Sodobna  književnost  Bangladeša
Al Mahmud
Rabindranath
O, za kakšen mrak gre?
Bengal se ne more pobrati iz otopelosti,
V tišini himničnih pesmi
Ni niti ptic na vejah,
Reke so postale žalostne, na opusteli zemlji
Poganjajo mušnice, nobenega zelenja.
Ne morem razumeti, kakšen navdih, Rabindranath,
Ti je prišepnil utopično vizijo, da bi se ponovno rodil
Kot drevo v Bangladešu?
Oropan dreves in rek teče čas brez rož,
Ni več ponovnega rojevanja, vse seje obrnilo proti življenju.
Prosim, poslušaj me Rabindranath, tudi če vse
Tvoje pesmi posadim v zemljo
In jih dan in noč zalivam,
Sem prepričan, da ne bo pognal niti listek.
Tagore, tvoj Bangladeš je gol!
Zapihal je nezvesti veter, besede so izgubile vero, Le par ptic sedi na drevesu banyan, Prestrašeno čivkajo v glasbenih poltonih Petindvajsetega, na dan Baishakh, ni ne glasu ne dežja.
Sodobnost 2005 I 1397