega so zadeli.j J. J. P., poročevalec. Temu je sledila 3000 Nemcev. V isti dobi so na j procesija z Najsvetejšim blago- ljudskih šolah v Borovljah, pa slovom ob azistenci več duhov- tudi po Ziljski dolini in verjet-nov in zahvalna pesem. no drugod na Koroškem, pro- ki bivajo v naši državi, osobito onih v Sloveniji. Pri tem pa je sicer treba kar naprej povedati in pribiti, da so koroški Slovenci relativno avtohtono, napram Nemcem prvotno - prebivalstvo, ki biva kompaktno na svojem ozemlju, ki je sestaven Willard, Wis. Dne 4. oktobra je bil velepo-Perko je bil Erjavcev prijatelj,! membni dan za Willardsko far- in ga obtožili umora, ne da bi končal 12. oktobra. Vodil gaje tudi to jih ni nič oplašilo. Hvala ne šole v CeIo\ mu dovolili bond. Erjavec je vešči slovenski misijonar Rev. vsem, posebno pa še tistim, ki stati stalen, do baje, kot pripoveduje policija,; Kazimir Za krajše k. OFM. Vsa- so dali svoje automobile na izpita tudi iz s Pri sv. misijonu so še poma- učevali otroke pisati in čitati deI ceIok»Pne^ jugoslovenske-trali sledeči gospodje: Rev. S. tudi cirilico in so izdajali kon- ozem\^ m nikakšen jezi-Frye iz Greenwooda. Rev. Fr. cem šolskih let slovenska letna k?Vm. °tok' KoroSki Slovenci Kulig iz Thorp, Rev. R. Rasch- poročila. Leta 1863. je v Bla- ;nimaJ° samo svojega lastnega m menda je hotel Erjavec po- marsko naselbino, dan, ki bo ke iz Fairview. | togradu med Osojskim in Vrb- slovanskeKa .lezika in narečja, magati Perkotu proti PucljuJ zapisan s zlatimi črkami v zgo- Misijon je bil dobro obisko- skim jezerom koroški slovenski kl.n?s v SV0Jlh Posebnostih spo-Erjavec je bil kmalu potem a- dovini fare^sv Družine. Na ta van. Seveda je šem in tja tudi književnik in duhovnik Jarnik minja tako na tfonško-primor-retiran in postavljen pod $10.- dan se je namreč pričel sv. mi- vreme malo ponagajalo in bilo pridigoval samo v slovenskem sk° ln gorenjsko narečje, ka-000 varščine, a ko je Perko v »i j on, katerega so si ljudje že za nekatere prav težko priti jeziku svojim vernikom ki kor na hrvatskl in jezik, pondeljek potem umrl v bolni-| željno pričakovali. Misijon. ki okoli ponoči. Pa vendar, ki so nemško sploh niso razumeli. ampak ludl sv°ie Prav poseb-ci, so Erjavca znova aretirali se je pričel 4. oktobra se je imeli trdno vero in dobro voljo. Leta 1866. začasni vodja glav- ne set?e m navade» sv°i° Celovcu ni mogel po-dokler ni napravil ■ ■ JHM ^ I ^^^H H ■ H ■ HV HHHHHBHHHH VBHH priznal, da je streljal, dpčim ki landu Jlh dobijo BREZ-, dom, za vsakega je tam pri-!če bi imela potrebne stroje, bi PLA^NO za »voja stanovanja, Pride revež pa pravi: Težko pravljeno mesto; skrbimo le za mogla izvažati še veliko več vendar ne več kot enega za je meni skrbeti za nebesa; sem to, da bomo tja prišli! j vesel, da si zaslužim vsakdanji Ali je mogoče, da bomo pri- kruh, garati moram od ranega šli v nebesa ? Na to vam lahko popolnoma jutra do pozne noči; ko bi bil bogat, bi imel dovolj časa, da ** ~ --------| --O — * -.....------- ----- - jasno in točno odgovorim: Daj bi molil in hodil v cerkev tako je mogoče, vsakemu je to mo- pa ni mogoče. goče. , Bogatin bo pa zopet rekel: Odkod pa to vem? Kake do-1 Vsaj ste slišali, kaj je rekel Go-kaze imam za to? Imam vzro- spod, da bodo bogatini težko kov dovolj, posebifo, ker nam prfcšli v nebesa, je Bog^sam to razodel. i Pride predstojnik, pa pravi: Že naš razum nam to priča.\ Kako prijetno imajo podložni, Bog je vstvaril Človeka in ga nimajo nikake odgovornosti, določil za večno blaženost. Ni vsak skrbi le za se, jaz pa mo-si mogoče misliti, da bi Bog ka- ram poskrbeti za vsakega, terega človeka izvžel, da bi ga1 Pridejo zopet drugi, pa pra-bil vstvaril za to, da ga večno vijo: Najbolj prijetno in naj-pogubi. To bi ne bil dobrotlji- boljše se ima pač duhoven, gre vi Bog. to bi bil tiran! Vsi smo dnevno lepo v cerkev, opravi torej vstvarjeni za nebo, in sv. mašo, toda mi ? Kedaj naj vsakdo pride lahko v nebesa.i pa mi molimo? Kako naj pa To je Bog tudi izrečno razodel.I mi za nebesa skrbimo? Po preroku Ezehielu pravi Bog,! Konečno bo pa prišel da niti grešnik, dokler je na duhoven in zdihoval: Kako svetu, ne sme "izgubiti upanja lahko je pač ljudem! Koliko na nebesa: "Nočem smrti greš- odgovornosti imam jaz! Nisem Mr. Pereferkovič je dejal, da družino- Kdor *R hoče imeti za Molimo pa danes s sv. Cer-|so hoteli kupiti 6,000 ovnov, a v tovarno» ah za kam drugam, kvijo: Vsi svetniki in svetnice'ker ni sedaj prava sezona za božje, prosite za nas! Amen. Ponesrečen starček. to kupčijo, so jih vzeli le 3,000. Triinsedemdesetletni posestnik Martin Podržaj iz Brezovi-' ce pri Borovnici je pre vrgel nase gorečo petrolejsko svetil-' ko, ki se je razbila. Pri temu| se mu je razlil goreči petrolej po obleki in je bil naenkrat ves v ognju. Domači so starčka pogasili, toda mož je dobil kljub temu tako težke poškod-! be, da so ga morali prepeljati SVOJ POKLIC VRfil ŽE S takoj v ljubljansko bolnico.' 3Q-LETNO IZKUŠNJO! Opekline so hude in je tudi z ozirom na njegovo starost nje ' govo stanje zelo opasno. o- SLOVEČI UMETNIŠKI F0T06RAFIST Ninf^K 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI KE! tudi'ŠIRITE AMER. SLOVENCA. nika," pravi, "ampak da se spreobrne in živi." In kaj pravi Jezus Kristus? "Tako je Bog ljubil svet, da je dal svojega jedinorojenega Sina, da se ni-kdo, kdor v njega veruje, ne pogubi, marveč ima večno življenje." Slišite: da se nikdo ne pogubi! In na drugem mestu pravi: "Pridite k meni vsi, jaz vas bom okrepčal." Vsi, pravi;, torej ni nikdo izvzet. Uvažuj odgovoren samo za se, ampak za celo meni izročeno župnijo! Če vse to slišimo, bi res morali reči, da ni nikomur mogoče priti v nebesa. Pa kako velika je taka zmota ! V vsakem stanu, v vsakem poklicu se človek lahko izveli-ča. Opozarjam vas še enkrat na Gospodove besede: "Pridite k meni vsi!" Pridite vsi; je torej kdo izvzet ? Pridite vsi, pra- i i i 4 Za dobro pohištvo SE obrnite staro poznano ▼olatr-govmo. Ako hočete Vase domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer so tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kopiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. 1*07 BLUE ISLAND AVENUE, CHICACO, ILL. Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Ven<;e za pogrcbs, šopke za neveste in vsa v to »troko spadajoča dela izvršujem točno. Po naročilu dostav ljam na dom. Cene zmerne. 1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO. —— ■ ——■ i ta mora plačati zanj 20c, kajti tak krasen koledar je med brati vreden 50c. Če bi jih mi naročili samo malo število, bi morali gotovo toliko plačati zanj. Ni prav, da jih nekateri jemljejo za sebe, potem jih pa sami pošljejo*v stari kraj. Na ta način vam ni treba plačati zanj. Vi jih lahko pošljete sami, toda jih morate kupiti; vsak koledar brez poštnine vas stane 20c in dovelj je, da dene-i te za v staro domovino nanj j i znamko za 5c: za Ameriko je; pa skoraj za vsako državo di*u-| gačna poštnina po razdalji! (zonah), kar lahko zveste na; j pošti. Te koledarje že razdajamo U'^fin naročila sprejemamo osebno Ce želite obnoviti naročnino aH pismeno na sledečih prosto-ali spremeniti naslov za naš list' "h : NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki ob pravim času rabil Wahcicevo Alpen Tin-kt uro, katera je najboljša in uspešna na na svetu za proti izpadanju in za rast las. Brusi in tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na-turni. Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule,) turove, kraste, grinte, lišaje, solnčate pike in prahute na glavi, za revmati-zem a!i trganje, kurje oči, bradovice. ■ potne noge itd. Kateri bi rabil moja ' zdravila 1»r<-z vspelia mu povrnem j denar. Pišite takoj po cenik, ga po-1 šljem zastonj. JAKOB WAHCIC, 1436 E. 95th St. Cleveland, Ohio LED! LED! LED! V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led. da hladi z njim ©iia-če, da meso ne zadili, mleko ne skisa, L t. d. Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega le da rta. Katera ga od slovenskega ledarja se ne kupupe naj to storh Pokličite na telefon: Canal 2686 in v praJajte za: JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom, prodaja ia razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo prit»oro« NAROČNIKOM Y CLEVELANDU! Amerikanski Slovenec, lahko to storite pri našem zastopniku, FRANK KURNIKU 6121 St. Clair Avenue, — Cleveland, O. i Ravno tako se obrnite do nje-1mo dajah' ker ta nacm ni za" V obeh prodajalnah za pohištvo in pa v uradu zavoda na: 1053 E. 62nd St. Zunanji naročniki naj pa v pošte vaj o sledeči naslov: 6019 St. Clair Ave. Otrokom teh koledarjev ne bo- ga v vseh drugih zadevah, tika-jočih se našega podjetja: glede oglasov, tiskovin itd. Mr. Kurnik je tudi zastopnik za list Ave Maria in St. Francis Magazine. 1 Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in u-ložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro va«i prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasniloin dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom In ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Ce ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naga banka ima nad 1740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. J0LIET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. —JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predi. Chas- G. Pene«, kaair. Joseph Dunda, po mož. kasir. 1 m nesljiv. Mi otrok ne poznamo; nekateri jih vedno zahtevajo, nosijo ter mečejo stran. To o-menimo vsled tega, da ne bo potem kake zamere. Ker je časa dovolj, ga vsakdo lahko dobi, naj se samo zglasi v enem ali drugem našem prostoru do Novega leta kadar hoče. Tudi sosed za soseda ga lahko dobi, samo da nam pusti ime in naslov osebe, koji hoče koledar izročiti. Rojaki v Collinwoodu naj še zglasijo pri Mrs. Zulich, ki vodi podružnico naše trgovine na 15301 Waterloo Rd., ali pa v Slovenskem Domu na Holmes Ave. V Newburgu pa jih vsi dobite v Slov. Nar. Domu. Isto-tako tudi tam ali na vseh teh mestih lahko koledarje naročite za v stari kraj. Vabljeni so tudi vsi nasi odjemalci ki so se izselili ven iz naše bližine (naselbine), za ko-jih naslove ne vemo. Te koledarje lahko dobite takoj, in če veste še za druge rojake, ki bi ne prejeli tega obvestila, sporočite jim to, kajti ^a vse naše odjemalce imamo dovolj koledarjev na razpolago. Tako naj se zglasijo tudi naši slovenski farmarji v bližini Clevelanda, kadar se mudijo v tenj mestu, da dobijo nase Hif v Važno POZOR Clevelandčani! t Drugo nedeljo v novembru 8. nov. popoldne in zvečer se vrši v veliki dvorani Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. v Clevelandu velika slavnost vseh clcve-landskih društev K. S. K. Jednote in ostalih podrejenih društev države Ohio. VSTOPNICE ŽE SEDAJ LAHKO KUPITE PRI DRUŠTVENIH TAJNIKIH-(ICAH), KAKOR TUDI V URADU "GLASILA" IN ' 'AMERIŠKE DOMOVINE". "3V, J ■cJHPHHM -•.vvT- T b g "AMERIKANSKI glAVENEC" Gladiatorji Z|ii»Tfniki roman Is leta 70, po KrflttML — Angleiki spisal G. J. Whyte Melvili«. Pfevedel Paulas. Ilipija si je zamišljeno pogladH sivo brado in zmajal z glavo. "Ce bi me bil kdo vprašal pred petimi dnevi," je odgovoril odkrito, "bi mu bil lahko odgovoril, da tisoč. Če bi me bil vprašal včeraj, bi bil rekel, da sedemsto. — Veliki vojskovodja, danes opoldan moram biti zadovoljen s petsto možmi. Vljub temu," je pridjal s svojim vsakdanjim rezkim glasom, "kljub temu pa izmed njih vsak še tudi danes hoče imeti pred pravico, da prednjači vsem drugim četam pri napadu." Le preres je bilo, da se je pod vplivom podnebja in vsled njihove izredno naporne službe število gladiatorjev skrčilo na polovico. Kar jih je pa še ostalo, so bili kakor njihov poveljnik, poln divjega, drznega duha arene. Tit je pogledal od enega do drugega in jireudarjal nekaj časa v resnih mislih. Tedaj je pograbil Placid ugodno priliko in se oglasil s svojim uglajenim, vljudnim glasom : "Ni na meni," je dejal, "da bi nasprotoval odličnim poveljnikom, ki so ravnokar govorili. Vse cesarstvo je že zdavnaj priznalo, da je Licinij eden njegovih najboljših vojskovodij, in gladiator Hipija se čuti v boju kakor doma. — Pa n^oja prva dolžnost je cezar in Rim. Prejasni gospod, kak je -bil uspeh, ko si pred kratkim naroČil plemenitemu židovskemu ujetniku, naj nagovori svoje rojake raz obzidje? Vedeli so, da je potomec ene njihovih najstarejših rodbin in, če. se ne motim, celo duhoven njihovega praznoverja je bil. Vedeli so, da je bil nekdaj njihov izkušen general, — jaz sam se ga častno spominjam, četudi me je goljufal pred Jotapato. Dokler ni padel kot ujetnik v Vespazianove roke, so ga čislali kot svojega najboljšega moža in naj-pogumnejšega voditelja. — Ko jih je torej nagovoril, ali niso imeli vzroka dovolj, da bi mu verjeli, dasiravno je govoril zelo dolgo? In kak, pravim, je bil uspeh — ? Nekaj ur sa pridobili, da so se okrepili. In še drzneje s« se uprli Rimu, še bolj kruto so divjali zopet lijegove vojščake. Jaz bi jim ne zaupal, prejasni Tit! Tale njihov predlog utegne biti vojna zvijača, da pridobijo čas. Včerajšnji napad, ki ga je krila moja konjenica, jih je hudo pretresel. Morebiti so tudi njihova skladišča prazna! Njihove vrste, ki so se nam tako trmoglavo ustavljale, so izgledale mršavo in gladno kakor volčje. — In poglej si tegale odposlanca, ki je iz ene najboljših rodbin jeruzalemskih! Ali ni glad zapisan v njegovih votlih licih in očeh ? Daj mu jesti! Glej, kako se mu jasni obraz pri sami besedi jesti! Daj mu jesti, sedajle, pred očmi bojnega sveta, in sodi iz njegove gladne požrešnosti o pomanjkanju, ki ga je pretrpel za obzidjem!" "Stoj!" je vzkliknil Tit nevoljno. "Stoj, tribun, ako še imaš vsaj iskro plemenitosti v svojem srcu, nauči se spoštovati nesrečo! Zlasti, ako je najdeš pri sovražniku! tale častitljivi mož bo dobil vina in kruha, toda nihče ga ne sme žaliti v mojem taboru! — Licinij, moj stari in zvesti svetovalec, moj učitelj v bojni šoli, v tvojo varstvo in tvojo skrb ga izročam ! Vzemi ga seboj v svoj šator, in skrbi, da mu ne bo manjkalo ničesar! Tebi mi ni treba pripomniti, da ravnaš s sovražnikom z vso ljubeznivostjo in vljudnostjo, kolikor se strinja s previdnostjo vojščaka. Niti trenutek ga ne smeš izpustiti iz oči in pod varstvom močne straže ga boš poslal nazaj h glavnim vratom jeruzalemskim brž ko mu dam svoj odgovor. Nočem se pod roko pogajati s tem nesrečnim ljudstvom, četudi se močno bojim, da mi dolžnost do mojega očeta in do domovine ne bo dopustila, da bi jim dopustil počitek, ki ga želijo. — Tako je moje mnenje. Cul sem vaše misli in zahvaljujem vas zanje! Pridržujem si možnost, da se morebiti ravnam po njih. Naj pride tale mož črez eno uro, da ponese moj odgovor nazaj njim, ki swgrafe in Radio 2107-11 WEST 22nd STREET, Phones: Canal 6138 Roosevelt 2107 CHICAGO, ILL. Ustanovljeno 1912 PISANO POLJE j S*—-----J. M. Trunk. -— ISS2BZ Zapisal sem, da so dobri mo-lKaj boš? Znat se mora. Za svo-lilci tudi dobri delavci. Tu ne'jo osebo sem zelo zadovoljen s gre za kolektivni pomen "de- pametjo, ki mi jo je dal Eog, lavec„" temveč za to, kako kdo še bolj pa zadovoljen s tem, da svoje delo opravlja, n. pr. g. nisem zadovoljen z vsem, kar Molek, ko piše žarkomet. On žarkometar napiše. Jaz sem tega ne verjame. Kakor hoče. popolnoma zadovoljen, če pa Nedavno se je sprožilo med Mr. Slabe ni zadovoljen, ker delavci uprašanje: "Kdo je jaz nisem zadovoljen z žarko-najboljši ' socialist?" Brihtna metarjem, je pa njegova za-glava rte odreže: "Tisti, ki ni- deva. e vl< I JOSEPH CIESLAK 1815 W. 22nd ST. CHICAGO, ILL. na debelo in na drobno potrebščine za vodovode—zaloga barve—železnina in hišne potrebščine. Tudi vedno v zalogi steklo, olje in vameži SEVEDA FOREST CITČANI Vedo, da se kupi najboljšo vsakovrstno že- leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali karinegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu BENJ. EICHHOLZER Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street. Forest City, Pa. (T.) RAZPRODAJA 7 knjig za • • 5 rotili j«, gumbi, trakovi s regalije znake itd. Pečati, Stampilje in druge potrebUS- , Me naročite pri AMERIKANSKI SLOVENEC 1649 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL. CLEVELANDCAN JE! kadar potrebujete »oarebnik* «.« spomnite redno na prvi gloTensk pogrebni zavod G H D I N A IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite s* bližnji telefoa iz p* Idičite: Randolph 1881 aH 433t LOUIS STRITAR * se priporoča rojakom za aare Čila premoga, katerega pri p* I j am na dom. Prevažam pobi stv* ob &asu» selitev m vse ka* spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Plačo CHICAGO, ILL. Phone: Rosevell 8221, Da naredimo prostor novi zalogi knjig smo se odločili, da damo naslednje knjige za polovično ceno : ako se jih naroči skupaj: Pratika za leto 1926 ..................................$ .25 Na negotovih potih, povest ...................... 30.... Povesti. Rev. John Plaznik ..................... 20 Več luči, zanimivi članki, 1. in 3. zv________ 20 Spolnuj zapovedi, dva velika zvezka ........ 1.00 Skupna vrednost ..........$1.95 ZA EN DOLAR Ako pa poleg gori navedenih knjig naročite še Molitvenik za araer. Slovence, zlata obreza, cena $1.00, dobite osem knjig v vrednosti $2.95 za $1.50. Ta izredna ponudba velja samo do 1. decembra ali dokler zaloga ne poide. Naročite takoj! Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. 22nd ST. CHICAGO, ILL. Za cene vseh drugih knjig, katere ima v zalogi naša knjigarna, nam pošite po cenik. Kakor zašafa vaša gnada, ali čudna logika. Urednik gla- koli ne vidi cerkve od znotraj in zna najbolj čez farje zabavljati." Jaz bi še pristavil: . in tisti, ki leti k farju, kadar mu sila K. S. K. J. je nekaj popra-voda v krof teče." .seval o znameniti verski svobo- * * ♦ |di, katero jamči S. N. P. J. svo- Iskrar piše v "Izobraževal- ji™ članom Žarkometar mu nem delu" Delavske Slovenije stvar "pojasnuje" in se čudi, št. 10 o samih "trunkarijah". da ta logika ne gre v njegov Naj mu bo malo odgovora. ("noodle." Logika je namreč ta-, Prej je zapisal nekaj debelih le: "Društvo ni posamezen o sv. pismu. Jaz sem dejal, da ^ zopet je. Po novi te- ga bo prešernost minila. Pravi, meljni izjavi bo namreč drus-da mu grozim. Ne grozim in ni tvo suspendirano, ako je član treba groziti, bo že samo pri-1 društva -cerkveni odbornik, šlo. Slaba tolažba je s prahom Društvo ni član, a kazen zade-in pepelom. Tudi jaz s svojo društvo, ako se član "pre-prazno glavo vem, da se prah £i*esi. ne smeji vec, bo še nekaj. * a pred prahom 1 42ŠP 1 Air. J. Gorjanca, ki O enaki logiki sva si bila z g. Molekoro že enkrat v laseh, in tudi poročevalec Delavske Slo- opisuje venije se je čez njo pritoževal svoje doživljaje v Ena ko prav- L pisrml na konvencijo, nosti. jaz natančneje ne poznam. Iskrar pravi, da je "slabič" in si je oblatil svoje ame-: riške "solčničke" v komuni. Naj bo, kakor hoče. Vseka ko je to, kar on piše, dokaz, kako jajo ta zla. Posamezni duhov- Gorjanctniki torai P° izjavi g. Mole-I ka niso cerkev. Ko sem pa jaz j poudaril, da cerkveni krogi o- Kakor glede razočaranja, bo zir0ma posamezni cerkveniki tudi glede presenečenja. Lepo j ne smejo se smatrati za cer-je od komunizma, da pripozna kev, je pa g. Molek prihrumel napake, ki pa ne bodo vse naJs primero društva sv. Petke, V polemiki glede zaščite delavstva v št. 230 Prosvete meni, da zadene cerkev odgovornost za industrijske umore, dasi posamezni duhovniki obso- izgleda komunizem v teoriji in | v praksi, na kar tudi opozarja. strani prejšnjih razmer. Vsaj jaz hočem^biti zelo potrpežljiv in upam, da ne bom presenečen. Ako ne bodo tudi zagovorniki absolutnega komunizma, je njih zadeva. kakor vsakdo lahko najde na dotičenem mestu. Logika, pa taka. Res pravi noodle, moodle, Atrudl. Kakor pač v koš paša. Glede zaščite delavstva pra-1 vi žarkometar, da se jaz lovim. Peter Zgaga pravi, da no-;Dokaza ni doprinesel. Jaz mu ben človek ne more pogruntati dokažem, da se on zvija. Prej tega, kar Jaz pišem. Ali misli, ;je namreč izrečno zahtfeval od da se svet okoli njega suče. da;mene, naj se pobrigam za var-govori v imenu vsega sveta ? 1 nostne naprave. Ko sem mu Da on ne pogrunta, je umev- j dokazal, da je taka zahteva no. ker pač noče: on pa še da- budalost, on to sicer pripozna, leč ni "noben človek," kar lah- a dela ^daj- zvijaje se cerkev ko pouzame iz dopisov. odgovorno, "ki še ni proklela kapitalizma, ki^neče delavce v pekel." To glede lovenja in Vse skupaj ni nič. Cibrov Jaka je dejal, da naj se * učim, 'zvijanja, ker ne znam ne grščine, ne la-j Cerkev ve in pozna svojo tinščine, ne kemije, ne fizike, dolžnost, svoj poklic v vsakem Drugi pravijo, da je tudi logi- posameznem uprašanju in to ka samo zavijanje. G. Molek;dolžnost tudi stori. Ker je av-pa meni, da bi le utegnil kaj' tohtona, ne bo sprejela zahte-znati, a noben faran mi ne da.ve, naj prokolne, ter porablja niti pol nikla za vso grščino, le 'sredstva, ki so primerna njene-faj m ostrijo v koloradskih go- mu poklicu. Ako ne stori tako, rah so mi prisodili. Se pa radi kakor kdo poljubno zahteva, vsega tega niča ne bom obesil ;V tem slučaju, da bi proklela na kak borovec. Sokrat je re- kapitalize^i, potem še dolgo kel, da je največja modrost, ne sledi iz tega, da ne vrši svo-ako kdo ve, da ničesar ne ve. je dolžnosti Ali je tudi modrost, da drugi j Tako je, in naj magari g. vejo, da kdo ničesar ne ve, ne Molek zopet reče, da se lovim. vem. Komunisti sedanjemu redu ni- Rešetar iz Clevelanda, O., izliva v Glasu Svobode bolest- so nevarni, ker je neki "great, ne srčne solze nad rimskimi ro-big" komunist v Pueblo, Colo., nvarji. Baje je malo manjkalo, father Cirila povabil v hišo. da bi bil ubožal ves slovenski Najboljši socialist je oni, ki narod v Ameriki. Oglodava vse, zna najspretneje in tudi najsi- karkoli je s to zadevo v zvezi, roveje čez farje zabavljati. Za aH tudi ni v zvezi. Kaj boš, pod dobroto komunistov bodo ve- solncem so pač razni ljudje, ki bali drugi 'cahni." Pa ja men- imajo SVOja, dasi čudna mne-da ne bo father Ciril nevaren nja. Kakšna so "ta mnenja, je pa zopet drugo uprašanje. Re-šetarjeva modrost je razvidna iz sledečega stavka: "Res, proti svetemu pismu posije našim rojakom solnce v solnčni Kali-. <4L - „ forniji tri ure pozneje kakor v od nobenega boga, se manj, New Yorku." Učeni rešetar je po njihovem prepričanju, od moral gotovo nekje v sv. pismu kakega Boga, temveč sta se najti, da šmentano pismo kaj sama sfiksala iz ' večne" pras- takega solncu prepoveduje, novi. Naravno je, da sta si sfik- šmentano solnce se pa tudi ne sala tudi pamet, ki ji ni para, briga za take šmentane pred-saj bi bila bebca ko bi ne. Me- pise, in sv. pismo ostane na ce- ni dni nQmofSi«S u,. _t. ..... sedanjemu redu ? ♦ =jt * Ako, ako. . . Peter Slabe, West Allis, Wise., kakor tudi njegov učitelj, g. Molek, Chicago; III., nista bila "sfiksana" ^_ ___i______i_ ni je dal pamef^iaš dobri, krščanski Bog. Mr. Slabe pravi, da je vrlo pomanjkljiva, ker nočem kopirati tega, kar njegov učitelj, žarkometar, piše- dilu s elevelandskim rešetar-jem vred. Kolikor ta fulminantni stavek, prav toliko je vredno tudi vse drugo — niti ficka. _