60100200 OSREDNJA KNJIŽNIC DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I grupo«. Cena 150 lir Lelo XXXIII. Št. 68 (9676) TRST, sobola, 26. marca 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1845, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1843 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1844 se je tiskal v tiskarni «Doberdobw v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1844 do 1. maja 1845 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZAKLJUČEN^ PRVI^ KROG POSVETOVANJA SOCIALISTOV Vse stranke, razen KD, se strinjajo o nujnosti spremembe vladne večine Edino liberalci bi radi ostali pri starem - Prvi odgovor na zahteve naprednih in laičnih strank bo dala konferenca KD konec marca Po skorajšnjih praznikih bo Andreotti j ena vlada «na razpolago» Craxi (PSI): «čakamo na odgovor KD*. La Malfa (PRI): »Lahko zavrne-. mo izsiljevali jc z volitvami« SKUPINA SODNIKOV NASPROTUJE USTAVNOSTI UKREPA «Zamrznjena» draginjska doklada bo navrgla državi komaj 280 milijard lir Po mnenju skupine sodnikov, članov «Terzo potere», je ukrep o prisilnem varčevanju gospodarsko škodljiv RIM. 25. --Skupina sodnikov, ki pri-Padajo struji «'Terzo potere*. namerava nasprotovati ustavnosti dekleta, po katerem je draginjska doklada zamrznjena polovično za dohodke med 6 njihovem mnenju bo ukrep o »prisilnem posojilu državi« (kajti za to gre, trdijo, in nič drugega) navrglo letos manj kot 280 milijard lir, se pravi niti en odstotek denarne ihase, Meko te meje. Po mnenju teh sod nikov, ki so s tem v zvezi opravili določene analize in osporavajo podatke vlade, je ukrep poleg vsega še škodljiv in neupravičen. Poglejmo, kaj pravijo sodniki. Po titiHiiiMiifiiimiiiHimiiiHiiiii;; ;::::(iiiiiimiiihhiii in H milijonov lir letno in popolnoma ki je potrebna za finansiranje prod uk tivnih naložb,’ potrebnih v Italiji. Kako so sodniki prišli do teh podatkov? V poštev so vzeli podatke državne statistične službe ISTAT in prišli do sledečih zaključkov: v Italiji je 14 milijonov ljudi, ki živi od »odvisnega dela» in katerih! se torej tiče dekret o «zamrznjeni* draginjski dokladi, oziroma prisilnem varčevanju zapisov, stemom državnih blagajniških zapisov. Vedno po-podatkih ISTAT uživa dohodke med 6 in 8 milijonov 680 tisoč državnih in zasebnih uradnikov, nad 8 milijonov pa 200 tisoč uradnikov in funkcionarjev. Od skupnega števila deset milijonov delavcev pa jih je malo takih, ki bi presegli (izhajajoč iz ddlovnih pogodb) 6 milijonov dohodka letno, oziroma 420 tisoč lir na mesec. Sodniki so nato za račun vzeli v poštev predvidevanje, da bo draginjska doklada letos poskočila za 34 točk (lani jih je 20) je mogoče računati, da bo država tako prejela 384 milijard lir, vendar je treba pri tem upoštevati, da gre za neobdavčljive kvote, ki. bi v nasprotnem primeru navrgle državi skoraj 100 milijard. Ce bi namreč draginjško doklado izplačevali redno, brez «prisilnega varčevanja* bi morali. v teh primerih upoštevati davščine med 22 in 31 odstotki. Poleg tega pa je treba računati še, da ima država določene stroške za tisk, registracijo in obračunavanje državnih blagajniških zapisov. Sodniki menijo tudi, da ukrep v ničemer ne vpliva na «ceno dela*, saj morajo podjetniki plačevati draginjško doklado kot prej, z edino razliko, da tokrat plačujejo to državi, ki jim v zameno daje v hranjenje svoje blagajniške zapise, (st.s.) Odobren ključni člen zakonskega osnutka o industrijskem preusmerjanju RIM, 25, — Združeni komisiji za proračun in industrijo sta odobrili tudi 3. člen zakonskega osnutka ža industrijsko preusmerjanje. Tretji člen je bil namreč dalj časa sporen in je, po mnenju večine, ključni člen zakona. Zato so tudi mnenja, da bo komisija že v ponedeljek zaključila obravnavo ogtalih^ členov in da se bo razprava v poslanski zbornici začela že 30. marca. Besedilo člena določa najprej, da bodo podjetja na osnovi izdelanih načrtov za industrijsko preusmeritev prejela podpore do 70 odstotkov stroška, če delujejo na Jugu in 40 odstotkov, če delujejo na Severu. Velika podjetja (katerih kapital presega 50 milijard lir) bodo prejela podpore za industrijsko preusmerjanje samo pod pogojem, da 40 odstotkov svojih preusmerjenih dejavnosti namenijo južpemu gospodarstvu in pri tem navedejo natančne »načrte investicij ter, število delovnih mest, ki jih na ta način dajejo na razpolago. - - - - Ni samo latinščina Dijaki nižje srednje šole nc bodo več sklanjali rosa, rosae, latinska slovnica ne bo več vadbe-"o orodje za možgane mladoletnikov. Poslanska zbornica je s 338 glasovi sprejela nekaj popravkov zakona o reformi nižje srednje šole. Odpravili bodo pouk latinščine, spremenjen bo tudi sistem poučevanja matematičnih in znanstvenih predmetov. Proti popravkom jc glasovalo 39 poslancev, eden se Je vzdržal. So še ljudje, ki vidijo v latinščini ohranitev 2.00<)-lctne kulture... Odprava latinščine iz nižje srednje šole ni revolucija, v odstavku, ki jo odpravlja, se nam zdi zanimiv tisti del, ki govori, da je treba posvečati večjo skrb italijanskemu jeziku'in kulturi. Treba bo Poglabljati tudi znanje tujih jezikov. Slovenei, ki živimo v Italiji, bi •a odstavek prevetih takole: poglobiti bo treba znanje slovenščine, tuji jeziki niso samo angleščina, nemščina in ruščina. Jezika se n-čitbo od malih nog, z reformo jc treba začeti v otroškem vrtcu. Jc-*ik ni lc gramatika, ampak je temeljno sredstvo narodne kulture, *a,j je bistveni prenosnik narodove zgodovine in njegovega načina življenja. Poznati jezik, pomeni biti kulturno osveščen človek, ne motamo ločiti kulturne in jezikovne *avesti. Slovenci si moramo to pojavljati iz dneva v dan, to mora biti naša praksa. Brez znanja Slo-vcnščinc bomo hromi, brez poznala slovenske kulture reve. Skrb *a oboje je temeljna postavka slo-venske šole, mislim, da jc še nis-•ho uresničili. < Tuji jeziki niso samo angleščina, nemščina in ruščina. Italijanski dijaki bi sc -morali učiti tudi fezikov manjšin. To pomeni, da bi m«ral v naši deželi šolski program Predvidevati pouk slovenščine - tuji v italijanskih šolah. Podobno veha za vsa ozemlja, kjer živijo manjšine. Tudi tu jc treba seveda spreleti načelo, tla jezik ni samo sloveča. Dobro je npr., da italijanski dijak pozna slovenske sklanjatve, v«ndar mu mora učenje slovenščine pomeniti odprto okno v slovensko kulturo in zgodovino nasploh. Drl vodno velja pač načelo, da sosedi, ki se nc poznajo, niso dobri »osedi. (A. M.) posledic*. La Malfa pa še dodaja v navidezni polemiki z liberalci, ki pa izzveni kot opozorilo demokristjanom: «Dani so tudi pogoji, da zavrnemo tudi izsiljevanje s predčasnimi volitvami*. Skoraj istočasno je to misel podprl komunist Napolitano z izjavo za neki londonski dnevnik: «Italija potrebuje vlado, ki naj v čimvečji meri odraža njeno stvarnost. To pa ni sedanja vlada. Lahko torej rečemo, da podpora vladi z vzdržanimi glasovi ne bo več dolgo trajala*. CANDIDA CLRZI MOSKVA, 25. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je danes brzojavno čestital novemu indijskemu premieru Morardžiju Desaiju, RIM, 25. — S srečanji s socialdemokrati, republikanci in liberalci se je zaključil prvi krog posvetovanj, za katere je dala pobudo PSI. Skoraj gotovo je, da bo temu prve'mu krogu sledil še drugi, na katerem bodo stranke poglobile preverjanje programov in skušale izcimiti skupno stališče o vladi «po Andreottiju*. Programska vladna večina in jasna jamstva, da bo program tudi u-resničen. To jc bistvo sporazuma, ki so ga stranke »loka vzdržanih* dosegle na koncu tega kroga posvetovanj. Edino liberalci se s tem nc strinjajo. Zanone je Craxiju jasno povedal, da »drsi v past predčasnih volitev*. Toda PSI, kakor tudi komunisti, republikanci in socialdemokrati, meni, da jc Andreottijeva vlada prešibka in premalo zaupanja vredna, da bi se lahko spoprijela z resnimi vprašanji. »KD bo sedaj morala vendar upoštevati naša stališča*, je izjavil Craxi na koncu razgovorov. Vsekakor pa KD zaenkrat ne kaže, da bi spremenila svoje mnenje o nedotakljivosti sedanjih političnih ravnotežij in odklonilnega stališča o »programski večini*. Konec marca bo KD sklicala svojo organizacijsko konferenco, ki bo gotovo priložnost za politično preverjanje, katerega se bo udeležil tudi Zaccagnini. Za tedaj pričakujejo vsi odgovor, strankam «loka vzdržanih*. Nobenega dvoma ni, da KD tudi ne more v nedogled izsiljevati z razpustom parlamenta in novimi volitvami, saj mora računati tudi na zrahljan (toložaj predsednika republike Leoneja. Vsekakor je pred tem še nekaj pomembnih obveznosti in rokov. Do 8. aprila mora parlament odobriti — čeprav spremenjene — vladne gospodarske ukrepe. Takoj zatem, zatrjujejo, bo vlada sporočila, da «je na razpolago*. Po veniki noči bi se moralo torej, razen če ne bo prišlo do posebnih dogodkov, začeti obdobje »po Andreottiju*. Kakšna bo nova vlada? Komunisti in socialisti so za «zasilno vlado* demokratične enotnosti, vendar se s to rešitvijo socialdemokrati ne strinjajo in raje zagovarjajo »podrejeno možnost*, s katero bi se strinjala tudi levica: demokrščan-sko vlado z vključitvijo nekaterih vidnih levičarskih strokovnjakov. »Najti moramo politični izraz vlade, ki naj ustreza zapletenosti sedanjega tienutkg*. je naprimer previdno poudaril Craxi. Vsekakor pa so stranke doka vzdržanih* odjočne, da se nekaj mora spremeniti. «če bomo dosegli sporazum o programu, in za to so dani že vsi pogoji*, izjavlja tajnik PRI Biasini. «si ne moremo niti misliti, da bi tak sporazum ne imel tudi izrazito političnih Demokristjan predsednik deželnega sveta Emilije-Romagne RIM, 25. — Deželnemu svetu rdeče Emilije - Romagne bo odslej predsedoval demokristjan. Natalino Guerra, bivši načelnik demokrščan-ske opozicije, je bil namreč izvoljen s 45 glasovi od prisotnih 48 svetovalcev za predsednika deželnega sveta. Predlog so socialisti in komunisti, ki od ustanovitve dalje vodijo deželo Emilijo - Romagno, dali že pred nedavnimi volitvami z utemeljitvijo, da se opoziciji daje tako demokratična možnost nadzorstva nad delom deželne vlade KPI-PSI. Sledila so večmesečna pogajanja in končno sklep KD, da predlog sprejme. Guerra je s tem v zvezi pojasnil, da ne gre za nikak-šen politični sporazum z levico, pač pa za nekakšno »pravico manjšine*, da vodi predsedstvo deželnega sveta in tako izpolnjuje svojo nadzorstveno vlogo. Resnici na ljub > velja povedati, da so socialisti, katerim je do nedavnega pripadalo to mesto, izrabili precej pomislekov prav zaradi dejstva, da je do izvolitve predsednika deželnega sveta prišlo brez predhodnega političnega sporazuma. Proti demnkrščanskemu predsedstvu so glasovali samo predstavnika MSI in PDUP. RIM, 25. — Petrolej, industrijsko in finančno sodelovanje ter okrepitev izmenjav bodo v središču pogovorov, ki jih bo od jutri do 2. aprila imel italijanski minister za zunanjo trgovino Rinaldo Ossola z voditelji Ekvadorja in Venezuele. III. REDNI OBČNI ZBOR SLORI V 33 mesecih intenzivnega delovanja je inštitut krepko zaoral v ledino V prihodnje še bolj razvejana dejavnost - Izvoljen nov upravni odbor S sprejetjem 11 novih raziskovalcev se število članov SL0RJ poveča na 59 V Gregorčičevi dvorani .je bil sinoči III. redni občni zbor Slovenskega raziskovalnega inštituta. Po pozdravnem nagovoru predsednika prof. Volčiča, ki je med prisotnimi še posebej pozdravil profesorja Bibiča in Zajca š fakultete za pobtične vede, sociologijo in novinarstvo na ljubljanski univerzi, so zbor pozdravili Miroslav Košuta za SKGZ, prof. Zajec za ljubljansko fakulteto, Bukavoc za Kmečko zvezo in M. Kravos za Slavistično društvd. Slovensko gospodarsko združenje pa je na zbor naslovilo pozdravno pismo. Sledilo je poročilo upravnega odbora o delovanju SLORI v razdobju med II. in IH. občnim zborom, ki ga je podal ravnatelj dr. Karel šiško vič. Dejavnost Slovenskega raziskovalnega inštituta — je dejal dr. šiškovič — se je med II. in III. rednim občnim zborom odvjjala na podlagi sprejetega delovnega programa. Za izvedbo simpozija o so-ciogospodarskih in prostorskih problemih1 Slovencev v -Italiji, je inštitut organiziral delovne skupine na Tržaškem, Goriškem, Beneškem in v Kanalski dolini. Na podlagi terenskega raziskovalnega in analitičnega dela je inštitut pripravil dva referata na Tržaškem, enega na Goriškem, tri na Beneškem in dva v Kanalski dolini. Ankete so zajele na narodno nTešanem' območju Furlanije . Julijske krajine približno 6.000 prebivalcev slovenske narodnosti, kar je 5 odst. Slovencev v. naši deželi. Zbrani podatki bodo služili za poglabljanje nakazanih problemov in osvetlitev procesov, ki sq odvijajo med slovensko narodnostno skupnostjo. Inštitut je preko svojih sodelavcev še dalje zbiral podatke o slovenski šoli na Tržaškem in Goriškem, prav tako ni pozabil na za ključke' posveta o slovenski šoli v septembru 1975 v zvezi z nadaljeva-. njem specializiranih srečanj o šolskih vprašanjih. Zato je 18. decembra 1976 priredil s Sindikatom slovenske šole v Trstu posvet o psihopedagoški službi, ki je mobiliziral večje število študentov, šolnikov in staršev na skupnem diskusijskem popoldnevu. Prav tako je na pobudo slovenskih šol pomagal organizirati diskusijske ure o študijskem usmerjevanju srednješolcev. Ta pobuda se nadaljuje tu- V TRENUTKU GLOBOKE DRUŽBENE IN GOSPODARSKE KRIZE V VEČINI DRŽAV EGS V RIMU SLOVESNA PROSLAVA DVAJSETLETNICE OBSTOJA EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI Spori med Francijo in manjšimi državami gospodarske skupnosti glede prisotnpsli predstavnika evropske deveterice na gospodarskem vrhu zahodnih industrializiranih držav - Nagovor predsednika G. Leoneja RIM, 25. L. Evropska gospodarska skupnost je proslavila danes svojo 20-letnico s 'slovesno proslavo v rimskem Kapitolu,' v isti zgodo vinski dvorani, kjer so podpisali sporazum o ustanovitvi skupnega gospodarskega trga in euratoma. Pri slovesnosti so bili navzoči tudi francoski predsednik Giscard D'Estaing, zahodnonemški kancler Schmidt, predsednik britanske vlade Callaghan ter predsedniki drugih (letih vlad članic Evropske gospodarske skupnosti. Ob njihovem prihodu so jih sprejeli rimski župan Argan, predsednik vlade Andreotti in zunanji minister Forlani. V slovesnem pozdravnem govoru je predsednik republike Giovanni Leone poudaril izredno resnost go- V ZVEZI S POSOJILOM MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA Pred srečanjem med vlado in predstavniki sindikatov Sindikati bodo zahtevali preklic nekaterih vladnih ukrepov RIM, 25. — Sindikalni predstavniki so trdno odločeni dosledno zagovarjati nepopustljivo stališče v ponedeljkovem srečanju z vlado, čeprav bi to utegnilo spraviti Andreottija v težave. Ne gre za udarec ali dva sedanji vladi, je dejal generalni tajnik kovinarskih delavcev UIL Mattina, vendar sem osebno prepričan, da je treba sedaj trdo nastopiti, če hočemo doseči vidne rezultate. Doslej smo vedno popuščali, v zameno pa nismo dobili nič. Prihodnji ponedeljek bodo tekli med vlado in sindikalnimi predstavniki pogovori o zagotovilih, ki jih mora Italija dati mednarodnemu denarnemu skladu, da bi dobila 530 milijonov dolarjev posojila. V teku pogovorov med strankami, lu s svojim vzdržanjem v parlamentu omogočajo obstoj vlade in Andreottija, se je pokazala možnost, da bi vnesli nekatere popravke v 'pogoje, o katerih se je vlada prej domenila s predstavniki mednarodnega denarnega sklada. Kot kaže bi bila vlada pripravljena sprejeti sindikalno zahtevo po spremembi členov 3 in 4 odloka o fiskalizaciji, ki sta zadevala pogajanja v .okviru podjetij ter zamrznitev premične lestvice. V zameno so sindikalne organizacije pripravljene proučiti možnost, da bi odpravili vpliv javnih prevozov in dnevnikov na premično lestvico. V tem smislu se je izrazilo tudi vodstvo enotne sindikalne federacije CGIL, GISL in UIL. V resoluciji, ki jo je objavilo vodstvo sindikalne federacije, ne omenjajo drugih postavk, kot so stroški za hekatete javne storitve, na primer 'električna energija, voda in plut. Sindikalna delegacija je predložila vladi vrsto drugih zahtev, da bi dosegla prve konkretne rezultate na področju zaposlitve, .naložb, Juga, cen in davkov. Prav tako bodo zahtevali naj vlada prekliče popravek, ki ga je senat vnesel v odlok o stroških za delo in ki je odpravil vpliv premične lestvice ne samo na odpravnine, kot je predvideval vladni ukrep in so na to pristali tudi sindikati, temveč tudi na starostno doklado, (if) spodarskega, političnega in družbenega položaja v Evropi ter vpraša-, nja, s katerimi se evropske države morajo še spopasti, med katerimi je potreba po razširitvi gospodarske skupnosti na Jug, k Sredozemlju, kar je. pogoj za večjo geopolitično in geoekonomsko ravnovesje. Evropska stvarnost je za sedaj za Evropejce same dokaj nejasen pojem, je dejal Leone, je pa pomembna realnost za države tretjega sveta, za vzhodne države in za same zahodne zaveznike. Ob robu slovesnosti je predsednik izvršne komisije EGS Roy Jen-kins izjavil, da bi morala ta zgodovinska obletnica postati izhodišče za razvoj, ki naj bi povzročil navdušenje in angažiranost tistih, ki bodo čez 20 let vodili Evropo. 0-menil je, da je gospodarstvo skupnosti še vedno v krizi ter omenil predvsem resno vprašanje nezaposlenosti, še zlasti mladinske, Izvršna komisija meni, da bi prizadevanja za stabilizacijo morala zadevati ,v prvi vrsti države, kjer je inflacijska stopnja večja, ne da bi pri tem zanemarjali druge. Svet vladnih poglavarjev deveterice držav EGS je najprej obravnaval • vprašanje prisotnosti gospodarske skupnosti na londonskem vrhu, ki bo 7. in 8. maja. O tem ni bilo nobene razprave; vsaka delegacija je orisala svoje stališče. Domenili so se, da bodo razpravo obnovili pozno zvečer, med ali po večerji, ki jo je na čast evropskim gostom priredil predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti. Če bodo dosegli kakršenkoli sporazum o tem vprašanju, ga bodo formalizirali v teku jutrišnjega zasedanja. Evropski svet je nato analiziral resen svetovni gospodarski in finančni položaj, seveda s posebnim ozirom za položaj v gospodarski skupnosti, tudi v luči priprav na londonsko srečanje z ZDA, Japonsko in Kanado. V razpravo so posegli zastopniki vseh devetih držav. Francoski predsednik Valery Giscard D'Estaing je v začetku zasedanja predlagal kompromisno rešitev glede zastopništva gospodarske skupnosti na skorajšnjem gospodarskem vrhu zahodnih industrializiranih držav. V pismu, ki ga ' je poslal vladnim poglavarjem, ki se udeležujejo sedanjega rimskega zasedanja, je Giscard D Estaing predlagal, da bi gospodarsko skupnost predstavljal predsednik britanske vlade James Callaghan, ki je začasni predsednik sveta EGS in se bo nujno udeležil londonskega posvetovanja kot predsednik, britanske vlade. O vprašanju prisotnosti EGS kot take na gospodarskem vrhu zahodnih industrializiranih držav je trenutno v teku žolčna polemika med Francijo na eni strani in manjšimi državami EGS na drugi. Na predlog Giscarda D Estainga je takoj reagiral predsednik luksemburške vlade Thorn, ki je izjavil, da je predlog francoskega predsednika popolnoma nezadovoljiv ter je poudaril, da mora Evropsko gospodarsko skupnost zastopati, poleg sedanjega predsednika sveta Caliagha-,na tudi predsednik izvršne komisije EGS Roy Jenkins. fif) HAAG, 25. — Glasnik nizozemske kraljice Julijane je sporočil, da bo kraljica sprejela v ponedeljek. 28. marca predsednika vlade DeUyla, ki je odstopil zaradi sporov znotraj vladne koalicije. Julijana se je z De Uylom pogovarjala že včeraj preden je predsednik vlade odpotoval v Rim, IIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIfllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIItHItlllltllllllllllltllllllllllllimilt OB PODPORI VSEH VLADNIH STRANK Jacques Chirac izvoljen za pariškega župana Pariz ni imel župana od časov pariške komune leta 1871 PAR (Z, 25. — Prvič od časov pariške komune (1871) ima francosko glavno mesto od danes zjutraj župana. Izvoljen je bil bivši predsednik vlade in predsednik degolistične stranke Jacques Chirac, ki si je zagotovil zmago na občinskih volitvah zadnji dve nedelji. Kot so predvidevali, so Chiraca izvolili že pri prvem glasovanju. Edini resen tekmec večinskega predstavnika Chiraca je bil komunist Henri FizbinV kandidat združene levice. Na pogajanjih med Pogled na dvorano, kjer je bila slovesnost ob 20-letnlci EGS bi kjer so pred 20. leti podpisali ustanovno listino gospodarske skupnosti ' (Telcfoto ANSA) zastopniki vladnih sfrank, ki imajo v pariškem občinskem svetu 69 svetovalcev od skupnih 109, so se domenili, da oddajo svoje glasove za Chiraca. Sporazum so večinske stranke dosledno spoštovale, saj je Chirac prejel 67 glasov. Za Fizbina je enotno glasovala vsa združena levica in je tako prejel 40 glasov. Jacques Chiršc je star 44 let in jma za seboj briljantno politično kariero, ki se je začela aprila 1967, ko mu je takratni predsednik vlade Georges Pompidou poveril mesto podtajnika v ministrstvu za družbene zadeve. Nato je bil podtajnik za gospodarstvo in finance, minister za kmetijstvo od julija 1972 do februar- di v novem šolskem letu. Leta 1974 se je inštitut na pobudo Slovenskega gospodarskega združenja začel baviti z raziskavama o slovenskih obrtnikih in gostincih na Tržaškem. Na prošnjo »Primorskega dnevnika* in Založništva tržaškega tiska je inštitut po letu dni trajajočih ■ pripravah začel vzorčno raziskavo o naročnikih »Primorskega dnevnika* na Tržaškem in na Goriškem. V času med II. in III. rednim občnim zborom — je nadaljeval dr. šiškovič — so se nekateri člani inštituta aktivno bavili s preučevanjem regulacijskih načrtov na Tržaškem in pomagali slovenskim ljudem in organizacijam pri izdelovanju predlogov o preureditvi občinskih regulacijskih zamisli. Na Goriškem je vzporedno z raziskavo o Štandrežu potekala tudi aktivna pomoč članov inštituta slovenskim in drugim organizacijam pri obrambi štandreškega prostora. V Beneški Sloveniji so terenske raziskave ter začeta raziskava o migracijskih tokovih prispevale k osvetlitvi nekaterih vprašanj isto-časnp so bili člani v Beneški Sloveniji aktivni pri zbiranju podatkov o posledicah potresa in so bili vsakodnevno v stikih s potrebami in zahtevami tamkajšnjih slovenskih društev. Prvič po dolgem času je prišla na dan tudi problematika Kanalske doline. Z delom za simpozij se je skupina sodelavcev inštituta začela spoprijemati s problematiko na tromeji med Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo. Dejavnost je že rodila določene uspehe, kar nalaga inštitutu velike obveze na tem območju. V časi* med II. in III. rednim občnim zborom se je območna dejavnost inštituta zaradi potreb, ki so mu jih nalagale priprave na januarskj,,^simpozij, razširila, že - j.p,retf JI, občnim zborom se je dejansko začela avtonomna dejavnost inštituta na Goriškem. S. 1. septembrom 1976 pa se je z novo nastavljenim strokovnjakom začela avtonomna dejavnost inštituta v Čedadu. Tako v Gorici kot v Če-1 dadu pa se postavlja vprašanje prostorov, ker njihovo pomanjkanje ovira inšlitutsko delovanje. V Trstu se je v vsem tem času nadaljevalo zbiranje dokumentarnega gradiva .ki ga jc že veliko na razpolago, čeprav še ni popolnoma urejeno zaradi pomanjkanja pomožnih delovnih sil in zaradi stiske s prostorom. Z aprilom ali majem pa bo inštitut dobil nov sedež, ki bo veliko bolj primeren za raziskovalno, študijsko in tudi dokumentarno delo. V času med II. in III. občnim zborom je inštitut po zaslugi Založništva tržaškega tiska izda) slovenski tekst Zbornika o slovenski šoli. V tisku je zdaj italijanski tekst istega zbornika. Za simpozij o sociogospodarskih in prostorskih problemih Slovencev v Italiji je v dveh ponatisih izdal 320 izvodov 18 slovenskih referatov in 230 izvodov 18 italijanskih referatov. ! V 15 mesecih po II. občnem zboru je inštitut okrepil svoje' stike, izmenjavo izkušenj, sodelovanje z inštitutom za geografijo univerze v Ljubljani, je vzpostavil stike S Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani ter plodno sodelovanje z njenim računskim centrom, podpisal dogovor o sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani, vzpostavil . stik za sodelovanje s Centrom za zgodovinska preučevanja Italijanske unije za Istro in Reko v Rovinju, nadaljeval s plodnim sodelovanjem s Slovenskim znanstvenim inštitutom v Celovcu. Vabljen je bil na sodelovanje z u-niverzo v Mariboru, z Inštitutom za sociologijo v Ljubljani, z Urbanističnim inštitutom SR Slovenije, v glavnem je že vzpostavil kontakt z Zavodom za spomeniško var- ja 1974, nekaj tednov pred smrtjo predsednika Pompidouja pa je bil imenovan za notranjega ministra. Na predsedniških volitvah je odločno podprl Giscarda DJEstainga, ki ga je po svoji izvolitvi konec maja 1974 imenoval za predsednika vlade. Avgusta lani je Chirac odstopil s položaja predsednika vlade zaradi sporov z Giscardom. stvo SR Slovenije, nadaljuje z izmenjavo dokumentacije z Zavodom za regionalno in družbeno planiranje SR Slovenije. Vzpostavil je tudi stik z Zavodom za migracije i narodnosti v Zagrebu. Na tržaški univerzi ima kohtakte s katedro za ekonomsko zgodovino ekonomske fakultete in sociološkimi predmeti fakultete za politične vede. Vzpostavil je tudi stike s slovenskimi občinskimi upravami na Tržaškem in Goriškem, z miljsko i občino in z nekaterimi občinami V popoldanskem zasedanju pariš-1 Beneške Slovenije. Inštitut ima tu-kega občinskega sveta so izvolili 18 Ir>: " —p Di---------— odbornikov. Enajst jih1 pripada Chiracovi degolistični stranki, medtem ko so neodvisni republikanci predsednika D’Estainga dobil) samo e-no odborništvo. Chirac bo odslej vodil 35 tisoč občinskih funkcionarjev in uradnikov ter bo eden najvidnejših osebnosti pete republike. Letni proračun pariške občine znaša sedem milijard frankov, več kot 1300 milijard lir, kar je več kot proračun Belgije in Luksemburga skupaj. Pariški župan podpiše vsako leto 15 tisoč gradbenih dovoljenj, (if) di stalne stike s prof. Pizzorussom z univerze v Pizi. Kljub vsem težavam, ki so zrasle na naši poti, moramo priznati, da je naš inštitut v 33 mesecih svojega obstoja opravičil svoj nastanek. V teh 33 mesecih se je predstavil na mednarodn. konferenci o manjšinah, je organiziral posvet o slovenskem šolstvu, je priredil simpozij o sociogospodarskih in prostorskih problemih Slovencev v Italiji, je nudil slovenski in tudi italijanski javnosti 51 referatov, 4 tiskane tekste, (Nadaljevanje na zadnji sirarn) TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ ZAČETEK VIL KONGRESA KOMUNISTIČNE PARTIJE Uresničevanje osimskih sporazumov prvenstvena obveza za tržaško KPI Izčrpno poročilo tajnika Rossettija ■ Poglobljena analiza političnega in gospodarskega položaja - Vzroki in cilji akcije za Navzoča odbornika Zucalli in Fantini Slovenska konzulta je v petek zvečer sklicala v dvorani LenaSsi v Gorici okroglo m iz. o o lokacijah slovenskih šol. S tem je storila še en korak dalje v reševanju važnega vprašanja naše narodnostne skupnosti. Ta korak je pomem ben tudi zaradi tega. ker je bil storjen ob soglasnosti vseh slovenskih dejavnikov in ker so biii o njem seznanjeni tudi pomembni strankarski dejavniki v občinski u-pravi. Na vseh silah, ki razumejo in podpirajo - naša stremljenja po ureditvi vprašanja šolskih gradenj v Gorici, je sedaj, da na pristojnih mestih uresničijo naše predloge in zadostijo našim pričakovanjem. Zborovanje je odprl predsednik slovenske konzulte Emil Valentinčič, ki je pozdravil odbornika za javna dela Zucallija ter odbornika Fan-tiraja, ostale občinske svetovalce, zastopnike demokratičnih strank in slovenskih organizacij, slovenskih občin, slovenskih šol itd. Valentinčič je nato opisal nasta nek slovenske konzulte, sestavljena je iz zastopnikov SKGZ. ZSKP, sindikata slovenske šole in zastopnikov strank ter izrecno poudaril, da se po določilih pravilnika na sejah konzulte govori slovensko in da bo občinska uprava za poire-be konzulte namestila slovenskega funkcionarja. Izrekel je pripombe na račun teh obveznosti, ki se še ne spoštujejo, ter nanizal še nekaj informacij o doslej opravljenem delu Tega obe nskega posvetovalnega telesa, kot je. denimo, ustanoyitev strokovnih komisij, obravnava za nas važnih vprašanj s področja gradnje infrastruklur (tovorno po shajališče), revizije urbanističnega načrta itd. Skrb za prevajanje je prevzela Marija Ferletičeva. Predstavniki konzulte so nato o svetlih vprašanje lokacii za slovenske šole s pot tično šolskega in strokovnega vidika. Članica konzul te Vitomira Veselova je uvodoma ugotovila, kako je razvoj vsakega naroda odvisen od ureditve njegovega šolstva in kako ta ugotovitev še posebej velja za našo narodnostno skupnost. To so spoznali že naši predniki, kj šo ob obratu stoletja s samoprispevkom zgradili v Gorici dve šolski središči. Le ti je fašizem zaprl in so se šele z ’ narodnoosvobodilnim bojem ustvarili pogoji za ponovno odprtje slovenskih šol, medtem ko je bilo za njihovo uzakonitev potrebno čakati do leta 1961. Veselova je nato opisala sovražno razpoloženje, ki ga je po letu 1945 do naše skupnosti ustvarjal italijan ski nacionalizem in ki je kriv za padec števila osnovnošolskih otrok od 1300 v letu 1045 na samih 389 v letu 1963-64, ko smo zabeležili najmanjši vpis. «Ko so se odnosi med Jugoslavijo in Italijo začeli izboljševati in se je meja odprla, so za našo skupnost nastali boljši pogoji. Pri tem ima švoj delež tudi napredek demokracije v Italiji, zaradi česar se je pritisk na nas zmanjšal. Od tedaj dalje beležimo postopno številčno rast naše šolske populacije*, je ugotovila Veselova ter navedla stališče konzulte o o sredotočenju slovenskih šol v dve šolski središči, ki bi ustrezali vsem sedanjim potrebam, in potrebam, ki bodo nastale iz šolske reforme. Konzulta pričakuje, je zaključila Vitomira Veselova, da bodo vsi odgo vorni dejavniki večinskega naroda in predstavniki manjšinskih ustanov podprli to upravičeno zahtevo, na uresničitev katere čakamo že vsa povojna leta. S strokovno - tehničnega vidika je izbiro lokacij za slovenske šole u-temeljil Jože Cej. Zanje se je konzulta začela odločati, ko so se iz poprejšnjih zgradb, zaradi njihove dotrajanosti, dijaki morali izseliti. Na to odločitev sta nadalje vplivali revizija urbanističnega načrta ter spoznanje, da je sedaj čas, ko je za nove šole mogoče zagotoviti primerne površine, ki bodo ustrezale tudi normativom o šolskih gradnjah Jože Cej je nato povedal, da so se po daljšem in poglobljenem razprav ljanju, pri katerem so upoštevali predloge vseh zainteresiranih slovenskih sred n. v konzulti odločili zg dve središči, eno v severnem in drugo v južnem delu mesta. V severnem delu je že v teku grad nja otroškega vrtca in osnovne šole. ter bo na isti lokaciji zgrajen tudi trgovski zavod, medtem ko je v južnem delu mesta treba zagotoviti lokacijo za vrtec in osnovno šolo ter vse ostale nižje in višje srednje šole. Jože Cej je v zvezi z južnim šolskim središčen navedel dve možni lokaciji, ki sta na območju med Ul. Duca d'Aosta in Ul. Puccini: prva bi zasegla 14.200. druga pa 21.600 kv. m p~oste površine. Cej je posebej poudaril, da ti dve središči ne bosta zadostovali za potrebe predšolskih otrok, in da bo nujno poskrbeti za dodatne lokacije, oziroma prostore za otroške vrtce v drugih mestnih predelih. BESEDE RAZPRAVLJAVCEV Dve študijski nagradi tržaška univerze Tržaška univerza razpisuje dva natečaja za nagradi, obe v višini 200 tisoč lir. Poimenovani sta po dveh profesorjih, ki sta poučevala na ekonomski fakulteti tržaške u niverze, in- sta tudi namenjeni dok-torirancem na tej fakulteti, če so predložili tezo v akademskem letu 1975-76. Zainteresirane) morajo predložiti prošnje, tako za nagrado poimenovano po prof. matematike Mariu Strudthoffu kot za drugo, ki nosi ime po Rrof. angleščine Albinu Bocciaiu. do 11. ure 31. t.m. v tajništvu univerze. O predlogih, slovenske konzulte se je razvila obširna razprava, v kateri so razpravljavci, vsi brez izjeme, potrdili izbiro konzulte o loka cijah, hkrati pa so jo obogatili s predlogi o drugih vprašanjih, ki nam jih prinaša neurejeno stanje šolstva. Predstavnik občine števerjan Ciril Terpm je govoril o gradnji šte-verjanske celodnevne šole ter pred lagal razširitev konzorcija za gradnjo slovenskih šol z vključitvijo ob čine Krmin. Predstavnik KPI Boris Coceani je visoko ocenil delo slovenske konzulte ter obžaloval, da pri okrogli mizi niso navzoči predstavniki nekaterih drugih pomembnih stirank in da bo pomanjkanje načrtnosti pri gradbeni dejavnosti v občini Gorica mogoče nadoknaditi z deželnim načrtovanjem. Predstavnik PSI Marko Waltritsch je omenil slabo .stanje šol v okolici, zavrnil je pripombe, ki se slišijo v italijanskih krogih, češ da sc toliko denarja troši za slovenske šolske zgradbe, ter opozoril na težave, ki jih bomo imeli pri, zbiranju finančnih sredste.v za gradnje. VValtritsch je zahteval dodatne fon de za naše šole ter se je pri tem skliceval tudi na osimski sporazum. Predlagal je izdelavo prioritetnega seznama za gradnjo šolskih objektov. Zastopnik Slovenske skupnosti Marjan Terpin je obžaloval dejstvo, da že trideset let čakamo na gradnjo šol ter poudaril potrebo po enot nem nastopu, v konzulti. Kazimir Humar pa je predlagal izbiro večje parcele za Izgradnjo južnega šolskega središča. Komunist Ivan Bratina je, izhajajoč iz potrebe po enotnosti, ki se lahko izoblikuje samo na podlagi razprave, zagovarjal povezavo z občino Krmin, kjer glede razvoja slovenskega šolstva še niso izkoriščene. vse možnosti. Podprl je predlog občine Doberdob o odprtju enotne nižje srednje šole v Doberdobu, ki je pomembna tudi zaradi povezav, ki jih bo ustvarila s Slovenci na območju Tržiča. Predlagal je do polnitev šolskega poslopja v Ul. Se minario, čeprav gre za začasno rešitev. Član konzulte dr. Karel Primožič je zahteval odprtje strokovnih zavodov, zaželel je zaključek, razdobja, v katerem smo Slovenci državljani druge kategorije ter izrazil upanje, da se bo v odločilnih krogih na podlagi pozitivnih zakonov in mednarodnih obvež izobliko-vala"dobra politična volja glede naših potreb. Odbornik, Zucalli je v sklepnem delu,sestanka povzel besedo in pod pri stališče konzulte o lokacijah, izrekel je priznanje resnemu delu, ki ga je konzulta opravila, ter opozoril na «dolgo progo* za šolske zgrad be. Na takšno reševanje se moramo pripraviti zato. ker krajevne upra ve nimajo sredstev in bo zato nuj- no potrebno zagotoviti finačna sred stva iz drugih virov. Plil nasprotuje tržiškemu odboru Tržiško -tajništvo republikanske stranke je včeraj izdalo tiskovno poročilo. v katerem nasprotuje novemu odboru v tržiškem občinskem svetu. Republikanci so namreč mnenja, da odbor ni izraz celotne tržiške skupnosti, kar pa je v nasprotju z izjavami nekaterih strank pred imenovanjem novega odbora, Tr,žiško vodstvo PRI se nadalje prizadeva, da bi tržiška občina v najkrajšem času našla rešitev za nekatera pereča vprašanja. Kongres posoške KPI V mali dvorani UGG v Gorici se je včeraj zvečer pričel 11. kongres posoške federacije KPI. Kongresa se poleg delegatov udeležujejo predstavniki krajevnih ustanov, strank ustavnega loka ter družbenih sil in manjšinskih organizacij. Kongres je v dveh jezikih odprl član tajništva Ivan Bratina, ki je pozdravil vše navzoče in zlasti goriškega župana De Simoneja in pokrajinskega predsednika Aga-tija. V imenu mestne sekcije KPI je kongresiste pozdravil odvetnik Nereo Battello, ki je v svojem govoru predvsem poudaril daleko-sežni pomen osimskega sporazuma tako za gospodarski razvoj naše dežele, kakor tudi za ureditev položaja slovenske narodnostne skupnosti. Sledilo je obsežno poročilo političnega tajnika Tullia Paizze, o katerem bomo obsežneje poročali v jutrišnji številki našega lista. Kongres so poztiravili predstavniki številnih strank ustavnega loka in sicer PSI, KD. PRI in PLI. V imenu Slovenske skupnosti je kongresiste pozdravil goriški pokrajinski tajnik Marjan Terpin. v imenu delegacije Slovenske kulturno gospodarske zveze pa Gorazd Vesel. Telegram za najboljšimi željami za potek in izid kongresa je poslal tudi tajnik občinske konference zveze ZKF Nova Gorica Tomaž. Beltram. Pred sklenitvijo sinočnjega dela kongresa so Izvolili nekaj komisij. Kongresisti. bodo z delom nadaljevali še danes in jutri. Levičarska pobuda o psihiatriji Odprava sedanjega modela psi hiatrične bolnišnice v Gorici, ki naj omogoči ustanovitev večjega števila središč v goriški pokrajini za mentalno higieno —- vse skupaj sodi v okvir zdravstvene reforme — o tem so razpravljali na zborovanju, ki so ga napredni zdravstveni delavci in levičarski pokrajinski svetovalci prejšnji dan sklicali v pokra jinski sejni dvorani v Gorici, da bi opredelili stališče do pomembnega zdravstvenega in tudi političnega vprašanja. Poleg pokrajinskih svetovalcev KPI in PSI so bili na zborovanju navzoč, tudi zastopniki sindikalne federacije, organizacije Psi-chiatria democratica ter psihiatri iz Gorice in Trsta'. Še prav pose bej zanimiv in koristen hkrati je bil prispevek tržaškega zdravnika Pastoceja, ki je podrobno govoril o skušnjah, ki so si jih pridobili v tržaški umobolnici, odkar se je od prla ter začela uvajati zdravljenje bolnikov izven bolnišnice. Takšna metoda je letos prvič imela za posledico, da so potrošili 70 milijonov lir manj kot so jih določili v proračunu. Goriška pobuda sodi v okvir po litične akcije levice, da poišče skupne točke za vse demokratične sile. Podobne pobude so pokrajinski svetovale1 že izvedli na področju sub-normalnih in prizadetih otrok, v načrtu pa imajo druge s področja koordinacije, pokrajinskega gospo darskega načrtovanja itd. # Pri šolskem skrbništvu v Gorici je na vpogled ministrska okrožnica št. 83 z dne 15. t.m. o nastavitvi za nedoločen čas ter za suplence v osnovnih šolah, ki delujejo v sklopu kaznilnic. GORIŠKA SODNA KRONIKA ENO LETO IN DVA MESECA ZAPORA ZARADI KRAJE V STANOVANJU Gre za Luigina Mora izv Padove in Loredano Čari iz Milana Na goriškem sodišču (predsednik j nji ima s sabo več ukradenega Costa, prisedniKa Bassi in Maticu- blaga. so, javni tožilec Perrucci, zapisni-1 Javni tožilec je za Luiginš Mora čarka Kogoj), so včeraj obravnavali zadevo 39-letnega Luigina Mora iz Padove, 20-letne Loredane Čari in 15 letne S. C., obe iz Milana, ki so bili obtoženi vloma v stanovanje in kraje. Dogodek se je zgodil 20. januarja letos v Versi pri Romansu. V odsotnosti gospodinje, Luciane Margut por. Godeas, je trojica vlomila v stanovanje in odnesla 1 milijon lir v gotovini, dve hranilni knjižci ter več dragocenih piedmetpv. Lastnica stanovanja je takoj po ropu obvestila policijo, ki je nekaj časa kasneje ustavila avtomobil, v kate rem so bile tri osebe, ki so pri sebi imele ukradeno blago. Na včerajšnji razpravi je Luigino Moro povedal, da se ni udeležil ropa. Dodal je še. da obe ženski splohl ne pozna, saj jih je vzel v avtomobil pri Versi, ko se je vračal iz Vidma, kjer je bil na obisku pri nekem sorodniku. Med potjo pa mu je ena od teli, Lorcdana Čari, za uslugo darovala zapestno uro. Kar zadeva denarja, ki so ga agenti našli pri Moru, naj bi bi ta sad njegovega dela. Obtoženki pa sta povedali. da stiji res stopili v Morov avtomobil, nista pa vedeli, da sled- zahteval 1 leto in 2 meseca zapora ter 200.000 lir globe; za Loredano Čari 8 mesecev zapora in 60.000 lir globe, za mladoletnico pa je predlagal sodni odpust. Odvetnik Giannatasio, ki je brani! vse tri, se je prizadeval, da bi sodišče upoštevalo olajševalne okoliščine in trojico obsodilo na najnižjo kazen. Sodišče je po krajšem posvetu Mora in Carijevo obsodilo na 1 leto in 2 meseca zapora ter na 100.000 lir globe, za mladoletnico pa je upoštevalo predlog javnega tožilca o sodnem odpustu. Nesreča v stanovanju Zaradi padca v svojem stanovanju v Ronkah so v tržiško bolnišnico sprejeli 56-letnega Giovannija Mala-guttija, kateremu so ugotovili hujšo poškodbo na 'levi nogi. Zdravil se bo 15 dni. IZGUBLJENO - NAJDENO Na poveljstvu goriških mestnih stražnikov hranijo sledeče najdene predmete; 4 motorna kolesa, pet ženskih koles, naočnike za sonce, naočnike za vid, moško uro, šest zneskov denarja, sedem denarnic, prstan, rokavice, otroško majico in nekaj drugih manjših stvari. eakcy in njegova žena. Oprem ljer.a sta bila z raznimi instrumenti, ki jih uporabljajo zobozdravniki. Našla sta 400 fragmentov ter se jima je posrečilo, da sta izdelala model prastarega prednika človeškega rodu, kateremu sta dala ime zinjanthrop (Zinji je arabsko ime vzhodne Afrike). Po njunem mnenju je ta človek živel pred kakimi 600 tisoč leti. Po teh odkritjih se je delo znanstvenikov izboljšalo, ker7 so imeli na razpolago več finančnih sredstev. Našli so lobanjo prastarega človeka, katerega možgani so merili komaj 685 kub. em. šlo pa je brez dvoma za človeško bitje, ki je bilo že različno od opice. Odkritja v Dolini Olduvai so zelo pripomogla k nadaljnjemu razvoju antropološke znanosti. Prišla so na vrsto odkritja severovzhodno od jezera Turkana. Tu je narava še bolj divja. Nekdanji ognjeniki so bruhaii tu ogromne količine lave, a povsod je še opaziti njihova nekdanja žrela. Sonce tu pripeka neusmiljen©. Na to področje so raziskovalci usmerili svojo pozornost. Začeli so delati že 1. 1968. Odpravo je tedaj vodil Leakeyev sin Richard, ki je medtem postal ravnatelj narodnega muzeja v Keniji. Skupaj s Kenijcem Komoyo Kirfien-mom je odkril kostne ostanke kakih 200 antropoidnih bitij. Približno polovica se je nanašala na ostanke avstralopiteka, toda druga polovica je nedvomno pripadala vrsti «homo». Lobanja št. 1470 je posebno slavna. Odkril jo je Bernard Ngeneo, skoraj čisto slu čajno. Zahvaliti se je moral samo svojemu ostremu očesu, da je lah-ko razlikoval kostne ostanke od ostalega materiala. Vest o novem odkritju je hitro prišla v sfet. Sam Richard Leakey se je pripeljal tja z letalom, da bi odpeljal s seboj dragoceno odkritje. Potem so skrbno pregledali in presejali vso zemljo v okolici. Posrečilo se jim je, da so našli še 150 kosov raznih lobanj. Našli so tudi lobanjo prazgodovinskega/človeka, ki je imela poteze, ki jih do ■iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii Pogovori o davkih / , Kako bo z ločenim obdavčevanjem zakoncev? Kaj zadržuje poslansko zbornico pri dokončni odobritvi zakona, ki bo s prihodnjo davčno prijavo u-vedel ločeno obdavčevanje'žakon-skih parov? Kaj bodo v bistvu prinesle nove zakonske določbe? Bo prijava, kot se je doslej ob novostih skoraj vedno dogajalo, še bolj zamotana? Na tajca in podobna vprašanja, ki nam jih zastavljajo naši spremljevalci, bomo skušali odgovoriti s tem sestavkom. Kot je že vsem znano, mora zakonodajalec na predlog vlade vskladiti davčne zakone z razsodbo ustavnega sodišča, ki je ovrgla veljavnost skupnega obdavčevanja in s tem skupne davčne prijave zakonskih parov. V tem pogledu bi zadostoval en sam člen, bi ki razveljavil prejšnje določbe o združenem obdavčevanju zakoncev. ’ Namesto tega je senat že odobril dolgovezno in obširno besedilo zakona, ki naj bi odslej urejevala zadevo, ki o njej teče govor. Finančno ministrstvo se je z razsodbo ustavnega sodišča nenadoma znašlo pred dejstvom, da bo ločeno obdavčevanje zakoncev o-kmilo davčne dohodke države na račun terjatev za leta 1974 in 1975 za okoli 750 milijard, pri obdavčevanju lanskih dohodkov pa za okoli 500 milijonov lir. *Ker morajo na tak ali drugačen našin stisniti z davčnim vijakom vsaj toliko, kolikor so načrtovali, so sicer priznali v celoti razsodbo ustavnega sodšiča, so pa v isti sapi skušali vsaj deloma nadoknaditi zgubljeno davščino z znatnimi spremembami na področju že priznanih olajšav, seveda na škodo davkoplačevalcev. Drastično so med drugim znižali nekatere postavke, ki so jih .prej priznavali v znižanje obdavčljivih dohodkov. Za primer naj navedemo, da so bile po starih določbah odtegljive vse obresti, ki jih je davčni obvezanec plačal bančnim zavodom brez vsakršne o-mejitve. Prvotni vladni načrt je odtegljivost omejil na največ 1,5_ milijona lir letni in še to le pri hipotekarnih posopilih. Senat je omejeni znesek zvišal na 3 milijone lir. Poleg tega je že odobreni zakon predvideval, da bodo navedene spremembe učinkovale šele od 1. januarja 1977 dalje, medtem ko je vladni osnutek ho- tel odvzeti že danes olajšave z retroaktivno vljavnostjo 1. januarja 1976, kar bi bilo po mnenju senata protiustavno. Nadalje priznava zakon izglasovan v senatu odtegljivost zavarovalnih premij le za življenjska zavarovanja s policami, ki trajajo več kakor 5 let. Nezgodne zavarovalnine ne bodo prišle več v poštev. Zaenkrat neizpremenjene o-stanejo določbe o odtegljivosti zdravstvenih stroškov". Odtegljivost pogrebnih stroškov so zvišali od dosedanjih 500.000 na 1 milijon lir. Na drugi strani je že sam vlad- ‘ ni zakonski načrt, ki ga je odobril senat, priznal razmeroma malenkostno večjo olajšavo v obliki popusta na davku tistim družinam kjer dohodki izvirajo v glavnem s strani enega samega za konca. Po zakonu, kakršen je bil v senatu odobren, bo znašal popust za zakonca, ki nima več kot ■ 600 tisoč lir letnega dohodka 72.000 lir in je bil torej podvojen. Kako bodo izgledale ločene prijave zakoncev? Kot znano, je bil doslej dolžan položiti prijavo zase in za ženo vedno mož, pa čeprav je bil sam nemanič. V prihodnje bo ta obveza prenesena na oba zakonca/ki se bosta pa morala ravnati po običajnih predpisih, ki so v veljavi za vse prijavitelje. Zakonec, ki lani ni presegel 1.384.000 lir dohodka svojih dohodkov ne bo s prihodnjo prija vo sploh prijavljal; prav tako ne. če njegovi nepremičninski, a izključno katastrski dohodki niso lani presegli 360.000 lir. Zakonec, ki je imel samo dohodke od dela ali od pokojnine bo dolžan položiti le obrazec 101, če seveda dohodek izvira iz enega samega delodajalca ali iz ene same pokojnine. Salamonska delitev bo predpisana za družine z mladoletnimi otroki. Morebitni dohodki kakršne koli vrste mladoletnih otrok se bodo predpisali v enaki meri obema zakoncema. Isto načelo bo veljavo za popuste na davkih, ki bodo predvideni za osebe v breme. Taki bi bili v bistvu in v načelu obrisi bodoče ločene obdavčitve zakoncev. Prav te dni je prispel zakon, ki ga je kot povedano, že odobrila ena veja parlamenta pred poslansko zbornico. Zgleda, da bodo poslanci vnesli tako v komisiji, kot v zbornici v že odobreno besedilo še niz verjetno nebistvenih popravkov. Prodrla je n.pr. različica, ki bo dopuščala zakoncem polog ene same prijavnice, če si bodo to žel-leli. Ločen bo prikaz dohodkov, ločeno priznanje odtegljajev in popustov, ločena bo obdavčitev. Zakonskemu paru pa naj bi bila dana možnost, da seštejeta obe kvoti dolgovanih davkov in da ju skupno in solidarno poravna. Smisel predlaganih "popravkov ni vedno povsem jasen, jasna je le ugotovitev, da bo krpanje že zakrpanih zakonskih besedil prispevalo k zamotanosti pravil, ki jih bo moralo v kratkem spoštovati najmanj 15 milijonov davčnih prijaviteljev. Zamuda pri dokončni odobritvi novega zakona o dohodkih fizičnih oseb (IRPEF) bi utegnila navsezadnje imeti za posledico nadaljnjo odgoditev prijavnega roka (30.6.77), ker ne bodo mogli pravočasno natisniti novih prijavnih obrazcev. St. Oblak tedaj še niso izsledili. Ta prastari človek ni imel močnih čelnih kosti in tudi čelo mu je bilo visoko. Pa nosu sodeč pa je bolj podoben gorili kot človeku. En teden pred smrtjo svojega očeta je Richard prinesel Leakeyu v Nairobi svoje zadnje odkritje. Stari arheolog je bil vzhičen, saj ni moglo obstajati boljše pričevanje o obstoju že zelo razvitega človeka .v istem razdobju, ko so še živeli avstralopiteki. Gre za razdobje, ki gre nazaj za okoli tri milijone let. Ko je Richard Leakey prikazal svoje odkritje zoološkemu društvu v Londonu, je nastala prava senzacija. Eden od arheologov je izjavil; «Mi moramo ali zavreči to lobanjo, ali pa zavreči vse naše teorije glede primitivnega človeka.* Nemogoče je seveda zavreči to lobanjo in niti stotine drugih pričevanj. Vsako leto prihaja iz vzhodne Afrike vedno več dokazov, da je človek zelo star in da je v svojem razvoju imel najrazličnejše oblike. Vsa ta odkritja, ki si sledijo iz leta v leto, dokazujejo, Darvino-vo trditev, da je Afrika prazgodovina človeštva. SOBOTA, 26. MARCA 1977 Pomlad v Bregu Sredi prizadevnega dela in v vedrem razpoloženju je IS. marca, dopolnil 70 let svojega življenja dr. Branko Vrčon, znani slovenski pravnik, publicist, prevajalec in narodnoobrambni delavec. Doma iz Dobravelj na Vipavskem, sin naprednega gospodarskega in še posebej zadružnega delavca, organizatorja prvih socialnodemokratskih shodov na Vipavskem in nekajkratnega kandidata pri volitvah v goriški deželni zbor, iz narodno trdne družine, ki so jo fašisti upravičeno zmerjali za «gadje gnezdo*} je mladi Branko leta 1926 z odliko dokončal gimnazijo v Ljubljani, potem pa se z namenom, da bi poklicno lahko delal med rojaki na Primorskem, vpisal na padovsko pravno fakulteto, kjer si je leta 1932 pridobil doktorat pravnih znanosti, hkrati pa absolviral tudi na fakulteti za politične in socialne vede. Za Vrčo-novo usmerjenost je značilno, da si je za svojo doktorsko disertacijo izbral temo cVarstvo manjšin po pozitivnem mednarodnem pravu* in jo tudi uspešno ubranil, čeprav je zaradi tega imel hude težave z italijansko fašistično policijo. Že kot mladenič se je Vrčon aktivno vključil v primorske revolucionarne dijaške in študentske organizacije. Bil je med ustanovitelji primorskega dijaškega društva «Zora» ter njegov predsednik in podpredsednik. V Padovi je bil odbornik in zadnji predsednik slovenskega akademskega kluba «Nanos», razpuščenega 1927. Hkrati je deloval pri goriškem a-kademskem društvu nAdrija*, bil med ustanovitelji Zveze slovenskih srednješolcev v Italiji, po razpustu teh organizacij pa je deloval v ilegalni mreži protifašističnih borcev na Goriškem in bil vodja njene organizacije na Vipavskem. Kot odvetniški pripravnik se je najprej zaposlil pri dr. Fornazariču v Ajdovščini in po njegovem nasilnem odhodu ostal naprej v tej pisarni. Zaradi nenehnega fašističnega preganjanja in večkratnega zapora pa je Vrčon konec leta 1933 tudi sam pobegnil v Jugoslavijo. Nekaj časa je delal v Mariboru, ko pa se je s pomočjo dr. Draga Marušiča ustanovil leta 1935 v Ljubljani dnevnik «Gtas naroda», je Vrčon postal njegov zunanjepolitični urednik. Že naslednje leto je enako delovno dolžnost prevzel pri ljubljanskem dnevniku «Jutro*. Ob italijanski okupaciji so ga z obtožbo dezerterstva, ker je bil pred vpoklicem k vojakom pobegnil v Jugoslavijo, postavili pred vojaško sodišče v Trstu. Bil je pogojna obsojen na dve leti ječe, nato pa poslan v kazenski bataljon v Livorno. Po osvoboditvi je bil dr. Branko Vrčon vse do upokojitve (1968) zaposlen v Titovih zavodih Litostroj v Ljubljani, kjer je ob svojem bogatem znanju tujih jezikov in ob svoji veliki razgledanosti vodil prevajalski oddelek, obenem pa organiziral propagandno dejavnost tega velikega podjetja doma in v tujini. Še vse do leta 1972 je bil glavni urednik osrednjega glasila delovne skupnosti Litostroja. Vrčonovo publicistično delo je izredno obsežno, tako da ga v kratkem jubilejnem zapisu ni mogoče v celoti zajeti. Že kot predsednik primorskega srednješolskega društva «Zora» v Ljubljani je dal pobudo za izdajanje naprednega dijaškega glasila «Naš glas» v Trstu (poznejšega splošnega mladinskega glasila in nato družinske revije, ki jo je urejal France Bevk), zbral gradivo za njegovo prvo številko in tej napisal uvodnik. Vse do uničenja slovenskega tiska na Primorskem se je v tržaški «E-dinosti* oglašal s svojimi tehtnimi- Pri svojem delu boste naleteli n® ostra nasprotovanja. Preveč ste ljubosumni, kar se bo maščevalo-VODNAR (od 21.1. do 19.2.) trebovali boste pomoč, kajti zna' šli ste se v veliki stiski. V drU' žini prehoden spor. RIBI (od 20.2.. do 20.3.) Dan vam ni preveč naklonjen Zato pazite ko sklepate finančne posl®- IZBOR IZ DELA 26. marca 1977 PRIMORSKI DNEVNIK 5 Problemi’ ki jih je mogoče urejati le na vasi Val po indijski podcelini Nasprotniki so kmalu spretno izkoristili vse napake kongresne stranke Znaki preobrata George Bali: Izraelu zagroziti z odpovedjo pomoči — Ali ZDA »zapuščajo Izrael«? — Ognja bo vsekakor dosti OD NAŠEGA DOPISNIKA V NEW YORKU VVashingtonski Inštitut Brooking, ki ga redno predstavljajo kol »možganski trust« demokratske stranke, v svoji najnovejši študiji priporoča, naj ZDA pritiskajo za rešite«' ne glede na to, da je ta rešitev stvar zainteresiranih držav in vlad. Podpis 'Zbigniewa Brze-zinskega na študiji ji daje skoraj uradni značaj, pravi naš newyoršl:i dopisnik v nadaljevanju prikaza bližnjevzhodnega spleta, katerega prvi del smo objavili včeiaj. Od našega posebnega poročevalca NEW DELHI, marca — Dan pred, končanimi šestimi indijskimi parlamentarnimi volitvami je delhijski dnevnik »Statesman«, ki jo sicer večkrat ubere v desničarske vode, obja■ vil na prvi strani pod naslovom čez vseh osem stolpcev — Džanata partija se poteguje za večino — simbolično sliko, ki je obsegala skoraj četrtino strani, časnik je fotografijo bržkone objavil zato, ker je razodevala tudi določeno mero strupenegadnizma. To fotografijo nikakor ne omenjamo zaradi njenega ciničnega podtona, ampak zaradi docela nekaj drugega, zaradi njene trpke in tragične simbolike, ki smo jo razbrali iz nje. Velika fotografija namreč prikazuje cunjave-ga uličnega pometača, ki ravnokar baše v zajetno vrečo papirnate in druge odpadke, med temi odpadlimi papirji pa je razločno videti tudi volilni lepak kongresne stranke s sliko nasmejane bivše predsednice vlade Indire Gandhi. O osebni in politični tragediji Indire Gandhi, ki jo je nedvomno doživela s temi volitvami, bi bilo mogoče napisati na kupe člankov in knjig, bržčas pa jih bodo tudi napisali. Naš namen ni v tem, da bi ponouno razpredali o najbolj tragični osebnosti tega indijskega trenutka, ampak poskušamo poiskati raznolike vzroke, ki so prvič v treh desetletjih privedli do volilnega zloma kongresa. Poskušajmo najprej ilustrirati te prelomne dneve za indijsko sedanjost in prihodnost, kakor se je zarisala proti koncu volilne tekme na velikem zemljevidu Indije, ki je bil obešen na steni v tiskovnem centru, kjer smo ure in ure spremljali dramatično razpletanje in končni kongresni poraz. Na zemljevidu so bila narisana posamezna vodilna okrožja, ki so jih označili z bucikami zelene barve, kadar je zmagal kongresni kandidat, in z rdečimi v primeru zmage kandidata ljudske fronte ali kongresa za demokracijo. Ko je bila znana že velika večina rezultatov, so volilna okrožja v državah ali zveznih območjih v osrednji Indiji, na severozahodu in na severovzhodu kar žarela, toliko je iz teh območij Indije sršelo rdečih bucik. Zmagoslavje ljudske fronte je uplahnilo v zeleno (kongresno) barvo le proti jugovzhodu in jugozahodu velike dežele. Takšno slikanje volilnih rezultatov nam pove veliko več, kakor pa se mogoče zdi na prvi pogled. Najprej nam pove to da je kongres izgubil katastrofalno veliko poslanskih mest ravno v tistih državah in volilnih okrožjih, kjer je računal, če že ne ravno na izdatno večino, pa vsaj na dobršno število poslanskih mest. Tako je, denimo, kongres doživel več kot katastrofo v najštevilnejši indijski državi Utar Pradešu (več kot 80 milijonov prebivalcev), kjer od 85 poslanskih mest ni osvojil niti enega mandata, na prejšnjih volitvah pa je v tej državi dobil 71 mandatov. Nadalje, v drugi politično in za hindujsko kulturno izročilo najpomembnejši zvezni državi Biharu kpngres od 54 poslanskih mest ni osvojil niti enega mandata, ljudska fronta in kongres za demokracijo pa 51, v Utar Pradešu pa sta ti stranki pobrali prav vsa mesta. Poleg tega, da je kongres izgubil vseh sedem poslanskih mest v glavnem mestu Delhiju (na volitvah 1971 jih je dobil 6), je šokantne poraze doživel .še v Radžastanu (eno mesto, džanata stranka pa 24 do 25), v Harijam, kjer je opozicija pobrala vseh deset mest, in v Gudžaratu, kjer je dobil le deset mest, džanata pa 16 od skupaj 26. Ravno v teh državah pa je kongres na prejšnjih volitvah dobival hajveč poslanskih mest, na šestih volitvah pa so se te države iz kongresnih trdnjav spremenile v trdnjave takrat še opozicijskih strank. Za konec številčnega prikaza volitev naj še omenimo, da je kongres zmagal samo v državi Andra Pradeš, kjer je od 42 osvojil kar 41 mest, v Ašamu (osem od štirinajstih), v Karnataki (26 od 28) in požel komajda .Pirovo zmago v Kerali (skupaj z lojalnimi regionalnimi strankami 16 od 28 mest). Vse to pa je za zagotovitev parlamentarne večine v skupaj 22 zveznih državah in zveznih območjih premalo, veliko premalo. Marsikdo bi vprašal, kako je potem mogoče, da so kongresni funkcio- j narji še tako rekoč sredi volitev zatr-I jevali, da je položaj njihovih kandidatov »izredno dober«, da bodo osvojili najmanj 300 od skupaj 542 poslanskih mandatov. Pri takšnih optimističnih (ali celo napihnjenih) napovedih je treba najprej upoštevati, da so največkrat bolj propagando sredstvo, kot pa kolikor toliko realna ocena, po drugi strani pa je najbrž tudi res. da je tudi kongresni volilni štab še do zad: njega upal, da bo osvojil vsaj skromno večino v parlamentu, v kar je bila ne naposled trdno prepričana tudi velika večina domačih in tujih opazovalcev v Delhiju. Zgodilo se je docela drugače, veliki lehar (val), ki sta ga uspeli dvigniti džanata in kongres za demokracijo, je silovito drl po indijski podcelini, na nekaterih območjih pa pometel pred seboj vse, kar se mu je postavilo na pot. Do tega pa je 1 ali ko prišlo med drugim tudi zaradi tega, ker so nasprotniki kongresa in kongresne vlade do skrajnih možnih meja v relativno kratkem času izkoristili — in to zelo spretno — vse kongresne napake in šibkosti, ki jih ni bilo ravno malo. Očitno pa je vmes še nekaj drugega. Indira Gandhi in kongres sta se, pa vsem sodeč, odločila za razpis volitev sredi januarja v prepričanju, da je bilo po uvedbi izrednega stanja v deželi (25. junija 1975) toliko postorjenega na gospodarskem in socialnem, področju — porast industrijske proizvodnje za okrog 10 odstotkov, povečan izvoz, izdatne devizne rezerve, ukročena inflacija in skoki cen najpomembnejših življenjskih proizvodov, predvsem živil — začetki, sprva sicer hrabrilni in obetajoči, kmalu pa čedalje bolj obotavljivi. Ravno pri tem pa se je kongres uštel, kakor se najbrž še ni nikoli v devetdesetletni zgodovini y stranke. Znano je, da je v stranki zazijala .prva velika razpoka po odhodu Džag-dživanarama, »mladega kongresnega leva« Bahaguna (prej je bil premier vlade Utar Pradeš), nekdanje komunistke in nato vnete privrženke kongresa, predsednice vlade v Oriši Nan-dini Satpathi in drugih iz stranke in vlade. Volitve so dokazale, da je bila »kulturna revolucija« mladinskega kongresa, ki se je čedalje bolj samo-pašno obnašal znotraj kongresa pod vodstvom Sandžaja Gandhi j a, ne samo družbeno in politično nesprejemljiva za milijone in milijone Indijcev, temveč s politično taktične plati gledano zelo kratkovidna akcija in nevarno slepilo z vsemi daljnosežnimi posledicami. Indira Gandhi je ta škodljivi val sicer precej zavrla tik pred volitvami, vendar prepozno, kajti škoda je bila že nepopravljiva. Mladež je že -vnesla v kongres razdor, razbila na frakcije še preostali del stranke, med preprostimi ljudmi na podeželju, kjer živi 80 odstotkov od 620 milijonov Indijcev, se je vgnezdil odpor in gnev proti prisilnim metodam (sterilizacija in preseljevanje) razboritih mladincev. Kongres, ki zaradi objektivnih elementov indijske družbe (družbena, kastna, verska, socialna in gmotna razslojenost v deželi) že tako ali tako nikoli ni zmogel preboleti svoje politične »otroške bolezni«, frakcionaštva, razbitosti in heterogenosti ter nasprotujočih se interesov. Posamezni kosi tega raznobarvnega mozaika so se ločili in se razvijali na delce, ki sami zase niso nič pomenili. Poleg nespornih gospodarskih dosežkov v zadnjih dveh letih je ogromno kongresno stranko obdržala na navidez zavidljivi ravni spoštljiva tradicija in iz nje izvirajoč ugled med ljudmi. Vse to pa se je zamajalo pred silovitim nasprotnim valom takratne opozicije, ki je kričeče prevejano poudarjala kongresne napake, neukemu podeželskemu prebivalstvu obljubljala konec prisile, strahu in negotovosti, če bo glasovalo zanjo, bolj načitanim in izobraženim ljudem v mestih pa vrnitev osebnih pravic in svoboščin, za katere so jih prikrajšali zakoni o notranji varnosti in izrednem stanju. Prejkone pa usodnemu kongresnemu porazu niso botrovale samo napake, ki so bile zagrešene v relativno kratkem časovnem obdobju, ampak gre še za nekaj drugega. Najbrž nismo daleč od resnice, če rečemo, da je kongres v treh desetletjih neprekinjene vladavirfe izgubil precej svežine, dinamičnosti in tistega privlačnega leska, ki je takoj po razglasitvi indijske neodvisnosti s pomočjo močnih političnih osebnosti tako pritegoval velik del indijskega življa. Avgust Pudgar To pa, kar je v študiji povedano »previdno in na lep način« — pravi 'James Re-ston v »New York Timesu« — je odkrito in dramatično izrazil nesojeni Carterjev zunanji minister George Bali v najnovejši, aprilski številki revije »Foreign Affairs«, Nobenega dvoma ni pustil o tem, da ZDA lahko izvajajo in morajo izvesti pritisk: »Izrael je treba reševati tudi proti njegovi volji.« Tako se glasi glavna teza tega nekdanjega podsekretarja za zunanje zadeve v demokratskih administracijah. Bali se zavzema za to, da naj bi Wa-shington zagrozil Izraelu z odpovedjo vsake pomoči, če bo še naprej ostajal gluh za resolucije OZN. Pravi, da morajo ZDA nehati »subvencionirati slepo ulico«, da to nikamor ne pelje, saj dve milijardi ameriških dolarjev na leto nista, kot kaže izkušnja iz leta 1976, nič zalegli. James Reston sodi, da je prav odkrito izražanje takšnih stališč oviralo Georga Balla v finišu tekme za položaj zunanjega ministra, za katerega je bil eden izmed treh najresnejših kandidatov. Toda ZDA niso nobena izjema v pravilu, da oblast v mnogih deželah in mnogih situacijah tol£e po opoziciji in njenih stališčih, potem pa v praksi ta 'stališča sprejema. Med predsedniškim kandidatom Carterjem in predsednikom Carterjem pa obstajajo glede Izraela, bližnjevzhod ne krize, Arabcev in ameriškega energetskega položaja precejšnje, resda za zdaj samo retorične razlike. Naštevanje teh razlik bi nas privedlo predaleč, zato naj omenimo samo tiste, ki se nanašajo na temeljno vprašanje dolgoročnega ameriškega energetskega položaja iz katerega menda vse to tudi izvira. Državniki in politiki velesile seveda ne morejo priznati tega, kar sicer odkrito govore najbolj zveneča imena iz sveta ameriških družb, katerih stališča je na primer te dni na dveh straneh plačanega oglasa v »Wall Street Journalu« dr. John Mc Ketta, znana teksaška avtoriteta za nafto in energetiko, formuliral t.akol^: »Naša naraščajoča odvisnost od uvoza nafte povečuje nevarnost nadaljnjega embarga in ustvarja še večji pritisk na izvajanje naše zu nanje politike.« Kandidat Carter je v zvezi s to hipotetično temo o naftnem embargu zagrozil, da bi v takem primeru »začel totalno ekonomsko vojno« proti arabskim državam. Toda predsednik Carter je očitno-zelo hitro sprevidel, da iz prejšnjih na hitro spletenih sanj o ameriški energetski neodvisnosti v preostalih letih do konca stoletja ne bo nič, in tako si zdaj to Ahilovo peto velesile prizadeva spremeniti v vrlino Ko je ameriški predsednik ondan govori) v Zahodni Virginiji, je oznanil tudi naslednjo osnovno tezo o načinu reševs nja dokaj ‘rritičnega energetskega potoži'.ja: »Zakaj zdaj ne kupujemo več nafte, svojo pa hranimo za prihodnost?« Ameriškim partnerjem v razvitem svetu bodo šli zaradi takšne teze prav got^jro lasje pokonci, saj že tako m tako ostro zabavljajo čez ZDA, ker s po- sčanjem uvoza nafte spodkopavajo celotno pozicijo industrializiranih držav za pogajanja z naftnimi državu.ni. Toda k temi, ki je tu o njej beseda, je važno pripomniti, da se Carter prav nič ne slepi, da bi ZDA lahko postale kaj manj odvisne od uvoza nafte. Konservativna revija »Com-mentary« žc mesece sluti spremembe Ki jih prikazuje v tem smislu, da »ZDA zapuščajo Izrael«, pri čemer seveda razlaga ameriško pove- zanost z Izraelom tako, da se ZDA stoodstotno strinjajo z vsemi konkretnimi koraki izraelske politike. Z administracijo bo m nedvomno po: glavitni pr_-olem. V tem se implicitno in eksplicitno strinjata načelnik ameriškega generalnega štaba George Brovvn, ko govori o »pretiranem židovskem vplivu na ameriško politiko«, in George Bali, ko v »Foreign Affairs« daje predsedniku vedeti, da bo moral skozi »politični ogenj močnih in glasnih pro-izraelskih domačih skupin«. Ognja bo vsekakor dosti. Ce upoštevamo, kaj ravno zdaj preživlja BREIRA, majhna židovska skupina, ki noče stoodstotno odobravati vsakega korak in stališča izraelske države in vzeti to za edino merilo privrženosti židovski stvari, je povsem jasno, kakšna atmosfera prevladuje v vodstvih organizacij in institucij ameriških Židov. Za ljudi iz BREIRE, katerih glavni greh je v tem, 'da mislijo, da se je s Palestinci mogoče in treba pogajati, je to ozračje, ki spominja na fašizem Pot k pritisku na Izrael bo držala zato po vsej priliki naokrog, to se bo godilo po-tihem ter največkrat za odrom (kot se na primer to diskretno dogaja v bitki zastran »odtenkov« vprašanja arabskega bojkota Izraela). Toda ten.eljni ameriški interesi napeljujejo v to smer in prav možno je — čeprav tu vedno tvegamo, da precenimo podrobnosti — da so nekateri ameriški koraki že v znamenju tega preobrata. Carter je odtegnil Izraelu neko novo ameriško orožje (namreč bombo, namenjeno za rušenje betonskih bunkerjev). Izraelu so prepovedali prodati Ekvadorju letala, opremljena p ameriškimi motorji. DRAGISA BOŠKOVIC Nacistični zločinci vest v Ludwigsburgu Osumljencev je blizu osemdeset tisoč Od našega bonskega dopisnika LUDWIGSB URG, marca — Več kot 80 tisoč Nemcev je bilo leta' 1965~ka-znovanih zaradi sodelovanja v nacistič-nih zločinih. Mednarodna javnost sicer dosti izve za sloviti niirnberški proces proti vodjem tretjega rajha, manj pa za vse, kar se je dogajalo na tožilstvih in sodiščih med Parizom in Kijevom ter med Rimom in Oslom, posebej malo vemo o vse večjih nevšečnostih, ki spremljajo vse, ki se ukvarjajo z raziskovanjemše nekaznovanih in neraz-kritih zločinov, ki so jih med drugo svetovno vojno zagrešili nemški nad-Iti in njihovi pomagači po raznih okupiranih deželah. Od leta 1958 vse to raziskuje poseben urad v LUdivigsbur-gu severno od Stuttgarta. Slaba Za zahtevne naloge, ki jih mora opravljati, je »centralni urad deželnih pravosodnih uprav za razjasnjevanje nacističnih zločinov« zelo skromna ustanova. Neopazna je v prizidju ve- likega baročnega gradu v Ludvvigsbur-gu. Noben kažipot ne pelje na ta naslov. Nikogar javno ne moti. Zato pa je tisočem in tisočem temeljito na poti. Višji državni tožilec dr. Adalbert Riickerl tega sicer javno ne prizna, zato pa se previdno le potoži, da je njegov položaj kot direktorja tega urada skrajnje nehvaležen, da ni nikjer prav dobrodošel. Skupaj s 25 kolegi-sodniki in tožilci ter administrativnim ko podporo s televizije, ki kar pogosto osebjem poskrbi, da dobijo šolski razjedi in skupine, ki se še'kar pogosto zglasijo pri njih v Ludwigsburgu, čim objektivnejši in čim bolj nazorni prikaz grozodejstev, ki so se dogajala v znamenju »tisočletnega rajha« po vsej osrednji Evropi, pa tja daleč do Kavkaza im Balkana. Riickerl dobiva veli-vrti dokumentarne posnetke o oboroženih silah »SS«, o koncentracijskih taboriščih, o pripravah na Hitlerjeve vojne. Kakor se starejši učitelji v osnovnih in srednjih šolah izogibajo tem neprijetnim poglavjem, se mnogi mlajši (in levo usmerjeni) radi zaustavijo ob najhujšem poglavju nemške zgodovine. Kaj pa je z zločinci? Ali je res, da jih je dobršen del ostal nekaznovanih? Ali pa je res, da jih je preveč nedolžnih trpelo zaradi »kolektivne krivice«? Zakaj ni, denimo, nihče preganjal Clemensa Druschkeja? Kaj pravi o vsem tem in o svojem uradu višji državni tožilec Riickerl?’ »Dejahje moramo najprej poznati, da bi ga lahko začeli preganjati. Ime, toda le goli priimek, brez vseh drugih podatkov, ime Druschkeja je sicer res mogoče najti v seznamu vojnih zločincev. V 60-letih' je ludwigsburški urad uvedel proti njemu postopek, pa nismo mogli ničesar konkretnega izvedeti, niti točno, kdo je niti kje živi...« V velikem procesu proti bivšim gestapovcem, ki so med vojno morili po Sovjetski zvezi in Litvi, se je leta 1958 v Ulmu izkazalo, da ni res, da bi te reči bile v glavnem opravljene, da so zločinci večinoma res že polovljeni in kaznovani — marveč da je treba šele začeti'organizirano raziskovati, kje vse je kdo zagrešil kakšne zločine proti civilnemu prebivalstvu, da bi sistematični pregon sploh bil mogoč. Dne 29 avgusta 1958 sp v tllmu izrekli sicer dolgoletne kazni vsem obtoženim, mno go »stranskih« storilcev pa je ostalo zunaj procesa. Ker so (bile) v novi Zvezni republiki Nemčiji pravosodne reči v izključni pristojnosti zveznih dežel in ker so skoraj vsi takšni nrimeri presegali mete ene zvezne dežele, pa navadno tudi države ZRN- so se na primeru ulmskega procesa deželni pravosodni ministri morali domeniti o koordinaciji raziskovalnega dela. Tako se je porodil sklep o ustanovitvi skupnega pravosodno-razisko-valnega tožilskega organa. Naselili so ga v zvezno deželo, kjer je nastala pobuda in kjer se je v pol zapuščenem ludvvigsburškem gradu ponudil tudi prostor. Uradu so najprej naložili le razjasnjevanje tistih nacističnih zločinov, ki so bili storjeni zunaj meja sedanje ZRN, in to le proti civilnemu prebivalstvu. torej mimo ožjih vojaških operacij. Kot osrednja naloga se je uradu postavilo vprašanje, kdo vse je kriv. za zločine v koncentracijskih taboriščih in podobnih primerih (prisilno delo). Kmalu pa so morali pravosodni ministri spoznati, da so te pristojnosti preozko označene, da tudi zločinov, ki so bili zagrešeni na območju (sedanje) ZRN, nihče Sistematično ne obdeluje, da ni mogoče ločiti enih od drugih. Lud-wigsburški centrali so 1964. naložili tudi to problematiko, in sicer razjasnjevanje zločinov, ki so jih zagrešili člani vrhovnih oblasti rajha. člani osrednjih organov NSDAP, člani upravnih organov koncentracijskih taboriš na območju ZRN. Enako je urad v Ludvvigsburgu začel raziskovati tudi zločine, ki so jih zagrešili proti vojnim, ujetnikom, čeprav ta problematika sodi že bolj v vojaško pravo. V kartotekah ludwigsburške centrale imajo na 1.113.000 kartonih in 436 tisočih fotokopijah dokumentov in 413 mikrofilmih zbrane podatke o 37885 zadevah, od katerih so jih 3428 že uspeli izročiti pristojnim sodiščem, 3577. pa so jih uradno odprli kot preiskovalne postopke. V nekaterih primerih gre za veliko storilcev (vseh osumljenih je okoli 80 tisoč), torej osumljenih in pozneje, pred sodiščem, obtoženih.. Katero sodišče pa je pristojno? Najprej sodišče za območje, kjer je dejanje prišlo na dan, ali pa tisto, na območju katerega zdaj živi glavni obtoženec. V Ludvvigsburgu raziskujejo celotne komplekse, se pravi celoto zločinov v kakem taborišču, mestu ah ustanovi. Ko takšno zadevo zadostno dokumentirajo, jo izročijo pristojnemu državnemu tožilstvu, oziroma pristojnemu sodišču, pristojnega tožilca pa naprej oskrbujejo z morebitnimi dodatnimi dokazili. Kaj vedo v Ludvvigsburgu o zločinih. ki so jih nacistični okupatorji zagrešili proti jugoslovanskemu prebi valstvu? Odgovor, ki nam ga daje šef centrale, je presenetljiv: razmeroma zelo malo. Iz nepregledne množice zadev se spominja le dosjeja o -šefu varnostne policije v Beogradu Emmanu-elu Schaferju, ki je bil obtožen in obsojen tudi zato, ker je pred izbruhom vojne pripravljal likvidacijo ljudi. Ko je leta 1964 bonska vlada pozvala vse prizadete države, naj dajo ludvvigsbur-ški centrali na voljo dokumentacijo o nacističnih zločinih, se edino Jugoslavija ni odzvala. Vrhovnega tožilca RU-ckerla so povabili v Moskvo, kjer si je 14 dni ogledoval osrednll arhiv, podobno je dobil vpogled v Pragi in Varšavi — iz Jugoslavije pa je šele po petih letih dobil načelni odgovor, in to le seznam nemških (vojaških) enot, ki so obtožene, da so zagrešile zločine na naših tleh. Vse to pripoveduje dr. Riickerl z neprikritim obža'ova-njem. ker mu ni prav nič prijetno, da se šele tako pozno odpira zadeva Druschke. Vedno je dobil pravno pomoč, kadar jim je bila potrebna, toda nobenih konkretnih imen o ljudeh, ki jih jugoslovanska stran dolži za zločine. Rtickerl mora vedno znova odgovarjati na vprašanja, zakaj tako dolgo trajalo najprej preiskovalne predpriprave v njegovi centrali, potem pa sodni procesi. »Od zunaj gledano, bi postopek res moral-biti krajši. Ker pa v ZR Nemčiji nimamo centralne kartoteke prebivalstva, je treba nove osumljence iskati do vseh mogočih mestih in občinah. Potem je treba iskati priče, ki bi lahko potrdile sum, da so res zagrešili dejanja, za katera obstajajo pismeni dokazi. Osumljeni. oziroma obtoženi, najprej seveda vse zanikajo. Po naših pravnih načelih — ta pa veljajo v vseh civiliziranih deželah — se v dvomu sodnik mora opredeliti v korist obtoženega,« pravi osrednji preganjalec (zahodnonemške slabe vesti. Ker pa hočejo vedno obdelati celoten kompleks, se jim postopek že zaradi obsežnosti čašovno raztegne. Tako obtoženi kot priče so z vsakim letom za leto dni starejši. Starost pa prinaša hude obremenitve. Dogaja se, da se iste priče, ki so v začetku raziskovalnega postopka izjavljale eno, pred sodiščem več ne spominjajo istega ali pa si prihajajo v nasprotje. Ker pa si obtoženi najamejo najboljše odvetnike, uspejo ob vsaki takšni protislovnosti zavleči postopek . Cas dela samo v prid obrambi obtoženih zločincev in žal vse prepogosto uspevajo prelisičiti tožnike oziroma sodnike. S koncem leta 1270 nastopa v ZR Nemčiji zastaranje tudi za nacistične zločine. »Zaradi tega nihče ne bo ušel kazni in nihče ne bo prikrajšan za svoje,« meni dr. Riickerl. »Ce šmo koga ujeli, če smo začeli postopek, ga lahko vodimo tudi do leta 2010. To pa je vse skupaj že absolutna meja glede na mogočo starost storilcev.« Anton Rupnik „Slab“ spomin V Diisseldorfu je že 17 mesecev proces proti štirim ženskam in desetim moškim paznikom zloglasnega koncentracijskega taborišča Majdanek/Lublirt, v katerem je po obtožnici bilo umorjenih 25 tisoč, po poljskih in sovjetskih ocenah pa kar 1,5 milijonov ljudi, zvečine poljskih Židov. Po splošni oceni je to zadnji mamutski proces proti nacističnim zločincem. Iz Ludwigs-burga so že leta 1960 izročili sodišču dokazno gradivo z obtožnico. V teh letih so preiskovalni organi zaslišali na stotine prič iz vseli koncev sveta. Postopek se je naj- \ več zavlekel zato, ker je ena glavnih obtoženk, Hermine Ryan-Braun Steiner, uspela izginiti v ZDA, ko se je poročila z ameriškim držav- I ljanom. Ko so jo izsledili, se je j začel postopek za njen odpust iz državljanstva ZDA, da bi jo sploh lahko izročili ZRN. Poleti 1973 so jo zares prepeljali v diisseldorfski zapor. Poročila iz dtisseldorfskega de-želnega sodišča večkrat zgrozijo vse, ki jim je poleg pravne države tudi do pravične kazni za storjene 1 zločine, o katerih ni in ne more biti najmanjšega dvoma- Storjeno dejanje je treba vsem in vsakemu posebej dokazati, in to neizpodbitno. Obramba izkorišča vse perfekt-, nosti zahodnonemškega pravnega sistema in taktizira, igra na čas. Priče izpovedujejo ponovno in ; se zapletajo v majhna ali večja nasprotja s prvotnimi izjavami v preiskovalnem postopku. Za bra j nilce je to že povod, da pričo iz- | ključi kot nemerodajno. Mnoge j priče so tolikanj oslabele, da ne morejo več na sodišče. Ravno njihove izjave bi najbolj potrebovali. Med tem ko proces traja, je umrl že dober ducat prič. Od tistih 60 nemških in 130 tujih ni mogla no- i bema priča zadostno dokazati, ko- I mu od štirih ženskih in desetih j moških obtožencev, da je zares storil to ali to. Vsi pa vedo, da je poveljnik straž in kolovodja SS v taborišču Hermann Hackmann s strupenim plinom moril taboriščnike. Morda bo veliki proces v Diisseldorfu le kdaj pri kraju, morebiti do leta 1980. Morda bo še kateri od obtožencev do takrat umrl. Iz „denacifikacije“ v hladno vojno Nemški rajh je maja 1945 razpadel na štiri okupacijske cone in na ozemlje, ki sta ga dobili Poljska in Sovjetska zveza. Temu ustrezno so vsi zavezniki uveljavili na svojem (okupiranem) ozemlju svoj pravni sistem. Med zahodnimi zavezniki ni bilo sprva nikakršne enotnosti giede »denacifi-kacije« in preganjanja nacističnih zločincev. Edino, o čemer so se morali sporazumeti, je bil zavezniški vojaški tribunal v Nurnbergu. To znano zgodbo pustimo zdaj namenoma ob strani. V posameznih zahodnih conah — tudi sovjetsko cono oziroma poznejšo NDR raje pustimo zaradi svoje specifičnosti ob strani — so Američani, Britanci in Francozi venomer spreminjali, dopolnjevali in razveljavljali svoje odloke. Najostrejši so bili v preganjanju nacizma Američani. V njihovi coni so večkrat pretresli praktično vse prebivalstvo tako temeljito, da je tam krožila trpka duhovitost, kako so iz ZDA pripeljale spet tri ladje: ena živila, drugi dve pa zasliševalne formularje. Ameriške oblasti so uveljavile pet kategorij, po katerih so »čistile« Nemce. V prvi so bili glavni krivci, v drugi obremenjeni, v tretji manj obremenjeni, v četrti privrženci in v peti razbremenjeni. Zavezniki so že med vojno gradili svoje postopke na tezi o kolektivnf ^sokrivdi nemškega ljudstva. Ko pa niso mogli preko določene meje več sami 'ukrepati proti nemškim vojnim zločincem, so se morali obrniti na nemške tožilce in sodnike. Kje jih iskati? Med emigranti, ki so bili v vsej deželi izpostavljeni zloglasnemu predsodku, da so le izdajalci? Med skromnim delom tistega sloja pravnikov, ki se je šla pasivni odpor? Prvim so očitali, da ni-' majo pojma, pod kakšnimi pogoji se je vse dogajalo v Hitlerjevem in Himmlerjevem rajhu, drugim pa, da ne morejo niti dokazati, da so res bili proti Hitlerju. Eni in drugi pa so se znašli nasproti domačemu ljudstvu kot služabniki tujega okupatorja ... Iz okupirane dežele je ž izbruhom hladne vojne postala nova Zvezna republika Nemčija glavni steber proti »boljševizmu«. Kancler Adenauer se je vse bolj uspešno upiral zavezniški tezi o kolektivni odgovornosti ter uspel rešiti po vrsti vse vodilne gospodarske magnate, od Kruppa do Flieka. Zahod je potreboval čedalje močnejšo ZRN in moral je novi vladi v Bobnu popuščati Na univerze so se vračali nekdanji profesorji, v urade nekdanji načelniki, v koncerne nekdanji generalni direktorji. Niirnberg je šel- mimo in uradni Bonn je hotel svetovni javnosti dokazati, da so poglavitni krivci kaznovani ter da je nemški narod zdaj — čist. Eden najboljših poznavalcev povojne Nemčije, pariški profesor Alfred Grosser (sicer židovski begunec pred Hitlerjem iz Frankfurta) meni, da so zahodni zavezniki zagrešili najhujšo napako, ko so nacistične srednje in višje »glave« vrgli na cesto, brez zaposlitve, da bi 3» »prevzgojili«. Šele s tem so iz njih naredili objokovane in ugledne žrtve, ne pa »demokrate«. šele ko se je 20 let po‘vojni leta 196? postavilo vprašanje, ali naj ostane v veljav: tudi zastaranje za nacistične zločine zoper ljudstvo, se je dvignila vsa mednarodna javnost in posebej socialistični demokratje so zastavili vse svoje (med tem močno narasle) moči, da so v bonskem Bundestagu izglasovali zakon o podaljšanju zastaranja Ob tej priložnosti je moral pravosodni minister poročati parlamentu, kaj se je zgodilo z nacističnimi zločinci: Zahodnonemška sodišča so uvedla do 1965 postopek proti 61.000 obto Ženih, od katerih so jih 61000 obsodili. Tem je treba dodati preko pet tisoč obsodb, ki so jih takoj po vojni izrekla zavezniška okupacijska sodišča na območju zahodnih treh con V sovjetski okupacijski coni je bilo obsojenih nad 12 tisoč nacističnih zločincev, več kot 24 tisoč pa še v Sovjetski zvezi sami. Na Poljskem in v CSSR so jih obsodili 16.000. nad 1 oč pa še v ostalih okupiranih državah. Tako je bilo nad 80 tisoč Nemcev obsojenih zaradi nacističnih zločinov. I l IZBOR IZ DELA mm* 26. marca 1977 PRIMORSKI DNEVNIK 6 Alpe - Adria Na letošnjem sejmu Alpe-Adria je 472 razstavljalcev iz trinajstih držav LJUBLJANA, 24. marca — Letošnji, že IS. mednarodni gejem Alpe-Adria, ki bo na ljubljanskem gospodarskem razstavišču od 29. marca do 3. aprila, bo po številu razstavljalcev ter po zasedenosti razstavnih površin presegel vse dosedanje. Na njem se bo predstavilo 472 razstavljalcev iz 13 držav, v okviru sejma pa bo tudj vrata specializiranih prireditev. Na osrednji razstavi, ki naj bi pradvsem nakazala možnosti za tesnejše sodelovanje avstrijskega, italijanskega in našega gospodarstva, bo sodelovalo gospodarstvo pokrajine Benečije — Julijske Kra. jine z že tradicionalno razstavo, celovška zbornica pa je letos organizirala kolektivno razstavo avstrijskega gospodarstva. Gradiščansko gospodarstvo se bo predsta. v la posebej z izdelki 24 proizvodnih organizacij. Od mest, s katerimi ima Ljubljana prijateljske vezi, se bo zahodnonemški Wiesbadan predstavil z izdelki 15 gospo, darskih organizacij, ki bodo prikazale predvsem vrhunske izdelke elektronske industrije in tudi njihovo delovanje. Reško gospodarstvo nam bo predstav.lo 16 tamkajšnjih na 'pomembnejših organizacij združenega dela, hkrati pa tudi razstavo inovacijskih dosežkov iz vse države, ki jo organizira »Radn.čko stvara-laštvo« z Reke. Pod okriljem poslovnega združenja za živilsko indu. strijo bo letos razstavljala vsa slovenska živilska industrija. ki bo priredila tudi pokušnje svojih izdelkov. Svojo novo proizvodnjo bo prikazala tudi živilska industrija sosednje Hrvatske, iz BiH pa sarajevski UPI. Na speciftliz rani razstavi »Nare. di si sam« bodo številni naši in tuji proizvajalci razstavili vrsto drobnih strojev in orodja, pa tudi materialov za izdelavo najrazličnejših izdelkov v domači »delavnic1«. Letos bo tudi večje število do-mačib in tujih proizvajalcev kot lani prikazalo pestrejšo izbiro opreme in pripomočkov za dom in gospodinjstvo. ,Na današnji tokovni konferenci na razstavišču so še posebej opozorili na razstavo INDART, na kateri bo več naših proizvodnih organizacij prikazalo kopico izdelkov, od zidnih tapet iz papirja in jeansa, steklenih in lesnih iz. delkov do okrasnih predmetov iz zlata, ki jih krasijo Vaš dnevnik - Primorski dnevnik slike in grafike Jožeta Hor-vata-Jakija. Razstava naj bi nakazala možnost plodnega sodelovanja umetnosti in proizvodnje, ki lahko širše odpre vrata našim izdelkom na domači in svetovni trg. ZDRAVKO STEFANČIČ KOTNIKOVA BAJTA V PODGORI, rojstna hiša Lovra Kuharja-Prežihovega Vo-ranca, mimo katere bo vodila transverzala. Foto: arhiv Dela REPORTAŽNI ZAPIS Zrcalo goldinarskih časov Kronika Mojstrane in Dovja — Španova hiša je stara približno tisoč I Kako so Kranjskogorci imeli »Borovški sejem« — Avtomobili odrinili t / . ........ let — ovce MOJSTRANA, 23. marca — V Mojstrani so rekli in tako tudi zapisali da so kar malo užaljeni, ker toliko pišemo o raznih slovenskih turističnih krajih, o Mojstrani pa nič. Pa čeprav imajo prav tako vlečnico, ob bogatili letinah pa tudi sneg in smučarje. Prav imajo. Zato nas je pot zanesla tokrat v Mojstrano, ki je še zmeraj prijetna, lepa vas. kot pred desetletji, čeprav je res, da v dirki med preteklostjo in novimi časi vedno večjo prednost dobivajo slednji. Kakšna je bila Mojstrana nekoč, kakšna je danes in kakšna bi po njegovem morala biti, da bi bilo za vse najbolj prav, smo pobarali Miho Anclja — Tlleša. Kajti toliko kot ve Tilešev Miha z Aljaževe 6, gotovo o Mojstrani ne ve nihče. V oktobru bo dopolnil 78 let ter je eden od še sedmih živečih borcev za severno mejo iz Mojstrane. , »Miha ve ”st- iz glave Pozna podatk. .u sto in ve sto let nazaj.,, je povedala njegova 81-letna sestra Tončka, ki je vodia čebelar jev v Mojstrani /i ki imr prav tako kot ,...ha, vsak dan deset različnih vrst cu sopisov na mizi. Pa jih tudi prebere. Ce že nima v glavi, ima pa zapisano. Na več kot 300 tipkanih straneh je namreč Miha napisal kroniko Mojstrane in Dovja. 2e kot šolarja sta ga najbolj zanimala zgo dovina ih zemljepis in temu je sledila ljubezen do piša nja. Kmalu je začel pisat dnevnik. Pisal ga je tudi kot vojak v I. svetovni vojni. Precej je pred ,let! pisal tudi za časopise. Svojo kroniko je pričel pisati leta 1966, končal pa štiri leta kasneje. Poleti je zbiral podatke— za njimi je brskal po muzejih, knjigah, župniščih, pri starih ljudeh — pozimi pa pisal. Njegova kronika je ogleda lo Mojstrane za dolga deset letja, tudi stoleria nazaj. V njej je marsikaj, kar je pri mnogih, ne samo pri mladih, že zdavnaj pozabljeno, pa bi bilo vredno oživeti. V kroniki so najprej opisane vse pomembnejše hiše. Rodovine so izginile, hiše pa so ostale. Španova hiša je na primer stara približno tisoč let. Ime je dobila — kot jih poznajo še maisikje na Slovenskem — po .cm, da je v njej živel župan. Kar neverjetno se zdi, da je imel nekdo toliko volje in potrpljenja, da je vse to zbral in napisal tako, da bi človek kar bral in bral. Mora to že res biti veliko veselje, »žilica« kot pravimo. »Zmeraj sem bil radoveden, že kot otrok«, pravi Miha. »Kadar so se pri nas zbrali sosedje, nisem dal miru s svojimi vprašanji«. Čeprav v letih, se Miha — najstarejša prebivalka nekdanje fare je zdaj 92-letna Marija Eržen — pridružuje mladini, ko pravi, da v Mojstrani danes nimaš kaj početi. Včasih, včasih je pa bilo živahno. Posebno pozimi so fantje radi zapeli na vasi vsako soboto, samo na leva-trno ne. Poleti tega ni bilo toliko, ker so morali prej v posteljo, da so zjutraj vstali spočiti. Je pa takrat veljala med moškim in seveda zato tudi med ostalim svetom navada, ki bi jo marsikdaj morali tudi danes upoštevati. Dokler fant ni imel listka v rokah, da je že šel na nabor, ni smel iti v gostilno oa če bi šel še tako rad. Po nepisanem zakonu, ki so se ga vsi držali bolj kot pisanega je to pomenilo, da fant še ni zrel za kaj takega. To bi bila danes najbr-l za marsikaterega mladca kaj huda reč! Priložnosti za zabavo je bi lo veliko, posebno še na sem njih, ki jih je bilo nekaj na leto v vsakem večjem kraju Vsak semenj je imel svoje ime. V Kranjski gori ,so ime li v oktobru »Borovški semenj«, po borovcih, ki so bi u tamkaj rasli 'nekoč. Brez dvoma je bilo na njem dosti živahno, č« je lahko tra jal kar tri drn. Prijetni so b'Ji' tudi večeri ob prejanju, ko je posebno mladež rinila skupaj. Ce ;e bil gospodar dobre volje, se je poleg ust lahko raztegnila tudi harmonika. Ni pa bilo veselo samo pozimi, ko so žene predle s kolovrati vsak večer, samo v soboto in nedeljo ne, temveč tudi poleti, čeprav je bilo takrat veliko več dela kot petja. Na senožetih so grabljice in fantje med počitki radi zapeli. Zvečer pa su »ofirali«. Miha pravi, da je bilo to videti tako, da sta dva fanta zagrabila dekle, eden pod pazduho, drugi pa za noge, ter z njo zvonila po zadnji plati drugega de. kleta. Dekleta so cvilila, če pa' si jih ni nihče ogledal, so grdo gledate. Veliko stva.-i je še v Tile-sevi kroniki. G fužinah, ki so prenehale delovati leta' 1881, •j tovarni cementa, ki so jo postavili leta 1892, propadla pa je leta 1934. V njej je bilo zaposlenih 160 domačinov, poleti pa tudi 170 Italijanov, ki so pripravljali kredo za čez zimo. Takrat je bilo v Mojstrani 5 gostiln in pet »štacun« p" so vsi dobro živeli. Delavec je dobi! na dan 3, za življenje pa mu je zadostovala '".a krona. Miha pove, da je kraj dobil hotel Triglav leta 1907. Turisti so prihajali z vseh vetrov Evrope. Mikali sojih Triglav, Vrata in tudi lov. Triglavski vodniki so dobili za eno vodenje po pet gol- dinarjev, kar je bilo na začetku tega stoletja kar lep denar. Tujci v Mojstrano še zmeraj prihajajo in poleti jih je več. kot jih morejo sprejeti sobe domačinov, privlačijo jih iste stvari kot nekoč. Se ena več je — to je zrak. Seveda pa turisti danes ne morejo več ugledati ter poslušati, kako črednik zvoni z zvoncem in kožar trobi ma rog. Miha kar ne more prebole-ti, da je bila tukaj včasih odlična paša, zdaj pa je to: liko avtomobilov, da morajo biti krave in ovce, ki jih je nudi zmeraj manj, icar privezane v bližini hiše. Pri tem za zelem načrt pravi, da ne verjame vanj, čeprav bi rad. Kako je le moč pospeševati živinorejo, če prostora za živino ni več. Ni paše, ni hlevov. Kjer so imeli včasih kravo, dve, krav nimajo več, namesto hleva pa garažo. Kljub vsem lepotam nekdanjega kmečkega življenja, pa Miha m Tončka pravita, da naši ljudje nikoli niso živeli tako kot sedaj. »Našel šeni že bel kruh z marmelado v smeteh. Včasih pa niti črnega nismo Imeli. Čeprav smo imeli živino in zemljo, kruha za 11 otrok ni bilo. Mati so rekli, da kruh spi. Žita ta zemlja m.fiala.« Vseeno pa bi bila Mojstrana še privlačnejša, če bi imela več nadiha preteklosti. Poleg -drugega Miha pravi, da’ bi morala imeti kakšno za-, res domačo gostilno. Kajti takih gostiln, kot sta bili pri Požgane in pri Smercu, ni več. Gostilna bi morala biti taka, da bi vanjo lahko zahajali tudi mladi, možakarji pa bi šli tudi lahko na kakšen »gvažek« ali dva tei rekli kakšno tako, kot se glavam družine spodobi. Pa četudi ne o preteklih, ampak o novih časih. VLASTA FELC REPORTAŽNI ZAPIS Pot po Vorančevih sledeh Hotuljska transverzala bo popotnika popeljala mimo bajt in krajev, kjer je Prežih živel in kjer so bili doma njegovi znani junaki — Letos začetek RAVNE NA KOROŠKEM, 24. marca — Korošci imajo radi Prežiha. Ponosni so nanj, -ki je bil velik človek, revolucionar in pisatelj. Človek, ki .je ljudem tod vlival upanje na današnji dan, ko je delavec sam svoj gospodar, pisatelj, ki je na pristen, vsem razumen način, hkrati pa umetniško vešče opisal boj kmetov in delavcev za njih pravice, za lepši jutri. »Lovro Kuhar je pomembna osebnost, ne le v krajevnem merilu, marveč kot druž / beni revolucioriai in kot član mednarodnega vrha svetovne komunistične organizacije, povrh tega pa še angažiran pisatelj,« so zapisali Ravenčani v obrazložitvi k predlogu o ureditvi Hotuljske transverzale — Vorančeve poti. Ta bo, skupaj s Prežihovo bajto, ki jo bodo postavili v parku pri gimnaziji na Ravnah, dostojen spomenik temu koroškemu velikanu — Prežihovemu Vorancu. »Hotuljska transverzala, za 3 do 4 ure hoda je bo, bo povezala kraje in domačije okrog Kotelj, kjer je živel in ustvarjal Prežih. Pot bo obiskovalce vodila od bajte do bajte, kjer je Prežih doživ- ljal svojo mladost, kjer je odraščal, spoznavali bodo okoliščine, ki so imele neposredni vpliv na njegovo delo. Ko bodo obiskovalci Hotuljske transverzale prehodili to spominsko pot, bodo Prežiha doumeli v vsej njegovi veličini, spoznali ga bodo s socialne plati, kot revolucionarja. Poudarek na tej poti bomo dali predvsem Prežihovi bajti, kjer so bili pisateljevi starši tudi gospodarji, ne le najemniki, kot poprej«, predstavi osnutek Hotuljske transverzale Bine Bevc, tajnik kulturne skupnosti na Ravnah. Vorančevo pot oz. Hotulj-sko transverzalo bodo začeli graditi že letos. Na pomoč bodo priskočili mladinci, taborniki; planinci, gozdarji, kmetijska zadruga in še kdo. Od Kisele vode, kot domačini v Kotljah pravijo Rimskemu vrelcu, bodo označili in strasiraii pot. Mimo Kotnikove bajte, kjer se je Prežih rodil 10. avgusta 1893 (danes stoji na tem mestu Trupova hiša s spominsko ploščo), do Toneja, kjer je bil doma Vo-rančev ded Johan. Od tu bo pot vodila na Kogel na Pod-gori, kjer je Prežih za mater nabiral solzice. Pot bo potem vodila do Ivarta, potem do Lužnika, v Jamnici Munka, pa mimo Pavšerja k Šratneku in na Mihelje, ki jih je Prežih ohranil v lepem spominu. Potem do Kravperga, kjer je bil materin dom, do Prežiha, kjer so Kuharjevi stanovali od 1901 do 1911. Tu se je mla. dega Lovra, ki je takrat začel pisati, tudi prijelo ime Prežihov Voranc. Blizu Prežihove bajte je tudi nekdanja Casova hiša, kjer je pisatelj preživel čas od osvoboditve do smrti februarja 1950. Transverzala bo popotnika potem odpeljala do Prežihove bajte, ki so jo Kuharji odkupili 1911 in končno bili sami svoji gospodarji. Tu so pognali korenine v lastni zemlji. Od tu je Voranc šel k vojakom in na vojsko, tu je delal, šel v Ljubljano, in se zmeraj vračal domov. 'iy bajta je bila tudi zavetišče mladim komunistom, skojevcem. In nazadnje, pot se spusti k pokopališču v Kotljah, kjer je na vidnem mest”. Prežihov grob in nagrobu spomeniki Ku-harjeviH. »Ljudje z navdušenjem sprejemajo zamisel o ureditvi Hotuljske transverzale. Povsod smo naleteli na razumevanje, obljubljajo nam pomoč, odstopajo zemljišče«, pravi Bine Bevc. Ho tul j s--., transverzala ne bo zgolj pot mimo bajt in domačij, kjer je živel Prežih in kjer so doma junaki iz njegovih del, temveč bodo ob njej postavili številna obeležja. Izrezljana iz lesa bodo in ponazarjala bodo Prežihov svet, junake a njegovih del, njegov svet, podobo. Ob njej bodo uredili tudi počivališča ter postavili še druge skulp-ture,- Pri Prežihovi bajti bo- do postavili 4 metre visok obelisk. Izdelal ga bo kipar Jovanovič iz škofje Loke. na njem pa bodo motivi iz Prežihovih del. Med drugim Prvi maj (po znani črtici) in drugi, predvsem tisti, ki im.ijo družbeno obeležje. Pri Prežihovi bajti bodo postavili tudi spomenik Prežihu, kopijo tega pa v Kotljah. Hotuljsso transverzalo ali Vorančevo pot bodo, kot zatrjujejo pri kulturni skupnosti na Ravnah, uredili letos, podobno ’ kot Prežihovo bajto v parku pri gimnaziji. Ob transverzali bodo kasneje postavili še druge kiparske storitve mladih, ki bodo upodabljale Prežihove Junake. Ker se s. sedanjim lastnikom Prežihove bajte tudi po dolgotrajnih' razpravah niso mogli sporazumeti za odkup (hiša je v zelo slabem stanju in potrebna temeljitega popravila), so sklenili, da bodo dvojnik te Prežihove bajte postavili v parku pri gimnaziji, kjer so v okviru delavskega muzeja že zbrali nekatere znamenitosti, ki pričajo o preteklosti Raven in Mežiške doline — o razvoju industrije in o kmečki arhitekturi. Prežihova bajta, zgrajena bo iz tesanega lesa, bo ohranila vse značilnosti koroške kmečke arhitekture, ki jp ima hiša na Preškem vrhu. V njej bodo uredili Prežihov muzej, v katerem bodo zbrali tudi nekatere etnografske značilnosti Koroške. , Prežihovo hišo na Preškem vrhu, ki je lastnik noče prepustiti tudi pod zelo ugodnimi pogoji, bodo obnovili, ker je prvorazredni kulturni spomenik. Denar za to bodo prispevali občinska in republiška kulturna skupnost pa za. vod za spomeniško varstvo ln lastnik. Računajo tudi na delež občanov. Za obnovo Prežihove bajte sl zelo prizadeva odbor Prežihovega sklada, ki je tudi že zbral precej denarja, s katerim bodo podprli te akcije. Tudi osnutek za postavitev Prežihove bajte v parku pri gimnaziji je že pripravljen in je bil nedavno, skupaj z osnutkom Hotuljske transverza-le, javnosti predstavljen. IVAN PRAPROTNIK /? : : \ ALI STE ŽE NAROČNIK REVIJE OTROK IN DRUŽINA? V________J Cestni načrti na Goriškem NOVA GORICA, 23. marca — l)(hi 1985. leta naj bi za gradnjo republiških cest, mestnih obvoznic in najpomembnejših mestnih cest na območju Nove Gorice vložili skupno okrog 300 milijonov dinarjev. Denar bodo v skladu z dogovorom, ki so ga podpisali predstavniki republiške cestne skupnosti in novogoriške občine, zbrali po naslednjem ključu: republiška skupnost za ceste naj bi prispevala 231.650.000 din, ostalo pa naj bi zbrali v novogoriški občini. V občini zbiranje tega denarja ne bi smelo predstavljati prevelike težave, saj nameravajo za to nameniti tudi 20 milijonov dinarjev, ki so jih zbrali v občini kot presežek posojila za ceste. Po tem programu naj bi do 1980. leta zgradili prva kilometra avtoceste od novega mejnega prehoda v Vrtojbi do Šempetra, novo cesto od Šempetra do Rožne doline, ki se bo z nadvozom priključila na sedanjo cesto Nova Gorica—Rožna dolina, novo cesto od Nove Gorice skozi Kromberk na Ajševico, ki bo vpadnica v Novo Gorico z ljubljanske smeri, ter del nove ceste od Šempetra do Mirna. Pomembne so vse ceste, predvidene za gradnjo, vendar sta od drugih naštetih še posebne pozornosti deležni naslednji: prva kilometra avtoceste ter nova povezava med Šempetrom in Rožno dolino. Zlasti zadnja naj bi vsaj delno rešila sedaj najbolj žgoč cestni problem, ki jezi prebivalce Nove Gorice in Šempetra in prinaša izgubo gospodarstvu obeh mest. Zaradi mednarodnega mejnega prehoda v Rožni dolini in popolne neprimernosti ceste, ki skozi njo vodi do prehoda, nastajajo v prometu hudi zastoji. Nič pretiravanja ni v trditvi, da je potrebno v številnih dopoldnevih v delovnih dneh, da o sobotah sploh ne govorimo, potovati z avtom iz Nove Gorice do dva kilometra oddaljenega Šempetra tudi po nekaj ur. Stoječi rešilni avti, pa čeprav z vključeno sireno, sploh niso redkost, ko se ne morejo »prebiti« skozi prometno gnečo pred mejo. Tako prebivalci Nove Gorice in Šempetra »plačujejo« dejstvo, da je na tem kraju mednarodni mejni prehod, druge povezave med Šempetrom in Novo Gorico, oziroma soške doline in Krasa pa ni. Z gradnjo novega mejnega prehoda v Vrtojbi, s katero naj bi v skladu z osimskim sporazumom pričeli ter z gradnjo nove ceste med Šempetrom in Rožno dolino naj bi se prometni vozel v Rožni dolini »sprostil«. Vendar pa ga bo mogoče v celoti rešiti le s podaljškom avtoceste od Šempetra do Sela. Kajti sicer bodo vsa vozila, ki bodo »vstopi državo sko- zi bodoči prehod v Vrtojbi, vozila spet do Rožfte doline in od tam nadaljevala vožnjo proti notranjosti'Slovenije. če pa bo tako, gneče v Rožni dolini ne bo mogoče odpraviti. , Podpisan dogovor zagotavlja v obdobju od 1980—1985 leta tudi dokončno izgradnjo ceste Šempeter—Mu-en, gradnjo ceste Šempeter—Volčja draga, izgradnjo ceste Nova Gorica—Rožna dolina in gradnjo nove ceste Solkan—Nova Gorica. Tako bodo najpomembnejše metsne ceste in obvoznice zgrajene. Vse bolj pogoste pa so pobude in zahteve prebivalcev Goriške, da naj bi v ustrezne načrte gradnje cest »vnesli« tudi novo cesto med Razdrtim in novim bodočim mednarodnim prehodom v Vrtojbi. Kajti stanje na sedanji cesti postaja nevzdržno. Zlasti velja to za odsek ceste med Podnanosom in Razdrtim, ki je bil zgrajen pred več kot sto leti. Cesto so na teh ovinkih in vzponih sicer pogosto krpali, a je vse slhhša. V zadnjem času so se na njej pojavile tudi velike razpoke. BRANKO PODOBNIK Po simpoziju o Mosi Pijadeju 1 / Vsi so ga imeli radi Človek, ki ni priznaval ne umikanja in ne omahovanja Od naše beograjske dopisnice Dvajset let je poteklo od smrti Moše Pijade ja, enega od velikanov na-še revolucionarne preteklosti in graditelja socialistične sedanjosti, tesne-gaTsodejavcčTiovariša Tita, ki se ja od njega poslovil z besedami, katere nam morda največ povedo o »stričku Janku« :»Ta izguba je za nas nenadomestljiva. Malo je~tako vsestransko nadarjenih in razvidih komunistov med nami, saj je ivoja dejavnost segala od prekaljenega revolucionarja pa vse do pronicljivega publicista in propagandista marksistične misli, prevajalca, nadarjenega slikarja. Za tak individualni talent bi danes težko našli zarne-no« Prav te besede osvetljujejo najbolj značilni lastnosti, nenehen boj in neusahljivo moč za delo, ki sta spremljali tako svojsko pot tega človeka, dolgo skoraj pol stoletja, človeka, ki je bil vselej sredi revolucionarnega boja in ustvarjanja ki ni priznaval ne umikanja ne omahovanja v onem vsekakor viharnem in dramatičnem času naše sodobne zgodovine. To pot si je izbral že leta 1918, ko sovražnik še ni zapustil Beograda, Moša Pijade pa je z peščico tiskarjev tiskal članke o svobodnem mestu in pustil prazen prostor le — za datum. Ob Savi in na Kalemegdanu so še divjali boji, umikale so se zadnje nemške patrulje, a v onih delih mesta, kjer je streljanje potihnilo, so že prodajali »Pravdo«. V naslovu na prvi strani so Beograjčani ob zamiranju zadnjih strelov navdušeno prebirali: »Danes ob deseti uri je srbska vojska vkorakala v Beograd«. Ta pot brezkompromisnega borca, predvsem borca za resnico, je Pijadeja vodila, da je leta 1919 ustanovil list »Slobod-na reč«, ki je bil tisti čas poleg koi munističnega tiska najbolj napredni časopis v državi —* odprta fronta proti nasilju in korupciji. Tako se je začel .maratonski boj med Mošem in cenzuro, v katerem se ni manjkalo najrazličnejših dogodkov, tudi takega ne, da so cenzorji morali poslati svojega človeka v tiskarno, ki je budno stražil, dokler časopis ni izšel. Bolj preprostih besed zavrnitve od onih, ki jih je Moša ob tej priložnosti namenil cenzurnemu oficirju — dejal mu je, da lahko stoji tam tudi ves dan, da pa si zares ne šteje v dolžnost, da bi mu ponudil stol — skoraj ne bi mogli najti. Ob tem pa ne smemo po- zabiti, da so takrat za tiskanje časopisa porabili nič manj kot dvanajst ur. Takega trpkega humorja je poln tudi uvodnik, v katerem je Moša Pijade pojasnil cilje humorističnega delavskega lista »Crveni smeh«, a izšle so le tri številke in že so ga oblasti prepovedale. »Vprašajte zdravnika in povedal vam bo, da smeh nadvse ugodno vpliva na prebavo in razpoloženje ljudi. To je stara resnica, čeprav se proletarci ne ravnajo po njej Torej ravnajo napak, hudo napak in proti medicinski znanosti in higieni. Sicer pa to ni edini napaka, ki jo delajo. Nobeden od njih ne posluša zdravnikovega nasveta, če zboli, čeprav mu zdravnik najstrože predpiše lahko hrano: kurjo obaro, jajca, mlečni riž, kolačke. Oni pa zanalašč še na prej natepava pasulj brez mesa, koruzni ali črni kruh, sir, čebulo. Lahko jim dopovedujete, kar hočete, a bodo ostali pri svojem!« Prvega januarja 1920 so Moša Pijadeja sprejeli med člane partije, leto dni pozneje pa je jela izhajati druga serija njegove »Slobodne reči«, ki jo je Miroslav Krleža sprejel z naslednjimi besedami: »V drugi seriji »Slobodne reči« Moša Pijade vztraja -i svciji izpričani novinarski poziciji, v času in v razmerah, ki prepreču- jejo delo vsakemu svobodnemu novinarju s kaj časti, v času, ko mora množica prestrezati udarce in zapostavljanje, s pravim revolucionarnim žarom napada zakon o zaščiti države, piše proti korumpiranemu beograjskemu tisku, 'brani brezdomce, umetnike brez ateljejev, reveže in invalide, pa ne več s prepričljivostjo intelektualnih argumentov, temveč s prebujanjem razredne zavesti. Motiv druge serije »Slobodne reči« hi več ro-mantično-uporniški, temveč marksistično določen.« Vse to Krleža potrjuje z Moševim citatom: »Do teror- ja policijskih oblasti nisem sentimentalen. Fraze so odveč, govore dejanja. Pravzaprav ni naša stvar, da protestiramo proti terorju. Proti temu naj bi protestirali tisti, ki verjamejo v buržoazno demokracijo. Jaz ne verjamem vanjo.« Na koncu Krleža pravi: »Od tega do dvanajstletne ječe v Mitroviči je bil le korak. Moša Pijade je ta korak naredil pogumno in samozavestno ter se tako pridružil vrstam onih evropskih aktivistov, ki hočejo in znajo ustvarjati zgodovino.« Konec leta 1924 je Moša Pijade ustanovil ilegalno tiskamo v Beogradu in tiskal glasilo KPJ »Komunist«, ker je menil, da KP ne more nastopati pred delavskim razredom brez svoje-I ga tiska. Ko so 17. februarja 1925 ti-I skarno odkrili, so ga obsodili na 20 let ječe, kazen pa so mu pozneje znižali na 12 let in potlej spet zvišali na 14 dolgih let, ki jih je odsedel v Sremski Mitroviči in Lepoglavi. Leta 1930 je v kaznilnici v Lepoglavi spoznal tovariša Tita. Tovariš Tito je v poročilu »Iz življenja komunistov v zaporih po Jugoslaviji«, ki ga je napisal v Sovjetski zvezi, kamor je po izpustitvi leta 1935 odpotoval delat v balkanski sekretariat kominterne o Mo-ši zapisal: »Tovariš Pijade je star okoli 48 let, videti pa je precej starejši ob vsem trpljenju, ki ga je prestal v v ječi. Sicer pa je še vedno oni stari borec. Ob vsaki krivici s strani uprave kar plane, ne da bi mu bilo mar na kazen, ki ga čaka. Uspelo mi ga je spraviti k delu v elektrarni, kjer sem tudi sam delal kot elektrikar. Kaznilnica je bila obdana z visokim zidom, zato smo poskrbeli, da je Moša lahko slikal z ravne strehe elektrar- ne. Naslikal je nekaj čudovitih pejsa-žev. Ko je izčrpal že vse motive s strehe, je jel slikati oblake, v čemer je zares velik mojster — to so njegove najlepše slike«. Koliko sanj o svobodi je vtkal v te oblake, ki potujejo prek obzidja ječe, ta nekdanji študent slikarstva iz Mtinchna in Pariza, ki nam je zapustil približno 90 slik in 200 risb, med njimi tudi vrsto izrednih portretov svojih tovarišev iz ječe: Josipa Broza Tita, Ognjena Priče in drugih, Moša Pijade, ki je povrh, kot je opozoril Krleža, »klasičen primer talentiranega esteta in tankočutnega analitika, ki se je odrekel umetniškemu subjektu zaradi višje koncepcije. Svojo paleto, svojg platna in barve je zamenjal za raševinasto uniformo kaznjenca v Mitroviči, namesto umetnika je postal borec mednarodnih političnih koncepcij ...« Brezkompromisen borec je bil tudi pod terorjem ječe, pa ne le v boju proti surovosti režima, ki je vladal v zaporih. V prvi številki lista ZB (Za boljševizacijo), ki je izhajal v ječi, je zapisal;. »Naš list naj bi bil kot glasilo naše kazenske celice podoba našega tukajšnjega življenja. Vendar tega ne smemo preozko pojmovati. Naše življenje v ječi niso le odnosi z upravo in tudi ne zgolj naši medsebojni odnosi. Na prisilnem delu smo po sili razmer, povezani s tukajšnjimi težavami, hkrati pa smo, in tako se moramo tudi počutiti, čisto drugače in veliko tesneje povezani z življenjem in problemi delavskega gibanja in naše partije zunaj kaznilni-ških zidov. »Tako je tudi delal, ko je skupaj z Rodoljubom Colakovičem v ječi prevedel »Kapital«, kar je vsekakor edinstven podvig in dragocen delež k vzgoji partijskih kadrov, ki se, prav gotovo lahko meri z onim, kar je Moša Pijade prispeval, ko se je bojeval proti frakcionaštvu v partiji, ki ga je vodil Petko Miletič. NOV se je Moša Pijade pridružil v Črni gori, kjer je sodeloval pri organiziranju 'vstaje v okolici Kolašina in pozneje v štabu durmitorskega odreda. Italijanski okupator je to delo »strička Janka« ocenil na pol milijona lir. \ »S svojo jasno vizijo prihodnosti nas je pripravil na to, da bomo lahko sprejeli vse tisto, kar bo na politično prizorišče prišlo šele veliko kasneje,« so morda kot največji kompliment povedali na znanstvenem srečanju o življenju in delu tega velikega revolucionarja, srečanju, ki je bilo nedavno v skupščini SFRJ, v katere klopeh je pred dvema desetletjema sedel tudi Moša Pijade in se z govorniškega odra odločno zavzemal za »demokratični protiadministrativni način dela«. Dejstvo, da je »v vse svoje delo vnašal marksistično kulturo in revolucionarni entuziazem, etiko neomajnega prepričanja in etiko prave revolucionarne in aktivne odgovornosti«, daje pečat tudi vsemu dvanajstletnemu povojnemu delu Moše Pijade, kot neumornega publicista in marksističnega propagatorja, državnika-poli-tika, ki je prispeval k oblikovanju ustave in celotne zakonodaje socialistične Jugoslavije. Novinarstvu, »temu živemu in vznemirljivemu poklicu, edinemu, ki sem mu lahko posvečal vse svoje sile«, kot je sam dejal, je zapustil sporočilo, aktualno tudi v današnjem času, da mora biti novinarsko delo predvsem angažirano in borbeno ter da se mora bolj \cot na vse drugo — opirati na jezik resnice. »Ideja, ki ji služiš, za katero govoriš, se zanjo bojuješ, ki te neumorno vodi ves čas, ki živi v tebi, v enaki meri v srcu kot v glavi, ideja, ki od tebe terja predanost in pogum, navdušenje in trdnost, ljubezen in sovraštvo, drznost in umirjenost ter previdnost. Za našega novinarja to pomeni — služiti socializmu.« Umrl je nenadoma, 15. marca 1957 v Parizu, ko se je vračal iz Londona, kjer je vodil jugoslovansko parlamentarno delegacijo, v domovino. Ob tisti priložnosti je novinarsko pero zabeležilo: »Umrl je, kot je tudi živel, kot je edino mogel umreti, v prvi liniji, ponosno vzravnan.« Naj ob koncu članka, katerega namen je bil prav tak kot namen beograjskega simpozija — da bi ponovno osvetlili bogato podobo o Moši Pijadeju — zapišemo besede enega od novinarjev, s katerimi je komentiral govore, ki so se zvrstili na simpoziju: »Mošo so vsi imeli radi.. <« Bojana Jager tli lestvici zaostal le za 19 stotink sekunde, ostali tekmovalci pa so »aostali za več sekund. Vrstni red: 1. Stenmark (Šve.) 2'55”51 2. H. Hemmi (Švi.) 2’55’ '70 3. C. Hemmi (Švi.) 2'58"28 4. Muller (Švi.) 2’58”50 5. Pargaetzi (Švi.) 2’58"77 6. Mahre (ZDA) 2'58”79 7. Branner (Av.) 2’58”83 8. Good (Švi.) 2’59”12 9. Heidegger (Av.)* 2’59”46 10. Frommelt (Liecht.) 2’59”83 10. Križaj (Jug.) Končna lestvica za SP: 1. Stenmark (Šve.) 339 2. Heidegger (Av.) 250 3. Klammer (Av.) 203 4. Gros (It.) 165 5. Russi (Švi.) 148 6. Thdni (It.) 145 7. H. Hemmi (Švi.) 133 8. VValcher (Av.) 115 9. Mahre (ZDA) 100 10. Frommelt (Liecht.) 99 SMUČANJE / svetovnem pokalu Včeraj v Sierri Nevadi 10. zmaga Stenmarka Na končni lestvici za SP ima Šved kar 89 točk naskoka pred Heideggerjem SIERRA NEVADA, 25. — Ingemar Stenmark je z zmago v veleslalomu zaključil tekmovanja za svetovni pokal. To je bila že deseta zmaga mladega Šveda v tem letu v skupno dvajsetih nastopih. Poudariti je tudi treba, da je Stenmark v dragem delu svetovnega pokala nabral kar 190 točk od 200 možnih. Na slcupni lestvici je pustil za seboj mladega Avstrijca Heideggerja za 89 točk, tretje uvrščenega Franza Klammerja pa za 136. Popoln polom so na zadnjem tekmovanju doživeli Italijani, saj jim ni uspelo spraviti niti enega tekmovalca med 'rvo deseterico, medtem ko so jih ivicarji kar pet, Avstrijci pa dva. Najnevarnejši nasprotnik Stenmarka v zadnjem veleslalomu je bil Švicar Heini Hemmi, ki je na konč- JUTRI NA OPČINAH Polet vabi na udarniško delo Športno društvo Polet vabi vse 'Svoje člane, a tudi druge prijatelje openske mladine, na prostovoljno delo pri izgradnji novega kotalkališča na Opčinah. Čeprav je kotalkar-ska ploščad že nekaj mesecev uporabna, pa tega ne moremo trditi za Prostor okoli nje in za druge objekta,. ki .so predvideni* im,prosta ra. Čas uradnega odkritja novega kotalkališča pa se bliža t naglimi koraki (nova ploščad bo namreč medena svojemu namenu v nede-jo, 29. maja) zaradi česar jb odbor Poleta sklenil, da tako kot lani, tudi letos p-kliče na pomoč ljudi, ki bi s prostovoljnim delom pomagali k dokončni ureditvi tega novega športnega objekta na Opčinah. Udarniško delo1 bo jutri, v nedeljo, 27. marca z začetkom ob 8.30. Kdor še ni bil na kotalkališču, naj mu povemo, da je dohod z Repen-tabrske ulice, in sicer v višini ze-brastega prehoda za pešce. Dela je *a vse dovolj, od barvanja pa do sidanja — skratka za ženske in moške roke. Kot je pri Poletu že običaj se bo udarniško delo končalo s kosilom, ki ga kar na kotalkališču Pripravijo domačini. Polet vabi torej vse, ki jim je m'adina pri srcu, da pridejo jutri Pa Opčine in s svojim delom pripomorejo, da bo novo kotalkališče Pravcčasno dokončano. Poletovi ko- talkarji pa se jim bodo obdolžili z nastopom ob uradnem odprtju kotalkališča, ki bo še posebno slovesno zaradi tega, ker bo tudi osrednja prireditev ob 10-letnici delovanja ŠD Polet na Opčinah. Egon Kraus NAMIZNI TENIS NA SVETOVNEM PRVENSTVU V BIRMINGHAMU Tudi Jugoslavija med favoriti Italija brez večjih možnosti V ekipi «azzurrov» bo nastopala tudi Sonja Miličeva MURČIA, 25. — Španija je premagala Švico s 4:1 v tekmi za mladinski turnir UEFA. Danes bo v angleškem industrij skem središču Birminghamu otvoritvena slovesnost in prvi ekipni spopadi v okvira 34. svetovnega namiznoteniškega prvenstva, katerega se udeležuje vsa svetovna elita. Tekmovanja bodo trajala teden dni in bodo podelili naslove v raznih kategorijah in konkurencah. Tehnično najzahtevnejše in seveda najpo-memebnejše je ekipno tekmovanje, kjer pride do izraza homogenost iiiMiiiiHiiiiiiiiimiiiiiimiiiHiiiitiiiiiiuitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiivmtfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA V PROMOCIJSKI LIGI V' ' Se trije kandidati za končno zmago To so Servolana, Jadran in Itala SPDT vabi na nagrajevanje 11. zimskih športnih iger 1977 danes, 28. marca, ob 17. uri v Mali dvorani Kulturnega doma. Nagrajeni bodo zmagovalci in sodelavci v prisotnosti gostov iz Koroške in Benečije. Po nagrajevanju kratki filmski ' zapis o igrah in zakuska. Tudi v tem prvenstvu postaja «vroče*. Na sporedu bo 16. kolo. Teoretično so kandidati za končno zmago še trije: Servolana, Jadran in Itala (ki pa ima najmanj možnosti za končni uspeh). Glavna kandidata ta. končno slavje in seveda za napredovanje v višjo, D ligo, ostajata Servolana in Jadran, ki bosta jutri pred težko nalogo. Jadran bo igral z ekipo Scogliet-to, ki je sicer na spodnjem delu lestvice, ne smemo pa pozabiti, da je Scoglietto veliko število tekem izgubil z minimalno razliko in je še posebno nevaren doma. Tekma bo namreč na odprtem igrišču, na katerega Jadranovi košarkarji niso navajeni, saj stalno trenirajo v telovadnic! Torej, treba bo igrati zbrano, odločno in vsako podcenjevanje bi lahko naše fante drago stalo. Škedenjci pa se bodo spoprijeli z neugodno peterko Inter 1904. MLADINCI ' Poletovci bodo jutri igrali doma s Servolano, ld je sodila celo med kandidate za prvo mesto. Nato pa je škedenjsko društvo osredotočilo vse svoje ambicije na promocijsko prvenstvo in je tako uvrstilo v člansko ek:DO svoje najboljše mladince. Torej, Openci bi lahko tudi jutri poskrbeli za novo, prijetno presenečenje. V minulem kolu so v gosteh premagali Don Bosco, z novim u-spohom bi se pa pomaknili na lestvici še višje. Borovci bodo jutri pred izredno težko nalogo. Igrali bodo namreč v gosteh z Italsidrom, ki pa si je prav v nedeljo zapravil • poslednjo možnost, da bi se potegoval za prvo mesto v tej ligi. Pituzzijevi varovanci so namreč nepričakovano izgubili z Juventusom. ' KADETI Konto vel, ki je v prejšnjem kolu počival, bo jutri doma igral s Fer-roviariom, ki so ga .naši košarkarji v prvem delu prvenstva z dokajšnjo težavo premagali. Nedvomno se bodo hoteli že jutri naši fantje oddolžiti za poprečen nastop iz prvega dela in tako zanesljivo pospraviti novi točki, s čimer, bi tudi obdržali drugo mesto na lestvici. Borovci pa bodo gostovali pri Fla-miniu, ki je «tretja sila* v tem prvenstvu. NA GORIŠKEM Domova članska ekipa se bo spoprijela z zelo močno peterko Beglia-na. Obe ekipi sta trenutno na vrhu lestvice, skupno z Albo Mobilcasa z Krmina. Tekma bo zelo zanimiva, saj bomo gotovo prisostvovali dinamični,in prijetni igri. Naši fantje imajo lepe možnosti, da odnesejo še par dragocenih točk v borbi >a najvišja mesta. Treba se bo vsekakor močno potruditi, da zmaga ne bo ušla. Srečanje bo na odprtem igrišču slovenskega dijaškega doma s pričetkom ob 16. uri. V prvenstvu «propaganda» se bosta danes pomerili ekipi Doma in Ardite. Tekma .bo zelo zanimiva, saj se ti ekipi potegujeta za tretje mesto. Odigrali jo bodo na domačih tleh Ardite, in sicer v telovadnici «Stella Matutina*, s pričetkom ob 16.30, . Domovi kadeti se bodo spoprijeli v gosteh, in sicer z ekipo Sidertec-nice B v Tržiču. Gojkovičevi varovanci imajo lepe možnosti, da odnesejo domov par zelo dragocenih točk. V prvi tekmi so sicer klonili le za par točk. Tekma se bo pričela ob 16.30 v tržiški telovadnici. M. Č. Rezultati zadnjega kola finalnega turnirja za pokal prvakov so naslednji: Real Madrid (šp.) -Maccabi (Izrael) 106:94 CSKA (SZ) - Mobilgirgi (It.) 104:76 Malines (Bel.) - Spartak Brno (ČSSR) 89:83 Finalno tekmo bodo odigrali 7. a-prila v Beogradu, kjer se bosta srečala Mobilgirgi in Maccabi. Delovanje ZSŠDI Visoka šolar za1'telesno kulturo v Ljubljani organizira dveletni višješolski študij za trenersko usposabljanje v sledečih disciplinah: atletika, košarka, namizni tenis, nogomet, odbojka, plavanje in rokomet. Diplomant dobi strokovni naslov višji trener, možen pa je študij ob delu v obliki strnjenih predavanj, seminarjev in vaj. ZSŠDI poziva vse zainteresirane športne delavce iz zamejstva, ki bi radi izpopolnili svoje znanje v eni izmed zgoraj navedenih panog, da se prijavijo na šolanje. Rok za vpisovanje zapade 30. t.m„ obrazec za vpis in vsa potrebna pojasnila pa daje tajništvo ZSŠDI. - bs - slehernega moštva Najprestižnejši pa je vsekakor naslov svetovnega prvaka med posamezniki, ne gre pa podcenjevati tekmovanja dvojic. Jugoslavija sodi slej ko prej v ozek krog favoritov za osvojitev najvišjih lovorik. Moška izbran?" vrsta, ki jo sestavljajo Šurbek, Sti-pančič, Karakaševič, Jurčič, Kali-nič, Kosanovič in Gajič, bo skuhala vsaj ubraniti naslov svetovnih podprvakov, ki ga je Jugoslavija osvojila v ekipnem tekmovanju pred dvema letoma v Kalkuti. Podvig seveda ne bo tako lahek, vendar pa velika izkušenost «plavih» in odlična forma predvsem «diamantne konice* Šurbeka sta gotovo jamstvo, da se bo Jugoslavija bržkone borila za eno izmed kolajn. Na zadnjem 'prvenstvu so «plavi» osvojili skupin tri srebrne kolajne in trener Osmanagič goji upravičene upe, da bodo tokrat njegovi varovanci ‘morda celo izboljšali takratno bilanco. Predvsem Šurbek odkrito starta na naslov svetovnega prvaka, kar je upravičil tudi na zadnji mednarodni preizkušnji, vendar pa bo moral obračunati s Francozom Secre-tinom, s Čehom Orlovvskim, s Švedom Beigtssonom, s svetovnim prvakom Madžarom Jon.verjem, da sploh ne govorimo o odličnih Kitajcih in Japoncih. Ženska ekipa «plavih» ima nižje ambicije in Palatinuševa, Batini-čeva, Fabrijeva in Perkučinov.;. bodo skušale ohraniti sedmo mesto v ekipnem tekmovanju, med posameznicami pa se bo skušala Eržebet Palatinuš prebiti vsaj med prvo osmerico. Na svetovnem prvenstvu bo nastopila tudi italijanska reprezentanca, d računa v moškem ekipnem tekmovanju na uvrstitev med prvo deseterico, med posamezniki pa se lahko edinole Stefano Bosi enakovredno kosa z ostalimi svetovnimi mojstri bele žogice. V'ženski konkurenci pa nima Italija velikih možnosti za boljšo uvrstitev in bi že uvrstitev nekje v zlati sredini predstavljala velik uspeh. i čelu ekipe je Krasova predstavnica Sonja Milič; ki edina lahko upa na kakšno osebno prestižno zmago v ostri mednarodni konkurenci, Cardinalijeva in Saporettije'-pa sta, vsaj na papirju, brez možnosti. - bs ■ ATLETIKA DANES IN JUTRI Dva starta Adric Najmlajši tekmovalci lonjerskfc A-■drie se bodo danes popoldne ob 15: uri udeležili na šolskem stadionu na Kotanji teka čez dm in stm. Lonjer-. ske barve bo na današnjem tekmovanju zastopata deset dečkov v treh •predvidenih kategorijah. Jutri pa bodo najmlajši in starejši nastopali na zadnjem izmed treh krosov, ki ga je Adria priredila za domačo mladino. Prva dva krosa sta bila zadnjo soboto januarja v Lonjerju in zadnjo soboto februarja na Katinari, tokrat pa bo proga speljana po Montebelu, blizu nekdanje vojaške smodnišnice. Tekmovalci bodo razdeljeni na pet kategorij, od osnovnošolcev do srednješolcev ih članov, v svoji kategoriji pa bodo nastopale tudi deklice. R. Pečar DOMAČI ŠPORT DAM KS SOBOTA, 26. marca 1977 ATLETIKA KROS 15.00 v Trstu, Kotanja Nastopa tudi Adria ODBOJKA MOŠKA B LIGA Nabrežini 18.00 Bor 20.30 Bor 21.15 Breg Ferroni Verona « « « ŽENSKA B LIGA v Trstu, Ul. della Valle - Zanafredi Cremona » # # v Dolini - Primavera Noveuta Vic. 21.(K) v Gorici AGI - Sokol lllllllllltllllllll||111l|||||||||||lt|t|||||||||||||||||||||||)||llll||ll||||||||U|lj||||l|||||||||lll||ll|ll|||||llllll||lllllln„m||„|u|f|t,m„||,ll||,,l,n|,ll„lll|||Ml„||,,|,M,n||,||lIM NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI za prvo zmago Vesna jutri «na lovu na tujem igrišču v tem prvenstvu Za vse naše enajsterice bo jutrišnje kolo dokaj naporno 2. AMATERSKA LIGA la Pro Farro in vsi so bili prepri- Jutri bodo odigrali pare šestega 1*“*" d* tje ekipa vendarle ubrala pravo pot. V zaostali tekmi pa je v sredo s težavo remizirala proti S‘. povratnega kola, ki bi morata biti preedj izenačeno, za naše enajsterice pa precej naporno, saj bo le Primorje igrata pred domačim občinstvom, Vesna, Zarja in Breg pa gredo v goste. ROSANDRA - VESNA Križani trenutno preživljajo hudo krizo, katero bi morda preboleli le z gladko zmago. Vendar bo to Vesna jutri težko dosegla, če upoštevamo dejstvo, da je jutrišnji tekmec solidna Rosandra, ki pa z dosedanjimi izidi ni izpolnila pričakovanj. Moštvo Rosandre je bilo v tem prvenstvu precej nestalno. Prejšnjo nedeljo je Rosandra premaga- .........................mi ODBOJKA V ZENSKI B LICI Bologna - Catanzaro 1 Fiorentina - Genoa 1 Inter - Milan 1 Juventus - Lesena 1 Napol! - Torino 1 Perugia - Verona 1 Roma - I.azin X Sampdoria - Foggia 1 Como - Monza X Lccce - Taranto 1 Sainbenedett. - Catania 1 Trcviso - Udinese X Reggina - Messina 1 Drevi odločilna tekma za Nabrežinke v Gorici Danes in jutri bo na igriščih kar osem naših šesterk Odbojkarski konec tedna bo spet zanimiv. Danes in jutri bo zaposlenih v višjili ligan kar osem naših šesterk. .Tri ekipe v 2. ligi se bodo postavile v letošnjem prvenstvu od domačih gledalcev. Nabrežinskj Sokol bo igral v Gorici izredno važno tekmo,, če k temu dodamo še en derbi bosta odbojkarska sobota in nedelja izredno zanimivi. MOŠKA B LIGA Odbojkarji Bora bodo drevi odigrali letošnjo poslovilno tekmo pred domačimi gledalci. V goste jim namreč prihaja Ferroni iz Verone, s katerim imajo Tržačani odprt rst-čun. V Veroni je premagal borovce s 3:1. Res, da je nasprotnik Bora zadnje čase napravil korak naprej, toda še vedno ne tak kakovostni skok, da bi domačinom vlil strah in trepet. ŽENSKA B LIGA Od naših treh zastopnikov igra nocoj v Gorici Sokol svojo življenjsko tekmo. Domači AGI ima po osmih kolih osem točk, Sokol pa dve manj. Nabrežinke se bodo rešile pred najhujšim samo če premagajo AGI, sicer pa bo matematično že vse izgubljeno. Odbojkarice Brega nimajo več nobenih problemov. V poslovilni, domači tekmi bodo gostile solidne nasprotnice od Primavere iz Novente Vicentine. Ker nimajo niti gostje nobenih težav (saj so si žt zagotovile obstanek v tej ligi) je pričakovati dobro odbojko in zanimivo srečanje. Tudi zastopnice Bora se bodo zad- njič v letošnjem prvenstvu predstavile domačim gledalcem. Upajmo, da se bodo poslovile z zmago, saj so bile zadnjič uspešne pred več kot dvema mesecema. Za-nafredi iz Cremone je na solidnem tretjem mestu in je v domači areni odpravil Tržačanke po pravi maratonski bitki, dolgi pet setov. l MOŠKA C LIGA Odbojkarjem Krasa se v desetem prvenstvenem nastopu ponuja enkratna priložnost, da pospravi prvi par točk. Že v gosteh so bili z ekipo Kennedy blizu cilja, saj so srečanje izgubili le s 3:2. 1. ZENSKA DIVIZIJA Po uspešnem prvem zavrtljaju čaka Sjogo jutri težka naloga. Na stadionu «1. maj» se bodo slogašice spoprijele v derbiju z Julio, ki v srečanjih s slovenskimi ekipami zaigra vedno odlično. To se je dogodilo tudi v kvalifikacijskem delu prvenstva, saj je Julia slavila dve zmagi. Zastopnice Kontcvela bodo gostile igralke ig Vidma, ki branijo barve PAV Despar. Kon.ovelke so prvo srečanje izgubile, Fjrlanke pa tesno zmagale. To porpeni, da imajo domačinke lepo možnost za uspeh. 1. MOŠKA DIVIZIJA . V mestnem derbiju so igralci 01ympie prepričljivo odpravili AGI in drevi imajo spet možnost, da pred lastnimi navijači pospravijo še dve v neposrednem spopadu z Ginna-stico iz Pordenona. G. F. Marcu iz Devina. Prav ta nestalnost nasprotnika daje Križanom veliko upanja za jutrišnji dvoboj. Kriški navijači pa naj si nikakor ne delajo utvar, saj vsi dobro vedo, da v letošnjem prvenstvu Vesna v gosteh še ni zmagala. Neodločen i-zid bi se prav gotovo dobro prilegel Križandm. PRIMORJE - AURISINA Čeprav Primorje sprejema v goste ekipo, ki je trenutno na spodnjem delu lestvice, ne moremo reči, da bodo jutri imeli Prosečani lahko nalogo. Nasprotno: Aurisina se srčno bori proti izpadu in zato bodo Nabrežinci prišli na Prosek s trdnim namenom, da zapustijo igrišče neporaženi. Zaradi tega bo prav gotovo Aurisina ubrala obrambni sistem igre in skušala obdržati bel izid. V tem primeru bo treba videti kakšno protitaktiko' bo sprožil trener Primorja Giovannini, da bi prebil gosto obrambo * Nabrežincev. Prav gotovo se Primorje (ki bo morata še enkrat na igrišče brez Vi-sintina in Bezina) ne bo smelo preveč odpreti, kajti to bi lahko Nabrežinci izkoristili in s protinapadom presenetili «rdeče-ramene», ki bodo po vsej verjetnosti igrali v tisti postavi, ki je premagala Costa-lungo. S. MARCO DEVIN - ZARJA Novinec lige sprejme v goste Zarjo s trdnim namenom, di odščipne Bazovcem vsaj točko. . Tega pa se v Bazovici vsi dobro zavedajo in domačini bodo storili vse, da bi se oddolžili za visok poraz (4:1), ki so ga doživeli v zimskem delu prvenstva na bazoviškem pravokotniku. Trener Softič ima vrsto problemov. Vojko Krizmančič še ni okreval, tudi nastop Trampuša je negotov, zato bo morala Zarja spet improvizirati v obrambi. Važno je vsekakor, da Bazovgi nadzorujejo hitrega srednjega napadalca Zollio, ki je obenem najboljši strelec ekipe. Cilj Zarje je odnesti vsaj točko, če pa se jim bo nudila priložnost, bo-Bazovci prav gotovo storili vse, da bi odnesli celoten izkupiček. S. MARCO — BREG Iz Gradišča ob Soči bi se Brežani prav gotovo zadovoljni vrnili tudi s točko v žepu. Vendar bo tudi to za predstavnike dolinske občine zahtevna naloga. i Predstavniki S. Marca, zaradi kočljivega položaja na lestvici potrebujejo točke, da bi se povzpeli s spodnjega dela lestvice. Vendar tudi Brežani ne morejo stati križem rok, saj njihov položaj na lestvici ni preveč rožnat. Torej: obe ekipi sta potrebni točk, vendar sta na razpolago le dve in zato bi morda tudi remi zadovoljil obe strani. V ostalih tekmah predvidevamo delitev točk med Pro Farro in Co-stalungo, remi med S. Sergiom in Flaminiom ter med Op. Supercaffe in Edile Adriatico. V tekmi Zaule -Opicina pa je možen vsak izid. 3 AMATERSKA LIGA Odigrali bodo četrto povratno ko lo, v katerem je takrat prišla na vrsto nedelja* počitka za Ga jo. Kras sprejema v goste ekipo Esp. Pio XII, ki je v zadnjih nastopih precej razočarala. Sicer tudi predstavniki Krasa niso zablesteli in zato bi remi Kraševci sprejeli z zadovoljstvom. Primorec proti novincu Valpada-na Cave ne bi smel imeti težav, čeprav dobro vemo, da vsaka zamenjava trenerja ponavadi pozitivno vpliva na ekipo. Ker so predstavniki.ekipe Valpadana Cave, ki so pred kratkim zamenjali trenerja, prav prejšnjo nedeljo slavili zmago, mislimo, da so že prišli do cilja in je zato Primorec favorit za osvojitev obeh točk. Podlonjerskemu Unionu bo prav gotovo trda predla v tekmi proti Roianeseju. Rojančani so trenutno v dobri formi in to dokazujejo zadnji pozitivni nastopi, s katerimi so se Rojančani povzpeli na četrto mesta lestvice. Usoda Uniona je zato praktično zapečatena. NA GORIŠKEM V skupini E 2. amaterske lige bo Javentina igrala pred domačim občinstvom. Štandrežci bodo sprejeli v goste Aiello, ki zaostaja za tri točke za Juventino. To jasno dokazuje, da bo dvoboj precej izenačen, vendar so v krogih Juventine optimisti in prepričani so, da Bor-gesov- varovanci ne bodo ostali praznih rok. V tretji amaterski ligi (medtem ko bo Mladost počivala) bodo So-vodenjci sprejeli v goste voditelja lestvice Staranzano, ki je v zimskem delu prvenstva nasul ekipi Sovodenj kar šest golov. Razumljivo je, da bi zato že remi zadovoljil domačine, vendar če upoštevamo da je «leader» lestvice že prejšnjo nedeljo prepustil eno točko, bo takrat zaigral bolj odločno in star-tal na zmago. B. R. S =r S t 1 J 1 J /•MOŠKA C LIGA 21.15 v Nabrežini Kras - Kennedy • * * 1. ŽENSKA DIV1ZIA 18.30 na Proseku Kontov el - PAV Despar « « « 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Gorici 01ympia - Ginnastica Pordenon KOSAMA PROPAGANDNA LIGA 16 30 v Gorici, Stella Matutina Ardita - Dom « « • KADETI 16 30 v Tržiču Sidcrtecnica B - Dom * # • * \1. DIVIZIJA 1600 v Girici, Dijaški dom Dom • Alba Mobilen.«« JUTKI N’ DEU A, 27. marca '1977 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10 30 v Trstu, Ul. Scoglietto Scoglietto - Jadran • 4 * MLADINCI 11.00 na Opčinah Polet - Servolana • - * 11.00 v Trstu, Ul. Montecengio Italsider - Bor • « » KADETI 11.00 na Kontovelu Knntnvel - Ferroviarlo « • « 10.00. v Trstu, Ul. Petracco Flaminio - Bor NOGOMET 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 5. — prvi drugi 1 2 1 2 1 2 X X 1 X 2. X 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Dolini Rosandra - Vesha 4» * # 4 15.00 na Proseku Primorje - Aurisina « « * 15.00 v Nabrežini S. Marco Devin - Zarja7 * * * 15.00 v Gradišču S. Marco - Breg N » * • 15.00 v Štandrežu Juventina - Aiello * « # 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Sovodnjah Sovudnje - Staranzano * » » 10.00 na Proseku , Kras - Esperia Pio XII # # # 15.00 v Trebčah Primorec - Valpadana Cave » * # * 10.30 v .Trstu, stadion «1. maja Union - Roiancse # + * KADETI 10.30 v Bazovici Zarja - San Marco « * « NARAŠČAJNIKI 12.45 v Trstu, Sv. Alojzij Esperia SA - Breg » * * 13.00 v Dolini Rosandra - Union NAJMLAJŠI 12.15 v Trstu. Kampanele Chlarbola - Primorje * * » 9.15 v Trstu, Drevored Sanzio Esperia Pio XII - Primorje • • • 10.00 v Dolini Breg - Giarizzole „ * * # ZAČETNIKI 13.00 v Trstu, Sv. Sergij San Sergio - Breg « « • 12 00 na Proseku Kras - Primorje • « • CICIBANI 9.00 v Miljah Muggesana - Primorje ATLETIKA KROS 10.00 na Montebelu Prireja. Adria ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 v Trstu, stadion «1. maj* Sloga - Julia SREČKO VILHAR - ALBERT KLUN Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji 's 64. L. Kmalu po prvem iiastopu je Pavlinov pevski zbor že odšel na veliko turnejo. Po vekrat je nastopil predvsem v mestih: Lyon, Toulouse in Grenoble. Nastope je pri;-ejal jako za civilno prebivalstvo kakor tudi za zavezniško vojaštvo. V nekaj primerih je nastopal na prostem kar pred celimi polki zavezniške vojske. Program je bil sestavljen lako, da je iz njega dihalo razpoloženje «slovanskih čet», ki so silno hrepenele po domovini. Pavlinov zbor se je v začetku imenoval «Slovenski primorski pevski zbor», a se je na zborovodjev predlog pre-'hienoval v «Pevski zbor Simon Gregorčič«. Ta zbor je ttokaj časa redno nastopal tudi na radiu v Marseillu. Ob takih priložnostih so petju dodajali tudi kako recitacijo.' Ka radiu so se za nekatere slovenske pesmi tako navdušili, da so jih posneli na gramofonske plošče, ki so jih *atem večkrat vrteli. Te plošče so krožile tudi po ameriških vojaških štabih, a v Marseillu so bile celo v prodaji. General Ratay je pevski zbor preskrbel z vsem posebnim. Pevci so bili osvobojeni fizičnega dela in so imeli Ja svoje turneje na razpolago dva kamiona. Težko je reči, je hotel Ratay s pevskim zborom- doseči, toda res je, da so mu tudi z zborom spodleteli načrti, kajti ta ansambel se je boril predvsem za ugled «slovanskih čet», in za uresničevanje svojih želja, boril se je za novo Jugoslavijo. Naši pregnanci so imeli v Franciji tudi svoj dramski krožek, ki je v četah nastopal s Klopčičevo dramo «Mati» in pa z raznimi recitacijami. Pogoji za prosvetno dejavnost pa so se vedno bolj slabšali, ker je delo postajalo vedno težje, poleg tega pa je naše ljudi glodala še zakrbljenost, ker niso imeli novic od doma, domov pa niso smeli. BOJ ZA VRNITEV V DOMOVINO Po prihodu v Francijo se je položaj za naše ljudi v marsičem močno spremenil. Zdaj niso bili več sami. Lahko so se oprli na predstavnike nove Jugoslavije, in še v veliko večji meri kot na Korziki, tudi na francosko napredno gibanje. Ta širok naslon na progresivne sile, ki so jih v Franciji obkrožale, je bil eden od jamstev, da bo njihov boj rodil dobre sadove. V Franciji so si vse čete ustanovile svoje odbore. To niso bili več strogo zakonspi-rirani odbori nekaj ljudi, ki so bili podobni nekakšnim celicam (Sardinija, Korzika), marveč demokratsko izbojevani odbori, ki so zatem vodili politiko posamezne čete. Predstavniki četnih odborov so si zatem 21. junija 1945 izvolili še svoj Centralni odbor «slovanskih čet«. Iz svojega ustanovnega občnega zbora je odbor poslal tovarišu Titu telegram naslednje vsebine: «Ob ustanovitvi Centralnega odbora 5.000 Slovencev in Hrvatov, zaposlenih v ameriški vojski v južni Franciji, pošiljamo vam, velikemu voditelju jugoslovanskih narodov, goreče pozdrave in izraze zahvalnosti za osvoboditev naših krajev: Istre, Slovenskega Primorja in Gorice izpod stoletnega jarma nemško-italijanskega irrtperializma. Nestrpno pričakujemo dneva vrnitve na naše domove, da bi svoje moči dali na razpolago naši domovini in osvobojenemu ozernju, ki je toliko pretrpelo pod fašističnimi zatiralci. Naj živi Demokratična in Federativna Jugoslavija! Naj živi Jugoslovanska armada! Naj živi nas priljubljeni Maršal Tito! Večna slava padlim borcem! Smrt fašizmu — Svoboda narodu! Marseille, 21. junija 1945.» 1) V Centralni odbor so bili izvoljeni: Janko Kranlj, Goran Štiglic, Valdo Taljat, Leopold Slavec, Lojze Stegu, Mirko Velikonja, Miro Pirjevec, Mandič in Pavle Gorkič. Predsednik odbora je bil najprej Štiglic, za njim pa Janko Kralj. Tajniške posle je opravljal Gorkič, blagajniške pa Taljat. Kolikor je bilo čet, 'toliko je bilo tudi četnih odborov, in sicer 27. Med najbolj delovnimi aktivisti odborov so bili: Rafael Nemec, Jožef Doljak, Pavle Gorkič, Darko Likar, Andrej Vidmar, Mirko Rovšček, Milan Udovič. Radko Fili, Stanko Rutar, Segala, Jožko Bubnič, Maks Jogan, Jurče Lapajne, Bruno Kuk, Franci Vidmar in še nekateri drugi. Glavni odbor slovanskih čet kakor tudi četni odbori so bili vendarle prisiljeni delovati ilegalno, za hrbtom ameriške komande. Temeljna navodila za svoje delo so prejemali od odbora za Marseille in pa od jugoslovanskega predstavništva. Četni odbori so vodili vztrajen in oster boj zlasti za uresničenje, naslednjih zahtev: takojšen od hod v domovino: priznanje znakov pripadnosti k novi Jugoslaviji: zastave z rdečo peterokrako zvezdo in pa zastavice na rakovu z rdečo zvezdo in napisom «Jugoslavija»; enake pravice, kot jih imajo zavezniški vojaki. Odbori pa so še v četah skrbeli, da je zbiranje pomoči za novo Jugoslavijo potekalo brezhibno. Na Korziki jn v Franciji so našim pregnancem obljubljali, da jih pošljejo domov, čim bo vojne konec. Toda, ko se je vojna že davno končala, so jih Amerikanci — kakor smo videli — še vedno zadrževali. Komu izmed naših se ne bi mudilo domov, če je ves čas pregnanstva hrepenel po domu in domovini? Vsakogar je skrbelo, kaj je z ženo in otroki, kaj s starši, brati in sestrami Vsakomur se je mudilo domov, da bi na pogorišču pomagal graditi novo domovino. Tu pa je krutost ameriških vojaških štabov dosegla svoj višek, če bi le hoteli, bi lahko v nekaj tednih po manjših skupinah vse spravili domov. Zdaj se je pokazalo, da brigadnemu generalu Ratavu ni nič ver- jeti. Njegove obljube so bile le varanje. Na ponavljajoč se zahteve pripadnikov «slovanskih čet«, naj jim amerišk vojaška komanda omogoči odhod v domovino, je gener« Ratay odgovoril z naslednjo okrožnico: «1. Vam vsem, ki sem vas premestil s Sardinije, želit povedati, da visoko cenim delo, ki ste ga tako sijajn opravili na Korziki in ga tudi zdaj opravljate v DELT BASE SECTION. DobrO razumem vaše želje, da bi se rac vrnili domov in še posebno zaradi tega, ker nimate o vaših družin ne vesti in ne pisem. 2, Napravil sem že potrebne korake, da se boste, lahk povezali z vašimi domovi. Vašim boste lahko pisali v na krajšem času. 3. Mi vas bomo riJpatriirali in vrnili vašim krajem teku šestih mesecev. Zaenkrat nimamo na razpolago nii ladij in niti vlakov. Pred vrnitvijo vam bomo zamenja denar, da ga boste lahko uporabljal doma.« 2) Ratayev 1 rdi te v, da ni bilo «laciij in vlakov«, je bila lažna. Iz mai sejske luke so tedaj namreč že odhajale v Jugoslavij ladje z bivšimi vojnimi ujetniki, domov so se vračali tud ruski ujetniki, ki jih je bilo v Marseillu na tisoče in pra tako tudi italijanski ujetniki, ki jih,je general Ratay neka časa zaposloval v DELTA BASE SECTION. Le za naš ljudi ni bilo ne ladij in ne vlakov. Imeli so preveč grenk izkušnje, da bi generalu Ratavu še kaj verjeli. Tisto «teku šest mesecev« je pomenilo načrtno zavlačevanj« Marsikateri naš človek si je začel tedaj misliti: Dom bodo govorili, da se ne maramo vrniti, ker se nam god preveč dobro in nas bodo preklinjali, češ da smo se prc dali Amerikancem. Taki zaključki so bili povsem logičn tako za naše ljudi v južni Franciji kakor tudi za njihov svojce, doma. Po drugi strani so naši ljudje prejeli na slednje navodilo od odbora za Marseille in od jugoslovan skega konzulata: držite se disciplinirano skupaj in bori'i se, ’da se vrnete domov kot celota. 1) Tekst telegrama v M-ONPPS-PAK. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montucchl 6 PF 559 — Tal. 79 38 08 7946 38 79 58 23 7614 79 Podružnica Gorica, Ui. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 . 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno “35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din e Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 26. marca 1977 Za SFR4 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, vlSlna 43 mm) ob de* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. FinanČno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.. IzJaiaLJzrr Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska Trst založnikovPfJEG^ ŠU OB PODPORI TISOČGLAVE MNOŽICE Burna demonstracija policistov ob pogrebu Eraziosija in Cerraia Zaenkrat brezuspešen lov za pobeglo napistko Mario Pio Vianale in njenim pajdašem RIM, 25. — Na-tisoče ljudi, med katerimi so bili zelo številni policisti in agentje ustanove za zaščito živali, je danes popoldne prisostvovalo žalni svečanosti za kolegoma Claudom Graziosijem in Angelom Cerraiem. Prvega je v torek zvečer ubil. neki napist na avtobusu proge štev. 27, drugega pa so med lovom na morilca po pomoti ubili policisti. Kljub navidezni umirjenosti prisotnih je pogrebna svečanost potekala v izredno napetem vzdušju, ki se je postopno stopnjevalo in bruhnilo na dan po maši, ko so prisotni policisti uprizorili pred baziliko San Lorenzo protestno demonstracijo proti nadrejenim, vladi, politikom in tudi časnikarjem. Demonstranti, po večini Neapeljčani (Gra-ziosi, čeprav po rodu Rimljan, je služboval v Neaplju), so začeli nepričakovano kričati in policijski ča- stniki ter funkcionarji so jih skušali zaman ločiti od množice, ki jih je z vzklikanjem bodrila. »Naš položaj je nevzdržen — so kričali — dovolj nam je pogrebnih svečanosti za padlimi kolegi. Prevečkrat se pripet1, da ko gremo zdoma, ne vemo, če se bomo zvečer vrnili živi. častniki nas strogo kaznujejo za najmanjšo pomanjkljivost, potem pa jih srečamo tu s priložnostnim žalostnim izrazom na obrazu. Čast nam izkažejo samo po smrti.» Neka ženska, najbrž sorodnica enega od padlih, je v odgovor zakričala: »Vlada in predstavniki oblasti se prikažejo samo ob žalnih svečanostih. Sedaj, ko so opravili svojo dolžnost, gredo zadovoljno domov*. Malo pozneje se je vnel prepir med demonstranti ter fotografi in časnikarji. Mladi agentje so obtožili novinarje, da vse preveč pišejo o zločincih in napadajo •UlMIMIfllllllllllMIIMIIIIIIIIUIIIIllMIHIIIIIIflUHIMIUMIIIHIIIIIimilllllllllllHIIMIIIIfllllltliilllimtnillimilll V RIMU PRVA JAVNA OBRAVNAVA ZARADI POSILSTVA Nasilje nad žensko na zatožni klopi Obtoženci, mladi predmestni huligani, so s pretepanjem in z grožnjo prisilili 18-letno Claudio Caputo, da je klonila njihovi pohoti RIM, 25. — V dvorani rimskega kazenskega sodišča, k! so jo predstavnice feminističnega gibanja napolnile do zadnjčga kotička, se je danes dopoldni; začel proces proti sedmim fantom (dva od teh sta mladoletna), obtoženim, da so 30. avgusta lani posilili 18-lelno Claudio Caputi iz L'Aquile, ki je bila zaposlena kot hišna pomočnica v Rimu. Proces je zelo pomemben, saj gre za prvo tovrstno obravnavo, ki je javna in ne za zaprtimi vrati. Dekle je že včeraj na predvečer procesa opisala časnikarjem svoj dramatični doživljaj. To je obenem banalna zgodba mladega podeželskega dekleta in simbol nasilja, katerega žrtev so ženske v družbi kot je italijanska, v kateri je mit moškega kot osvajevalca in gospodarja še globoko zakoreni- tlaudia Caputi, ki jo je avgusta lani posililo 20 fantov (Telefoto ANSA) njen. Claudia, podeželsko dekle, hčerka revnega zidarja, si .je hotela z begom v mesto in z zaposlitvijo priboriti vsaj trohico svobode, ki so j: jo d&ma odrekali. Zato je pobegnila v »veliko mesto*. V njenem primeru je to Rim, vendar podobnih primerov bi lahko našteli na desetine v vseh ve čjili italijanskih mestih, primere podlega nasilja, o katerem toliko deklet in žensk iz strahu in iz sramu ne spregovori z nikomer. Claudia pa je ubrala nasprotno pot. Razgalila je svoj strah, svojo »Sramoto*. sVoje dramatične doživljaje. da bi prispevala k odpravi nasilja proti ženskam in k ovrednotenju ženske kot povsem e-nakopravne članice (tudi s spolnega vidika) človeške družbe. »V rodni vasi — je priznala snoči — nisem strpela več, saj je bilo vsako dekle, ki si je upalo ob mraku z doma. takoj na slabem glasu. Oče m* j* pretepal, kot je pretepal mater in sestre. Mati je vselej prenašala in mu priznavala vlogo gospodarja, sama pa tega nisem trpela več.* In tako je Claudia začela prebirati male oglase, našla , kar je iskala, in pobegnila v Rim. Predstavila se je na domu Vita Gemme, 40-letnega u-radnika, k' je živel sam in kf je iskal hišno pomočnico. Moški je bil zelo- prijazen z njo, pa čeprav ji ni dajal redne plače in jo je speljal v posteljo. Nekaj mesecev je dekle živelo samo med štirimi zidovi bornega stanovanja v četrti Appio Tuscu-lano, morda še bolj osamljeno kot doma. Svoboda, ki si jo je toliko želela, se je omejevala na večerni sprehod do mlekarne. >t In med e-nim bd teh sprehodov je spoznala Nicolo Vinciguerro. Fant je bil prijazen z njo. in dekle, željno mlajše družbe, je sprejelo povabilo na daljši sprehod. Po tolikšni o-samljenosti je lahko pokramljalo z nekom, ki je imel njene iste probleme, ki .je razumel pop glasbo, ki se skratka ni vedel kot o-drasli. Prijetnega kramljanja pa je bilo kmalu konec. Dvajseterica nepridipravov je obstopila parček: nasilneži so prisilili dekle, da se je steklo in nato so jo drug za drugim posilili. Prvi je bil ravno Nicola. Prijatelji so mu priznali to čast, saj je on speljal dekle v past. Ura je odbila skoraj polnoč, ko se je dekle v spremstvu Gemme. kateremu se je izpovedalo, javilo na kvesturi jn prijavilo mlade nepridiprave. Nato .je morala v bolnišnico na zdravljenje, zaradi hudih poškodb, ki so jih ji povzročili nasilneži. V enem mesecu je imela en sam obisk, ko ji je sorodnica enega od prijateljevih zagrozila: »Umakni prijavo, sicer te bo on ubil.* Obtoženci so se danes pred sodnika skušali izgovarjati, da je dekle prostovoljno klonilo njihovi pohoti. da se j)i nič kaj upiralo, da se je celo naslajalo. Njihove protislovne in neosnovane besede pa so jasno izpričale, da je šlo. za golo laž. Pa tudi če bi bile besede resnične: ali je z moralnega vidika manjše nasilje ogoljufati mlado in naivno dekle, jo preslepita z lepimi besedami in jo nato posiliti v dvajsetih, ali pa doseči isti cilj s palico? Proces se bo nadaljeval 4. aprila z zasliševanjem nekaterih razbremenilnih prič. (vt) n Graziano Mesiir obsojen na 20 let in 6 mesecev ječe TRIDENT, 25. — Nocoj se je zaključil proces proti »legendarnemu* sardinskemu banditu Grazia-nu Mesini, Virgiliu Florisu in Mariu Paisu, ki so bili aretirani 16. t.m. v Caldonazzu, in sicer v stanovanju Paisove prijateljice Marie Luise Campregher. Mesina je bil obsojen na 20 let in pol zapora ter 4.5 milijona lir denarne kazni, Floris na 10 let in 8 mesecev ječe in 550.000 lir globe Pais pa na 3 leta in pol zapora. Mesina je b'1. obtožen pobega iz kaznilnice v Lecceju 20. avgusta lani, posesti orožja in ponarejenih osebnih dokumentov ter prevzema-večjega denarnega zneska iz odkupnine za izpustitev ugrabljenega Botticellija. Florisa so prav tako obtožili pobega iz ječe (pred dvema letoma), Paisa pa zaradi pomoči, ki jo je nudil ostalima dvema. Campregherjeva .je bila istega prekrška oproščena. policijo zaradi dvomljivih aretacij, o agentih pa pišejo pohvalno le, ko padejo pri izpolnjevanju svoje dolžnosti. Demonstranti so se napotili v sprevodu proti- palači Viminala. kjer so dežurnemu častniku obrazložili vzrok svoje demonstracije. Medtem se, pa čeprav brez. vidnih rezultatov .nadaljuje preiskava o u-moru mladega Graziosija. Po včerajšnjem odkritju skrivališča Marie Pie Vianale in njenega pajdaša, je policija odkrila garažo, ki sta jo terorista vzela pred nedavnim v najem, vendar tu niso agenti našli nič zanimivega. Garažo so izsledili s pomočjo včeraj zaplenjenega gradiva. Na tej osnovi so pripravili tudi vrsto zased in opravili nekaj hišnih preiskav, vendar zaenkrat brez rezultata. Lov za pobeglima pa se vneto nadaljuje, saj je policija prepričana, da se še vedno skrivata v Rimu. V skrivališču mlade napistke so a-genti odkrili tudi nekaj dokumentov s sliko Giuseppeja Lo Muscia, trenutnega voditelja prevratniške organizacije. Ravno Lo Muscio naj bi po pomoti ali namenoma ubil pajdaša Martina Zicchitello pri napadu na šefa varnostne službe v Laciju dr. Noceja. Zaenkrat pa ni še znano, če je Lo Muscio spremljevalec Vianalejeve in morilec agenta Graziosija. (vt) Nov potres v Turčiji zahteval najmanj 20 človeških žrtev ANKARA, 25. — Po lanskem novembrskem potresu, ki je opustošil območje Van in zahteval 16.000 človeških žrtev, se je danes ponoči ob 1.55 po srednjeevropskem času v Turčiji znova tresla zemlja. Šlo je za več sunkov jakosti 4,5 do 5. stopnje po Richterjevi lestvici, ki so zajeli vzhodni del države in povzročili po dosedanjih uradnih podatkih najmanj 20 žrtev med prizadetim prebivalstvom. Potres so še zlasti občutili na območju okoli mesta Palu, kjer so našteli tudi kakih 50 ranjenih. Približno 400 poslopij, tako stanovanjskih kakor javnih je bilo porušenih oziroma poškodovanih; med njimi je tudi sedež poštne uprave. Krajevna bolnišnica je bila ravno tako poškodovana. Med pogrebno svečanostjo za umorjenima agentoma Claudiom Graziosijem in Angelom Cerraiom je Claudiova nmti Oltobrina, potrta od žalosti presunljivo kriknila: «Maša je končana... morilci... morilci...« Mož in sinova so nesrečno žensko le s težavo pomirili (Telefoto ANSA) V OKVIRU TEMELJITE PREISKAVE, KI JE TRAJALA ŽE OD ZAČETKA JANUARJA Karabinjerji so aretirali štiri nevarne zločince in četverico njihovih pajdašev Med zajetimi je Pietro Novali, ki je z «rdečim brigadistom» Prosperom Gallinarijem vodil senzacionalni pobeg iz kaznilnice v Trevisu * Za rešetkami tudi dve ženski BARDOLINO (Verona), 25. - Karabinjerji sd davi aretirali štiri nevarne kriminalce, ki so nedavno pobegnili iz kaznilnic v Benet; kah in Trevisu; obenem so zajeli tudi štiri njihove pajdaše, med njimi dve ženski. Aretirani so bili: 24-letni Pietro Novali iz Bergama, ki je 2. januarja letos zbežal iz treviške jetnišni-ce; 29-letni Silvano Maistrello iz Benetk z nazdevkom «Kociss», ki je 27. oktobra lani pobegnil iz zaporov v Benetkah; 29-letni. Costante Carraro iz Fossoja v beneški pokrajini (poznajo ga predvsem z vzdevkom --.Chessman*), ki je zbežal iz ječe skupaj z Maistreliom; 23-letni Umberto Marchesi iz Barniče v bergamski pokrajini; ki jo je pobrisal s Carrarom in Maistreliom iz beneške kaznilnice; 24-letni Paolo ZARADI UGRABITVE ARH. BALCONIJA IN E. TRAPANl Renato Vallanzasca obsojen na 21 let in 4 mesece ječe 7 današnjo obsodbo sije milanski gangster nabral že kar 36 let zaporne kazni - Zgledne razsodbe tudi za pajdaše MILAN, 25. — Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem se je proti večeru zaključil proces proti milanskemu gangsterju Renatu Vallan-zasci in. devetim članom njegove zločinske tolpe zaradi ugrabitve arhitekta Rina Balconija in hčerke »kozmetskega magnata* Gaetana Trapanija, Emanuele. »Rene* ali »Dillinger iz Comasine*, kakor ga radi nazivajo pobalini iz mestne četrti, kjer je zrasel, je bil obsojen na 21 let in 4 mesece zapora ter na plačilo 2 milijonov lir denarne kazni; razen tega mu je bilo doživljenj-sko prepovedano opravljanje javnih služb. To še ni vse. Po prestanku zaporne kazni bo Vallanzasca, čeprav na prostosti, tri leta pod strogim policijskim nadzorstvom.. Javni tožilec dr. Marra je zanj zahteval 20 let in 4 mesece ječe ter 5 milijonov lir denarne kazni; sodni zbor pod predsedstvom Attilia Baldija je torej zaporno kazen podaljšal za 12 mesecev,, obenem pa skrčil za 3 milijone globo. Mladi bandit je sprejel razsodbo ravnodušno, objel mater in se pustil pospremiti nazaj v ječo. Obsojeni so bili še: Antonio Colia na 6 let zapora in 800.000 lir denarne kazni; Giuseppe Usuelli na leto in 4 mesece ječ; Anna Mazzau na 11 mesecev zaporne kazni; Rosa Co-niglio na leto in 4 mesece, Alduzio Russo pa 5 mesecev, Osvaldo Monopoli na 3 leta in ravno toliko mesecev in Benvenuto Pratico na 4 leta in mesec dni zapora. Valianzascov branilec Camillo Rosica je ob navzočnosti maloštevilnih radovednežev ponovno zahteval od sodnega zbora psihiatrični pregled varovanca, češ da je že od rane mladosti podvržen božjasti, vendar zaman. Vallanzasca je sprejel razsodbo, kakor že rečeno, molče in zadržano. Morda zato, ker je prepričan, da bo kmalu zopet prost, kakor je predvčerajšnjim sam napovedal časnikarjem. Kakor koli'že, v ječi bo še vsaj toliko časa kolikor bodo trajale številne druge sodne obravnave proti njemu. Z današnjo obsodbo si je skupno nabral že kar 36 let zaporne kazni (6 zaradi ropa in 3 zaradi pobega iz kaznilnice), a medtem se nenehno množi število zapornih nalogov, ki so jih izdala proti Renatu sodišča v raznih mestih države zaradi ro- pov, umorov in drugih nasilij, ki jih je izvršil med lanskim 27. julijem, ko je‘pobegnil iz bolnišnice «Bassi» pa vse do aretacije v Rimu. Med drugim naj bi bil Vallanzasca neposredno ali posredno odgovoren za umor sedmih oseb, med terry štirih policistov in mestnega redarja. Do ubojev je prišlo pretežno med roparskimi napadi. Z druge strani bo po vsej verjetnosti prišlo do revizije procesa zaradi ropa v neki milanski podružnici denarnega zavoda Credito Milanese v 1. 1971. Tedaj je sodišče obsodilo (Valterja Strambija na 10 in Elia Lanzanija na 7 let zapora, medtem ko je bil Vallanzasca skupno s .pajdašem Massimom Malivernijem oproščen; no, sedaj je Vallanzasca priznal, da se je udeležil ropa in razbremenil vsake odgovornosti obsojenega Lanzanija. . . (dg) Bogo iz Benetk, ki je bil izpuščen iz zapora 10. marca t.l.; 21-letni Mauro Forzati iz Mesole v pokrajini Ferrara; 24-letna Maria Rosa Cuc-chj iz Vareseja ter 21-letna Wilma Mazzucchetti iz Bergama. Operacija za njihovo izsleditev se je dejansko pričela že pred nekaj meseci, sicer takoj po senzacionalnem pobegu 13 zapornikov iz kaznilnice v Trevisu. Ravnateljstvo karabinjerske legije v Padovi je poslalo na lov za ubežniki skupino posebno izurjenih orožnikov; gre za moža karje, ki so kolikor toliko poznali bandite ter jih pričeli iskati v eivi-lu in povsem svobodno. Dne 22. februarja je Pietro Novali s pomočjo brzostrelke ukanil agente letečega oddelka policije v Bergamu, ki so poprej obkolili njegov dom: pobegnil je, vendar,tudi zapustil .vidno sled. Ob isti priložnosti so agenti aretirali njegovo ženo Rito Rossi (26 let) iz Grumella v bergamskem okolišu. Natanko mesec dni pozneje se je obroč preiskovalcev še" bolj stisnil: možje postave so v kraju Lido di Spina (Ferrara), in sicer v neki tamkajšnji vili aretirali Maistrellovo zakonsko družico Luigino Chiozzotto in »prijateljico* Maistrellove «desne roke* Paola Boga, Evo Venudo, potem ko je banditoma uspelo pobegniti po oboroženem spopadu. Agenti so kmalu nato zasledili njun avtomobil, v katerem je bilo več madežev krvi — šlo je za dokaz, da je bil vsaj eden od kriminalcev ranjen. Sledila je aretacija nekega drugega moškega, ki je že poprej večkrat imel opraviti z agenti javne varnosti in ki je oomagal pri skrivanju nekaterim pobeglim iz treviške kaznilnice; to je bilo na območju Monscliceja nedaleč od Padove. Obroč policistov in karabinjerjev se jc še bolj skrčil v Bardolinu, kjer so orožniki prišli na sled nezakonitemu trgovanju z avtomobili (s ponarejenimi evidenčnimi tablicami). Ustrezna preiskava je dovedla v prvih urah današnjega dne do aretacije Silvana Maistrella. Costan-teja Carrara, Paola Boga, Maura Forzatija in Marie Rose Cubchi, ki so se nahajali v enem in istem stanovanju; tam so možje postave med prvo, torej še površno preiskavo našli pet revolverjev, puško s prežagano cevjo, ročno bombo in poleg drugega bankovce v vrednosti kakih 12 milijonov lir. Maistrello in Carrara sta bila v resnici ra- njena, in sicer sta jima svinčenki ostali v hrbtu; po zdravniškem pregledu so oba sprejeli v najbližjo bolnišnico. Operacija s tem še nj bila zaključena: karabinjerji so se potuhnili nekje v neposredno bližino omenjenega stanovanja in pričakali pajdaše aretiranih. Sreča jim je bila mila, saj so lahko le nekoliko pozneje brez vsake težave vklenili še Pietra Novali ja, Umberta Marchesi-ja in (Vilmo Mazzucchetti. -V njihovih žepih ter v notranjosti renaulta 5 z evidenčno tablico Ver celli so našli na strel pripravljene revolverje P 38, bCV^tta kal. 7.65 in bereta kal. 9 ter približno 2 milijona lir v bankovcih. Preiskava se kljub vsemu seveda Še nadaljuje. Karabinjerji hočejo odkriti izvor zaplenjenega denarja in morebitne zveze aretiranih z drugimi kriminalci, tako zlasti šc z zloglasnim padovanskim banditom Pierluigijem Montecchiom, ki je pobegnil z Novalijem iz treviške kaz nilnice — gre za nevarnega roparja. Nekaj podatkov o aretiranih. Maistrello ali «Kociss» je izurjen ropar, posebno pa »strokovnjak* za pobege iz zapora: doslej je iz jet-nišnice pobegnil kar šestkrat, (en poskus mu je spodletel), njegovi «podvigi» so bili nadvse akrobatski. Costante Carraro ali «Chessman» je prav tako ropar, razen tega je bil obtožen poskusa umora dveh karabinjerjev. Umberto Marchesi je bil za zapahi zaradi tatvin, ropa in ugrabitev. Paolo Bogo se je znašel za rešetkami zaradi številnih ropov. g Maria Rosa Cucchi, (Vilma Mazzucchetti in Mauro Forzati so obtoženi, da so pomagali poprej o-menjenim kriminalcem pri begu o-zirorna skrivanju. Med vsemi je vsekakor najbolj »zanimiv* Pietro Novali. Skupno z Domenicom Napolijem in «rdečim brigadistom* Prosperom Gallinari jem je namreč vodil pobeg iz kaznilnice v Trevisu. (dg) TRŽAŠKI DNEVNIK Uresničevanje osimskih sporazumov (Nadaljevanje z 2. strani, terih je KPI podprla tudi gospodarski del osimskih sporazumov, ki predstavljajo za tržaško gospodarstvo važno šanso, ki jo bo treba na najboljši način izkoristiti. Ros-setti je tudi utemeljeno navedel razloge, zaradi katerih je lokacija predvidene industrijske proste cone možna samo na Krasu, ne pa na primer v Osapski dolini, kot trdijo nekateri. Posebno poglavje je tajnik tržaške federacije KPI posvetil vprašanju globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Potem ko je poudaril, da pomeni kulturno in zgodovinsko bogastvo Slovencev obogatitev za italijansko večino, je obžaloval, da je bilo pretakanje obeh kultur doslej žal le epizodično (tu je posebno omenil uprizoritev Cankarjevega »Idealista* in Merkuje-vega »Kačjega pastirja*), je dodal, la se bo to dogajalo, dokler ne bo parlament dokončno rešil problema globalne zaščite. Dejstvo pa je — je dodal — da so po dvajsetih letih fašizma, ko je bil raznarodovalni namen javno proglašen, Slovenci 30 let živeli v republiki, katere ustava jim je načelno zagotavljala uživanje vseh pravic, medtem ko je bila konkretna praksa vlad in strank, ki so bile na oblasti na krajevni ravrii, usmerjena v nasprotno smer. Ta položaj pomanjkanja zaščite — je nadaljeval Rossetti — je po ratifikaciji osimskih sporazumov nevzdržen, saj je padel še Zadnji lažni alibi krščanske demokracije, da ne bi izpolnila te obveznosti. Potem ko je poudaril, da je vlada sprejela priporočilo komunistov in socialistov, da v roku 13 mesecev pripravi zakoh o globalni zaščiti, je pokrajinski tajnik KPI o-menil nujnost ažurniranja in hitre predstavitve komunističnega zakonskega osnutka Rossettijevemii poročilu, ki so ga prisotni poslušali z veliko pozornostjo ter ga na koncu nagradili z dolgim aplavzom, so sledili pozdravi gostov, najprej tov. Alojza Ceglarja in Pina Degrassija v imenu obeh delegacij iz Jugoslavije. Po posegu predsednika tržaške pokrajine Ghersija, so kongres pozdravili še pokrajinski tajniki PRI Suklan, PSDI Berce, Slovenske skupnosti Dolhar in PSI Boniciolli. Pokrajinski tajnik KD Rinaldi, ki je bil navzoč skupaj z delegacijo svoje stranke, se ni oglasil k besedi. Kongres KPI se bo nadaljeval danes in jutri z diskusijo, zaključnim posegom člana vsedržavnega tajništva An-selma Gouthiera ter voLitvami novega pokrajinskega odbora ter delegatov na deželni kongres, ki bo čez tri tqdne. po zadnjih neredih, med katerimi je bilo uničenih in poškodovanih mnogo avtomobilov, proučuje nov način zavarovanja, ki bi zajamčil lastnikom avtomobilov povrnitev škode tudi tedaj, ko bodo vozila poškodovana med pouličnimi izgredi in demonstracijami. S tem bo zavarovalnica proti nizkemu doplačilih posredovala avtomobilistom bol j S* storitve. CATANIA, 25. — Na nezavarova nem železniškem prehodu sta našla smrt brata Alfio in Emanuele Caruso. Bilo jima je 62 oziroma 58 let. Ko sta z avtomobilom fiat 1100 neprevidno zavozila čez tračnice, je privožila lokomotiva in zmečkala vozilo. Nesrečnika ota bila kmeto valca in zapuščata vsak ženo in dva otroka. Bivala sta v Paternoju nedaleč od Catanie. Giimcinovci kujejo novo občinsko listo Zagovorniki «integralne proste cone* se bodo z lastno občinsko listo udeležili prihodnjih občinskih volitev. Komisija »desetih* je že izbrala volilni znak in geslo: ladijski kljun z napisom «Integralna prosta cona za rešitev Trsta*. Giuricin, Gruber Bencova in ostali so pripravili tudi volilni nrogram v 'treh točkah: poleg integralne'cone zahtevajo še zaščito Krasa in avtonomijo tržaške pokrajine, ki naj zagotovi Trstu zakonodajno moč in pravico do uporabe lastne bilance. V poročilu, ki so ga kot ob:čajno poslali samo »Piccolu*. se poborniki »integralne cone* zavzemajo za čim prejšnje sklicanje občinskih volitev, saj po njihovem mnenju zastopajo sedaj mesto »protidemokratične manjšine*. Sporočilo družbe LIoyd Adriaticu Zavarovanje proti škodi na avtomobilih med pouličnimi izgredi Tržaška' zavarovalnica Lloyd A-driatico je v teh dneh sporočila novost na področju zavarovanja avtomobilov, ki zadeva škodo, ki jo na avtomobilu povzročijo demonstranti med neredi. Zavarovalnica namreč ..............................................................................iimiiimiiiiiiimiiimiihiiiiiiiiii.... DOLŽILI SO GA ATENTATA Nfl PREDSEDNIKA NGUflBUfl Bivši kongovski predsednik Massemba usmrčen Vojaško sodišče ga je v četrtek obsodilo na smrt - Kdo bo nasledil Nguabiju? BRAZZAVILLE, 25. -.Vojaški odbor, ki je prevzel oblast v Kongu po umoru ' predsednika Mariena Nguabija je sporočil, da je bil davi ob svitu usmrčen domnevni manda tor podlega zločina, bivši predsednik republike Alphonse Massemba Debat. Bivšega državnega poglavarja, ki ga je Nguabi strmoglavil 1968. leta, je včeraj obsodilo na smrt posebno vojaško sodišče. Massemba Debat je bil aretiran v petek le nekaj ur po umoru predsednika Nguabija. V samijiizpovedi, ki so jo v neposrednem prenosu oddajale vse kongoške radijske postaje, je bivši predsednik priznal, da je vedel za načrt o umoru' Nguabija. Dodal je tudi ,da je dobro poznal bivšega stotnika Kikadidija, domnev, nega voditelja samomorilskega ko mandosa, ki je ubil kongoškega državnika. Kikadidi in njegovi trije pajdaši so po zločinu pobegnili ih najbrž so že na varnem v tujini. Vojaško sodišče, ki je sodilo Mas-sembi Debatu jih je v njihovi odsotnosti obsodilo na smrt. Kaže. da je bil pobegli stotnik pred časom tesno povezan s francosko obveščevalno službo. Usmrčeni bivši j predsednik naj bi nadalje izročil preiskovalcem’ seznam vidnih politikov, ki naj' bi sestavili novo vlado, ki bi nasledila Nguabijevi. Gre v glavnem za njegove bivše sodelavce kot na primer; bivšega notranjega ministra Andrea Hombesso. bivšega zunanjega ministra Daniela Baukulo, bivšega ministrskega predsednika Pa-scalla Lissoubo in druge. Bivši kon-goški državni poglavar je končno še priznal, da ni nikoli odpustil Nguabiju državnega udara, zlasti pa še dejstva, da hi ravnal z njim kot z bivšim predsednikom. Sprva je kongoški radio naprtil zarotnikom tudi umor nadškofa msgr. Biyaende, ki je bil ubit v noči od torka na sredo, pozneje pa ja «vojaški odbor kongoške delavske stranke* korenito spremenil u radno verzijo o lem zločinu, za katerega je naprtil odgovornost trem članom Nguabijeve družine, ki naj bi bili že za zapahi in katerim bodo sodili v kratkem. Radijska postaja pa je vsekakor prikazala pokojnega nadškofa kot naprednega in razgledanega voditelja kot velikega prijatelja umorjenega predsednika Ngua bija, s katerim se je vselej dobro razumel. Obenem je poudarila, da bodo morilci prelata kaznovani prav tako strogo kot morilci Nguabija. Massemba Debat, bivši učitelj nato funkcionar javne uprave, je za čel svojo politično kariero v Čadu kot funkcionar napredne stranke, v kateri je bil angažiran tudi sedanji čadski predsednik Francois Tombal. baye. Po povratku v Kongo je bil izvoljen Za predsednika zakonodajnega sveta, od 1981. do 1963. leta pa je bil minister za načrtovanje in oskrbo. Po razdoru s tedanjim predsednikom Youloujem je bii izgnan, a vrnil se je kmalu v domovino in vodil državni udar, s katerim je bil zrušen bivši opat. V notranji politiki je Massemba ubral socialistično potj, v zunanji pa se je odločil za neuvrščenost. Leta 1968 je Mas-sembo strmoglavil major Nguabi, ki je obtožil državnika, da se je izne veuil idealom revolucije. Kar zadeva pa vojaški odbor, ki začasno upravlja deželo, kuže, da sta v njem najvplivnejša voditelja ministrski predsednik Louis Sylvan Ngoma in šef varnostne službe Sas-sou Nguessou. Slednji je veljal za enega najožjih sodelavcev umorjenega predsednika in je bil član Mesa. ki je nasledil političnem i b':oju kongoške delavske stranke, (vt), Občni zbor SLORl (Nadaljevanj s J. strani) Aprila simpozij o evropskih prevozih Inštitut za proučevanje prevozov v skupnem evropskem tržišču, ima sedež pri tržaški univerzi, pri' reja 4, in 5. aprila v konferenčni dvorani družbe Assicurazioni G*-nerali v Ulici Trento 8, dvodnevni simpozij o temi »Veliki evropski i' tinerarji po kopnem*, ki je posebno zanimiva za obmejna področja Furlanije . Julijske krajine. Slovenije in Koroške. SKLAD DUŠANA ČERNETA V veliki dvorani Slovenske prosvete v Trstu, Donizettijeva 3, bo v ponedeljek, 28. t.m., ob 20.15, svečanost ob drugi podelitvi nagrade iz Sklada Dušana- Černeta. Sklad j® bil ustanovljen 1. 1. 1976. Kot je rečeno v drugem členu statuta, j® cilj Sklada podpiranje idej, za katere se je boril Dušan Černe: slovenstvo, demokracija, krščanstvo. Iz Sklada se podeljuje vsako leto ob obletnici smrti Dušana Černeta (29. marec 1975) Slovencu ali slovenski ustgnovi nagrada kot priznanje za zasluge v boju za prej navedene ideje. Lanski nagrajenec je bil U®* «DOM», ki ga z vizijo slovenskega osveščanja izdajajo naši duhovnik1 v Beneški Sloveniji. od katerih tri v drugih jezikih, se pripravlja, da bo predložil ZTT izdajo zbornika o januarskem simpoziju v slovenščini in italijanščini. Prav tako je vzpostavil stik s slovensko stvarnostjo v deželi, se j® spustil na teren, ga je začel preuče; vati in analizirati. Začel je delati za slovensko narodnostno skupnost med Slovenci in jc skuša! o svojem delu obveščati _ tudi italijansko jav; nost, ki naj 'pripomore k rešitvi slovenskih problemov. Sedaj se pri' pravlja, da nadaljuje svoje delo * večletnim programom. Dosedanje delovanje inštituta j® bilo gmotno odvisno od kulturnega sklada SKGZ, kar prav gotovo ne more zadostiti njegovim finančnim potrebam. Deželna vlada po obljub' Ijeni podpori pred dvema letoma š* ni odgovorila na našo prošnjo, čemur se nemalo čudimo. Upamo da bo sedaj, ko se je soočilo z dejstvom, da se naš inštitut z vso resnostjo bavi z raziskavami dela deželne stvarnosti, bolj pozitivno pristopila k našim prošnjam za finančno dotacijo, ki bi omogočila še večjo razvejanost našega dela. Prav tako upa' mo. da bodo delo našega inštituta podprle vse Slovencem prijateljske razpoložene političn, sile, zlasti P® vse slovenske organizacije, ki j'nJ mora biti jasno, da je naš inštitut nestrankarski in so mu izhodišč® le potrebe in zahteve slovensko na' rodnostne skupnosti v naši deželi -* je zaključil dr. Siškovič. Na koncu je ravnatelj SLORl 0[ risal večletni delovni' program, ki si ga je pred kratkim postavit® ustanova in ki napoveduje še bub razvejano dejavnost. Po poročilu se je razvila razpt-®' va, v katero so posegli M Koš®' ta, S, Oblak, V. Svetina, M. Kr®' vos, prof Zajec, dr. A. Kukanj®-prof. Bibič, prof, A. Lokar, m-L. Berce in dr. D. Cupin Raž!'1®' va se je sukala predvsem okru® novega programa inštituta, pri č®' mer so prisotni opozorili še n® nekatere nove naloge ki jih tud1 pred SLORl postavlja osimski s P0" razum. Poudarjeni so bili, tudi Pr'.’' blemi ekologije, gospodarstva, km' ture in publicizacije gradiva, ki ®® inšttut zbira iri objavlja, in ®1C®J ne le v slovenščini, ampak tud: italijanščini in v nekaterih dru®m jezikih, tako zlasti v anglešči®1' Razprava je zajela tudi vprašani® kadra pri inštitutu, ki bi ga mor®' li primerno okrepiti, kar pa je se’ veda povezano s finančnim ri-r®” šn.iem. V odsotnosti tajnika Lipovca * predsednik Siškovič nato podal ol® gajniško poročilo z obračunom elto 1976 in preračunom zg 1977, dr A. Kukanja pfl ooroč'1 nadzornega odbora. Poročila 80 prisotni soglasno odobrili. Sledilo je glasovanje za obnov tev upravnega odbora, ki g® ; .novem 'sestavljajo Darko Bratin ' Viljem Černo, Miroslav Košu1f Mitja Race, Pavel Stranj. Siškovič, Aljoša Volšiš in VI® ,| mir Vremec. Nadzorni odbor il> o potrjen v dosedanji sestavi: -Ang-Kukanja, Stanislav Oblak. Sta slav Renko in namestnika M,r Primožič in Vito Svetina. Končno je občni zbor sprejel'jj® didaturo 11 novih članov inštrtii s čimer se njihovo število na 59. Novi člani so Tamara & žina - Simonetta. Ferruceio 0 vora, Jože Dekleva, Mario G®r'pj-Živa Gruden. Marko Lab Jož® .g rjavec, Franc Piščanec, Prinčiči Marco Pozzetto in ^®v ’.,re venosi.