60                                                                   Listek.
»Vestnik« šolske družbe sv. Cirila in Metoda prinaša v svojem 7. letniku na 164 straneli najprej poročilo o VIII. redni skupščini dne" 26. malega srpana 1893. v Sežani, potem zapisnik darov do dne" I. velikega srpana 1893., imenik podružnic (vseh skupaj jih je 125 z 11068 društveuiki), imenik pokroviteljev (120) vodstvo, nadzorništvo in razsodništvo, dalje zapisnik društvenih zavodov in naposled »Knjižnico družbe sv. Cirila in Metoda« (doslej devet zvezkov). — Družba je imela 1892. leta i5942'8o gld. dohodkov in I32s8'09 gld. troškov, torej je bilo 270471 gld. prebitka. Končni blagajniški ostanek znaša   14697 06   gld.  Družba je,  odkar   deluje, nabrala   60280   gld.,   izdala
Pa 45583 gld.
Ilustrovani narodni koledar za navadno leto 1894. — Izšel je že šesti letnik tega priljubljenega koledarja, katerega izdaja tiskar g. Dragotin Hribar v Celji. Poleg koledarskih stvarij ima to-le vsebino: Andrej baron Winkler (s podobo); Pavlina Pajkova (s podobo), spisal Ahasver\ »Zadača«, mohamedanska legenda, ruski zložil Vasilij Vje-ličko, preložil A. Aškerc; »Moj sprehod po staroslavnem Pompeju«, spisal dr. Anton Medved; »Odkritosrčni paša«, turška romanca, zložil Vasilij Vjeličko, preložil A. Aškerc; »Teharje in ,Teharski plemiči« (s podobo Teharjev, Jožefa Pečnaka in dr. B. Ipavca), spisal —a—; »Selitev Slovanov proti jugu« (nadaljevanje iz lanskega letnika), spisal S. Rutar; »Spomini iz jugovshodne Bosne«, spisal c. in kr. stotnik Igo R~aš, in »Naši denarni zavodi«, spisal dr. Fr. Rosina. Razven tega prinaša »Koledar« še šest podob, in sicer »Narodni Dom v Celji« po načrtu J V. Hraskega, »Pogum velja«, »Sent-Jurij ob južni železnici«, po fotografiji S. Magoliča, »Nezgoda«, po sliki S. Magoliča, »Miš v sodu« in »Zima v gozdu«. Vse podobe so prava dika knjižici, katera je sploh opravljena tako ukusno, kakor je le malo knjig slovenskih. Cena elegantno vezauemu izvodu I  gld.,  broširanemu 60 kr.;  po   pošti   10  kr.  več.
Iz šolskih izvestij. Naš rojak, g. prof. V. Urbas je v šolskih izvestjih velike državne realke v Trstu leta 1893 na 30 straneli priobčil razpravo ,,Unterschiede zwi-schen der deutschen uud slovenischen Syntax". Izčrpil g. pisatelj v svoji paraleli seveda ni vsega gradiva, zakaj prostor v šolskem izvestji bi bil pač pretesen za takšen spis, ali zbral in z jasno besedo razložil je vsaj bistvene razločke med slovensko in nemško skladnjo.  Prof.  Urbasa razpravo  imenujemo torej jako zaslužno delo.
Slovensko časopisje. Tržaška „Edinost" bode izhajala od novega leta po trikrat na  teden, v šestih izdajah,  torej bode nadomeščala dnevnik. Naročnina 10 gld. za vse leto.
Slovensko gledališče. Od dne* 29. listopada do vštetega dne* 26. grudna m. 1. so bile v deželnem gledališči ljubljanskem te-le predstave : Dne" 29. listopada prvikrat ,,V eharjevo letovišče", po K. Laufsu prevel Naum; dne" 2. grudna »Svetinova hči", igrokaz v treh dejanjih, po A. Wildbraudtu preložil A. Trstenjak; dne" 7. grudna prvikrat ,,P r e 11 o č i š č e v GranaJ i", romantiška opera v dveh dejanjih, spisal K. pl. Braun, uglasbil Konrad Kreutzer, poslovenil Jos. Cimperman, priredil E. Gangl; dne* 10. grudna (popoldne) prvikrat ,,Snegulčica in škratj e'-, čarobna igra z melo-dramom v petih dejanjih, po pravljici nemški spisal C. A. Gomer, slovenski deci priredil Fr. Gestrin; dne* 10. grudna (zvečer) veseloigra ,,Dve tašči" in opera „Cavalleria rusticana"; dne 13. grudna opera ,,Prenočišče v Granadi"; dne- 17. grudna popoldue ,,Snegulčica in škratje", zvečer ,,Fužinar"; dne" 21. grudna „Madame Mougodin" in dne' 26. grudna ,,Krivoprisežnik". — «Veharjevo letovišče«, gluma, ki se je kar najuspešneje predstavljala po mnogih gledališčih, osnovana je na izborni ideji in je po naših mislih sploh jeden najsrečnejših proizvodov te vrste, kar se jih je pojavilo v 7iovejši nemški dramatiki. Pisana je po vzoru francoskih veselih iger in razpolaga s toliko situvacijsko komiko, da mora kratkočasiti, ako se izvaja količkaj dobro. Predstavi sami ni bilo muogo
Listek.
61
očitati; posebno pohvalo so si pridobili gospa Borštnikova, gospod Borštnik in gospod Danilo. — Duhovita igrokaza „Svetinova hči" in ,,Fužinar" sta znana že iz prejšnje dobe. Nekaj novega in posebnega pa je priredilo „Dramatičuo društvo" slovenski deci z dvakratno predstavo Gornerjeve „Snegulčice". Pravljica o Snegulčici je morda najlepša pravljica, kar jih je sploh kje, in nje poezija ne ogreva samo otroškega srca, nego vsakogar, kdor ima zmisel zanjo. Ker je pravljica dobro dramatizirana, umeje se pač, da sta obe predstavi izredno prijali tako mladim kakor odraslim ljudem. Izrecno pohvaliti moramo osobito gospodičino Slavčevo kot Snegulčico in gospo Borštnikovo kot hudobno kraljico, nekoliko tudi gospoda Danila kot kraljeviča, vender je bila tudi živa igra sedmih škratov vredna vsega priznanja. Uprizorila se je pravljica zlasti prvič brezhibno. — „Dramatično društvo" je imelo torej v drami jako lep uspeh; nič manjši pa ni bil uspeh v operi. „Prenočišče v Granadi" se je obakrat pelo pred mnogoštevilnim občinstvom, ki je poleg zbora jako laskavo odlikovalo sosebuo gospodičino Lešcinsko (Gabrijelo) in gospoda Nollija (princa). Oba imata lepo, plemenito igro in zmagujeta svoje partije, kakor kažejo vse letošnje predstave, brez vidnega napora. Gospod Beneš prvič ni predrl, ker je preveč forsiral, pri reprizi pa sta mu zmernejša igra iu zmernejše petje takisto pridobili lepo pohvalo. Opera je bila naučena v razmerno kratki dobi, torej je končno še posebe hvalno omeniti kapelnika g. Gerbiča, ki se je res mnogo trudil zdujo. — Libreto je, kakor znano, preložil pokojni Cimperman, prevod pa je priredil g. E. Gangl ; žal, da smo v natisnjeni knjižici zasledili marsikaj, kar bi se bilo dalo iz lahka popraviti in opiliti!
Koncert »Glasbene Matice«. Pevski zbor »Glasbene Matice« je v tej koncertni dobi dne" 3. grudna m. 1. prvič v velikem koncertu, pri katerem so sodelovali tudi nekateri solisti, stopil pred slovensko občinstvo. Tri največja zborska dela, namreč Fibichova poetiška »Pomladna romanca«, Foersterjeva »Ljubica« in Dvofakov veličastni psalm, znana so že iz prejšnjega časa, in naš list je priobčil o njih obširnejšo oceno. Kot obsežna novost se je izvajala Beethovnova fantazija za zbor op. 80. Beethoven jo je zložil za svojo uporabo, za akademijo, v kateri se je kot virtuvoz poslovil od občinstva. Največja naloga je v nji odmerjena klavirju, kateri izvaja daljši uvod popolnoma sam, pozneje pa orkestru ; zbor pristopi šele v finalu. Fantazija je tako po svoji vsebini kakor po nekamo posebni zvezi rfnih treh elementov: klavirja, orkestra, solov iu zbora jako zanimljiva in prikupna skladba, katera tudi izredno vpliva na poslušalca, kakor se je pokazalo baš pri koncertu. Izvedla se je uprav dovršeuo, občinstvo pa je sosebno odlikovalo g. Hoffmeistra, ki je v klavirskem delu iz nova pokazal sijajno svojo tehniko in globoko glasbeno čustvo. — Druga, čisto instrumentalna novost je bila Wieuiawskega fantazija iz »Fausta« ; igral jo je novi goslarski učitelj »Glasbene Matice«, g. K. Jeraj. Skladba je krasno delo za virtuvoze, lepa v obliki in efektno instrumentirana; soloin-strument se kaže v nji kar najlepše, vender pa ni nikjer zapaziti, da bi glasbotvor hrepenel po efektu. Gospod Jeraj je lahkotno premagal vse tehniške težave te kompozicije, zajedno pa se tudi hrabro držal proti trobcem, ki so časih, zlasti v mefisto-scherzu, trobili le premefistofelski. — V dveh manjših točkah je nastopila koloraturna pevka sloveu-skega gledališča, gospdč. E, Bika. Poloneza Filine iz Thomasove »Mignone« pripada najtežjim koloraturnim partijam; gospodičina Riha jo je pela sijajno in lahkotno. Prav tako" lepa je bila Autonidiua romanca iz Glinkove opere »Življenje za carja«, pristno ruska dumka za šolo in zbor v kurijoznem 6/4 taktu in čudovitem jednoglasji. — Da se je zbor pod vodstvom gospoda M. Hubada odlikoval tako v novih kakor v večjih ponovljenih delih ter ustregel najstrožjim zahtevam, umeje se samo po sebi, in tako" torej lahko rečemo, da je bil prvi koncert do cela vreden odlične naše  »Glasbene Matice«.