Št. 13. v
V Trstu, sabota 13. julija 1878.
Tečaj III.
„Edinost* izhaja vsako drogo in četrto sabota vsakega meseca in vel ja za Trst vse leto gl. 2 kr.— zunaj Trat« po posti vse leto ,2 ,40 , , , po!« leta . I . 20 „ četrt , , —, 70 Za oznanila, kakor tudi za „poslanice" se plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. če se tiska 1 krat
7 . . • * 2 krafc
«5 , , , » 3 krat Za veče črke po prostoru.
Posameme številke se dobiva}* po 7 kr. v tat>aknrnah v Tr*tu pri pošti, pod obokom tik Kalistrove hiše, na llelvedprn pri tf. Bertolinu, V okolici t Na Opčinali v loteriji, na 1'rosekn pri fiorjupu, v Karkoli pri g. Ani Takan in v Ha-/.ovici pri AniTuS, v Skednji pri Kr. Sanein M. Maudaleni J. Ji>in.
Naročnina in vsa pinma naj §e pošiljajo uredništvu v Trstu.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
te'
,V OiiilinMi je moč".
Vabilo na naročbo.
Z številko 12. stopil je naš list v drugo poluletje; poživljamo tedaj vse č. g. naročnike, kteri se še niso naročili, naj to hitro store. Mnogo jih je, ki niso še naročnine plačali, prosimo jih, naj zaostalo pošljejo, kajti naše podvzetje nij spekulacija, ampak narodni namen, da budimo narod iz naro d-nega spanja, ter ga krepimo za narodni duševni boj proti nasprotnikom, kteri segajo po svetinjah našega naroda. V nevgodno-stih, z velicimi troški boreči se, ne more se od nas zahtevati, poleg mnozega dela in potov, še materijalna škoda. Trst je pred-straža na Adriji, ktero moramo narodno vtrditi, da more odbiti vse napada zunanjih i notranjih sovražnikov, Ltodoljubje, podpirajte nas in mi bomo vedno v prvi vrsti možato svoja prsa narodu v zavetje postavljali. Onim, kteri so z naročnino zaostali, naredili smo modro črto na zavitek.
Oprav niitvo i uredništvo.
Lahoni in Nemčurji v Avstriji.
Mej lepimi sadnimi drevesi kmečkega vrta se človeško oko raduje, gledajoč krepka debla, ktera nosijo okusni sad. Popotnik, vtrujen, slastjo vgrizne in se okrepča z lepim sadjem, ki po tleh sem ter tija leži, saj zna, da mu nihče ne brani, knjti skrbnemu kmetu je bog blagoslovil trud in mu dobroto do ubogih povrnol z dobrim pridelkom. S kakim veseljem vsklikne siromak: Naj bog odvrne vse nezgode od dobrega gospodarja.
Drugače je pri drugem posestvu, milo se ozira starček po hladni senci, zastonj išče njegovo oko po jablani zaželjenega krep-čila, kviško mole suhe veje in tožijo stvar-niei lenobo posestnika, ker jih vpletajo strupene gosenice, ki so uže perje do čistega požrle. Odmakne se od debla, edine sence, iz zarujavele luknje se cedi voda, ker škodljivi črv v stržen vrta in počasi vničuje deblo vsled malomarnosti gospodarja in poslov.
Nemčurstvo v Avstriji, vzlasti po slovenskih deželah, v zaščitu vladnih pojčevin, kterega ogreva birokratsko solnce, razvija se ter objeda veliko državno drevo in mu zavira rast in plod. Iz močnega debla se cedi pod objedenimi vejami lahonska me-
ščoba izdajskih plakatov, revolucijonarnih spisov in psovk na dinastijo, da se človeku studi. Glohoko v stržen vrta strupeni črv, da deblu sok odteka in pohlepno čaka se sekiro lahonski drvar časa, ko bo sekire tužni glas oznanjeval raztelesenje in razpad.
Potomci se radi spominjajo pridnega gospodarja, kteri jim je skrbel za zdravo sadje s tem, da je v pusto zemljo zasadil zrna in jim potem ocepil plemenitost. Zra-stel je dragi sad, ki ga je sejal in cepil neumrljivi škof Slomšek, pridno je čistil nemčurske gosenice, branil strupene mrčese z uma svitlim mečem, goji! narodno ljubezen in bil vzor rodoljubja.
Postavil je narod spominek možu ter pred svetom pokazal hvaležnost do njega, ki mu je bil buditelj.
Ko drevesa brstje poženo, uže iz zamotane pojčevine miga ostudna golazen ter požre to, kar je pognalo.
V Mariboru so zabranili Nemci obhajati Slomšekovo slovesnost v čitalnici zgoli iz sovraštva do Slovanov ter so za vzrok navedli demonstracijo iz nedolžne veselice. Mariborski zagrizli nepravični Nemci, stopite v Trst in videli boste, kako se je tu slavila smrt laškega kralja.
To je bila državi nevarna demonstracija. Stopite v tržaško gledišče, mariborski deutschthumlerji, tu boste videli, kako burno itilijančiči in izraelski potomci kriče in ploskajo, ako pri igri le kak igralec v ru-deči obleki na zelen stol sede.
To je škodljivi črv, ki zajeda v državno deblo in mu jemlje moči in krepila.
Nemčurstvo po slovenskih deželah pa so ostudne gosenice, ktere na drugi način državno drevo zavitrajo, upapolno perje po-jedajo, da ni sence ni sadu. Pajčevina, v kterej se ta golazen po drevesih nahaja, najrajše je v zaščitil, zatoraj so tudi slovenskemu nemčurstvu naj ugodnisi kraji mesta in trgi pod zavetjem hirokratiske pajčevine, ktere ne ugonobe niti dež. §§. niti solnce prava. Kadar kmetovalec z nožem pride in začne drevo pri pogibati, da ugrabi vejo, kako kosmata zalega pleza na vse vršičke, da ne bi jih desegla roka pravice. Kak krik je v beli Ljubljani, ko narodni poslanci zoper ponemčevanje protestujejo in se ga branijo, kako se razlega po židovskih novinah jok, ko nek narodni izmeček za par nov-čičev v „Neue Presse" na Dunaj praska,
da si z reglo napase vražji renegatski želodec.
Slovanstvo je podobno kmetu, on se bliža z nožem v roci; on uže pripogibe veje v južnem delti, na vrsto pridejo tudi nemčurske gosenice. Gorje drevesu, ktero objeda taka golazen in ga vničuje strupeni črv.
Treba je Avstriji pristaviti lestvo slo-vanstva ter stopati po onih trdnih špriklj »h, kterih je največ zdravih in krepkih in to so blovani v Avstriji, da izreze lahonskega črva iz debla ter pokonča nemčurske gosenice.
Ob obalih slovanske A d rije ruje peščica naseljenih lahonov v zvezi z polašče-nimi renegati in hoče zoper vso naravno pravico slovansko zemljo za italijansko proglasiti. Po vseh primorskih mestih od Trsta do Pulja kakor {»o vseli istrskih mestih v notranjej deželi sikajo lahonski črvi svojo gnusno sokrovico, nastiljajo ulice z izdaj-skimi plakati, nabijajo na javna mesta ostudno izdujsko tiskovino,
To je zajed v zdravo državno ineso, to je rak, kterega vlada no sme gledati, ampak prijeti z razbeljenemi klešči in zro-vati ga, du zdravega mesa ne okuži. Ako vlada pripoznava to rovanje za nevarno, mora tudi ušesa odpreti in poslušati, kaj delajo Nemčurji po slovenskih deželah, kajti oni so krivi, da ljubezen do države gine, ker vedno hujskajo pod zaščitom onih vladnih organov, ki oblast zlorabijo. Kar je nemčursko gnjezdo v Ljubljani s pri pomočjo narodnih izdajic v dobi Auersbergovega mi-nisterstva zakrivilo, to je v kransko kroniko zapisano s črnim obrobkom. Si: li tako vrsi beseia Njegovega Veličanstva: Jaz hočem mir imeti mej Svojimi narodi t Ne! hujska se narod ni to žalostno nalogo spolnuje ljubljanski „Tagblatt", ter se za to delo krmi iz onega zaklada, ki se rabi za skrivne namene.
Slovenski naš narod nema vira, iz kojega bi mu dohajale denarne moči za svoje liste, te materijalne moči kapljejo iz krvavih žuljev ubogega kmeta, rokodelca in trgovca; zato raj pa obrode obilo vspeha, kterega ne bode nobena naravna moč zavirala, mej tem ko za lakoto pogino vsi oni, katere je krmil dispositionsfond.
Neče se še razvedriti, črni oblaki se še vlačijo žugajoč v podnebji, semtertje švigne blisk, daljno grmenj« naznanja ne-
■
vihto, slovanski vremenokaz vendar naznanja, da se jc začel čistiti zrak, pokončajo se škodljive gosenice in tudi do strupenega črva švigne naravni ogenj, da ga vniči.
Kakor se v brzojavnih uradih električna inoč nabira v baterijah, prav tako so avstrijski Slovani stalne baterije, i t kterib švigne blisk ter ponese široko po svetu njihovo besedo i zapoved. Lahonstvo in netn-čurstvo se b ratita pod raznimi kriinkami, zadaj eta udarce državi, večkr.it osobom pred očmi, ki imajo hranilno moč, a je rabiti ne-čejo. Polagamo na srce vladi, da bi uže vendar čas bil, sprevideti to, da Slovanstvo hrani držttvo in podpira in kadar je v nevarnosti, da jo otineva z lastno krvjo, da mu pa pri vsem tein nemčurske gosenice obirajo kali in brstje, lahonski črv pa mu srka sok in mozek narodnosti in dokler poj-de to tako dalje, dotle mora Avstrija vedno bolj pešati. Ker prav zdaj stojimo pred velikim delom, zasedenjem Bosne i Hercegovine, katerega se vsi avstrijski sovražniki tako boje, zato upamo, da se odpro oči vsem onim, ki so sicer pravični, pa zasle-peli po nevarnem potu hodili, da se vrno na pravi pot, ki drži do dejanske enakopravnosti vseh narodov. Oe se ta jako ugodni čas nape k obrne, potem bo vse zgubljeno* -----
Domači polk br. Kulm št. 17.
Zapustili bo nas 12. t. in. domači krepki fantje, kten so štiri leta bili izgledni naši gostje in dika ttžaške garnizone. Ves čas svojega bivanja v Trstu so se vedli tako izvrstno, da so jih celo najbolj zagrizli la-honi »poštovali. Odlikoval se je domači polk uže s tem, da se je tukajšnega običaja privadil in naučil laškega jezika, posebno nižji častniki. Najsijajniše plese je imel prav domači nas polk in zbrana je bila take večere gotovo vsa slovenska inteligenca. Ko vojaki so so naši fantje vedno ponosno Slovence čutili, niso zatajevali pod vojaško suknjo svoje narodnosti, to so kazale narodne barve na plesih. Kar so v Trst prišli, vedno smo se bali, da utegne priti čas, ko nas zapuste in res, na klic Veličanstva je tudi domači naš polk poklican stopiti mej južne brate v Bosno. Gotovi siuo, da se bode ves polk izgledno vedel ; ako bo potreba braniti državo in prestol, vplete si nove lavorike okoli staroslavnega praporja z sijajnimi zmagami in čini hrabrosti. To pot imate Vi posebno slaven posel, ker Vam je dana zavidljiva naloga, da ponesete oljičino vejico mej sto i bto let zatirane i gažene brate, da jim razbijete težke spone ter jih pridobite Slo-vanstvu, svetu i človeštvu.
Srečno pot! Vam doni iz tisočerih prs tržaških bratov, poljubite južno slovansko zemljo ko stopite na njo. Doslej je bila ona turška drajna in klalnica ubogej raji, odslej naj postane svobodna pokrajina, rajski slovanski vrt. Naj vam spere prva bosenska rosa muke popotovanja in vzhajajoče solnce naj posuši solze vašim roditeljem, bratom, sestram in poštenim ljubicam.
Zapustili ste vsem Tr/ačanom lep spomin prijaznosti, spominjajte se nas kakor se bodetno mi Vas; zavida \as marsikatero slovansko srce, da imate lep i časten poklic osvojiti Avstriji lepe dežele in osvoboditi trpeč bratovsk narod, ki Vam, rešiteljem, roke nasproti steguje. Z veseljem zapojte, ko tija pridete : Kranjski fantje smo mi! Bodite gotovi, da vas prav tako pri slovesu pozdravijo in se solznimi očmi za-kličejo: Srečno do razvidanja, kakor so to storili
Tržaški Slovenci.
-----
Dopisi.
V Prosku, 24. junija.
Za Prosek je bil včerajšni dan tako sijajen, da prejšnja leta še nikoli ne tako; zjutraj je bila prav slovesna procesija; zastav se je videlo nekaj narodnih, s zvonika pa je vihrala grška; bog ne daj, da bi slovenska bila, kaj bi Lukša porekal! kder magistrat ukazuje, tam ima grščina večjo veljavo od slovenščine. Ko je uiinolo dopo ludne, začelo se je ljudstvo zbirati pri g. Nabergojn, kder je bilo na dvoru vse pripravljeno za besedo, ktero je napravilo pro-seško „bralno društvo". Vsa vajaška godba domačega polka br. Kuhna, ktero je nadvojvoda AVirtemberg blagovolilo za veselico pripustil, stopila je v krog ter začela Naprej zastava Slave i druge slovenske igrati.
Občinstvo je napolnilo do dobrega ves dvor in počastilo je besedo več častnikov in en mnjor. Ob 5 uri se je začelo, domači pevci so pozdravili zbrano občinstvo z lepo melodijo. Gospa Urišarjeva je deklamovala Mojemu narodu tako izvrstno, da smo se čudili daru, s kterirn je obdarjena, Čist glas, lep jezik, prijetno i popolnem predmetu naravno izrekovanje so njena dika. Slavjanka so zapeli pevci z domačimi deklicami v zboru in to je bilo kaj posebnega, morali so ponavljati, mešaui zbor je žel gromovito pohvalo. Orc8ta je deklamoval g. Urišar, težko nalogo je izvršil prav izvrstno, saj je pa tudi izvrsten dramatik.
Igra Bob t» Kranja 6e je vršila prav dobro, saj so pa tudi moči bile, s kterimi sme „bralno društvo" ponosno biti.
G. Urišar, gg. Gorjupova sinova, gospi Urišarjeva in Cvekova, to so dramatične moči, da je gotovo malo tacih po Slovenskem, obila pohvala in burni plosk sta odmevala po dvoru, ko je zagrinjalo palo.
Proseški mešaui zbor je moral na splošno zahtevanjc še dvakrat peti Slavjanka, potem je bila tombola. Po izvršenem programu se je ljudstvo radovalo pod milim nebom, na daljnih hribih so goreli kresovi po staroslovanskem običaji in urednik našega lista je v govoru razlagal pomen kresov, ter zaključil govor, da dan danes kresovi na goreh svetijo slovanskej svobodi. Naš pesnik g. Cegnar je napil zdravico za god vrlemu hišnemu gospodarju g. I. Na-bergoju, ki je bila zoptt z veliko navduš-nostjo sprejeta, godba pa je igrala Naprej.
Naš urednik je potem nazdravil cesarju, kar občinstvo s trikratnim živio klicem burno odzdravilo in godba je cesarsko pesem zaigrala. Pevci so prepevali mej tem jako izvrstno in pozno in teško smo se ločili od veselega kraja. V vednem spominu bo kresni večer na Prošeku.
Borovnica, i. julija.-
Narodno bralno društvo je včeraj pokazalo, kaj se lahko po kmetih vse stori za narod z dobro voljo in ljubeznijo do naroda. Beseda, ktero je napravilo bralno društvo, bila je sijajna in le malo kje na kmetih se vidi enaka. Zbralo se je bilo od blizu in daleč ogromno število rodoljubov, počastili so veselico iz bele Ljubljane gospodje, iz mične Cerknice ste bile pričujoči zraven gospodov tudi dve ljubeznjivi gospodičini in celo burni Trst sta zastopala dva gospoda. Da so vrli Vrhničani tudi prišli, to je gotovo, če tudi se niso še nemčurske robide znebili v lepi Vrhniki.
Vreme je bilo ugodno, pod milim nebom se je vršila veselica pri g Koširju na zeleni trati. Spored se je dobro vršil, pozdrav g. podpredsednika je bil dober in videlo se je, da je njegov glas nže večkrat slovesno donel, vsa čast g. učitelju i« Pre-serja. Pevci, če tudi v manjšem številu, nego se ponašajo Primorci v svojih vaseh ž njimi, iznenadili so občinstvo, peli so ko slavčki, čisti glasovi so doneli ubrano, g. Meden je se svojim tenorjem tako očaral vse, da suio se čudili njegovemu glasu. Pesem, Morje Adrijamko, bila je z burnimi klici sprejeta in večina pesmi se je morala ponavljati. G. Dolinar uredn. „Edinosti" je pozdravil v imenu rojanske čitalnice in tržaških okoličanov društvo, govoril o zavedanji Slovencev, povdarjal bralna društva, gorko na srce polagal Borovničanom, naj neomahljivo stoje na braniku pravice in narodnosti, navdušeno so odmevali živijo klici. Tombola se jc vršila urno, mej petjem pa so razsvitljevali umetalni ognji borovniško okolico in čarobno so trobojnice v zraku plapolale ter si pripovedovale, da je prišla doba, ko jih obsveti enako rarja svobode, da bodo tam plapolale, kjer doslej še ni bilo nobene. Po besedi je bil ples v dvorani, na prostem pa se je narod vseh stanov družil pri čaši izvrstnega piva. Tu si videl častnika domačega polka, kako je prijazno pozdravljal spoštovanega župnika, ko sta z čašo trknila na zdravje, pri drugi mizi si zapazil višjega uradnika železnice, v veselim pogovoru s prostim kmetom; daljni gostje so občevali kakor dotna z gostoljubnimi Borovničani, s kratka, po domače je bilo vse židane volje, posebno potem, ko je g. Dolinar več zdravic napil.
Da pa Borovničani niso dolžni ostali, odzdravil je prosti kmet g. Borštnik prav dobro, tako razumljivo in jedernato je govoril, da se je bilo čuditi. Urno je ura tekla v veselej zabavi in le prekmalu je zarja kazala, da zanjo tudi Slovencem pride solnčni dan. Urno smo se pozdravili in si
▼ slovesen spomin roke podali, kajti uže od i dveh krajev je sopihal hlapon, ki nas je odnesel iz gostoljubne Borovnice: Živeli Borovničani ! živelo vaše društvo !
V Trstu, 7. julija.
Neprijetno nas je presunito razpuščen-je gimnazij v Sinji v Dalmaciji iti v Kranji na Kranjskem. Nam je vedno narodna stvar v prvi vrsti, zatoraj nam je tudi borba za vzdržbo narodnih gojilnic najbolj na srci. Gimnazije so ona mesta, kjer se naša mladina za duševni boj oborožuje in za prihodnje narodne načelnike v zvišenih mislili, blagem čutu gojeva. Ako vlada pravi, da je storila to zato, da se državni troški manjšajo, mi tega ne moremo umeti, kajti sicer bi se bile morale odpraviti take gimnazije, ktere so malo obiskovane, kakor na priliko kočevska, ali lalionsko gnezdo v Kopru, ktere poslednje gimnazije študentje rogo volijo in protiavstrijske demonstracije delajo.
Zakaj se laski živelj tako podpira in slovenski zatira ? Ali moramo Slovenci zato trpeti, ker smo zvesti? Peščica Lahov v Avstriji ima več laških gimnazij, Slovenci pa prav za prav nobene. I kako plačujejo Lahi to dobroto ? Poglejmo v Koper!
Kočevska gimnazija ima 30 dijakov kranjska pa 90, in vendar se nij prva, ampak zadnja odpravila. Kako je to ? zakaj je to? Jeli tako poČenjanje vladi, državi i ljudstvu koristno ?
Gorenjci! vaša pritožba i v srcih Primorcev odmeva, delajte po postavnem potu in potrudite se s prošnjo do cesarja, navedite tehtne vzroke in veliko zgubo za vaše sinove, ako se gimnazija v Kranji odpravi. Agitirajte, izobraženi možaki, po vsej deželi, pokažite s podpisi, da se vam krivica godi in da se vam omika vaših sinov spodkopava. Stopite v deputaciji pred prestol Veličanstva in potožite se zarad krivice, ki se vam godi. Trud gotovo ne bode bre« vspeha.
Naši bratje, vrli Dalmatinci, gotovo se potrudijo, da se gimnazija v Sinji ohrani.
--BMIK---
Kritični politični pregled.
munija postane samostojna, dobi Dobručo, odda pa Rusiji tisti del Besarabije, kateri je zgubila leta 1856. Serbija dobi tiste kraje na jugu, v katerih stanujejo Serbi; Orna-gora se raztegne skoro na vse kraje, dobi Nikšič, Pod^orico i Bar.
Bolgarija se je razdelila na dvoje; vsak del dobi lastnega krščanskega kneza; prvi del sega od Donave do Balkana s Zofijo vred, drugi del se bode imenoval Rume lija, a nikder ne sega do morja; tega Angleži niso pustili, da ne bi jim Bolgari trgovine iz rok izvili. Grška se poveča le malo proti Solunu; ona pri kongresu nij našla dosti sočutja in prav je to, saj tudi nič ni storila za osvobojenje turških kristijanov.
Zdaj se Grci strašno jeze, naj bi raji se kesali i pomislili, da je plačilo tako, ka-koršo je bilo delo.
V Aziji dobi Kusija polovico turške Armenije, Kars i Batum, Angleška pa otok Cipros.
Avstriji je dal kongres nalogo, naj zasede Bosno i Hercegovino ter uvede v teh deželah civilno in vojaško upravo, zato so nasi vojaci uže na potu i gotovo te dni prestopijo na raznih krajih meje. Mi upamo, da se to zgodi brez velicih bojev i da zasedeni deželi ostanete naši, ker po tem, kar se je godilo v njih, ne morete se več Turkom nazaj dati.
Utegne pa to zasedenje povzročiti hude viharje, kajti sovražnik nikdar ne spi in vzvlasti sosedu onstran Adrije nič nij upati.
Turek je tedaj zgubil večji del evropskih dežel i le nevošljivost i nezaupanje sta kriva, da mu kongres nij vzel vsega evropskega posestva; zarad tega diplomatičnega greha bo v nekoliko letih zopet tekla nedolžna kri, ker Turek ostane Turek, sovražin svobodi in omiki, v Evropi nemogoč.
------—cfigKSEJ,-----
Poročilo
političnega društva „Edinostobravnav v XVIII. občnem zboru v škednji 5. maja 1878.
(Dalje).
G. Nabergoj odda predse dništvo g. Dolencu, govori o tej zadevi in mu je oboje prav, vendar pravi, da, ko bodo Primorci društveni udje, mora biti tudi vsem enaka pravica, on pravi, da ne stavi sicer nobenega predloga, podpira vsacega. Kar je pa g. Purič omenil, da se je bati, da ne bi kateri okraj sebično volil, zato treba ozir na vse jemati.
G. Dolinar: Mnogo smo uže razpravljali o tem, mislim, da je prav spreten predlog g. Dolenca, kteri edini je pravilen in primeren društvu, saj odbor gotovo ne sprejme nobenega v društvo, kteri ni dober Avstrijec, Lahoni nema j o vstopa pri nas, in naši narodnjaki ne bodo nikdar iskali posebnosti, toraj nam je zagotovljena dobra volitev, saj gre za narod, a ne za druge namere, Še enkrat priporočam, naj se sprejme ta predlog.
G. Dolenec, ko poročevalec, predlaga konec debate iu ima zadnjo besedo. Pojas-
ne vse razloge, vseč so mu razua menjen-ja in razlogi. Da se prvosednik voli v občnem zboru, to je častno in koristno. Temeljit je nasvet g. Dolinarja, naj bo društveno središče in letni redni občni zbor v Trstu, ker to pripomore Še bolj, da mora predsednik stanovati v Trstu ali v okolici, pa tudi polovica odbornikov.
G. Nabergoj : Ker je konec debate, in ker je bilo rečeno, da se 7. tako pre-drugaci, da mora biti redni občni zbor v Trstu, ter predsednik in polovica odbornikov mora stanovati v Trstu ali v okolici, moram ta predlog, kakor tudi onega gg. Puriča in Sancina na glasovanje dati.
Gg. Purič in Sancin se vjemata s predlogom g. Dolenca in vzameta svoje predloga nazaj.
Pri glasovanji je bil predlog g. Dolenca soglasno sprejet.
IV. točka posamezni nasveti in predlogi gg. udov.
G. Sancin : Nisem se namenil staviti predloga, ali opozarjam si. zbor na stvar v glavni mesnici, ktera je zaradi vžitnine ali daca važna, ne le okoličanom, temuč tudi meščanom; potein prebere pismeno memorijo.
G. NadliŠek, podpira g. Sancinovo izjavo, ter izreče, da bi se izročilo to odboru, kteri bi stvar v pretres vzel in povabil g. Sancina k temu delu. (Dalje prihodnjič).
----•fiaKgi----
Domače stvari.
*	Konfiscirana je bila zadnja „Edinost" zaradi članka Ubostvo državi nevarnost. čestiti naročniki, kteri niso lista prijeli, naj nam tega ne jemljo v zlo; mi živimo v do-bi, iz katere se rodi boljša prihodnjost, zato pa je ta doba tako težka in tiskovna svoboda, posebno Slovencem, pajčevina. Da bi mi iz dispozicijonsfbnda, kakor nemški li*ti, zobali, ne bili bi uaši listi v denarnih zadregah in lahko bi 8<> kmetovalcem brezplačno pošiljali, tako pa vzdržujemo liste z velikimi žrtvami, boreč se za narodno svobodo.
*	Rojanska čitalnica bo obhajala slovesno jutri svojo desetletnico. Ker je to važen dogodek /a tržaško okolico, nadejati se je obilo gostov od blizu in daleč. Naša želja je, da bi vrla rojanska čitalnica še drugo i tretjo desetletnico v svobodnejši dobi praznovala.
Sporedje:
1. Prvoseduikov govor. — 2. Narodni venec, zbor. — 3. Deklamacija: Orjaška igrača. — 4. Nočni stražar, zbor. — 5. Zgub-Ijeni »t«, deklamacija. — 6. Banovci, zbor. — 6. Zakonske nadloge, igra. — 8. Jadransko morje, zbor. — 9. Društvena zabava pod milim nebom, umeta'iii ognji, govori raznih gospodov, godba.
Sodelovali bodo barkovljanski pevci pod vodstvom pevovodja gosp. S. Bartlja.
Vstopnina za ude —, za neude 40 kr. Začetek ob 6 uri, bodi si jasno ali oblačno.
4,1 Statistika. Meseca maja je bilo rojenih v Trstu 205 moških, 174 ženskih. Za-
Naše ministerstvo se je odpovedalo, cesar vendar doslej še odpovedi nij sprejel, da jo vendar kmalu sprejme, kaže to, ktr na mestu ministra Laserja, ki je bil duša ministerstva ter je šel v pokoj, nij bil imenovan drug minister. Ce znamenja na lažejo, dobomo s zasedenjem Bosne i Hercegovine novo ministerstvo i, Bog hoti, tudi novo politiko.
Pred 24. leti je rekel ruski car Nikolaj angleškemu poslancu: „Turek je bolen mož*. Dve leti pozneje pa so ga državni možje v pariškem kongresu izrekli za zdravega. Kako hitro se časi i misli mene! Danes uže državniki v berolinskem kongresu dele dedšino bolnega moža i pričajo s tem, kako resnične so bile besede cara Nikolaja. Po tej delitvi obogate razne države. Ku-
kotlov je bilo sklemnih 55, vsi verski. Umrlo je 155 moških in 122 ženskih. Največ jih je umrlo 15 in najmanj 2 na dan. Pobilo se je 1542 volov, 192 krav, 1824 telet, 21 skopeev, 6683 jančkov in 4 konji.
9 Velikodušni dar. G. Josip Godina V. c. k. finančni komisar v pokoju je lansko leto na lastne troške dal popraviti staro cerkev in sezidati novi zvonik v Vrde-li, zdaj pa je zopet podaril državno obligacijo 100 gld. za nov oltar, kteri se dela. Vsi fa ran i izrekajo blagemu daritelju iskreno hvalo, s ktero se tudi mi popolnoma strinjamo in želimo, da bi ga mnogi posnemali.
Razpuščeno je v Piranu društvo „Casino", ker je prestopilo svoja pravila. To je prav, ker skoro ves Piran je lahons-ko gnezdo, iz katerega vedno čez morje škile, čas je, da je začela vlada ostro postopati proti rogoviležem.
Crna maša obletnica po mehikan-skein cesarju Maksimilijanu je bila minoli teden pri sv. Juštu. Znano je, da je bil Maksimilijan velik dobrotnik Trstu, pa k maši ni noben drug prišel razen povabljenih okoli 8 višjih gospodov. Dalmatinec, naš rodoljub g. T. Tirabosehi, bivši častnik mornarski v Mehiki, spomnil se je svojega umrlega cesarja in prišel k maši, onih Trža-čanov pa, ki so toliko dobrot vžili, ni bilo nobenega, da je cerkev prazna bila. Lepa hvaležnost! da bi bil kak italijanski „vice-frajter* umrl, bili bi se naši italijančiči i Mojzesi gnetili.
Traiirvvaj, konjska železnica po Trstu je gotovo jako hvaležno započetje. Kakor letna bilanca kaže, prepeljala je 2 milijona 213 tisoč 920 odraslih ljudi, v denarnico je prišlo 130 tisoč 249 gld. Stroškov je imela 39 tisoč 249 gld., čistega dobička 36 tisoč 778 gld. Ako se pomisli, da se le 6 in 10 si, plača za vožnjo, vidi se, kako je v Tratu živahno.
Utonil je nek slikar v novi luk i, privezal si je kamen za noge ter skočil v morje.
Ustrelil se je nek mož trikrat ali ne do mrtvega, odpeljali so ga v bolnico. Drug mlad gospod se je ustrelil do mrtvega. Tretji se je ustrelil nek poštni uradnik dvakrat z revolverjem v glavo, pa se je slabo zadel. Ko ga je straža v bolnico spravljala, izdrl je sabljo in se hotel zabosti in tako usmrtiti, pa zabranili so mu in ga odpeljali v kočiji. Trst bo kmalu v samoumo-rih prvi v Avstriji.
a Fant se je zgubil na ta način, da je šel na Llojdov parnik v Pulji, pa pozabil otiti, predno je ta odplul. Kakor navadno otroci, ogledaval je razne stvari in ni zapazil, da ladija pluje. Ubogi roditelji so gotovo v skrbi doma.
Tatvine so tako pogostoma, da bi lahko domačo kroniko samo s temi napolnili.
:> Tatico uhanov, ktera je malim dekletom iz ušes kradla ušesnice uže mnogo časo, ugrabila je policija.
Razne stvari.
4 Španjftka mlada kraljica Mercedes je umrla, bila je še le nekoliko mesecev poročena.
* Rusija ima posadke na Balkanu od sv. Štefana pa do Bukurešta 288 tisoč vojakov. Zgubila je doslej 321 tieoč mož, mej temi 2700 častnikov; toliko hrabrih vojakov je dalo živenje za osvobojenje Slovanov, in še sovragi Slovanstva grde narod naš! Časi se spreminjajo, to naj pomislijo nemškutarji in lahoni.
Poziv
na naročevanje slavjanskega almanaha.
Kojaci! Pričetkom leta 1879 izdado slavjanski študentje dunajskih visokih Šol almanah. V njem se bodo nahajali sestavki v vseh slavjanskih jezicih, zedinjujoč plode leposlovja in vede — izvore navdušenega mladeniškega duha, goječega ne samo ideale najčistejšega slavjanskega domoljubja, nego tudi hrepenečega po resni vedi. Visoka za-dača almanahu je : gojiti literarno vzajemnost slavjanskoj pospeševati poznavanje jezikov, slovstev, zgodovine in običajev raznih slavjanskih plemen. Politika je strogo izključena.
Slavjanski almanah naj bi bil prvi plod slavjanske vzajemnosti mej dunajskimi slav-janskimi vseučiliščniki, katera si je navzlic neugodnim razmeram opomogla ter postala krepkejša, nego bi se bil kdo nadejal.
Temu dokaz naj bi bil slavjanski almanah ! Mlado drevesce naj bi rodilo sto-teren sad, kateri naj bi poizšel iz središča Avstrije v vse slavjanske pokrajine.
Velika je zares ta zadača, A iz malega rase veliko ! Sloga jači! kar v eno leto nij rodilo, to je nastalo v desetih letih; katne doseže posameznik, to je možno stotini.
Zato se iz središča Avstrije slavjanski vseučiliščniki obračamo na domoljube v krasnej svojej domovini, da nam pomorete pri našem delovanji. Da lepo podjetje ne pogine, treba nam pomoči: duševne in še več gmotne podpore. V vse slavjanske pokrajine šel je ta poziv. Podpisanima članoma redakcije dan je bil nalog, da pokličeta na pomoč slovenske rodoljube.
U deležite ee torej, dragi rojaci, v kolikor mogoče obilnem številu, naročevanja na almanah slavjanskih študentov na Dunaji!
Najuljudneje prosimo osobito Vas, peresa vešče slovenske ume, da ste nam krepka podpora se svojimi umotvori.
Zedinite se z nami i Vi, vrli sobratje iz akademičnega društva „Triglava44 v Gra4-ci, in pomagajte, do dovedemo to podjetje do častnega uspeha, ki bode na slavo nam vsem.
In Vi, vrli dijaci srednjih šol po Slovenskem, delujte, da pridobi dobra stvar mnogo podpornikov!
Vodstvo almanaha je v veščih rokah; doneske pak so nam obljubili najnadarje-nejši mladi pisatelji različnih slavjanskih plemen.
Naročnina znaša 1 gld. 20 kr., prodajal pak se bode po 1 gld. 60 kr.
Spisi in naročnina naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Gospod Todor Ste-fanovič vitez Vilovski, Wien, VII. Burg-gasse Nr. 24, in sicer spisi najpozneje do konca novembra t. 1.
Na Dunaji 19. junija 1878.
Za redakcijski odbor :
Radoslav Pukl.
Todor Štefanov ić vitez Vilovski.
Dav. llostnik.
Pozor vincarji!
Kedor trto žveplja pridno, Vina bo imel obilno.
Podpisani se je letos z najboljšim rimskim žveplom preskrbel, siciljanskega nemam. Prodaja se v vrečah po 50 kil. in tudi na drobno po primerno nizki ceni. Okoličani in Kra-ševci, sezite po njem, doboste ga v Bazovici pri poštarju
Urbančiču.
Naznanilo preseljitve.
Vljudno naznanjamo P. T. občinstvu, da se je prenesla naša zaloga
galanterijskega blaga
v isto ulico sv. Nikola pri tleh v novo šolsko poslopje.
Adami in Frennez.
Lastnik, i/datelj in odgovorni urednik: Ivan Dollnar.
Tisk avstrijskega Lloyda.