1 DOmOUUBOVA PRILOGA posvečena izobrazbi : in našim društvom : Stev. 10. V Ljubljani, dne 17. okiobra 1912. Od eecaja do lecaja. (Prosto i>o Svon Iledinu.) Uvd prestavljnvčev. Slavni švedski raziskovalec do tedaj šc malo znanih azijskih pokrajin, Sven 1 ledin, je praznoval petindvajset-letnico, odkar jo prvič nameril korake v svet. Premišljeval jc, kako bi praznoval ta jubilej. Nič pravega mu ni hotelo priti na misel. Da bi povabil sorodnike in prijatelje in napravil veliko veselico? Nc. Pri veselicah in pojedinah sc govore same prazne reči, škoda časa, in vina ni nikdar jemal na nobeno popotovanje seboj. Vendar je dolgočasno slavijo, če jc človek sam. Ali ni na lisoče fantov in deklet, ki bi radi delali družbo? Te je sklenil j)o-iskati iu skupno z njimi še enkrat v mislih prepotovati kraje, ki jih je videl v svoji mladosti. Ža te je napisal ta polopis. In takih je tudi med Slovenci zelo mnogo, ki radi v mislih potujejo po svetu, tem je namenjena ta prestava. štirinajst let je S. Iledin preživel odtakrat v tujini, enajst doma. Nepretrgoma ni mogel ostati v tujini. On, ki jc s tako ljubeznijo preiskoval tuja ljudstva, ki jc imel ljubeče oko za zemljo, rastlinstvo in živalstvo tujih dežel, ki ni prezrl tudi najneznatnejših stvari pri divjakih, jc vendar ohranil domovini zvestobo in tisto globoko ljubezen, ki jo najdemo samo pri severnih narodih. Slovenci smo narod popotnikov. Slovenca najdeš povsod, kamor prideš. Toda kako slepo navadno naši ljudje popotujejo po svetu. Naš človek, ki je bil v Nemčiji ali v Ameriki, dostikrat ne ve skoro nič povedati o tujih krajih in ljudeh. In ravno narobe kot slavni Šved naši ljudje, ki so videli tujino, dostikrat ne vzljubijo domovine še bolj, ampak se je dostikrat začno sramovati. Z nekakim prezira-njem gledajo na vse, kar je domačega. ; Posnemajmo Svon Iledina; Švedska, l njegova domovina, je sicer velika, i toda mrzla in revna, vendar mu jc nad vse bogastvo in razkošje tujih krajev. 1. Črez Vzhodno morje. Če se vsedemo zvečer v Stokholmu v železnični spalni voz, prehitimo v dvanajst urah celi južni del švedsko in dospemo drugo jutro v mesto Trel-leborg, mimo katerega se valijo, od solnca razsvetljeni valovi proti Vzhodnemu morju. Tu bo železnice konec, si misli človek in se čudi, da ne pride sprevodnik in nc odpre vrat in potnikov 110 izpusti. Ali bo šel vlak kar črez morje. Zares. Isti vozovi, ki so nas odpeljali včeraj zvečer iz Stokholma, nas peljejo varno črez Vzhodno morje, ni nam treba ]>rej izstopiti kot šole v Bcrolinu. Oni del vlaka, ki je namenjen v Nemčijo, potisnejo namreč na močno ladjo, ki jc pritrjena z železnimi kremplji v trelleborškem pristanu. Tir drži s švedskih tal na ladjo, in ko so vozovi enkrat na ladji, jih pritrdijo z verigami in klini. Če sloni popotnik v polspanju na blazinasti klopi svojega oddelka, ga vzdramijo številni signali in rožljanje in ropotanjc železja; naenkrat postane popolnoma temno v vozu. Ko se izpre-meni enoglasno, dolgočasno drdranjo koles v mehko, brczsliSno zibanje, spozna, da jc na Vzhodnem morju. Ladja jc mogočna, prostorna, sto-trinajst metrov dolga, povsod bliščeče bela, šc čisto nova, s prekrasnim šeta-liščem na vrhu. Preskrbljena je z razkošnimi dvoranami kot najimenitnejši bolel, v obcdnici so mize pogrnjene in Švedi in Nemci se vsedejo skupno k za j ut reku. Kavarna, soba za kadilce, čitalnica, vse sc dobi, še cclo mala knjigotržnica, ki v njej prodaja mlad fant razne potopise, romane in švedske in nemške časopise. Ladja priplava iz pristana in sc vsako minuto bolj oddaljuje od švedske domovine. Vedno manjše se vidijo hiše, vedno ožja obala na obzorju; in kmalu sc vidi samo sinja obala Vzhodnega morja, ki je tako bogata domovinskih spominov, ki je bila priča toliko čudovitih činov in junaštev. Tu spe na dnu morja med čermi in razvalinami Wikingi in clrugi junaki, ki so sc vojskovali za domovino. Danes vlada mir na Vzhodnem morju; Švedi in Danci, Rusi in Nemci izlepa poravnajo svoje spore. Jesenski viharji pa še vedno drve modrosivo plimo proti obrežju, kakor v starih časih, in v jasnih poletnih dneh sc še vedno svetijo modri valovi, kot da jih je solnce posrebrilo. Štiri ure jc trajala vožnja, kar prehitro so minule, komaj so sc oči dobro navadile na razgled po širnem morju, pa se pokaže na desni strani spredaj suha zemlja, otok Rujana, največji nemški otok, njegove bele skale iz krede štrle navpik iz morja kot peneči valovi, ki so okamcncli. V elegantnem loku sc zasuče ladja proti celini, in v pristanišču Sassnitz potisnejo vlak zojict na nemški tir. Popotniki sc posedejo po vozovih in v malo minutah potegne nemški stroj vlak čez Rujano. Enoglasno drgnenje železa ob železo se začne vnovič, za nami ostane obrežje in ladja. Nizko kot jajčni štrukelj leži Rujana nad Vzhodnim morjem. Zemlja spominja na švedsko; poleg obširnih bukovih gozdov rasejo jelke, smreke in borovci, in srne in zajci letajo okrog in se prav nič ne boje vlaka in ropota. Zopet druga ladja nas prepelje čez ožino, ki loči Rujano od celine. Skozi okno sc vidijo stolpi in hiše, tesno ena pri drugi, mesto Stralsund. Vsaka ped te zemlje je bila včasih švedska! Tu je izkrcal Gustav Adolf svojo vojsko, tu je preživel Karol XII. leto junaštva. Ko so dvigujeta oba nedodelana stolpa cerkve sv. Nikolaja nad Stralsund, sc zbudi v našem spominu ona temina novemberska noč, v kateri sta pridirjala pred mestna Qi vrata dva jezdeca, Karel XII. in Dii-ring, zadnji od številne čete, ki jc spremljala nekoč švedskega kralja na konjih ob poletu na Turško, zadnji, ki je imel toliko moči, da je mogel slediti pri divji ježi skozi Evropo. Po dolgih letih divjih dogodljajev sc je vrnil Karol XII. nazaj v svojo državo, in v Stralsundu bi ga kmalu nc bili pustili skozi mestna vrata, ker ga ni nihče več spoznal. Kakor bi ga človek videl še danes, ko jaha po mestu, ogorel, žilav in raven kot sveča, »v sreči in nesreči enak«. V mraku hiti vlak skozi Pomorjan-sko, in še predno doseže Braniborsko, zavije jesenski večer severnonemško nižino v temo. Plitva in enolična je pokrajina, komaj kak griček se dviguje nad ravnino, ln vendar je ta okolica za tujca iz Švedske zanimiva. Zamisli sc v čase, ko so vozovi švedskih kano-nov brozgah blato po teli cestah; misli na junaške čine hrabrih mož, na raz-getaije bojnih konj, na zmago in slavni mir in na zaplenjene zastave doma. Pa še starejše spomine bo dobil pazljivi opazovalec na scveronemški nižini. Takoimenovane eratične skale iz švedskega granita leže raztresene po ravnini. Kot mejniki pričajo, da je bil nekoč razširjen tod skandinavski led. Ledeno dobo imenujemo tisti čas, ko je še led pokrival celo severno Evropo. Nihče ne ve. zakaj je oklenil led celo Skandinavijo in se razlil kot. velelok po Vzhodnem morju. In nihče ne ve, zakaj je postalo podnebje pozneje zopet topleje in prisililo led, da se je stajal. Da se je pa to nekoč zgodilo, se ve, in ravno tako sc ve, da so te skale mogle priplavati sem samo na hrbtu mogočnega ledenika. To so namreč skale take vrste, kot se dobe samo v Skandinaviji; led jih je iztrgal iz skalovja in jih je potiskal počasi naprej proti jugu. Sedaj leže tu kot priče velike preteklosti matere zemlje in moje švedske domovine. Kmalu me ne spominja nič več na domovino, razun kratki napisi »Rdk-ning forbjuden!« in »Nodbrems« (Kaditi je prepovedano in zvonec v sili), ki so pritrjeni na stenah švedskih vozov. Zunaj se prične svetlikanje in bliskanje, električne luči, svetilke in razsvetljena okna. Vidi se, da smo na robu silnega mesta, enega največjih na svetu in tretjega v Evropi. 2. Glavno mesto Nemčije. Če razgrnemo pred sabo zemljevid evropskih železnic, vidimo zmedeno mrežo črnih črt, ki pomenjajo želez-nične proge. Na vozlih leže mesta. V severni Nemčiji postaja ta mreža vedno gostejša, v njeni sredi čepi mogočen pajek. Ta pajek jc mesto Berolin. Kajti kakor vjame pajek svoj plen v umetno spleteno mrežo, tako potegne Berolin po železnicah nase nc samo^iz Nemčije, ampak iz cclc Evrope življenje in promet. Če bi se mogli dvigniti nekoliko milj nad zemljo in bi imeli tako dobre 10« oči, da bi videli vsa obrežja in vse meje evropskih dežel in tanke črte železnic z malimi, semintja tekajočimi živalicami, bi bila cela podoba podobna mrgolečemu mravljišču, in za vsako mravljo bi sc dvigal oblaček dima. V Skandinaviji in Rusiji bi bilo premikanje manj živo, v srednji Evropi bi pa kar migalo mravelj. Poleti in pozimi, ponoči in podnevu se ne bi zmanjšala naglica, in ponoči bi videli z višine nešteto žarečih črvov, tekajočih semintja. Če bi prišli iz drugega sveta in prvič videli ta prizor, bi se pač stokrat vprašali, zakaj si te male živalice nc privoščijo nikoli miru. Nc en sam božji dan v letu, ne na sveti dan, no o bin-koštih! Ne, nimajo nikoli časa za to. Brc/, prestanka drve od države do države, od mesta do mesta, od morske obale proti sredini kontinenta semintja, proti srcu Evrope. V zadnjih dvajsetih lotili je postal Berolin srce Evrope. London leži tako na otoku, in Pariz preveč na robu. Čc popotuje človek iz Pariza v Pctrograd, iz Stokholma v Rim ali iz Hamburga na Dunaj, vselej ga pelje pot skozi glavno mesto Nemčijo. S pazljivostjo in začudenjem hodi tujec po Bcrolinu. Če ga tudi ne začara, vendar prizna, da je dospel v silno veliko mesto. Če hoče hoditi po cestah, ki kot žile križajo celo mesto, mora paziti, sicer ga lahko povozi drveči avtomobil ali električna cestna železnica, obojih kar mrgoli. Kmalu bodo avtomobili izpodrinili drugo, kočije se komaj še drže. Med vozovi, ki jih goni elektrika ali bencin, sc vlečejo klaverno in neokretno kočijaževi konji v sredi med množico, ki se ji tako silno mudi. Zdi se, da je sreča cc-lcga sveta odvisna od tega, ali pride vsak od teh pravočasno ali ne. Policija strogo skrbi za red; kdor ne izpolnuje napisa »Vozi na desno«, se kaznuje, ker mihč gnetejo med množico, s kovčegi in p0|. nimi torbami na hrbtu. Nepretrgoma polni glušeče vpitje dvorano, ki skoii njo vozijo brzovlaki semintja. Komai popotniki izstopijo in vstopijo, zaprii kondukterji vrata, in vlak oddrvi h dvorane in naredi prostor drug' mu. Čc se ti nikamor ne mudi, počakaj enkrat pol ure in prepričal so boš, da gre vsaki dve minuti nov vlak skozi, pa no samo podnevu, ampak tudi ponoči, Ali more biti še kaj škodljivejšega za živce, kot biti odgovorni postajenačol-nik na tem kolodvoru! Vsak vlak, ki pridrči v dvorano, pride kot grmeč vihar z morja. Rajši odhitim na bližnji trg, kjer se dviguje nad Berolinoni zniagosi; nii steber z na Francoskem ugrabil nlmi topovi. Ali pa uidem na senčnate - oxo zverinjaka, kjer se navadno spr<-b; a ob nedeljah cel Berolin z ženami in otroci. In če se obrnem polom pro i vz-hodu, pridom skozi mogočna Branibor-ska vrata, ki so okrašena z boginjo zmage na vozu, ki ga peljejo štirje kanji. Skozi ta vrata se je pomikala nemška vojska v Berolin, takrat ko je bila Francija premagana in ustanovljeno nemško cesarstvo. Na drugi strani vrat se razprostira ena najznamenitejših evropskih cest. Kajti če postaja Nemčija najmočnejša volevlast našega časa in čc je Berolin njeno srce, je pa cesta »Pod lipami srce celega Bcrolina. So sicer tudi daljše, ceste, kot jo ta, ki jo dolga samo 1 km, širje pa težko, ker je ta široka 00 m. Mod prostori za vozove in za pešec, ki sc vrste eden za drugim, prinašajo štiri dvojnato vrsto lip in kostanjev prijetne pozdrave iz proste naravo v io veliko, kamenito mesto, s pravilnimi cestami in težkimi, sivimi, kockastimi hišami. Tukaj »Pod lipami« stoje poslopja tujih poslanstev in nemška ministrstva, dalje grad starega cesarja Viljemu, kojoga sobe so ostale prazne in nciz-premenjene; pri oknu na pritličnem voglu jc večkrat stal, sivih las in nekoliko upognjen in jc gledal na svoj;; zvesto ljudstvo. Če je ravno poldne, je gnječa potnikov, elegantnih kočij m avtomobilov šc večja. Takrat prikoraka ob zvokih godbe častna straža m množica radovednežev ji sledi v taktu, tako da stražnik le s težavo ohrani rod. Z godbo korakamo mimo kraljeve, knjižnice in Friderik Veliki gleda^ na nas, otroke nove dobe z visokega bronastega konja. Tu je opera, tam vseučilišče z deset tisoč študenti in ccio vojsko profesorjev, dalje zbirka spomenikov iz vojne zgodovine. Dvorn most prekoračimo, ki spenja svoje Iok-nad Sprevo in gremo za godbo v »v seli vrt«. Ob podnožju kipa Friderik Štev. 10 Pomol,jul) — DruStvcnik 1012 Stran 75 Viljema III. se sprevod ustavi, in množica se razpostavi okrog v gručah in posluša godbo, ki ji igra v zabavo. Ta prizor se ponavlja dan za dnem. Okrog »Veselega vrta« stoji celo predmestje umetnostnih muzejev, galerij slilc, razun tega stolnica in kraljevi "grad. Zelo imeniten se vidi grad, toda ceste ga preveč tesno oklepajo, in zastonj hrepeni po zraku in svobodi, ki obdaja kraljevi grad v Stokholmu. 3. Cesar Viljem. Ples na nemškem cesarskem dvoru to pač ni slab popotni doživljaj, radi boste poslušali, kako sc taka reč vrši. 1'ravočasno sem se napravil, in ob devetih jc bil voz pri obokanih grajskih vratih. Na pogrnenih stopnicah služabniki v staromodnih uniformah, nepremično kot figuro iz voska; niti z očmi ne trenejo, da bi pogledali mimo-M"v( če goste, kaj še, da bi obrnili glavo. Na vrhu v slavnostnih prostorih sem šel po »vitlom tlaku skozi cclo vrsto sijajno razsvitljenih dvoran, ki jih napolnjuje celo morje električne svillo-lie. Podobe pruskih kraljev vise na steni. Nazadnje sem prišel v veliko dvorano, ki je dobila svoje ime od črnih orlov na stropu. Kako pisana družba čaka tu! Imenitne gospe, v dragih, z biseri posejanih oblekah, in kamor človek pogleda, se blišče in svetlikajo demanti. Generali in admirali v paradni uniformi, visoki uradniki, poslaniki tujih dežel, mi il njimi kitajski in japonski, čakajo lu in se klanjajo visoki postavi, ki gre mimo njih. To je državni kancelar. Kotnorniki prosijo goste, naj sc vstopijo ob steni dvorane. Glasnik vstopi, potrka s srebrno palico ob tla in zakliče glasno: »Njegovo veličanstvo!« Takoj potihne vsak šum. V spremstvu svoje soproge, princev in princezinj, pride cesar Viljem II. po dvorani in poda gostom roko v pozdrav. Začel jc z gospemi, potem je prišel h gospodom in je govoril z vsakim. Švedski poslanik me jc predstavil in takoj je začel cesar pogovor o Aziji. Govoril jc o bojnem pohodu Aleksandra Velikega skozi zapadno Azijo in se ■je čudil, da se more slava enega človeka. ohraniti skozi dvatisoč let neokru-šena. Pokazal jc s prstom na orle na stropu in me vprašal, če sem opazil, •la. so nekam podobni kitajskim zmajem. Potem je preskočil na Tibet in na Dalai Lamo in na azijske pustinje z grozno tišino. Kmalu potem je zadonela godba, in imenitni svet v zlatu in draguljih se ■je posvetil plesu. Mlade, lepe deklice so drsele mimo kot vile, častniki, kratko ostriženih las in ozkih ovratnikov so jih vodili ob zvokih valčka. Vse je gledalo z važnimi in gosposkimi pogledi. F.dini, ki je ostal ravnodušen, je bil cesar sam. Globoka resnost mu jc pokrivala krepki obraz. Ali ni to cesar nemške države s štirimi kraljestvi: Prti si jo, Bavarsko, Saško, Wiirtem-berško, s šestimi nadvojvodinami, mnogimi vojvodinami in kneževinami, z drž. provinco Alzacijo Lotaringijo in 3 prostimi mesti: Hamburgom, Lubcckom, Bremenom? On je gospod nad petin-šestedeset milijoni ljudi, njegova država ima dvestosedem mest z nad petindvajset tisoč prebivalci in sedem mest z več kot pol milijona ljudmi: Bcrolin, Hamburg, Monakovo, Lipsko, Draždane, Kolin in Vratislavo! S silnu, železno voljo jc ustvaril mogočno bro-dovje, da dela skrbi Angliji, ki je poprej sama gospodovala nad morjem. On je vrhovni poveljnik vojske, ki jc v vojnem času tako velika kot vse prebivalstvo Švedije! Vse to ga dela pač tako resnega, da le redko izvabi godba smehljaj z njegovih usten. Ko sem leta 1889. prvič obiskal Bcrolin, jc bil cesar Viljem ravno zasedel prestol, in velikokrat ga je bilo videti, ko jc jahal na čelu svoje vojske. Sedaj sc vozi največkrat v avtomobilu in poseben signal naznanja že oddaleč, da se on približuje. Vozi se z brzino brzovlaka, na avtomobilu vihra cesarska zastavica. (Dalje prih.) VisoKl sn nizki. Slika. (Konec.) Obraz se jc že davno umaknil za zavese. Preko dvorišča jc prišel hlapec, nekdanji tovariš, a mimoidočih še pogledal ni. »Ali si tudi ti zlezel više?« »Kdaj si zatajil svoje žulje, da si sc ponižal do varlia naših žuljev?« »Ali ne slišiš? Čemu tako potepe-no greš?« Illapec je obstal. »Kaj hočete od mene?« »Daj sc meni dela, ali pa stradaj tudi ti. Vsi smo včasilt enako trpeli, čemu bi bil ti zdaj več?« »Gori se pojdi zgovorit —« »Saj tudi grem! Kruha, moji otroci umirajo! Vse ste nam vzeli, zdaj nas redite!« Zastonj *so nekateri mirili najbolj razgretega. Prerekanje je bilo vedno večje. Komaj sc je premaknila gruča dalje, sc je pokazal med hišnimi vrati velik pes, gori v oknu se je oglasila ostra zapoved — pes je planil med delavce. ... Zvečer jc prihitel učitelj ves zasopel k Slaku. Še nikoli ni napravil tega obiska, včeraj pa je spoznal v mladem govorniku sebi sorodnega človeka, zato si je štel cclo v dolžnost, da ga obišče. Pa ne toliko iz uljudnosti, kakor vsled resnosti položaja se je učitelj nenadno približal. »Kaj ste vendar napravili? Gospod Streme se je že odpeljal v mesto, najame advokata. O ubogi naši ljudje!« S tem uvodom je pozdravil učitelj ves zasopel. Slak se je nemalo začudil. »Jaz vas vendar ne razumem.« »Delavci so šli mimo hiše, pa so se sprli ali pa je bilo še kaj hujšega, in razburili ste jih vi.« »To je vendar nemogpče! Pri meri so bili nekateri, pa so mirno odšli. A' ljudje so skrit ogenj, ne ve se, kdaj in kje izbruhne.« »Kaj bo, kaj bo! Naši lepi načrti bodo takoj pokopani. Pa — pozabil sem, saj imate zdaj občinsko sejo!« Slak se ni menil za zadnje, temveč je trdovratno odgovoril: »Saj pokopujemo že dolgo načrte, a samo načrte, gospod nadučitelj; samo zdihovanje nikoli no ozdravi bolezni. Treba je prave pomoči. In komu je dozdaj prišla v misel, drugače kakor samo v besedi?« »Ko bi bil še občinski odbornik, bi bilo drugače! Bomo videli, kaj bodo danes sklenili. Zdaj jc ravno seja. Jaz nimam nikakega upanja. Vas ne bo zraven . . .« Slak se jc strupeno nasmejal in zatrl ostro besedo. Oba sta šla proti Polžu, da pričakujeta klobučarja in ostale družbe. Učitelj se je čudil, da je Slak naenkrat umolknil, le tupatam je izpregovoril kratko besedo, a v pogovor sc ni spustil. Na poti je nepremično zrl v močno vodo v globoki strugi, včasih zmajeval, večkrat pa se je i ugriznil v spodnje ustnice. Ko sta že sedela pri mizi in ju je Polž po gostem nagovoru že prvič zapustil, jc temno začel Slak. »Vi ste bili občinski odbornik, kaj ne? —« »Kakor sem rekel, takrat, ko je domača obrt še živela.« »Torej izprašujte vest! Vaši grehi se danes maščujejo. Pravzaprav so se poisledice teh grehov šele začele kazati — kam bo pripeljalo vse to — o tem ne govoriva. Takrat ste videli samo eno moč — tistih, ki so bili višji kot vi, dajali ste kapitalu pravice in kradli ljudstvu možnost obstanka. Vi ste občino ponižali do podnožnika tistih, ki so vas sovražili v dno duše, a trpeli so vas samo zato, da so vas izkoriščali. Vse tožbe o slabih časih padejo na vest tistim, ki so prodali lepe čase in kupili propast.« « »Morebiti imate res prav, a kdo je bil prerok?« »Dobro ste vedeli, da kdor samo grabi, je sovražnik splošnega dela. Vzeti ljudem delo, se pravi odsekati jim roke. Ali je lepo, da bi tovarnar, ki je preskrboval z delom morebiti par sto ljudi, naenkrat odvzel delo dvesto družinam — ker si je sam nabral dovolj kapitala? Ljudje so si ustanovili na njegovo delo družine, s svojim trpljenjem so mu grabili denar — a naenkrat so grdo ogoljufani! Pomislite, kaj je vendar delo! Tega gospod nikdar ne premišljuje, ko z nevoljo plačuje ali pa celo pritrguje prislužene krajcarje. Ali jc delo sploh kdaj plačano po pravičnosti? Povejte mi, ali plačuje pokorščino, ali plačuje voljo, ali plačuje izgubljeno telesno moč? Pomislite, izrabljeno človeško telo! In zdaj naš kraj nima drugega, kakor izžeto ljud- stvo! Kdaj in kje jc bilo poplačano ono nepretrgano trpljenje tega ljudstva? Ali s tem, da se mu je kazalo, da jc še posebna sreča in milost, če so ga pustili visoki gospodje trpeti, da so ?ami mogli polniti do vrba svoje shrambe? Ni tako, kakor ste sinoči rekli, da rod nazaduje, ne, naš rod je uničen.« Medtem so vstopili občinski odborniki. Klobučar se jc držal najbolj čmerno. Posedli so po svojih navadnih mestih. »Kaj bo? Ali bo kaj?« je prihitel Polž. »Vraga bo kaj!« jc zarezal klobučar in s pogledom ostro ošinil učitelja. »Napravi kaj, ko je vse zavdano! To je najbolj bridko! Občinski odbornik sem, pa ne morem koristiti!« »Koj olepševalno društvo, ker to sem mislil?« je silil Polž. "Molči, ko tudi s tem ne bo nič! Še tista grapa ni naša, ampak je prodana! Pomislite, še voda ni naša!« »Ampak 1 >i se vendar dalo kaj napraviti v prospeh naših ljudi! Sicer nas bo res konec!« »Samo tvoje sebičnosti ne bo nikoli konec!« se je raztogotil učitelj. Drugi so samo godrnjali, le klobučar -e ni mogel prav nič pomiriti. »Zdaj smo res na koncu. Zastonj jc vsak predlog, zastonj vsako glasovanje, kamor se človek obrne, mu jc zaprta pol. In vendar smo mi poklicani, da vodimo usodo kraja! Prijatelj Slak, tebe še k seji ni bilo.« Slak ie samo skomizgnil z rameni, učitelj jc napeto pričakoval, kaj bo, Polž pa se jc razvnel. »Tako, tako, takega odbornika smo Volili. Časih, ko sem bil še jaz, smo se drugače potegovali, kajne, gospod nadučitelj ?« »Da ste še naturo prodali!« se je trdovratno odzval Slak. >Kaj praviš?« Slak je vstal. »Pravzaprav hi bilo vseeno, ali hi govoril ali ne, pa vendar hočem. Skoro bolj možato bi napravil, če bi molčal. Da ics zjutraj ste poslali k meni delavce, da bi z mojim denarjem pri vas pili. Vneti ste za blagor ljudstva, da bi se sami opomogli. Govorite navdušeno o napredku, a da bi res kdo mislil, (la je treba ljudem stalnega kruha, tega še nisem slišal pri vas. Imeli ste moč, pa samo toliko, da ste pustili ugrabiti še zadnje, kar je bilo skupnega. Vaša zanikrnost je kriva, da je toliko skupnega sveta prišlo v zasebne roke, pustili ste, da so se polastili skupnih gozdov posamezniki — da, prodali ste še vodne moči. Delajte danes kar hočele, zastonj je vse, ker celo naturnih moči ne smete in ne mo! rete izrabiti. Kar je zagrešeno, je za-grešeno! Vse vaše zdihovanje ni odkrito, vse vaše prizadevanje je hinav-ščina. Prodali ste prihodnjost, prodali ste kraj! Poglejte! Jesen je tu, zima se bliža, celo poletje ste ravnodušno gledali postopati družinske očete brez dela. Mnogi gredo v svet, pa se vračajo prazni in še bolj potrti. Komu bote na-12i prtili grehe, ko bodo otroci zastonj prosili kruha in ko bodo očetje škripali z zobmi in dolžili tiste, ki so krivi propada. V mladosti so se naučili dela, ki jim je odvzeto, drugega ne znajo. Mislite,' kako bi jim dali kruha, mislite, kako bi rešili kraj. Iloteli ste biti uslužni visokim, in gluhi ste bili za klice nizkih, zato ste ostali večji grešniki, kakor tisti, ki se zdaj redijo ob izžetih tisočakih. In kadar bote mislili na to, kako bi popravili te grehe — se spet vidimo, — tukaj pa danes zadnjič. Gospod Polž pa naj magari zida na po-vzdigo domače obrti klavnico za kurc-tino — Bog mu daj sučo! Zdravi!« Vsi so nemi obsedeli, Slak pa je ponosno odšel. lan Hus. Izmed slovanskih narodov imajo poleg Poljakov in Rusov golovo Čehi najbujnejšo zgodovino. Medtem ko so začela jugoslovanska kraljestva razpadati, ko so si kruti Turki kar po vrsti podvrgli bolgarsko in srbsko kraljestvo, Bosno, ko sc jc turški val začel razlivati tudi na Hrvaško in so morali mirni Slovenci prijeti za meč in pustiti plug, takrat so imeli Čehi svojo zlato dobo v zgodovini. Niso jih motili azijski narodi, zato so se lahko mirno razvijali. — Že naravna lega daje Češki veliko prednost med Sosednimi deželami. Poleg tega ji je še njena izven-redna rodovitnost omogočila zgoden napredek. Cvetelo je poljedelstvo, obrt in trgovina. Podjetni kralji so skrbeli za duševni napredek, zlasti za umetnost. V tej dobi je nastopil Jan Hus. Kakor se vsak narod rad ponaša s svojimi slavnimi možmi, tako se tudi Čehi radi spominjajo Ilusa. Hus je močno podoben našemu Primožu Trubarju, začetniku in voditelju protestantskega gibanja na Slovenskem; samo da f? Hus živci še pred Lutrom in ni učil njegovih zmot. Kakor naši svobodomi-slcci proslavljajo Trubarja kot narodnega buditelja, istotako in še v veliko večji meri se češki svobodomislcci oklepajo svojega Jana Ilusa kot vzor-človeka in vzor-Čeha. Sledovi, ki jih jc pustil Hus v zgodovini češkega naroda, so brezprimerno večji kakor pa našega Trubarja. Ilusovi nauki so potegnili seboj ves češki narod, ki se je za zmoto krvavo bojeval; ti nauki so združili ves češki narod pod eno zastavo in sledovi Ilusa se poznajo še danes na Češkem. Zgodovinski Jan Hus je zopet oživel in zanj se poteguje staro in mlado. On je največji svetnik in mučenik čeških svobodomislecev. Ta kos svoje zgodovino Čehi najraje in s ponosom preiskujejo in se navdušujejo za boj proti Nemcem in — katoliški cerkvi! S sinom onega Otakarja, ki sc je bojeval z Rudolfom Habsburškim, je izumrla rodovina PFemislovičev na češkem prestolu. Naslcdovali so jih po kratkem presledku Luksemburžani, za katerih se jo Češka dvignila na zelo visoko stopinjo gmotnega in duševnega napredka. Najimenitnejši v vrsti lu-ksemburških kraljev je bil Karol IV. (1347—1378.) Ta kralj si je sezidal v Pragi na Ilradčanih krasen grad in mogočno cerkev sv. Vida. Najbolj so je proslavil z ustanovitvijo vseučilišča v Pragi (1348). Razdeljeno je bilo vseučilišče na tri fakultete: teološka, juridi-ška in medicinska, in na četvero narodnosti: bavarsko, saško, češko in poljsko; a k bavarski so prištevali tudi Avstrijce, Švabe itd., k saški Dance in Švede, k češki Ogre itd. Kakor je Karol IV. vsestransko dvignil češki narod, mu je tudi sam zadal veliko rano, ker je svoje kraljestvo razdelil med sinove, Češko jc dobil najstarejši sin Večeslav IV. Pod tem kraljem so napočili za Češko žalostni časi. Večeslav ni imel očetove modrosti in v svoji nepremišljenosti jo marsikaj storil, kar je občutno škodovalo njegovi oblasti in vsemu narodu. On je prišel v nasprotje s praškim nadškofom in njegovim namestnikom, Ivanom iz Nepomuka. V svoji nagli jezi je ukazal Ivana vreči raz most v Veltavo. Najhujši udarec za češki narod v dobi vladanja Vcčeslava je bilo Husovo krivoverstvo. Jan Hus je bil sin kmečkih staršev iz Husinca na Češkem, kjer se je na-rodil leta 1369. Po dokončanih študijah si jc izbral duhovski stan, v katerem se je vsled učenosti, zgovornosti in čed-nostnega življenja tako odlikoval, (la so mu dali mesto bogoslovnega učile' a na vseučilišču v Pragi, kjer je ob praznikih pridigoval v Betlehemski kapeli. V tem času je na Angleškem živel Ivan Wiklif. V tej dobi so vladale v katoliški Cerkvi zelo žalostne rautmere. Sem spada 701etna sužnost papežev v Avigaonu, mestu na Francoskem. Prišlo je celo tako daleč, da je imela Cerkev naenkrat tri papeže. To je seveda, silno pohujšljivo vplivalo na ves katoliški svet. Pa tudi sicer se jc v Cerkev vrinilo mnogo napak, tako da so sc otl vseh strani slišali glasovi, ki so odločno zahtevali, da se morajo cerkvene, razmere popraviti. Ali pot, po kaieri so hoteli različni možje prenoviti Cerkev, jc bila zelo različna. Živeli so v tej dobi sveti možje, kakor sv. Bernard, ki so začeli najprej prenavljati sebe, odstranjevati lastne napake in poskušali, po moči napredovati v čednostih. Ti možje so ponižno in odkritosrčno opominjali cerkvene predstojnike, kateri imajo prvi pravico in dolžnost pokvarjene razmere v Cerkvi izboljšati in jim s svojim modrim svetom stali na strani. Drugi prenavljale! Cerkve pa so na vso sapo kričali in ščuvali nevedno ljudstvo in posvetne vladarje, ki tukaj nimajo nobene besede, proti Cerkvi. In tu sem spada Viklif, kakor tudi Hus, ki sc je navzel njegovega krivoverstva. Ivan Viklif jc bil duhovnik. Vse ga jc imelo za poštenega moža in nikdo mu ni odrekal učenosti. Gole osebnosti so ga pripeljale tako daleč, da je začel napadati beraške redovc in papeža. Prepustiti je moral neko dobro službo nekemu menihu, ker je ista bila določena za menihe. To je bilo povod, da sc je razsrdil nad menihi. Pozneje ga jo angleški kralj pooblastil, da se je ponujal z rimskim papežem radi nekega davka, ki ga je Angleška plačevala sveti stolici. Ker pa njegova pogajanja niso imela uspeha, se je obrnil proti samemu papežu in ga začel blatiti. Ko pa se je Viklifovo prepričanje o sveti stolici pričelo majati, jc začel tajiti šc več drugih verskih resnic. Po njegovem nauku Kristus v najsvetejšem zakramentu pod podobama kruha in vina ni bistveno pričujoč; sveto pismo jc edini vir razodetja, s komer jc zametaval drugi, od katoliške Cerkve priznani kot enakovredni vir raz- odetja: ustno izročilo. Nadalje je učil,' da človek v svojem delovanju iii svoboden, ampak popolnoma odvisen od usode; da duhovnik, če je v smrtnem grehu, ne more veljavno deliti svetih zakramentov; da papež, če jc smrtno grešil, nima pravice izvrševati svoje oblasti. Vrhunec pa je dosegel Viklif v svojem krivoverstvu, ko je začel tajiti troedinega Boga in učiti, da je vse Bog, tudi — osel. (Dalje prih.) ovor. Marsikatera gospodinja se čudi, kako je to, da njena kava ni in ni tako dobra, kakor bi morala biti. Kupuje vedno ie dobro zrnato kavo pri dobrem trgovcu, ali vkljub temu kava, ki jo skuha nima ne pravega okusa in ne prave barve. Kje neki tiči vzrok temu? Odgovor je prav lahek. Stvar je namreč sledeča: Pijača, ki je skuhana iz same zrnate kave, ni za naš okus. Zato je že stara navada, da se tej kavi prideja dodatek, kavina primes, ali — kakor ji po navadi pravijo — eilcorija. Od te je prav veliko odvisno. Če prideneš zrnati kavi slabo kavino primes, ne boš s tem kave prav nič izboljšala, če pa vzameš dobro kavino primes, dobiš res okusno pijačo, ki bo vsem ugajala. In zdaj pride vprašanje, kje pa naj dobim res dobro kavino primes? Katero naj izberem, ko se mi jih ponuja toliko? Tudi tu je odgovor lahek in kratek. V Ljubljani se je ustanovila posebna velika tovarna, v kteri se izdeluje iz najboljših surovin pod strogim nadzorstvom izkušenih mož izvrstna kavina primes. To je po celem Slovenskem že znana Kolinska tovarna v Ljubljani. Kavina primes iz Kolinske tovarne se je v kratkem času povsod po Slovenskem razširila. Nobena gospodinja, ki jo je le enkrat poskusila, je ne more več pogrešati, ker ie ta kavina primes od vseh res najboljša. Odgovor na vprašanje „kako naj napravim dobro kave?" je torej res lahek: Zahtevaj povsod edino le priznano izvrstno Kolinsko kavino primes iz Kolinske tovarne v Ljubljani, pa boš imela vedno okusno kavo._ Kdor išče, ta najde veliko izbiro novega jesenskega blaga za moške in ženske obleke po ceni in okusu pri 2744 R. MIKLAUC, Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5._ Najboljša in najcenejša nostrcBhn r.n "» Oblastveno koncesirana oddaja strupov. Za živinorejce: ^rJK«« litor, ocojan. kolraož. krmilno apno itd. — Vnnnjn naročila so izvršujejo touno in solidno. Drogerlja Anton Kane, Llublfana, Židovska ulica S*, t- Kupu j o po najvišji coni rama zcUšča (rožo),cvotjo korenino, aomena, skorjo itd. Coniki zastonj le pri vp rabi od leta l»«i sijajno pohvaljenega, z znamko zakonito zajamčene 2 V pos auejo ?cnmiiočn7žcio trpežni, mehki in "sposobni za teščenie. Izborna udi z p epioge 7a vozove, konjsko opravo, gonilna jermen i itd. Dobi se povsod v škatljal, po »kij in večjih rosoihl,. kjer pri samomslopStvu J. Lorenz fc Oo., Heb na Ceakern ln B&hmo & Lorenz, Ohemltitz, Saško. Pošljite zopet... Vnorabljam ,Seehuni' ie najmanj lo let in sem zelo zadovoljen z njim. Tonnhauscn, 5. marca 1910.^^ G„,/c„,„, naiodl&nejig toožaSno darilo za ženshe in moShe Kovčegi, torbice, usn eni izdelki s ali brez opreme. Tovarna In Spec> jalna zaloga Jos. Winkler & sinovi, Dima; I, HimeHilortg. 7. Ilustrovani cen k zastonj In franko. loči mpDSiiiitif Poslavno zavarovano, 3110 Zaoiroženo posestvo roSr/S drevjem, četrt ure od farne cerkve in železniško postaje Loka oli Savi jo vsled smrti posestnice na prodaj. Pojasnila daje Luka Noroglav v Breznu ob Dravi, Štajersko. 2992 Najcenejši nakup stikna, ženskega blaga, najboljših šifonov, cvilba razne vrste odej in prtov itd. si vsakdo nabavi, kdor se obrne na domačo manufakturno trgovino I. Kostevc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. Vzorce pošljem poštnine prosto. 3579 tKžT Le naravnost TSfl od tovarniško rnzpošiljalnico „SUDET!H" Krnov štev. 301 lavstr. Slezija) kuplto 3030 biiuro za mofike in ženske obleke kakor tudi šleska platnino najboljie kakovosti po najnižjih tovarniških conah. Ostanki zelo poceni. Zahtevajte vzorce. Krasne suzijsko novosti. 212 Stran Dom ol.jnb — Dništvonik li)U Štev. m CLIMAX motori na petrolej Najcenejši obrat. Konianditna družba Bacisrich 6t Co. tovarna za motorje DUNAJ XIX 6, Heitigeiistitefterstrns. 03 je, najstarejša Specialna tovarna monarhije za dvciaktne motorje na surovo olje. ofermvalh^ železnato J{ma-Ymo Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom H zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdraviliških avtoritet. Vočkrat odlikovana. fiad 7009 zdravniških spričeval. J, c. in kr. dvorni dobavitelj TBST-3arkovlje. ■■ r.EZ7!lj 3012 popolne obleke vsebujejo moji 40 metrov dolgi ostanki za 20 K. iu sicer: i moderna obleka iz raševiuc ali listra, 1 praktična oblek* za hišna opravila in 1 k»asna poletna obleka. Ostali ostanki se lnhko porabijo za predpasnike, bluze itd -----— Razpošilja se po povzefju. Prvovrstna tovarniška razpoiiljalnica Josip Frankenslein, Jaromer 91, Češko. Od ostankov se ne pošiljajo vzorci. Od vseh drugih predmetov vzorci na željo franko Vzorci se morajo vrniti. Nc stane prav nič! Zastonj razpošiljam povsod vzorco sukner.ogn blaga, blaga za obleko, blaga za bluze, po-rilnega blaga, modnega bc.rhanta, platnenega blaga, okoforSa, blaga za posteljo, kakor vseh vr t blaga za domačo vporabo, s inller si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma vo| nakup lahko dosežete po zelo ugodn h prednostih. KARL WORSCHE, Maribor ob Dravi, Horrengaase 10. 2710 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ▲ Horrengaase 10. "V Najbolši dobavni vir izgotovljenih postelj iz dobrega češkega posteljnega perja! Napolnjena v gostop. rdiMVm n.-in-kingu: t pernica lun 120cm z 2 hluziniiliia, vnuku Mi OOcm. znov, mehkim. trpe žnim i>frj.-ni K 10 -, polplib K 20-—, puli K •-'(■—. l'or-niea sunili K Iti . K !-'• . K 14 in Iv 1*1- blazina sumu Iv 11—, K .110 in K I ... 1'odvojnn perniru 200 H0 cm K 13 —. 1151. 17 .'i0 in K 21 Illnziua zraven lin 7u eni K 4 50, Iv 5 20 in Iv 5 .".«. S k« sivega pil' a K ti 40. boljšega Iv 12. Iv 10, poibclogu Iv 17— 5 kg novega. dobrega belega po-I st t* li nega perju brez. pra-I lui K 24. siie/nobel K :io. boljšega K 80, najliiuijš. ptikum-gu zuvis gospodo K 45- . 5 kg ni-inikniiega perja od živili gosi IfetSO in K 80. Mi li puh z vi-U- — ___ kimi kosmiči Iv 5. boljši li 0, najboljši prsni puh K 0 50 za "j kg. pepolnst puh kg Iv 2 ."d in K :i 1'ošiljati v franko p" povzetju. Zamenjava proti povračilu poštnini' dovoljena. SIGMUND LEDEREH, Janovie a. Angel St. 31 pri Klatovu, Češko. 80511 /s M V > Potniki v Ameriko kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, noj se obrnejo na 22 Simona Kinefetz-a v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26. Vsa pojasnila se dobe brezplačno. :»\ liigijenifiia. tudi po dolgoletnem rabljcnju vedno pi , imhta- 3 delni veliki moUroci, l-B cin široki, auo cm u —, i.'!)' , 'Ju -, 40 -, zelo lini K f>4. /a penzijonale iu oprave za neveste. D. SchBurmacher. Taus 246 Cesko Vzorci blaga za modrece in ceniki brezplačni i Razpošilja se proti povzetju franko. Pazile na sledeče vrstice. poklic; Vas sili, da mnogo sedite. Vi trpite na zaprtju. Preizknšono iz izbranih najboljših in uspošiiib vilnih koIi fckrbrio napravljeno, lok zbijajo« lm\1 j a n j o pospešujoč«' in lahko od vu |.i i«>.V zdravilo ki ublaži in odstrani znanennslorik« nosti, slabo diete, prohlajonju in zoprnoga 11. pi. gnrorim. napenjanjo, nezmerno tv»rl t.t kiee dr. Rose balznin za želodec iz lekarne li. 1'rugncrja v Pragi. S VARILO! Vsi de" cml' lažo -■ imajo postavno deponovano varsl. znnmke GLAVNA ZALOGA: LEKRRMfl B. FRRQhtR-ja; c. in kr. dvor. dobavitelja, „Pri črnem orlu", PRRGR, Mala strana 203, vogal Nomdovo ulice. 3110 |k-T Po poŠti se razpošilja vsak dan. 's_il Cela stekl. 2 K, pol stekl.1 K, Proti naproj vpošilj. K 150 Sli pošlji] mala stekleliieu, za Iv 2'HO vidika steklenica. za K 4-711 2 veliki Htelonici za Iv s'- 4 veliko steklenico za Iv 22-— 14 vol. steklenic poštnino prosto na vso postajo avstr.-ogr' Monarhije. Zaloga v lekarnah in sl r.-ogr. — V Ljubljani: llili. ^^ Sušnik. Dr. O. Ploeoli. Jon. Uižmai. ^ HEINRIIDH LANŽ MmmMEm največja in igajziaainsmfeiša tovarna IsekomoBsiSou u Nemčiji priporoča VENTIL-LOKOMOBILE za obrat do 1000 HP. Najpripravnejše za vročo paro. flDsfn£sfea prodajaSnica: EB111L HOniGmiMVI, DUB1HJ. IX. 2505 SJ-I 112 esiBBaaaHEiii^opp p Gospodinje! m m m li D Pozor! i Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke BLflimSCHEBIM ,,UNIKUM" u H li m m m m m m m n B m Wi .uniKum- ni rastlinska margarina. .UniKUm* S° iz* najčb stejše goveje obistne tolščo z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo rc-dilno vrednost in je resnič-110 zdrav. ■ ■••■■■■■n« ni umeten, .UniKUHS- nego najči-stejsi naravni izdelek. »UIBIKIflVl' ia 50% cenejši od navadnega pres- Cettjena gospodinja! Ne dajte se torej begati otl drugih oglasov in rabilo za nadomestilo presnega masla za "€£e"Se 9raia,ie masleil K?Bh samo Blaimscheifla »Mniftiitit' margarino Dobiva sc povsod. — Poizlcušnje gratis in franko. Združene ivornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV. miflRGflRIIIE U nega masla in zajamčeno ££ mnogo izdatnejši ne o to. gi| SamoBlaimschei- O mu .uniKum* je ts resnično edino in pravo Hj nadomestilo za presno ma- slo, ki daleč prekaša vse H doslej hvalisano. {gj izdelovanje BI a I m s c Ii e I n a p .uniKunr je varovano ra s stalno državno kontrolo H in je to razvidno na vsa-kem zavitku. / m BBBBBBBBBBB^BBBBBBB Jaz vem c i.j s It i pomoček /.nuni LTSOFOFtlffl ker učinkuje hitro in zanesljivo, ga brez nevarnosti lahko vsakdo rabi, p tično diši, kožo ne draži (kakor druga deslnfekcijska sredstva) in je cen6, tra priporočajo skoro vsi • zdravniki in v vsaki hi&i radi rabijo. priletno aroma" naposled prav ... „ -------------------,.. V originalnih steklenicah (zeleno steklo; z navodilom vred so dobiva po 80 vinarjev steklenica s 100 (jrami o vseh lekarnah in droga rijah monarhije. 1'omntle, da Ly so forin slab duh in pot hitro iii zanesljivo odstrani. Poučno od odličnega zdravnika spisano brošuro „o zdravju in d esinf ekcij i" dobite zastonj od kemika Hubmanna, referenta „Lysoforimverke" na Dunaju, XX., Petraschgasse 4. 20«! Proda se posestvo tik okrajne ceste, pol ure od postajo Litija; sestoji iz hišo, hleva, kozolca, 25 oralov zemljo s 35 merniki po-setve, in dobrozarašu. gozd. Pripravno za gost ilno ali trgovino. Cena 13.000 K. Veo pove Ivan Učakar, Gornji Log 1, p. Litija. 308« Hiša na prodaj! Podpisani prodam hišo s 15 birni posetve, 9 parcelami lesa, z novim poslopjem, z vodo ter z nekaj travniki po nizki ceni. Vzrok: velika oddaljenost od mojega drugega posestva. — Hiša je v vasi Preblavns, župnija Dobrlavas, Koroško. — Jakob Žužov, p. d. Hvač na Metlovl, p. Sinčavas, Sp. Koroško. 3162 Zadnji čas 3035 da naroČite vzorce od sukna za moške, volne, flanele in porhanta za ženske obleke in bluze. V^iikdO ObCIldUiP naiino veliko zalogo, zares lepo, moderno UM«.HWHJt. blQgo .n 1]izke cene Hnnlriircnra cd i07i najino geslo pa ostane: .Majhen dobiček, HVUIlttlinmd M »a, B ve!ikasUupiCGl(... Prepričajte se, saj ne stane nič, pri tvrdki: Hediet ^ K&ritnik, Gorica, Primorsko. Tovarna štedilnikov H, Koloseus, Wels, Zg. Avstrijsko, l'o ilobroli in kakovosti neprenosljiv železni, emajlirani, pof-ceinnasti Štedilniki kakor tudi 'z innjoiike za gospodinjstvo, I otele, icstnvracije I <1 Nafrti za ku lin je -no paro, plinove Štedilnike, irsl-.e peči za trajno kurjavo. 0u-lnjo se v vsaki železni trgovini, kjer ne, sc poSiljajo naravnost Zahtevajte — ,,Izvirne Koloseus - štedilnike"^ - vrnite siabejSe izdelke. 3973 Ceniki zastonj Najboljša češka tvrdka. Ceno posteljno perje! t kq sivega, dobrega, skubije- nega 2 K ; boljšega 2 K 40; prlma polbalega 2 K «0- be-loga 1 K; belega puha 5 K 1(J; l kg Izredno rinegu, »neiaa-bolega, skubljenega 6 K 10, H K; i kg tuihn 6 K, 7 K; belega puha io K; najfineiSi (prani puh 12 K. - Pri 5 kg se polije franko. .z zelo gostega rdeiega, modrega, belega ali rumenega nanking-blaga, I peraloa 18.) cm dolga, 1M cm Široka z 2 ona linama vsaka 80 cm dolga, 60 cm Široka, unpolniena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim P^K.J^ok 16 K; . polpuhom 2( K ; s puhom 21 K jjpoaame:ina paralloallu n '2 K, 11 K, 16 K; blazino 3 K, 3 K K>,1 K; parallo«> ™ » dolge, 140 cm Široke, K 13, 11 K70 17 K 8o 21 K. N««l«a Mcm dolge, 70cm Široke, 1K 50, f K 20 5 HI 70 »poda a por nloe iz močnega, pasastega grndla. 1E0 cm do qe, loc n Široke, 12 K 8o, 11 K 80. PoSllja proti P™"!'", n.V| višje Iranko, Zameno dovoljena, za nepovoljno denar nazai Cenik zastonj Ir franko. s. BENISCH, v Dešenld štev. 71, Češko. zanesljiv, se išče za župnišče, ki bi se razumel nekoliko na gospodarstvo. Živine je 5 glav in 1 konj. . Plača po dogovoru. — Ponudbe J pod št. 3164. Učenca takoj sprejme od 14 do 16 let starega za mizarsko obrt Jos. Jesih, mesar, Medvode pri Ljubljani. 3148 Najceneje vse vrste slamoreznice in vse druge poljedelske stroje ter železnino ponujata Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana, Dunajska ccsta št. 16. Ne zamudite zahtevati cenik. 549 — .. i 1019 Slov, JO esa 4Vlo C.T.C ■SHBSmBKE-l Kongresni trs 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KOHflNiSIli ti*! 19 sprejema hranilne vlo£e vsak delavnik od /I 3/ O/ brez orttlao dobi vlagatelj od 8 do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - PO *± /i /O vsakih vložen, . 100 K čutih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit vračljive v 7 m pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžil ice in menjice. CJl Ol oi Dr. Fr. Dolšak I. r., zdravnik v Ljubljani, podpredsednik. Prelat R. Kalan predsednik. Kanonik I. Sušnik 1. r., podpredsednik. Psi, II sls H možje in očetje! Ali hočete vsaj 10 vinarjev na leden žrtvovat! za svojo, oziroma za prlhodnjost svojih otrok? Potem jiiSite ..Slovenski Straži'- \ Ljubljani po knjižico gosp. župnika Jlaaseja o ljudskem zavarovanju, ki sc vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. 2156 Razširjajte Domoljuba. ii.. ji.. ..ji., u .JU Jrnrr^ ..„ ■ „ - — m A\otorji na surovo olje 1VIOIOI II. in z močnini pritiskom od in do 2ti IIP. stroSki 1 P , vinarja na uro za Ležeči ali stoječi motorji na o : bencin, petrolin ali bencol: od 1— .mi HP, kakor tudi loko,not,II od Obratni stroSki 5 6 v uarjev na uro za konlsko silo. I. \VARCHAI.OlVSKI Dunaj, lil., Pau ustiasse 3. liudapeSto, 1 VI., VHci-kOrut 37. " lliiodnl plačilni pogoji. Ceniki In obiski odjemalcev zaslonj. S'- Najboljša in najsigurnejša prilika 2:a š t e d e n j e I 5JJI J\ Denarni promet Ho 31. decembra 1911 čez 82 milijonov kron. Lastna glavnica K 704.939'27 btanje vlog dne 31. decembra 1911 čez 22 milijonov kron. LJUDSfC OJILNIC registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Ljubljana, Miklošičeva cesta st. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jili obrestuje po - m brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. flntonPBel« po3f UdŽik ifto^ Nfvldu nVlt! r ^'^P^d.iik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki: ^^^^Ljub?jaiiV. M^aHJa"*slofni deka^SVBi j^bljan*? ^ivan 'Jtoea^^fšn^po^tnfk v'Ljuiljarl Fran Leskovlc, h.šni posestni in blagajnik -Ljudske posojilnice. Ivan Poilak ml., tovarnar!fel PoHak l^nir ?n posS.mk v I_Sublj.nl. Uregor Slibar, župnik na Rudniku. 7.a nalaganje po pošti ?o poštno - hranilne položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo. Kranjska deželna banka v Liubikni 4 '/4 °/o Obrestuje hra nllne vloge po brez vsacega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške lijte po najugodnejših pogojih. Daje komunalna posojila občinam, okrajnim in šol-kim odborom ter zdravstvenim Ah/n O/- komu-zastopom v /O zadolžnicah. nalnih 840 .. j.s., "hod v Gosposki v deželnem dvorcu, uim stev- 2 Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4 Va % Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila, i rodaja lastne pupllarno-varne komunalne zadolžnlce in zastavne liste. Banka ie pupilarno varen zrn««; ter /amči znn/o ilezela hraniš*^ vs«k Uradne ure za stranke delavnik od pol 9. ure poldne do I. ure popoi^.