Dopisi. Od sv. Vida blizo Ptuja. (Ponovljeaje podružae cerkve.) Ob izlivu Dravinje v Dravo unkraj farne vasi sv. Vida se povzdiguje sloveči baložki vinski Itrib, po imeau Draviajski vrh. na katerem je prijazai izgled aa veliko ptujsko polje in v slov. gorice. Ob vzaožju tega briba ato.ji stara cerkev sv. Janeza krstnika, katera ae že v začetku 15. stoletja imenuje. Kakor grad pTram", kateri je avoje dai atal aa Draviajskem vrhu aa tako imenovaaem ..Gradišu", postavili so tudi to cerkev mogočai gospodje Ptujaki. Takrat je te kraje obsegala Hočka nadžupaija, od katere ao dubovaiki semkaj k sv. Jaažu. ob aedeljah ia prazaikih dobajali božjo alužbo opravljat. Pozneje ao bili pri av. Janžu vikarji Hočke nadžupaije aamešceni; tako je bila že v 15. stoletju pri sv. Jaažu duhovaija z vikarjem. Ker pa je ta cerkev za narasle kriatijaae premala postala ia ker je nji vsled pogozdaib usadin pretila vedaa nevaraost, dal je takratai^ oblaataik ,,Tramskega" grada Ulrik grof Šauaberški okoli 1. 1445 unkraj Draviaje sezidati drugo cerkev, ki je bila v čast sv. Vidu posvečeaa, cerkev sv. Jaaža pa je postala podružaica aove župnijske cerkve av. Vida, kar je ae daadaaes. Iz teb zgodoviaskib. črtic*) je razvidao, da je cerkev av. Jaaža eaa aajatarejših cerkric v arednjib Halozab. Ker so bili altarji tudi že zlo oatarjeni, so tukajšaji dobrotaiki aavzeli bvalevredno pobožao skrb, da je cela cerkev v minuli jeaeai znotraj ia zuaaj dobila avojo ponovIjenje. **) Vse tri altarje (Jaaez krstaik. sv. Vrbaa ia sv. Leaart) v vseh leseaih delib dobro popravljene je gospod Juri Čuček, malarski mojster ia pozlačevalec iz Maribora posebao lepo premalal in pozlatil. Tu tako vidimo sedaj celo cerkev jako ugodao poaovljeao ia okusao okiačano. Vaa čast ia hvala gre g. zlatarju Cueeku za njegovo lepo delo, vaem blagim dobrotaikom in dobrotaicam pa za njihovo požrtvovalao milodaraost, akozi katero je bilo mogoče, da se je to že dolgo zaželjeao poaovljenje uresaičilo. Bog daj, da bi se eaaka milodaraost tudi za poaovljenje farae cerkve pokazala. Na 27. daa dec. m. 1. na Janževo so milostljivi gosp prošt Modriajak iz Ptuja (aaš preč. g. dekaa Šuta iz Zavrča aiso mogli priti zaradi daljaega pota ia snežaega vrernena) poaovljeae altarje slovesao blagoslovili. Hog plati mil. g. proštu, da so se ta dan k rtam potrudili! Po blagoalovljeaju so imeli preč. g. kvardijan Ptujskega samostaaa o. Benko Hrtiš sloveaao raešo, pri kateri ata domača gospoda duhovaika stregla. Ker pa se je to blagoalovljeaje ravao aa daa sv. Jaaeza evaagelista vršilo. na kateri daa ae je v farai cerkvi viao blagoslovilo, ne morem tega poročila drugače skleaiti,v kakor da opozorim župljaae aa lepi pomea Seatjanževega viaa, katero je podoba svete ljubezai; aaj bi namreč vse Šentvidake župljaae, Haložaae ia poljaace, akoravao od Draviaje ločeae, veadar vez svete ljubezai med seboj vedao edinila! Draviajski. Iz Rogačkega okraja. (Nasvet.) Ko strivaiški gospod kaplan ao rni povedali. kako pogosto hodijo Ijudje k njim za bukvice proait. *) Povzeto iz krajevne zgodovine župnije sv. Vida, spisal «. M. Siekovec. **) Pri zunanjem ponovljenju smo našli pod velikimi cerkvenhni vr.iti starl rimski kainen, najbrž iz tretjega stoletja. Dolg je 1 m., širok 50 cm., debel 21 cm. Na zgornji strani sta d.va leva. na aredi neko obličje, ua obeh straneh obličja pa dva ptiča, Tako veaelje do braaja imajo pač povsod. poaebao še aa zimo. Tej želji bi se dalo tudi povsod vstreei, če le hočejo ljudje sami. Letoa ia za naprej bi bila to za ajih lepa božičaica, da bi se je veaelili celo zimo. Priporočalo bi se jim aaj, da se naroeajo aa Mohorske bukvice. Naša Rogačka debaatija že šteje hvala Bogu, veliko družbeaikov pri Hoboraki družbi, poaebao v Križevski aadžupniji; ali v nekaterih žapaijah je pa še celiaa malo razoraaa, tako postavim pri sv. Florijaau, v Stoprcab, tudi v Kostrivaici ia najmanj pa pri sv. Roku. Kako lepo ia koristao nalogo bi pač prevzeli tisti, ki bi se dali vpisati v Mohorsko družbo ia bi še druge aaročaike za njo pridobivali. Tako le n. pr. bi se mladeači ia deklice, če ae vaak posebej, lehko vkup aaročevalL Eao leto bi za božičaico odtrgali 1 gld. in drugo bi se ajim ta deaar obilno povrail. Da jira prerokujem dobro, mi bojo pritrdili vsi, ki ao že vpisaai. Koliko je že vreden ,,Koledarček" ae samo zavoljo koledarja. ampak bolj še mikajo mičae pripovesti. poine naukov, resaih ia veselih prigodeb, vzete iz domačega, kmetskega življenja, pisane. da jib vsak kmet lebko bere. Kolikrat jib bo rad fant ali dekle v aedeljo vzelo v roke ter ae bota šla pohajkovat po veai ali po krčmi. S tem ae bo pa prihraailo veliko deaarja ia še kaj boljšega. Drugim bukvicam se pravi: ,,Večernice". Le naj se pogleda, če ne pograbi vsak naročaik najprej Večeraic. Polae so zopet krajšib ia doltrib povesti, kratkofasaih ia resnih, da se moramo jokati in smejati, vse polao aaukov, kako naj akrbijo gospodarji ia goapodiaje za gospodaratvo, za otroke, da krščanaki živijo, pridao delajo itd. Pripovedujejo se tudi dogodki posvetu: tudi kako nevarae so nekatere rastliae ali živali, kako je takim aevaraostim ujiti in tako aaprej. Tretja kajiga je pa že sama 1 gld. vredaa. Nauk za naukom tako po domače povedaao, da moraš kajigo do kraja brati. Kdo pa ne bere tudi rad življeaje sv. Jožefa ia Marije ia kakega misijouarja, pa tudi cerkvene zgodoviae? Take bukvice ao 8e dale uaročaikom laai, eaake se bojo, kakor ae bere v koledarčki nad 88 strani, razpošiljale tudi letos Da se kratkočasi, podučuje v verakib resaicah. da se uči umao gospodariti, da se mladiaa zadržuje od uevarnoati, da se apozaavajo nevaraosti ia pripomočki proti nevarnostim, da se aledajič vadi v lepi gladki sloveaščiai brati, za to vse mislim. bo pač vaak rad daroval 1 fl.  Zatoraj aa delo vrla Rogačka dekaaija, za aialo  plačilo vcliko koristi. Od Kapele pri Radencih. (Veselje ) Želja Kapelčaaov, da jim je moči iz dna srca pozdraviti  novega župaika. se jiai je že spolaila. Da ao nam došli, visokočastiti gospod Martia Meško s svojitn že dolgo zaželeaim prihodom vzbudili veselje ia radoat, ter ai že takrat pridobili lju- bezea navzočib. faraaov, to mora vsak sam sebi prizaati. Mialim, da aam to dovolj svedoČi, da vest, ki se je brž po imeaovaaji župBikom Kapelskim med ljudmi razširila, aamreč, da dobimo prijazBega ia blagega gospoda, ni bila prazna in ker ao si tega bili faraai svesti, so ctobro aam došlega gospoda župaika s tem večjim veaeljem sprejeli. Za ta namen so postavili vrli občaai Radeaaki tik kapelice Device Marije kraaen slavolok z aapiaom: ,,Dobro došli! mili nam župaik, visokočastiti gospod Martia Meško! Bog vas ohraai v zdravju ia sreči maogo let!" Pri pribodu gospoda župaika so pokali možaarji, avirala je godba ter je v velikem številu zbrano Ijudstvo z aavdušeaostjo klicalo živio! Najprvo pozdravi g. župaika belo oblečeaa deklica Fraačika Novakova ter jira poda krasea šopek. V imeau faraaov pozdravi jih g. Franc Vaupotič s kratkimi beaedami. Od kapelice Radeaake so spremljali g. župnika vai zbraai, veliko duhovaikov ia godci, peljajoči se s štirimi koaji aa lepo okiačaaem vozu. Množica ljudi je z veaeljem korakala za pomikajočimi se vozovi. Bilo je videti, kakor da bi se pomikala proceaija od kapelice proti cerkvi Kapelski, katera že dolgo ni imela toliko krasu na sebi, kakor daaes. Vbodi v cerkev ao bili okiačani s smrečjem ia z veaci, v zvoaiku so plapolale zastave ter ozaanjale radoat Kapelakib faranov tudi aosedaiui prebivalcem. Pripeljavši se do drugega slavoloka, ki je bil postavljen v Paričjaku zravea križa, se je zaališalo od cerkve pokanje možnarjev in ,,klenkanje" zvoaov, kar je pri cerkvi zbraai maožici naznaailo, da se jim bodo kmalu v arcu ureaaičile beaede, ki ao bile aapiaaae aa tretjem siavoloku blizo šole, namreč besede: ,,PozdravIjea bodi, ki pride v imeau Goapodovem!" Goapod provizor Žnidarič so res v tem imenu pred durmi farovža pozdravili g. župuika ter jih peljali po pozdravu faranov od straai aovega g. župaika v farovž, kjer ao jim predatavili zbraae predstojaike vaeb občin Kapelake iare. Napis, ki je bil aad durmi farovžkimi, aamreč: ,,Presrčai pozdrav hvaležnib. ovčic avojemu pastirju", se aicer ai glasno odmeval, pa gotovo je v dvthu vsaka oveica pošiljala priarčea pozdrav bodočemu pastirju. Po kratkem zadržku v farovžu so ae podali g. župnik v cerkev. kjer so z nami molili ter nam podelili blagoalov. Zbrani ao se razšli gojčč v arcu iskreno željo, da bi aam bili došli g. župnik dober goapod in nadejajoč ae, da se bode ta želja ureaničila, je vsak zadovoljao stopal proti domu. Zvečer, ko je ,,Zdravo Marijo" v klenk zazvoailo, so aa čaat g. župaiku pri cerkvi pokali možaarji, avirala godba ia ae svetilo z lampijoai. Mialim, da trud za priredbo aloveaaega aprejema ni bil zaatoaj, ker ae je gotovo poplačal z veaeljem, katero ae je s tem goapodu župaiku pripravilo. Mislim tudi, da bode vaak faraa tiatih miali, katere izraža Božidar Flegerič v čeatitki, katero je seatavil velečaataemu gosp. Davoriau Mešku. aavlašč za to priliko. V — c. Le-ta dopia ae aam je aekaj zakaaail, vendar upamo, da še pride dotičnim bralcem dobro. Ured.