16 -01- 1598
Možic- otroško veselje za vsakogar!
FOTO: TM
IZ VSEBINE:
*	Županova beseda
*	Volitve v KS
*	Samoprispevka v Podlehniku in Leskovcu izglasovana
*	Delo odbora za kom. infrastrukturo
*	Neponovljivi trenutki za vso župnijo
*	V Podlehniku državno tekmovanje Mladina in gore
*	Obisk si/. Miklavža PRILOGA
Uradne objave občine Videm
NAŠ GLAS JE
VAŠ GLAS
\)sem občankam in občanom
v
ter bratcem Videmskega glasita NAS GLAS
želimo
2

Poslavljamo se od leta 1997
Zupanova beseda
December je mesec veselja, obdarovanja in tihega pričakovanja, pričetek zime in čas, ko si ljudje naredimo pregled enoletnega dela. Leto 1997 je bilo bogato, saj je dalo obilne pridelke kmetom, polne sode vina vinogradnikom in veliko sonca vsem ljudem na Zemlji. Tega leta se bomo spominjali tudi po prireditvah v naši občini, novih pridobitvah za naše občane, triletnem delu vodstva naše občine in nenazadnje tudi po vsem tistem, kar smo lahko zapisali na straneh videmskega glasila NAŠ GLAS.
Dragi bralci, pred vami je že četrta številka v letu 1997, praznično obarvana in vsebinsko bogata. Skozi vse leto je naš štiričlanski uredniški odbor poskušal slediti vsem dogajanjem v občini, v fotografski objektiv ujeti vsak še tako skromen dogodek, veseli smo bili vsakega vašega povabila. Nekateri ste nas pohvalili, dragi grajali, vsem je bilo pač težko ugoditi, ampak v drugem letniku izdajanja smo postali zrelejši in z novimi idejami se z glasilom podajamo v tretji letnik. Zagotovo ste vsak tretji mesec čakali na glasilo, ki Vam je, vsaj upamo tako, na dom prineslo nekaj dobrih in zanimiv informacij o dogodkih in ljudeh v občini. Mnogi ste bili naši zvesti bralci, učenci OŠ naši vestni dopisovalci in tega si želi naš uredniški odbor tudi v novem letu.
V božično - novoletni številki smo naredili prerez enoletnega dela občine, znova vam predstavljamo enega od občinskih odborov, bili smo zraven, ko so izvolili predsednika novih KS Dolena in Sela, ko so odločali o samoprispevku v Leskovcu in Podlehniku, nismo manjkali na vseh praznikih in prireditvah po krajih naše občini, na predzadnji seji občinskega sveta, srečali smo naj starejšo občanko in bili smo zmeraj tam, kjer smo lahko izvedeli kaj zanimivega.
Tokrat vam bodo želje ob novem letu povedali najmlajši iz OŠ Leskovec in naši znani in manj znani občani, pripravili smo vam veliko nagradno križanko, pa še veliko zanimivih fotografij ter nekaj informacij v Uradnih objavah.
Želimo, da ostane NAŠ GLAS vaš spremljevalec tudi v prihodnjem letu, ko se bomo v uredništvu trudili biti še boljši. Naj bodo prihajajoči praznični dnevi polni veselja v vaših srcih, veselite se novega leta in ob misli na staro pozabite na vse žalostne trenutke leta, ki se počasi izteka. Pridružujemo se vsem čestitkam ob novem letu 1998, vsem želimo zdravja, sreče in ustvarjalnih dni, tudi ko boste prebirali vrstice Našega glasu, veseli nazdravite novemu letu in ne pozabite na ljubezen in spoštovanje v družini in med vsemi nami. Samo SREČNO 1998 Vam kličemo vsi skupaj!
TATJANA, NATAŠA, FRANCE, IVAN


Smo tik pred koncem leta 1997 in triletnega obdobja v delovanju občine Videm. Iztekajoče se leto kljub vsem težavam zaključujemo z zadovoljstvom, čeprav nam ni uspelo zadovoljiti potreb in želja vseh vas. Delali smo na vseh področjih, predvsem pa na infrastrukturnih objektih in plačevali še nekatere obveznosti za minulo leto.
Pred nami je sprejemanje planov za obdobje še enega leta, torej leta 1998. Na podlagi potreb in želja bodo odbori in svet občine sprejeli program, ki bo po najboljših možnostih pokril vsa področja občine v okviru razpoložljivih sredstev.
Ob koncu leta se vsem Vam, občanom, sodelavcem, odborom, svetu občine, krajevnim skupnostim in strankam zahvaljujem za sodelovanje in tvorno delo, vsem Vam, ki naše delo ocenjujete pozitivno in vsem tistim, ki ga ocenjujete morda tudi manj pozitivno. Vsaka dobra in slaba misel doprinese nove ideje in spodbude za še boljše skupno delovanje, ki nam je potrebno za bodoči razvoj občine kot celote.
Ob koncu želim vsem skupaj in Vam, dragi občani vesele božične praznike in srečno, uspeha polno novo leto 1998.
Vaš župan Franc KIRBIŠ
Župan Franc KIRBIŠ






Drage občanke in občani!
Spet je leto naokrog in mineva že tretje leto, odkar delamo in imamo svojo občino Videm. Delovanje sveta občine in odborov je bilo dobro, saj smo z dogovori lahko premagali kar precej ovir. Do decembra smo imeli 31 rednih sej in dve izredni seji občinskega sveta in vsekakor ob tem velja pohvala svetnikom, ki so se sej udeleževali in odgovorno zastopali svoje zaobljube.
Bilo je naporno, ampak z vašo podporo, spoštovani občani, smo naredili kar precej velik korak za boljše življenje in urejenost naše občine. Vseh naših skupnih želja se v tem kratkem obdobju ne da izpolniti, zato vas prosim za strpnost in vztrajnost, saj bomo le tako lahko pripomogli k našemu razvoju. Bilo	je	pohval	in	tudi	kritik	v tem letu, če pa	pogledamo naše in vaše
opravljeno	delo	v teh	letih,	ni	tako slabo in lahko	povem, da je bilo veliko
narejenega.
Vsi ti napori so	dali določene rezultate,
dosegli smo tempo in stanje razvoja, kar pomeni, da vsako leto manj zaostajamo za razvitimi občinami,	seveda če z razvitimi
primerjamo naša območja. Uspelo nam je, da smo v času političnih razhajanj med strankami vzpostavili razumnost, s tem pa dobro učinkovitost, kar dokazujejo sprejeti programi in realizacije na področju cestnega, vodovodnega in telefonskega omrežja, šolstva, kulture, športa, pa tudi zagotavljanje možnosti za razvoj podjetništva, kmetijstva in še česa.
Z vztrajnostjo in enotnostjo se bomo lahko uprli vsemu tistemu, kar bi škodovalo naši občini. Zato vas prosim, delujmo skupno in strpno, kajti tudi tako bomo pripomogli k boljšemu razvoju naših naselij.
Županu, podžupanu, članom občinske uprave, članom sveta krajevnih skupnosti in vsem občankam in občanom se v imenu občinskega sveta zahvaljujem za dobro sodelovanje v tem letu.
Ob božičnih in novoletnih praznikih vsem skupaj želim prijetno praznovanje z željo, da bi tudi v novem letu 1998 bili vsi zdravi, srečni, zadovoljni in predvsem uspešni.
Predsednik občinskega sveta Friderik BRAČIČ
Friderik BRAČIČ
Predstavljamo vam štab civilne zaščite v občini
OB NESREČAH NUDITI VSO ZAŠČITO IN POMOČ LJUDEM
Vse od pričetka delovanja občine je med odbori in komisijami zastopan tudi štab civilne zaščite. Osnovna naloga štaba je nuditi zaščito in pomagati v elementarnih in drugih nesrečah, prav zato je štab v treh letih naredil veliko pri posodabljanju opreme in dodatnem izobraževanju. Poveljnik štaba civilne zaščite je Milan Šibila, sicer že dolgoletni član PGD Tržeč, njegov namestnik je Zlatko Kelenc ( zaposlen na občini kot komunalni organizator), člani pa so Franc Stopajnik, Slavko Stainer in Stanko Vaupotič. Dobro pa sodelujejo tudi s preds. GZ Videm mag. Janezom Mercem in poveljnikom zveze Jankom Kozelom. Sestajajo se po potrebi in v treh letih se k sreči niso pokazale potrebe po intervenciji, so pa zato izdelali celotno analizo ogroženosti in načrt zaščite ter reševanja v občini.
Milan ŠIBILA
Nekdaj so podobni štabi civilne zaščite že delovali po nekaterih krajevnih skupnostih, tedanja oprema je zastarela in delovanje štabov je predvsem v zadnjih letih zamrlo. Milan Šibila je skupaj s člani štaba poskušal to še potrebno delo obuditi, zato je potreboval tudi posluh pri vodstvu občine in nekaj sredstev za posodabljanje in izobraževanje. Uspelo mu je uresničiti dobesedno vse, kar si je štab zadal na začetku svojega dela, še bolj jia utrditi dobre odnose s PGD. O štabu je Šibila med drugim povedal: »Začetek ni bil kdo ve kaj obetaven, saj smo se morali najprej soočiti z zastarelostjo opreme in pomanjkanjem znanja prejšnjih članov, ki so bili že precej v letih. Ampak uspeli smo narediti vsaj nekaj, pa tudi občina sama je dala civilni zaščiti več podpore v veri, da lahko tudi na tak način pomaga svojim občanom v primeru katerekoli nesreče. Občinski štab CZ ima pod svojim okriljem enote prve pomoči iz vseh KS, RBK zaščito (radiološko - biološko - kemično), gasilske enote, prvo veterinarsko pomoč in tehnično enoto. To so kriteriji, da štab sploh lahko obstaja in jih seveda mora imeti, poleg tega pa mora imeti še enoto za podporo, vanjo pa so vključeni ljudje, ki v primeru nesreče prvi prskrbijo za prehrano in ogroženim ljudem nudijo stanovanje. Seveda je vsak naš član štaba zadolžen za posamezno enoto. V zadnjem času smo dali veliko poudarka izobraževanju (potekalo je na Igu v Ljubljani), naša ekipa prve pomoči je sodelovala na tekmovanju za ptujsko regijo, zasedla je drugo mesto, in članice so že pred tem obiskale tečaj prve pomoči.V mesecu požarne varnosti nismo bili posebej aktivni, kajti takrat so
svoje znanje in izkušnje bolj preverjali gasilci, smo pa bili v tem času na sejmu civilne zaščite. Ampak denarja bi za svoje delovanje potrebovali še mnogo več, kljub vsemu pa smo ga imeli dovolj, da smo kupili nove obleke za štab, prenosne postaje, tudi obleke za prvo pomoč in torbice, kajti stare so bile že preveč zastarele. Nekaj skromnih sredstev nam je kljub vsemu ostalo (v proračunu smo imeli letos na razpolago 1,7 MIO tolarjev) in ta ostanek sredstev smo podarili gasilskim društvom za nabavo opreme, ki jo tudi sami koristimo. Moram še poudariti, da nismo ne vem kako dobro opremljeni, kajti vsaka občina bi morala za ponovno oživitev in poznejše delovanje štaba CZ dobiti delež zagonskih sredstev, zato pa se mora pač vsak štab znajti bolj po svoje.«
Na sedežu občine je nekakšen center za obveščanje
Po opravljeni analizi ogroženosti v občini Videm, naj bi bilo na tem območju največ ogroženosti predvsem zaradi poplav, plazov in bistven problem naj bi po besedah Milana Šibile predstavljala tudi centralna kurjava po šolah. Vse to ima štab pod nadzorom, ljudje pa se lahko na štab obrnejo preko sedeža občine, tam pa bodo dobili vse bodoče informacije in napotke. Sicer pa bo štab CZ tudi v novem letu dal največ poudarka usposabljanju, priključili naj bi še eno dodatno enoto za prvo pomoč, navezali morda več sodelovanja z OŠ in svoje delo približali tudi osnovnošolcem. V decembru se bo štab sestal še zadnjič v tem letu, takrat pa bodo člani natančno opredelili nabavo opreme in jo tudi ovrednotili.
T. Mohorko
CERTUS
Avtobusni promet Maribor d.d.
Linhartova ul. 22, 2000 Maribor Telefon: 386 - (0)62/3003 300 Telefax: 386 - (0)62/3003 383
Opravlja:
* Avtobusne prevoze: z rednimi avtobusnimi linijami v mestnem, primestnem, medkrajevnem in mednarodnem prometu *Servisne delavnice v: Mariboru, DE Ptuj, DE Sl. Bistrici: za avtobuse in gospodarska vozila servisi: Mercedes, Tam, Ikarus, Webasto, Kienzle, Prodata
*Organizira: potovanja po domovini in inozemstvu, obisk sejmov, strokovna posvetovanja, počitnice v obmorskih in alpskih letoviščih, klimatskih zdraviliščih ter kmečkem turizmu *Posreduje: vse vrste turističnih informacij in opravljamo menjalno službo
Informacije dobite v
Komerciala, Linhartova ul. 22	DE Ptuj, Ormoška 34/a	Avtobusna postaja Radgona	Avtobusna postaja Ljutomer
telefon: (062) 30 03 307	telefon: (062) 771 681	telefon: (069) 61 971	telefon: (069) 81 331
telefeks: (062) 30 03 383
Turist agent Maribor, Mlinska 1	Turist agent Ptuj, Miklošičeva 2 DE Sl. Bistrica, Kolodvorska	10	Avtobusna postaja Lenart
telefon: (062) 25 360	telefon: (062) 772 820	telefon: (062) 811 233	telefon: (062) 724 689
telefeks: (062) 25 361
Avtobusna postaja Maribor	Avtobusna postaja Ptuj	Turist agent Ormož, Vrazova 5
telefon: (062) 221 433	telefon: (062) 771 336	telefon: (062) 701 505
Cenjenim potnikom želimo vesele božične praznike, ter zdravo in srečno NOVO LETO 1998.
Kolektiv CERTUS, potniški promet Ptuj
IZ NAŠIH KS
Volitve v svet KS Dolena in novoustanovljene KS Sela
DOBILI TEŽKO PRIČAKOVANO KS
Na dan volitev predsednika države smo v naši občini poleg referenduma v Leskovcu in Podlehniku izpeljali še volitve v sveta KS Dolena in novoustanovljene KS Sela. Od nekdanje KS Dolena se je tako odcepilo pet manjših naselij: Barislovci, Sela, Trnovec, Popovci in Zg. Pristava, zato je bilo potrebno izpeljati nadomestne volitve in volitve v novi svet KS Sela. Ta novoustanovljena KS združuje 160 gospodinjstev in ima 522 prebivalcev, v KS Dolena pa ostajajo naselja: Bolečka vas, Dolena, Popovci in Zg. Pristava s 164 gospodinjstvi in 533 prebivalci. Od skupnega števila prebivalcev v občini, teh je 7727, imata obe KS le 12 odstotkov vseh prebivalcev občine, ležita na ravninsko - hribovitem območju, obe pa sta pravni osebi v občini Videm.
Po podatkih občinske volilne komisije so bili v svet nove KS Sela izvoljeni naslednji člani:
1)	Anton Peršuh (naselje Trnovec)
1)	Jožef Krajnc (naselje Barislovci)
2)	Silvo Letič (naselje Popovci)
3)	Ivan Murko (naselje Zg. Pristava) 5)Tatjana Mohorko (naselje Sela).
Prva seja novoizvoljenega sveta KS Sela je bila 4. decembra, takrat pa je bil za predsednika sveta izvoljen Jožef Krajnc, kije takoj po izvolitvi dejal: «Na Selih, v Barislovcih in v Trnovcu smo si svojo KS že dolgo želeli, sedaj ko smo jo dobili, pa bomo morali biti složni in začrtati skupno pot. Svet KS je po letih zelo mlad, vendar tudi mladi brez pomoči naših krajanov ne bomo mogli kaj dosti narediti.Najprej bomo seveda morali poskrbeti za sedež KS, ki bo v prostorih gasilskega doma in tam že urejamo pisarno in manjšo sejno sobo, potrebovali bomo samo še pohištvo in telefonski aparat, tajnik pa naj bi pri nas delal ob sredah med 14. in 17. uro. V občinskem proračunu nam po številu prebivalcev letno pripada 5,3 milijona tolarjev, kar ni tako veliko, bomo pa s temi sredstvi vendarle lahko kaj naredili.
Jožef Krajnc, pred. KS Sela
Na ustanovnem sestanku KS Sela smo se že pogovarjali o programu in načrtih, v prvi vrsti je to vsekakor ureditev komunalne infrastrukture, na drugem pa lasmi prostori, da bo lahko KS zaživela tako kot mora. Kot predsednik se zavedam, da začetek nikakor ne bo lahek, povezati se moramo z našim svetnikom Srečkom Svenškom, kulturnim in gasilskim društvom, ohraniti pa stike s sosednjimi KS in z občino. Zagotovo bomo na kak naš sestanek povabili predstavnika sosednje KS Dolena, sami pa se bomo sestajali vsaj enkrat na mesec. Statut občine bomo pripravili v kratkem , sedaj lahko delamo samo po začasnem poslovniku, sklicati nameravamo tudi zbor krajanov in ljudi povprašati za mnenje, seveda pa na vsak način s skromno slovesnostjo proslaviti samostojno KS.«
Na volitvah za člane sveta KS Dolena pa so bili izvoljeni:
1)	Marjan Zelenko (naselje Bolečka vas)
2)	Stanislav Božičko (naselje Dolena)
3)	Janez Letonja (naselje Dolena)
4)	Dušan Potočnik (naselje Popovci)
5)	Miran Marinič (naselje Zg. Pristava).
Tudi novoizvoljeni svet KS Dolena se je na svoji prvi seji sestal 4. decembra, ko je izmed svojih članov za predsednika KS
izvolil Mirana Mariniča, ki je po prvi seji novega sveta KS povedal:«Po novem proračunu so tudi za našo KS sredstva že dodeljena, dobili naj bi dobrih 5 milijonov tolarjev letno, tudi plan je že narejen, vendar imamo naj nekaj pripomb. Združiti moramo namreč čim več interesov ljudi, da bomo ta sredstva porabili resnično na tistih področjih, kjer je to najbolj potrebno.
Miran Marinič, pred. KS Dolena
Težje je v naši KS, kjer še ogromno gospodinjstev nima vodovoda, telefona, torej vsega tistega, kar bi danes že potreboval za normalno življenje.V proračunu seveda sredstev za to ni, kaj še, da bi radi imeli tudi kabelsko TV in asfaltirane ceste. Sklicali smo že drugi sestanek, tokrat tudi s predstavniki vseh vasi in povabili našo občinsko svetnico, da bi skupaj razpravljali o problematiki, čeprav je novemu svetu teden dni vsekakor premalo časa za temeljit razmislek. Tako smo že dali popravek na plan in podrobneje razčlenili, saj s proračunskim denarjem želimo asfaltirati cesto v Popovcih, Doleni in manjši del v Zgornji Pristavi, napeljati javno razsvetljavo v Zgornji Pristavi, nekaj sredstev pa bomo morali tako nameniti zimski službi in delovanju KS. Pred nami je tudi sprememba statuta KS, pogovarjali pa smo se že o obdarovanju starejših krajanov.«
T. Mohorko
'Tičt
Na obisku Božiček
December je mesec veselja in pričakovanj za otroke, zato najmlajši po odhodu Miklavža že nestrpno pričakujejo Božička in ponekod tudi dedka Mraza. Vsi trije dobri možje vsako leto obdarijo otroke in tako se bo ali pa se že je zgodilo letos decembra.
Pri OŠ Videm pri Ptuju je bil Božiček na obisku 21. decembra, ko so mu pripravili prisrčen kulturni program, dan prej je obdaril otroke v domu krajanov v Doleni, kjer je tamkajšnje Folklorno društvo Rožmarin pripravilo Božični koncert, na druženje pa povabilo tudi starejše krajane. 21. decembra so se z Božičkom veselili tudi na Selih: najmlajši in starejši krajani, v kulturnem programu pa so nastopili učenci OŠ Sela, FS Rožmarin Dolena in mladi harmonikar.
IZ NAŠIH KS
Samoprispevka v Podlehniku in Leskovcu izglasovana
Potem ko smo 23. novembra v naši državi volili novega predsednika, so se še v dveh naših KS Podlehnik in Leskovec krajani na referendumu odločali o uvedbi samoprispevka. Že v prvem krogu smo dobili starega - novega predsednika Milana Kučana, v obeh KS pa je uspel tudi referendum za samoprispevek. Predsednika haloških krajevnih skupnosti Alojz Novak in Janko Kozel sta bila po volitvah izredno zadovoljna in sta med drugim dejala, da si lahko samo tako zamišljajo napredek v infrastrukturi in v šolstvu, torej je bil po njunem mnenju program dobro sestavljen.
Alojz Novak, predsednik KS Podlehnik: "Moram povedati, da sem izredno presenečen nad rezultatom referenduma, kajti vseeno sem pričakoval bolj tesno odločitev. Ampak uspelo nam je na vseh 13 voliščih v naši krajevni skupnosti, kjer smo imeli 1530 volilnih upravičencev; volilna udeležba pa je bila dobrih 62 odstotna. ZA samoprispevek je glasovalo 66,2 odstotka naših krajanov. Menim, da smo program za nov samoprispevek dobro pripravili, saj je bil že zelo dobro sprejet na vseh delnih zborih krajanov, prav gotovo je to zelo pripomoglo k ponovni odločitvi za zbiranje samoprispevka, na zborih krajanov pa smo ponovno proučili voljo ljudi do samostojne občine. Največji delež samoprispevka bomo odvajali za gradnjo vodovodnih sistemov, modernizacijo cest in za gradnjo šolskega prizidka. Dosedanji samoprispevek se nam je iztekel 31. oktobra, novi pa bo začel veljati s 1. januaijem leta 1998 in bo trajal do 31. decembra 2002, v štirih letih pa bi lahko zbrali 40 milijonov tolarjev. Na eni strani je dober referendumski rezultat zadoščenje, na drugi pa je za vodstvo krajevne skupnosti to nova odgovorna naloga, kajti ljudje sedaj pričakujejo še več od nas, čeprav moram poudariti, da smo s sredstvi zadnjega samoprispevka veliko naredili. Asfaltirali smo precej kilometrov cest, skrbeli za redno gramoziranje in še za nekatere manjše investicije. Vsekakor v KS sedaj gledamo naprej, saj imamo odprti že dve investiciji pri vodovodu, v nadaljevanju bo to tudi vodovod Rodni Vrh - Strajna in vodovod za še nekaj gospodinjstev v dolini, sicer pa gre v vseh primer za sofinanciranje projektov, ki so sicer narejeni na ravni občine. Za cestno infrastrukturo bomo sestavili potreben program, kmalu pa bomo morali pričeti tudi z gradnjo prizidka pri OŠ, za katero so projekti že pripravljeni."
Janko Kozel, predsednik sveta KS Leskovec: "Priznati moram, da tako visokega referendumskega rezultata za samoprispevek nisem pričakoval, ampak samo nekaj čez 50 odstotkov. Zgodilo se je drugače, da je bila na dan predsedniških volitev v naši KS volilna udeležba dobrih 66 odstotna, ZA samoprispevek pa jih glasovalo kar 76,8 odstotka krajanov in v Leskovcu ne pomnimo, da bi se toliko ljudi odločilo za samoprispevek. Po rezultatu se dobro vidi, da si naši ljudje želijo napredka, pa naj bo to v infrastrukturi, šolstvu in društvenem življenju. Lahko rečem, da je bil program dobro zastavljen in tako bomo v prihodnjih štirih letih lahko zbrali dobrih 18 milijonov tolarjev, kar
bo vsaj delno pripomoglo k boljšemu napredku naših naselij v Halozah. Od leta 1993 namreč nismo imeli samoprispevka, kajti leto prej izglasovani je bil po nekaj mesecih razveljavljen, bomo pa lahko v bodoče vsaj na nek način pomagali kot sofinancerji pri občinskih projektih. Kot sem že nekajkrat povedal, bomo iz samoprispevka namenili 50 odstotkov sredstev za izgradnjo šolskega prizidka s telovadnico in z gradnjo naj bi pričeli že prihodnje leto, 30 odstotkov sredstev je namenjenih za področje infrastrukture in ostalih 20 odstotkov za delovanje KS in društev. Glavni delež sredstev, namenjenih infrastrukturi, bomo porabili za modernizacijo cest v krajevni skupnosti in za izgradnjo še kako potrebnih vodovodnih sistemov. Del naselja Veliki Okič bo vodo dobil iz cirkulanskega vodovoda, potem ga bomo širili v Belavšek in Skorišnjak, gradili bomo vodovod v Strmcu in Veliki Varnici, torej nas čaka še veliko zahtevnega dela in dragih investicij, v pomoč pa nam bo izglasovani samoprispevek."
T. Mohorko
‘TZaSt
Haloze kmalu tudi na CD-romu
Potem ko se je sredi letošnjega leta uspešno zaključila 1. faza projekta Vinske turistične ceste Haloz s postavitvijo tabel, kažipotov in z izdajo zloženke, člani projektnega sveta iz štirih haloških občin že pripravljajo material za katalog, ki naj bi izšel v prihodnjem letu. Videmska občina je bila v tem letu predsedujoča svetu, predsednik Janez Cafuta pa je z delom in rezultati projekta več kot zadovoljen.
Pred dnevi je povedal, da bodo sredi decembra v Ljubljani podpisali pogodbo za 4 milijone tolarjev sredstev, ki jih imajo obljubljene iz programa CRPOV in ki bi jih namenili za izdelavo kataloga VTC11. Poleg kataloga nameravajo izdati še CD - rom, na katerem bi predstavili celotno haloško pokrajino, ponudbo in vse najpomembnejše kulturne spomenike. Rezultati uspešnega dela projektnega sveta naj bi po besedah Janeza Cafute že vidni, kajti v haloških občinah se je v dveh letih naredilo mnogo, haloški projektni svet pa je med že uveljavljenimi slovenskimi projektnimi sveti na drugem mestu takoj za Dolenjsko. V Halozah menijo, da bi morali čim prej ustanoviti republiški projektni svet za vinske turistične ceste, saj bi le tako lahko peljali skupno projektno delo. V prihodnjem letu bodo v Halozah poskrbeli še za dodatne kažipote, označitve krajev, več bodo poskušali narediti za boljšo ponudbo in mnogo bolj vzpodbujali drobno gospodarstvo in turizem s kreditiranjem in s sprejemanjem zakonodaje, ki ne bo preostra za razvoj turizma na območju Haloz. Zelo uspešno s projektom VTC11 teče tudi projekt javnih del, ki je neke vrste strokovna pomoč Halozam.
6
NOVE PRIDOBITVE
Z dragocenim vodovodom je življenje v Trdobojcih in Gruškovju sedaj drugačno
Življenje je v haloških naseljih Trdobojci in Gruškovje že nekaj tednov drugačno, kajti prebivalci omenjenih naselij so dobili težko pričakovano vodo iz mestnega vodovoda. Petka, 24. oktobra zagotovo ne bodo pozabili kar tako, kajti tega dne so pri vodohranu v Trdobojcih pripravili bogato svečanost. Bil je to dan, ko so v uporabo predali vodovodno omrežje in vodohran, nova pridobitev pa je toliko dragocenejša tudi zaradi zahtevnih del na vodovodnem sistemu po hribovitem in zahtevnem terenu. Haložani na enem od višjih predelov hribovitega haloškega območja so tako preskrbljeni s pitno vodo iz pip, odslej pa jim je prikrajšana tudi vsaka pot do vodnega zajetja v dolino, kamor so morali po vodo vsa ta leta. Veselje so z ljudmi v Halozah tistega dne delili mnogi povabljeni gostje, med njimi dr. Miroslav Luci, župan mestne občine Ptuj in podpredsednik državnega zbora, videmski župan Franc Kirbiš, vodstvo domače občine, župani sosednjih občin, izvajalci vseh del in še mnogi drugi.
Vodovod sta namenu predala župan In pred. gradbenega odbora
Župan Franc Kirbiš je - kot osrednji govornik na svečanosti v Trdobojcih - poudaril pomen izgradnje vodovodnih sistemov po vsej občini, kajti v naslednjih desetih letih naj bi bila na mestni vodovod povezana vsa gospodinjstva v videmski občini. Potem ko so zaključili z gradnjo vodovoda v Trdobojcih, se nova investicija odpira z izgradnjo vodovodnega sistema Majski Vrh - Podlehnik - Gruškovje -Strmec, ki bo potekala v več fazah, že do konca prihodnjega leta pa naj bi jo speljali do Podlehnika.
Poleg vode tudi 28 telefonskih priključkov
Najzaslužnejši za novo pridobitev na območju Haloz je zagotovo mag. Janez Merc, sicer Trdobojčan in predsednik gradbenega odbora, ki mu je ob pomoči občine in številnih domačinov uspelo do konca pripeljati zahtevno in drago investicijo. Na svečanosti je v svojem nagovoru dejal, da seje že leta 1990, ko so nastali prvi načrti v takratni občini Ptuj, vedelo, da bo to eden izmed naj dražjih vodovodnih objektov v Halozah, speljan po najtršem lapornatem območju in zelo zahtevnem terenu. Projekti so potem do leta 1995 ostali nedotaknjeni, šele v letu 1995 sojih pričeli uresničevati, saj je občina Videm namenila za investicijo prva sredstva v proračunu. Izgradnja vodovoda se je sprva začela dokaj uspešno, potem pa seje zataknilo pri izbranem izvajalcu, ki je prišel v stečaj, zato so motali poiskati novega in najti rešitev za novozgrajeni vodohran. Vse to so Haložani znali premagati in v dveh letih pripeljati investicijo do zaključka, pri tem pa jim
je uspelo zagotoviti tudi potrebna sredstva za drago naložbo. Primarni in sekundarni vod sta speljana na skoraj 10 kilometrih, celotna investicija je ob zaključku vredna 52 milijonov tolarjev in po priključku znaša ta vrednost 930 tisoč tolarjev. Mag. Merc je povedal, daje država, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj k investiciji prispevalo 15 MIO, dobrih 25 MIO je dala občina in ostalih dobrih 10 MIO so zbrali krajani, ki so kljub haloški revščini in borbi za preživetje morali na gospodinjstvo prispevati blizu 200 tisoč tolarjev. Sami so opravili tudi velik del izkopov, poleg tega pa so v zemljo položili še telefonski kabel, ki jim je prinesel 28 novih telefonskih priključkov. Za nove priključke si bodo prizadevali šele potem, ko bodo v Leskovcu povečali osrednjo telekomunikacijsko centralo, to pa naj bi se zgodilo v prihodnjem letu.
Opravljeno delo in nova pridobitev sta Trdobojčanom in Gruškovljanom lahko samo v ponos ter za vzgled še komu v Halozah, domačinom pa je s tem uspelo narediti tudi korak bliže sodobni družbi. Kljub temu, da je vsak dan življenja Haložanov nekoliko težji in v napredku dražji, si bodo ti še naprej prizadevali pri ureditvi cest, vodovoda in telefonije, država pa jim bo morala mnogo bolj finančno pomagati. Pomoč je bila do danes precej skromna. Sicer pa so v dveh letih za novo pridobitev v Halozah zaslužni mnogi člani gradbenega odbora na čelu s predsednikom mag. Janezom Mercem, ki si bo dan svečanosti zapomnil tudi zato, ker je tistega dne praznoval svoj osebni praznik. Vodstvo občine se mu je ob tej priložnosti še posebej zahvalilo, domačini pa so pripravili tudi kratek kulturni program in bogato pogostitev.
T. Mohorko
Dobili smo vodovod in telefon
V mesecu oktobru - v enem od naj lepših mesecev v lctu-so krajani Trdobojec in dela Zg. Gruškovja praznovali neverjeten dogodek. Ta neverjetnost je bila v velikosti in specifiki haloškega terena, v nemogočem odnosu države do področij, ki zaostajajo v razvoju, pa tudi v kruti gospodarski situaciji, ki s stečaji firm dela nove žrtve. Da je življenje v Halozah dražje so tudi tokrat priznali krajani in občina. Priključek je stal krajane za dva do tri priključke na ravnem. Če upoštevamo, da je finančna sposobnost okolja nižja od ravninskih predelov, se je v tem primeru zgodil čudež. Svoj čar izgradnji vodovoda je dodal tudi gradbinec, ki je potreboval kar dve leti za izgradnjo vodohrana. Ker smo uspeli v eni akciji pridobiti vodo in telefonske priključke, kljub predhodno navedenim težavam ne moremo mimo zahvale najzaslužnejšim. Osnovna zahvala ob tej priložnosti velja županu Občine Videm, Francu KIRBIŠU, pa tudi svetnikom in organom te občine. Tudi pomoč KS je vidna. Med izvajalci se je izkazalo KP Ptuj, ki je z lastno izvedbo in koordinacijo drugih izvajalcev bistveno prispevalo k opravljenemu projektu. Ne moremo pa tudi mimo gradbenega odbora, nekaterih zelo aktivnih članov, ki so na zaključku tudi bili pohvaljeni. Vsekakor akcije in opravljenega projekta ne bi bilo, če ne bi bilo tako prizadevno sodelovanje krajanov, ki so marsikje plačali in nudili več, kot so se obvezali. Z opravljenim projektom je odprta pot k razvoju kraja, ki bo imela vidne posledice tudi v bodoče.
Predsednik gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda Mag. Janez MERC, dipl. obr
ODMEV OBČINE__________________________________________2
Delo odbora za komunalno infrastrukturo
Odbor za komunalno infrastrukturo je eden od občinskih odborov, ki ima prav gotovo najtežje delo, saj je naša občina vsaj po komunalni urejenosti na še zelo nizki ravni. Država še nima pravilno izoblikovanih kriterijev za pomoč na demografsko ogroženih področjih, tako da je naša občina deležna zelo skromnih denarnih sredstev za izgradnjo infrastrukture. Kljub vsem težavam, pa je razvoj infrastrukture v občini Videm že viden.
V letošnjem letu se je zaključila izgradnja vodovoda v Trdobojcih in Šturmovcu, v novembru pa se je začela izgradnja vodovoda prve faze Majski Vrh - Podlehnik.
Vodovod Majski vrh - Podlehnik v izgradnji
Ta vodovodni sistem naj bi dokončali v dobrem letu dni, ob tem pa nam ostajajo številna gospodinjstva brez javnega vodovoda v Podlehniku, Doleni in Leskovcu, tako da bo morala biti izgradnja vodovodov še nekaj prihodnjih let predmet občinskega proračuna.
Drugo veliko in že opravljeno delo na področju infrastrukture predstavlja akcija gramoziranja, ki pa je vsaj po mojem mnenju bilo le deloma uspešno. Nismo pričakovali tako pozitivnega odziva občanov in njihovega sofinanciranja pri gramoziranju. Vsekakor je ta akcija pokazala vsem nam, ki pripravljamo občinske
programe na tem področju, da si občani želijo urejenih cest, pa čeprav morajo pri investicijah še sami veliko prispevati. Tudi letos smo nekaj kilometrov cest uspeli asfaltirati, predvsem manjših odsekov, asfaltirani pa sta tudi že dve rokometni igrišči. Letos smo uspeli sanirati dva večja zemeljska plazova in še nekaj manjših.

Novo asfaltno prevleko je dobila tudi regionalka v Tržcu
Del razvoja infrastrukture v naši občini je viden tudi v samem centru: osvetljena župnijska cerkev in poleg tega še nova občinska zgradba, na katero je bilo podanih že veliko kritik in je v okolju kljub vsemu sprejemljiva. Poleg vsega omenjenega je odbor pripravil še mnogo odlokov in pravilnikov (za vodo, smeti, pokopališki red...).
V novo leto 1998 odbor za infrastrukturo vstopa z novimi načrti in željami, da bi čim več občanov imelo urejene ceste, vodovod, v hišo napeljan telefon, osvetljena križišča in še kaj, kar nas bo ob pogledu na infrastrukturo v naši občini razveselilo in ne žalostilo.
Predsednik odbora za infrastrukturo Stanko Simonoč
Kdo skrbi za gozdne ceste na območju videmske občine?
CESTE VZDRŽUJEJO, DENARJA PA PREMALO
Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor je tudi videmski občini pripravil natančen popis in opis gozdnih cest na območju občine, kajti popis je bil potreben za javni razpis in poznejšo sklenitev pogodbe z izvajalcem rednega vzdrževanja. Po zadnjih podatkih je na območju občine 22 kilometrov gozdnih cest: od tega 12,1 kilometra v zasebni lasti, 5,8 kilometra v moratoriju, torej v denacionalizacijskem postopku, 4,1 kilometra pa je v republiškem skladu. Letos je občina dobila le skromnih 215 tisoč tolarjev namenskih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest, porabljenega pa je bilo občutno več denarja.
Vse gozdne ceste so seveda neasfaltirane, Zlatko Kelenc, na občini dela kot komunalni organizator, pa je povedal, da so tudi te ceste potrebne vsakoletnega in rednega vzdrževanja, gromoziranja, čiščenja nabrežin in odvodnih jarkov ob cestah, občasno morajo posekati drevesa in grmičevje, občasno pa so potrebni tudi popravki profila cest. Za vsa omenjena dela naj bi po sklenjeni pogodbi (podpisana je bila letos julija) skrbelo ptujsko podjetje Tampon, naloge za izvedbo samih del pa naroča Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor. Kot smo izvedeli je bil letošnji plan vzdrževanja gozdnih cest obsežen, kljub temu, pa je bilo za dela na razpolago premalo sredstev in upamo lahko samo, daje vsaj polovica - od skupaj 22 kilometrov - v zadovoljivem stanju.
Videmski svetniki in svetnice na predzadnji seji v letu 1997
O REBALANSU OBČINSKEGA PRORAČUNA
Videmski občinski svet je na letošnjem predzadnjem zasedanju 9. decembra največ časa posvetil razpravi o rebalansu občinskega proračuna, novi proračun za prihodnje leto pa je bil tokrat predstavljen le kot delovno gradivo. Čeprav je bilo sprva predvidenih le dobrih 313 milijonov tolarjev v proračunu, razdeljena so bila na posamezna področja, pa je bilo potrebno proračun decembra letos popraviti in prihodke zvišati na dobrih 90 milijonov tolarjev. Svetniki so pri tem razvili glasno razpravo, rebalans vendarle sprejeli, slišali pa smo, da novi proračun predvideva prihodke v višini 357,6 milijona tolarjev. Občinski svet je sprejel tudi sklep o začasnem financiranju iz proračuna za drugo leto, o zaključnem računu pa bodo razpravljali na zadnji letošnji seji, 29. decembra, že v novih prostorih občinske zgradbe.
Občinska zgradba je bila na zadnji seji tudi največkrat omenjena, saj je bilo vanjo vloženih že precej proračunskih sredstev, svet pa je imenoval tudi posebni gradbeni odbor, ki bo v prihodnje nadzoroval gradnjo in ureditev občinske zgradbe, o tem pa bo poročal svetnikom. Podrobneje so bili svetniki seznanjeni tudi z delom občinskih odborov, v prvi vrsti odbora za družbene dejavnosti, ki zajema področje sociale, šolstva in ljubiteljske kulture. Predsednica odbora Francka Petrovič je dejala, da imajo v odboru preveč dela s področji, ki jim skorajda niso kos, zato bi morda svetu občine predlagali tudi ustanovitev Športne zveze in Zveze kulturnih organizacij. V celoti je bil predstavljen tudi program prireditev v občini, omenili so občinski praznik za prihodnje leto ob Vidovem, pa opozorili na številne težave na področju socialnega skrbstva in šolstva, še posebej pa izpostavili varnost otrok blizu OŠ, kajti v Leskovcu imajo otroci avtobusno postajališče kar na cesti.
Odbor za gospodarstvo je svetnikom predstavil predlog razpisa sredstev za malo gospodarstvo in kmetijstvo, ki so ga svetniki tudi potrdili, predsednik odbora za komunalno infrastrukturo Stanko Simonič pa je omenil še predlog o pokopališkem redu, ki naj bi ga svetniki dobili na mizo prav kmalu.
Pri razpravi o javnih delih je bilo slišati, da naj bi na območju štirih haloških občin začeli s projektom javnih del, ki gaje pripravilo podjetje Halo iz Cirkulan. Tako bi delo dobilo 18 javnih delavcev, 5 bi jih imela videmska občina, delali pa bi na treh programih: komunalna infrastruktura, socialni program in razvoj turizma. Občina Videm bo tako sodelovala v treh programih javnih del, ki jih v 80 odstotkih financira država, v delo pa bi se vključevalo 15 nezaposlenih občanov, občina pa bi za vse javne delavce na leto potrebovala le 4 milijone tolarjev. Svet občine Videm je razpravljal tudi o delitveni bilanci z nekdanjo občino Ptuj, kjer še ni prišlo do podpisa, pa tudi o ureditvi gramoznice v Tržcu, kjer naj bi bil zabaviščni park z letnim kopališčem in občina bo sedaj naročila tudi idejni načrt. Svetniki so med drugim govorili tudi o socialnih stanovanjih v občini, župan Franc Kirbiš pa je svetnike ob koncu povabil na še zadnjo letošnjo sejo, ki bo zagotovo že v enem od novih prostorov občinske zgradbe.
TM
Odbor za požarno varnost
V občini Videm deluje več odborov in po statutu občine je formiran tudi Odbor za požarno varnost. V času, ko še na nivoju občine ni bila ustanovljena Gasilska zveza, ampak samo občinsko poveljstvo, je ta odbor pri občinskem svetu vodil vso fnančno in gospodarsko politiko na področju požarnega varstva. Z ustanovitvijo Gasilske zveze Videm pa je večina nalog prešla v njeno pristojnost, Odboru za požarno varnost pa ostaja naloga nadziranja trošenja požarne takse, kar je seveda določeno z zakonom. Odbor šteje sedem članov in sicer vseh pet poveljnikov PGD, zraven je še predstavnik zavarovalnice in predstavnik občine. Osnovna naloga odbora je, da po zakonu razdeljuje požarno takso, ki sicer ni predmet občinskega proračuna in se v njem tudi ne bi smela prikazovati kot prihodek, ter seveda strogo nadzoruje njeno potrošnjo. Požarna taksa se sme izključno uporabiti samo za področje strokovnega izobraževanja in nabave gasilske opreme. Ta odbor je istočasno tudi vmesni člen na relaciji Gasilska zveza in občina. Odbor se na sejah sestaja po potrebi, oziroma ko se naberejo sredstva v dovolj velikem obsegu, da jih potem lahko razdeli na predlog Gasilske zveze v občini. Naj še samo omenim, katera so pravzaprav ta sredstva, o katerih govorim. To so sredstva, ki se združujejo v državi in jih zavarovalnice odvajajo v skupni račun, kar je tudi določeno z zakonom. Zato v tem odboru mora biti predstavnik zavarovalnice. Vsaka občina pa vsekakor naj ima formiran odbor za požarno varnost.
To je le kratka predstavitev našega odbora, ob tej priložnosti pa se vsem gasilkam in gasilcem, civilni zaščiti, vsem, ki delujete na področju zaščite in reševanja, ter vsem občanom naše občine, zahvaljujem za dosedanje sodelovanje, vsem skupaj pa želim srečen in vesel Božič ter uspešno novo leto 1998.
V SLUŽBI LJUDSTVA - NA POMOČ Predsednik odbora za požarno varnost Janko Kozel
Mejni prehod Gruškovje drugi v ocenjevanju urejenosti
Drugo leto zapored je Mejni prehod Gruškovje dobil visoko oceno za urejenost, po lanskem prvem mestu je bil letos uvrščen na drugo. To je vsekakor vzpodbuda za bodoče delo blizu 90 zaposlenih delavcev:	carinikov, policistov, špediterjev in
inšpekcijskih služb na meji s sosednjo republiko Hrvaško. Posebno priznanje so dobili pred kratkim, po zaključku akcije Moja dežela, lepa, urejena in čista; ocenjevanje mednarodnih mejnih prehodov pa so izpeljali: RTV Slovenija, Radio Koper -Capodistria, Radio Maribor MM1 in Turistična zveza Slovenije. V toplejših mesecih je mejni prehod v Gruškovju nekoliko lepši kot sicer, že zaradi rož v koritih (zanje poskrbijo v občini), komisija pa pri ocenjevanju upošteva tudi zunanjo urejenost mejnega prehoda, čistočo na cesti, urejenost in odnos carinikov ter policistov do potnikov. Tudi letos so komisijo v Gruškovju dočakali nenapovedano, po zbranih ocenah pa so bili znova uvrščeni v sam vrh. Vodja carinske izpostave v Gruškovju Franc Podkrižnik nam je povedal, da so bili novih pohval vsekakor veseli, kljub temu da še na prehodu nimajo urejeno vse tako, kot bi moralo biti. Leta 1991, ko je bil odprt mejni prehod v Gruškovju, so jim namreč dejali, daje to le začasno, vendar je še do danes ostalo tako kot pred leti. Nekaj vlaganj je sicer bilo, saj so nad kontejnerji, v teh delajo utesnjeno še danes, uredili nadstrešnico, zgrajeno je bilo večje parkirišče za deset tovornih vozil, kar pa je mnogo premalo. Samo v mesecu oktobru, od takrat imajo natančno izdelano analizo vseh zbranih podatkov, je mejo v Gruškovju prestopilo preko kot 15 tisoč kamionov, 145 tisoč osebnih vozil in blizu 700 tisoč potnikov na vstopu in izstopu. Parkirnih mest ob vstopni postaji v našo državo imajo torej več kot premalo, kajti dnevno prečka mejo v Gruškovju v povprečju 500 tovornih vozil in 2300 osebnih vozil, dejstvo pa je tudi, da pred izstopnim pasom parkirišča sploh ni. Večje parkirišče bodo na mejnem prehodu v Gruškovju vedno bolj potrebovali, kajti po besedah Franca Podkrižnika, se promet iz meseca v mesec povečuje, v predprazničnih dneh in ob vikendih še občutneje, prav
tako pa je šibka točka mejnega prehoda tudi javno stranišče. Na voljo imajo samo eno javno stranišče (drugega lahko ponudijo v bližnjem bistroju), za postavitev dodatnih sanitarijev pa so se v občini Videm že pogovarjali in do danes še tega predloga niso uspeli uresničiti. Občina bi lahko vzela denar iz pobrane komunalne takse na prehodu, ki pa po Podkrižnikovem mnenju ni tako skromna. Občini so tudi že predlagali, da bi na bližnji zelenici postavila nekaj klopi namenjenih počitku, ki bi jih lahko koristili vozniki kamionov, kljub vsemu pa Franc Podkrižnik pravi, da je sodelovanje z občino dobro. Zelo pomembno je po njegovem tudi dobro sodelovanje s prostocarinskimi prodajalnami - v zadnjih mesecih sta bili kar dve, policijo in občani, ki živijo med obema mejnima prehodoma, saj je pot med slovenskim in hrvaškim prehodom dolga kar 2,4 kilometra.
T. Mohorko
%&§m>h
Franc PODKRIŽNIK, vodja carinske izpostave
(Ne) znana usoda viničarskega muzeja in gostinskega objekta na Gorci pri Podlehniku
Še pred nekaj ledje bil gostinsko - turistični objekt Gorca, v ponudbo seje vključeval tudi bližnji viničarski muzej, pojem vsega dobrega kar lahko v Halozah ponudiš vsakomur. Gostov je bilo takrat dovolj, Gorca je slovela po dobri lokaciji, dobri hrani in nenazadnje domačnosti in gostoljubnosti. Vsega tega danes skoraj ni več, lahko bi rekli sploh ni več, kajti objekt na Gorci je od spomladi zaprt, viničarski muzej pa propada zadnji dve leti.
Kmetijski kombinat Ptuj je namreč že pred leti opustil gostinstvo kot eno od svojih dejavnosti v podjetju, tako je tudi gostinski objekt na Gorci dobil svojega najemnika, ta seje potem nekajkrat zamenjal in zadnji najemnik je letos za dolgo časa zaprl vrata lokala. Ta enkraten in ohranjen objekt tako sameva med vinskimi griči, po besedah župana Franca Kirbiša naj ne bi bil v denacionalizacijskem postopku, čeprav po zadnjih informacijah na seji občinskega sveta še lastništvo ni dokončno urejeno. Manjši delež naj bi pripadal tudi občini Videm, v spisih se omenja ohišnica ali bolje rečeno okolica objekta, vendar tudi te informacije niso čisto jasne. Na občini pravijo, da bo potrebno počakati in raziskati do konca, potem pa objektu na Gorci v prihodnjem letu dati življenja in vse to ponuditi gostom.
Viničarski muzej	Gorca
Drugače naj bi bilo z viničarskim muzejem - nekaj kilometrov oddaljenim od Gorce, ki naj bi bil v denacionalizacijskem postopku in je že v precej slabem stanju. Ohranjeno in pred leti obnovljeno haloško viničarijo bi bilo namreč potrebno ponovno obnoviti, kajti zob časa je že načel slamnato ostrešje, okolica je že lep čas zanemaijena in vse skupaj ni v ponos ne Haložanom in ne občni. Ampak občina ne želi biti udeležena, torej se vendarle pojavlja vprašanje, kdo bo v novem letu poskrbel za opuščeni muzej in za objekt na Gorci? Na občini Videm nato ne znajo odgovoriti, zato pa bo potrebno še nekaj časa čakati in morda bodo takrat prišli boljši časi za oba etnološka spomenika med vinskimi griči.	T. Mohorko
Taktična vojaška vaja Prvi dan gasilcev GZ Videm na območju Leskovca	in operativna vaja
Ob zaključku služenja vojaškega roka pripadnikov 2. generacije enovitega usposabljanja drugega bataljona 72. brigade slovenske vojske, katere sedež je na Ptuju, je na območju KS Leskovec 5. decembra potekala obsežna taktična vojaška vaja. V vaji so sodelovali tudi pripadniki minometne čete 47. oklepnega bataljona enote generala Maistra iz Maribora in vojašnice s Ptuja, 15. helikopterska brigada iz Brnika in vojaška policija 7. poveljstva.
Na vojaški slovesnosti v Leskovcu
Po vaji je bila na leskovškem športnem igrišču tudi manjša slovesnost, kjer je sodelujočim v vaji čestital in se jim zahvalil tudi poveljnik ptujske vojašnice podpolkovnik Jože Murko, kulturni program pa so obogatili leskovški osnovnošolci in tamkajšnje ljudske pevke. Med opazovalci vaje so bili tokrat tudi častniki avstrijske vojske, vaja je potekala na celem terenu KS Leskovec; Trdobojce, enega od višjih vrhov Haloz na tem koncu, pa so si izbrali za sedež poveljstva. Sodelujoči v vojaški vaji so tri dni preživeli v nastanitvenih enotah na Selih, v Tržcu in v lovskem domu LD Leskovec, torej v varnem zaledju, druga generacija enovitega usposabljanja pa je uspešno opravila vajo in čez štirinajst dni končala služenje sedemmesečnega vojaškega roka. Med gosti na zaključni slovesnosti sta bila med drugim tudi Venčeslav Vogrinec, namestnik poveljnika vzhodnoštajerske pokrajine in videmski župan Franc Kirbiš, ki je dejal, da so v občini s ponosom sprejeli določitev, da bo vojaška vaja potekala ravno na območju videmske občine. Menil je, da so lahko mladi vojaki tudi tako spoznali težak in hkrati zanimiv teren Haloz.
V mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti so v Gasilski zvezi Videm praznovali prvi dan gasilcev in pripravili skupno operativno vajo na objektu OŠ Poldlehnik ter razstavo gasilske tehnike. Srečanje gasilcev petih GD: Tržeč, Sela, Leskovec, Videm in Podlehnik, ki združuje 195 operativnih članov in 260 skupnih članov, je bilo tokrat prvič pri podlehniških gasilcih, ki so se zvezi pridružili nekoliko pozneje. Prvi dan gasilcev je pokazal skupno sodelovanje vseh društev, ki so po operativni plati že povezana v skupni alarmni sistem, morajo pa skupaj zagotavljati predvsem varnost vseh občanov, ki si po besedah župana Franca Kirbiša, to še kako zaslužijo. Ob dnevu gasilcev so posameznim članom društev podelili potrdila o napredovanja v gasilskih vrstah, gasilsko slovesnost pa so po kulturni plati zapolnili godbeniki podlehniške godbe na pihala, ljudske pevke iz Leskovca in podlehniški osnovnošolci s pesmijo in plesom.
Prvega dneva gasilcev v videmski občini so se udeležili predstavniki sosednjih gasilskih zvez, v pozdravnem nagovoru pa je mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm, povedal, da že prvi dan gasilcev pove mnogo in govori o zbližanju gasilskih vrst v občini. V nadaljevanju je med drugim dejal: « Čeprav praznujemo šele prvi dan gasilcev, ne manjka razlogov, da spregovorimo o nekaterih rezultatih , ki bodo pustili pozitivno sled v delu gasilstva v našem prostoru. Uspeli smo postati gasilska zveza in to v aktih, po nalogah in tudi po formi. Uspeli smo pripraviti operativne gasilske dokumente, tega doslej nismo imeli, na področju zavarovanj smo dvignili standard varnosti našega delovanja. Kljub nekaterim težavam pri organiziranosti in zagotovitvi prostorov zvezi smo uspeli nekatere težave rešiti, za druge pa ponujamo že rešitve. Pri nabavi vozil in druge gasilske tehnike uspešno sodelujemo z našo občino, nasploh pa lahko ocenimo, da ima občina ustrezni odnos do požarnega varstva in takega sodelovanja si lahko samo želimo v prihodnje. Gasilci predstavljamo tudi temelj organizirane dejavnosti na področju zaščite in reševanja, zato so postavljene tudi ustrezne poti sodelovanja s CZ občine. Seveda pa ne morem mimo tistega, na čemer stoji gasilstvo, torej operative. Naša prva skupna vaja je pokazala nekaj tega, kar znamo, nekaj, kar se naj naučimo ali nam še manjka. Vsekakor pa mislim, da je naše prvo skupno srečanje prikaz pripadnosti, organiziranosti in nadaljevanje tistega dela, ki nas združuje. Prepričan sem, da bodo temu prvemu dnevu gasilcev sledili še drugi uspešni dnevi, kajti gasilci nismo sami sebi namen, ampak želimo opozoriti tudi tiste, katerim služimo.« Mag. Merc seje na slovesnosti zahvalil tudi veteranom, ki so svoj čas predstavljali osnovno gasilsko silo v našem prostoru, zato gre njim zahvala za gasilske temelje. Janko Kozel, poveljnik GZ Videm, pa je poudaril, da za gasilce ni meja med krajevnimi skupnostmi. Poveljnik podravske regije Štefan Vidovič je ob tej priložnosti gasilcem podelil tudi nazive napredovanja, prejeli pa sojih:
-	čin višjega častnika: Anton Jus, Anton Mohorko in Anton
Stopajnik
-	častnik I. stopnje: Martin Emeršič, Slavko Stainer, Vlado
Avguštin, Roman Cafuta in Alojz Petrovič
-	čin častnika II. stopnje: Janko Kozel, Stanko Orovič, Franc
Emeršič, Ignac Zupanič in Stanko Vaupotič
-	višji gasilski častniki, stopnje: mag. Janez Merc, Franc
Kirbiš (župan) in Franc Kozel
-	višji gasilski častnik - organizacijske smeri: Franc Stopajnik
-	gasilsko plamenico II. stopnje: Anton Mohorko.
TM
IZOBRAŽEVANJE, REKLAME
11
Izšla je četrta knjiga Mirka Ramovša o slovenskih ljudskih plesih
Plesi iz Lancove vasi pod drobnogledom
Polka je ukazana je naslov še eni, četrti knjigi znanega slovenskega etnologa in zbiratelja podatkov o ljudskih plesih na Slovenskem Mirka Ramovša. V knjigi je bralcu predstavljen natančen pregled vseh plesov vzhodne Štajerske, v katero sodijo tudi plesi iz Lancove vasi in okolice, kjer jih že vrsto let skrbno ohranjajo člani Folklornega društva. Knjiga o bogatem ljudskem izročilu Slovencev je izšla letos decembra, Mirko Ramovš pajoje v družbi vzhodno - štajerskih folkloristov predstavil 12. decembra v Mariboru.
Ramovševa knjiga ima po mnenju nekaterih znanih kulturnih ustvarjalcev neprecenljivo vrednost za slovenski etnični in kulturni prostor in je velikega pomena za ta del Štajerske. Nastala je po skrbno dodelanih terenskih zapisih Ramovša v zadnj ih letih, v kar ga je vodila velika ljubezen do ljudskega izročila. Mirko Ramovš je namreč obiskal mnogo krajev na Štajerskem, bil je v Halozah, v Prlekiji in na cirkovškem območju, tam zbral in prinesel mnogo zanimivega materiala od preprostih ljudi. Tako seje ponovno srečal s tistimi folklornimi skupinami, ki so najbolj pomembne pri ohranjanju ljudskega izročila.
Plesni pari FS iz Korene, Podgorcev, Ključarovcev, Cirkovc in Lancove vasi so na svečanosti in ob predstavitvi Ramovševe knjige prikazali nekaj značilnih vzhodno-štajerskih plesov: štajeriš, zibenšrit in cvajšrit, jih odplesali nekoliko drugače in ob spremljavi ljudskih godcev.
Na naslovni strani četrte knjige Polka je ukazana sta plesna para iz Lancove vasi v značilnih prazničnih nošah, knjiga je bogato opremljena z natančnimi opisi plesov in strani so dopolnjene s kinematigrami. V kratkem bo Mirko Ramovš izdal še dve knjigi: prvo o plesih iz Istre in okolice, drugo pa o zahodnem delu Štajerske.
TM
Julijana Bračič
iz Jurovc
se priporoča z gostinskimi uslugami:
-	alkoholne in brezalkoholne pijače
-	domače klobase
-	hladni in topli napitki
-	pizze iz krušne peči.
Uti Inn
TRGOVINA-AVTOELEKTRIKA-BRAČIČ
SERVISNE USLUGE, ALTERNATORJI, ŽAGANJAČI, AVTOELEKTRO MATERIAL,
AVTO AKUSTIKA, AVTOKOZMETIKA
Obiščite nas, veseli vas bomo.
Vesele božične praznike, v letu 1998 pa veliko družinske sreče, zdravja in dobre volje.
NAROČILNICA
Naročom-o________izvodov kuharice ZA DIABEfIKE po ceni 8000 SIT
Za člane diabetičnega društva 20% popust - 6.400 SIT.
Knjigo« pošljite na naslov:
Ime in priimek (podjetje/ustanova); ________________________________________
Ulico/kraj:	_______________________________Pošta:-----------------------,
Datum	Žig	Podp.s
Knjigo« bom plačal: - po povzetju oziroma po računu	—J
- po računu
• v dveh obrokih (dva čeka po 4.000SIT)	t—I
Knjigo ZA DIABETIKE lahko naročite po poiti, telefonu ali po faksu:
Slovensko vinska akademijo Verilas, Grajska 2, 2250 Ptuj, tel.: 062/779 197 ali 779 198, faks: 062/779 009.
E-mail: svo-veritos@sva verilas si.
Internet: http://www.svo-veritas.si
Kuharico v besedi in sliki je namenjena vsem, ki se želijo zdravo prehranjevali in obenem uspešno obvladovali diabetes.
Uporabni recepti za juhe, mesne in ribje jedi, priloge, sladice...
Primerni za vso družino. Recepti so rezultat najnovejših medu n«k h razisur v c- riiaoetr su Uvod priznanega nemškega specialista za diabetes prof. dr med. Riidigerja Petzoidta.
Enostavni recepti primerni za vse in vsakega posebej. Knjiga založbe Veritas, ki je na Slovenskem še ni bilo!

12
Morda se vam zdi, da ste za lutke že zdavnaj preveliki
Premalo odraslih se odloča, da bi si ogledalo lutkovno predstavo, zato ne vedo, kaj so zamudili. Tudi otroke velikokrat prikrajšamo ravno zaradi nas samih. Toda lutke so najbolj neposreden dedič obrednega gledališča, namenjenega odraslim. Otroku dajemo možnosti, da se izraža s svinčnikom, s čopičem, z besedo, z instrumentom, na gib pa skoraj pozabimo. Gibanje ni le sproščanje energije ali rekreacija, temveč tudi človekov izpovedno - umetniški izraz. Izrabimo priložnost na vsakem koraku in otroku ponudimo tudi lutko! Lutka naj bo prepričljiv in vpliven posrednik pisane besede, slike in glasbe, zato se z njo lahko uspešno borimo proti kiču, šundu in cenenosti. Svet lutk naj bi bil prvo srečanje otroka z umetnostjo. Lutka pa ni le pomanjšan človek, počenja pa vse tisto, kar bi radi počeli otroci.
Mladi lutkarji na OŠ Podlehnik
V OŠ Martin Kore s Podlehnik se lutkovna skupina Lutka-Lutkica trudi popeljati otroke v raziskovanja skrivnosti o mogočem in nemogočem. V skupino so vključeni otroci od L razreda do 8. razreda. Lutka je vsem enako privlačna. V naših rokah oživijo najbolj nemogoči predmeti. Metle se spremenijo v strašne čarovnice, obleka na obešalniku postane živa in spregovori, žoga postane marsovec, dežniki pa se spremenijo v kraljevsko družino in škatle postanejo živali. Zdaj smo v gozdu, zdaj letamo po zraku, čistimo okolico in rešujemo planet onesnaženosti in že smo drobna, drobna cvetica. Odprli smo vrata v svet, kjer je vse mogoče, kjer ni reči, ki sijih ne bi mogli privoščiti. Nastopamo v šoli, razveselili smo otroke ob prihodu Miklavža in Božička.Predstavi 1 i smo se na medobčinskem srečanju lutkovnih skupin v Zavrču in bili izbrani na regijsko srečanje v Ormožu. Zavedati se moramo, kako pomembno je že v otrokovem najzgodnejšem razvoju spodbujati kalčke lepih doživetij, globokih čustvovanj, razkošje domišljije, spontanega izražanja ter izvirnega ustvarjanja. Umetniška ustvarjalnost je jamstvo za napredek človeštva in naj je bo deležen vsak otrok. Novi vidiki v sodobni šoli, ki bi bila po meri otrok, bi nam gotovo pokazali, da je glavna pomanjkljivost naših šol prav nezmožnost komuniciranja med učiteljem in učenci in med učenci samimi. Nič drugače ni med starši in njihovimi otroki. Ravno dramatizacija, pa je idealna oblika za učenje komuniciranja. Umetnost oživljanja neživih stvari, ki seji reče lutkarstvo, je prastara. Pri nas je zaenkrat samo umetnost za otroke. Pa vendar ta čarobni svet pritegne kljub vsemu veliko ljubiteljev, ljudi, ki so še ohranili otroškost, se znajo in zmorejo igrati in si znajo pridobiti najzahtevnejšo publiko - otroke.
mentorica Zdenka Golub
IZ NAŠIH OS
Prispevki otrok
__________________tjfAJi/n ____
vyto~lt<xyiL*. , -
£ur_M.
/xUm\U_
. Jjkj '‘■sljlCK /jt W\ _^VV0M\. llvsk- /u:
r\	llXXx]^cyt/P PoJoJlS idslos.
trn to i\Aoxyurr rtiAMUjOAKr--------
•.I^aMa rxx AAk
/dux ItVK^L	.
_________------------------------------
_________3. ruxzZ.'xJL,ti(. ----------
cLUVnoA.
-sap
si.
. V PF. OSTEM ČfiW z NJim :-a;m I GRAn
SUZANA HOJ &EIC

BO/ICA'
B3Ž3ČZEZ
\mj2iva
BO ZPIZ
7pAA/A
DBUBDffifil
mm
m: mvnmcsL-
TTGCEELvanErzzr
MtatžinA gPie.DC. /f.r.
v
IZ NAŠIH OŠ
KULTURNO NARAVOSLOVNI DAN
Včeraj smo se peljali z vlakom v Celje. Ogledali smo si celjsko gledališče. Predstavili so nam igro Trnuljčico. Ko se je Trnuljčica končala, smo si odšli ogledat fotografski muzej Pelikan. Gospa nam je povedala, da je Josip Pelikan imel veliko fotografov. Šli smo si tudi ogledat Hermanov brlog. Voditeljica Nada nam je povedala, da zbirajo staro športno opremo. Nekaj časa smo bili v Hermanovem brlogu, potem pa smo odšli v celjsko gledališče na pogovor z šefico. Povedala nam je, da del stavbe stoji že Soo let. Razložila pa nam je tudi, kaj so režiserji in kdo je izdal Trnuljčico in kaj so uredniki. Pogovor smo končali okoli 4. ure. Šli smo nazaj v Hermanov brlog in sicer v gledališki del Hermanovega brloga. Ura je bila 5. in smo odšli nazaj na vlak. Na vlaku smo noreli in skakali ter peli pesmi. Pripeljali smo se na Ptuj in smo izstopili iz vlaka. Sli smo na avtobus. Ko smo prispeli do Pobrežja, sem izstopila in z menoj še nekaj mojih prijateljev.
Tadeja Krošel 2.b OŠ Videm
KULTURNO NARAVOSLOVNI DAN
RAZSTAVA
Prvi teden v novembru so učenci in učitelji šole Leskovec pripravili razstavo. Učenci so o navadah in običajih ob sv. Martinu povprašali svoje starše, stare starše... Pobrskali pa so tudi po strokovnih vinskih revijah in literaturi. Ob tej priložnosti je svet staršev šole Leskovec za vse starše pripravil tudi kostanjev piknik.
NZ
SU3M1A.*5 .DA Si DOBER. HDZ CEDER. MRAZ... ZATO ŽELIM DA Ml PRINESEŠ ENEGA MEDVEIKA BRIŠITA ZEMIIČ
Ves vesel sem čakal sredo. Z avtobusom smo se odpravili na Ptuj, iz Ptuja pa z vlakom v Celje. Na vlaku smo bili zelo živahni. Ko smo prispeli v Celje, smo si v gledališču ogledali Trnuljčico. Predstava je bila zelo lepa. V Celju smo si še ogledali muzej in tekmovali v raznih igrah. Popoldan smo se z vlakom odpravili proti Ptuju. Bili smo veseli, ker smo videli veliko lepega. Želim si še veliko takih dni.
David Beloglavec 2.b OŠ Videm
'EDZUTE
mMU	K NAH ft)
ŽLEK tmam ~BOH» Ji.LK.Q~ BQ$B. m BO PHNFFfl S M A. ŽELIH d. DA .M BOŽČEKMRMLSL Mlft mr ZlM&lffl POČITRICAMI ■ CBLRADA I3M3GCLZ. _Z_____
STOT VIDOVIČE
/Dr,
SOLA
'KjS'	nJU
^vvrua ar	/><llvLUmv •
.{VcuL/vrvI ivr
/wOi	Lfjr	.
^xjuUxL0u nit	h<b, .
Ura-v , Lovv t-)A nti\h , tfr AT	rjA btt
(-Inniusj
k. k>.
ŽULLo/ M.	. zivntiJL
J, y$jLrr.
Hi. JriJOn , fo.	/W\L uL>£JLJL
rrjdf>Lnj\nž
m;
x~-/yYv^
/L(xhjuu>'______
__zrnc,
kxn-o
/v£-uAjnSL.
SAfcIMA 'TLAVEC.

14
ŠPORT
17. Zlata rokavica Ptuja
Boks znan kot plemenita veščina
Boksarski klub Ptuj je bil letos organizator že 17. Zlate rokavice, mednarodnega tekmovanja v boksu, ki je tudi najvišje boksarsko tekmovanje v Sloveniji. Vodilna moža tekmovanja sta bila Janko Gabrovec kot predsednik organizacijskega odbora in Videmčan Albin Merc kot glavni trener v klubu, Zlata rokavica Ptuja je bila izredno dobro obiskana, gost tekmovanja pa je bil evropski prvak v super težki kategoriji Željko Mavrovič (na lestvici sedmi izzivalec svetovnega prvaka). Zlato rokavico je letos osvojil Ptujčan Boris Horvat, ki se je poslovil od tekmovalnega boksa, v krajšem kulturnem programu pa sta nastopila videmska harmonikarja.
Janko Gabrovec je znani domačin iz Dravcev in ptujski podjetnik, ki je pred nekaj tedni pri ptujski bolnici podrl nekaj smrek in bo na tem mestu kmalu pričel z gradnjo poslovno - stanovanjskega objekta, ki bo dal bolnici novo podobo. Po tekmovanju je povedal: »Zadnja štiri leta je pod mojim organizacijskim vodstvom mednarodno tekmovanje v boksu izredno dobro pripravljeno, prizadevamo si namreč, da bi bilo vsako leto boljše in pohvala Slovenskega olimpijskega komiteja je potrdilo tega. Najbolj si vsekakor prizadevamo promovirati Ptuj in naš boksarski klub, kjer imamo kar nekaj perspektivnih boksarjev. Vesel sem, da je Albinu Mercu uspelo pripraviti boksarje kondicijsko in fizično, saj to tudi zahtevajo mednarodna pravila in tudi boksarji morajo biti na tekmovanje tako dobro pripravljen kot vsak drugi športnik. Letošnje mednarodno tekmovanje je odprl župan dr. Miroslav Luci, kije povedal, daje boks plemenita veščina, tudi sam jo je treniral. Na tekmovanju smo slavili še svetovno znane osebnosti boksa, v prvi vrsti vsekakor hrvaškega boksrja Želkja Mavroviča, Branka Ciketiča, svetovnega prvaka v tajvanskem boksu in Tomaža Barago, evropskega prvaka v full kontaktu. Zlato rokavico je osvojil naš boksar Boris Horvat in zanj moram povedati, daje na tekmovanju pokazal tudi najboljši boks, dobre rezultate pa so dosegli vsi ostali ptujski boksarju, nekaj jih izhaja tudi iz občine Videm. Naš trener Albin Merc je letos prejel zlato plaketo, prav tako pa tudi naš športni zdravnik dr. Stanko Tominc.«
NOGOMET
Končal se je jesenski del tekmovanja v 1. in 2. ligi MNZ Ptuj, kjer tekmujejo NK Videm, NK Tržeč in NK Leskovec. Naši klubi so nas dokaj dobro zastopali na vseh tekmah. Prav tako se je končala liga malega nogometa v 2. Slovenski ligi, kjer nastopajo KMN Majolka, ki pa se v jesenski delu ne more pohvaliti z uspehi.
V decembru so začeli s tekmovanjem v 1. in 2. ligi MNZ Ptuj malega nogometa, ki se odvija v dvorani Center na Ptuju. Tudi v tej ligi nas zastopajo trije klubi in sicer ŠD Podlehnik, ŠD Zgornja Pristava in KMN bar Emeršič. Vsem športnikom naše občine želimo na tekmovanjih v prihodnjem letu več športne sreče in tekmovalnih uspehov.
FB
Najuspešnejši boksarji s trenerjem, predsednikom kluba in s svetovno znanim boksarjem Željkom Mavrovičem (čepi spredaj).
Potem ko je letošnja Zlata rokavica Ptuja dobro uspela in se tako ptujskemu boksu znova odpirajo vrata k uspehom, pa imajo v klubu kar nekaj težav z iskanjem primernih trenerjev boksa. V klubu so boksarji razdeljeni v tri skupine, v prvi so začetniki, ki morajo opraviti osemmesečni program, druga skupina je rekreacijska in v tretji je tekmovalni, perspektivni kader. Klub ima - po besedah Gabrovca - izredno dobre prostore za vadbo in svoj ring, prizadevajo pa si še znanje boksa prenesti po osnovnih šolah, kjer bi lahko učence tako naučili športne vzgoje. Tajnik kluba je prav tako Videmčan Janko Mlakar.
TM
AVTOELEKTRIKA • AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO IN REZERVNI DELI
9lajko tftovaievic
VELIKA VARNICA 78A, 2285 ZGORNJI LESKOVEC TELEFON/TELEFAX 062/763-151
Prodaja novih in rabljenih avtomobilskih in traktorskih gum, rezervnih delov za avtomobile in servisiranje avtomobilov, ter montaža in centriranje gam
VSfiKDfWOD8.DO20.URE
Vsem občanom, našim kupcem in bralcem občinskega glasila NAŠ GLAS želimo vesel Božič in sreče ter zadovoljstva v novem letu 1998
Neponovljivi trenutki za vso župnijo
VSA SRCA JE PRITEGNILA FATIMSKA MARIJA
Ponedeljek zvečer, ura je 21, pred selsko cerkvijo neobičajno veliko ljudi, med njimi ljudske noše iz Lancove vasi. Vsi pogledi se ozirajo proti vhodu v vas. Nestrpno pričakovanje, veselo kramljanje, vzdušje kot še nikoli doslej. Zvonovi milo pozvanjajo, ko se prikaže gasilsko vozilo. Vsa srca vzdrhtijo, zadržujemo solze. Zavedamo se neponovljivosti milostnih trenutkov, ko selski gasilci nesejo skozi »špalir« povzdignjeni kip matere vseh milosti iz Fatime, ki s svojo naprej upognjeno držo izraža vso ponižnost, preprostost, uboštvo. Na trenutke se zazdi, da žari od sreče, ko nas gleda svoje otroke z nadvse ljubečim, izjemno popolnim, mističnim, svetim in nedolžnim obrazom. Marija pomagaj nam sleherni čas... Vsakega gleda z neizmerno ljubeznijo, vsakdo ji je enako drag. Zaslišijo se redko slišane pesmi ljudskih pevk in pevcev iz Lancove vasi, posebej jo pozdravijo otroci, dobrodošlico ji veselo zaigra mlad harmonikar iz Barislovcev. Poslušamo fatimsko resnično zgodbo in občutek imam, kot da si je nocoj Marija vzela čas samo za nas, kot da vsa nebesa opazujejo, kam se je spustilo naj lepše bitje vaseh časov, živi ciborij, nositeljica Odrešenika...Ko smo molili rožni venec, je molila z nami, saj že dolgo poudarja, daje to najmočnejše orožje proti satanu. Neverjetno, večinoma smo vztrajali do polnoči, čeprav nam je pogosto predolga enourna nedeljska maša.
V župnijsko cerkev sojo slovesno pripeljali člani župnijskega pastoralnega sveta, že tri ure pred tem iz sosednje župnije Sv. Trojice, kjer jo je po pripovedovanju pričakala množica ljudi. Ob ljudskem petju so jo ponesli na okrašen oder v cerkvi sv. Vida in sledil je poseben bogoslužni program, s premišljevanji, precej ljudskih pobožnosti, petimi litanijami in rožnim vencem. Posebej sojo pozdravili tudi Frančiškovi otroci. Vsakega seje dotaknila resnična fatimska zgodba in sporočila, ki jih je prebiral gospod župnik. Kdo si torej ti mati, ki si nas obiskala? Kdo si, ki si pritegnila vsaj za nekaj trenutkov tudi tiste, ki ne prihajajo redno, da bi te molili? Kaj spreminjaš v človeštvu teh časov?
Ko seje opolnoči poslovila od podružnice, nas j e stiskalo pri srcu, kakor da izgubljamo izjemno dragocenost. Prenočila je v Vidmu, še pred tem pa so ob njej zmolili večernice in del rožnega venca. Molitev le tega je ena od glavnih želja in naročil Fatimske Marije, ki nas danes obiskuje na tem koščku slovenske zemlja kot kraljica miru in kliče, naj uresničujemo njena sporočila, tako, daj ih bom živeli. Ko nas zbira svoje otroke, želi, da se obnovimo. Kakor je domovom in cerkvam potrebna obnovitev, tako je človeku potrebna duhovna obnovitev. Toda pogoj vsake človekove obnove je molitev, ki jo nenehno poudarja, saj je vir moči in milosti. V nekem sporočilu je rekla: "Vi, otroci, bi radi dobili milosti, molite pa ne. Ne morem vam pomagati, ker se vi nočete spremeniti." Marija nadvse spoštuje našo osebno svoboda in odločitve. Nikogar ne sili. Pravi pa: "Prišla sem, da vam pomagam."
Če torej hočemo sprejeti njeno pomoč, jo vendar poslušajmo in pričnimo delati kar nas prosi.
Marija Fatimska v cerkvi sv. Družine na Selih
Nadvse srečna bi bila, če bi po vzgledu nekaterih drugih župnij, po njenem milostnem obisku tudi v naši župniji začutili potrebo po skupni molitvi rožnega venca in to ob enournih tedenski, posebnih srečanjih, ko bi premišljevali tudi skrivnosti Jezusovega in Njenega življenja in trpljenja.
Frenk Muzek
Srečanje s Katarino Korenjak ■ Katiko iz Strmca pri Leskovcu
Nasmejana, zgovorna in skromna haloška ženica. Takšna je Katarina Korenjak - Katika iz Strmca pri Leskovcu, 91-letna ženica in ena izmed najstarejših v videmski občini. Skoraj vsako nedeljo jo lahko srečaš na poti v leskovško cerkev, naključje pa je bilo, da sem jo na letošnjo Martinovo nedeljo srečala na prireditvi v Leskovcu. Kljub visoki starosti je Korenjakova mati še zmeraj dobrega zdravja, nasmeh na njenem licu pa pove, da se veseli vsakega novega dne v svojem življenju. Leskovčanom je ni potrebno posebej predstavljati, kajti o njenem skromnem in delavnem življenju je daleč naokoli vsem prav dobro poznana.
Skoraj vse svoje življenje živi v Strmcu, v dolini, domačini ji pravijo »Flabizja graba«, v majhni cimprani hiški, ki jo danes deli s hčerko Katarino in zetom Mirkom. V zakonu je povila štiri otroke, možjije umrl zaradi bolezni in skozi življenje seje moral a prebij ati sama z otroki. Vse to lahko izveš iz njene življenjske pripovedi, ki pa je kljub vsej skromnosti bogata, saj je Katarina ob težkem delu z motiko v roki, skrbi za vinograd in za svoje otroke, zmeraj znala najti tudi čas za petje in še danes rada prepeva. »Veliko sem v življenju trpela, veliko delala, ampak vseeno sem znala živeti skromno in nisem klonila, zato sem tudi dočakala tako starost,« mi je pred letom dejala Korenjakova Katika.
Lani se je v krogu družine veselila 90-letnice, ob koncu tega leta pa se bo veselila skorajšnjega 92. rojstnega dne. Takrat bo pri njej doma zbrana znova cela družina, tudi vnukov in pravnukov, nanje je Katarina še posebej ponosna.
Vse najboljše v novem letu in mnogo zdravja želimo Katarini Korenjak tudi mi iz našega uredništva glasila!
T. Mohorko
Delo nadzornega odbora v treh letih
Temeljna določba za oblikovanje nadzornega odbora je 32. člen zakona o samoupravi, ki je določil pristojnosti in dejavnosti članov NO. Prvotno je bila njegova glavna naloga nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, nadzor namenskosti in smotemost porabe proračunskih sredstev in finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Smisel nadzora je v tem, da se ugotovi, ali pristojni organi, pooblaščene osebe ali organizacije spoštujujo zakone in predpise pri poslovanju z občinskim premoženjem in oceni, ali so njihove odločitve tako učinkovite kot je to v danih razmerah pričakovati.
Dopolnitev zakona (Uradni list RS, št 70/97, člen 32 in 32 a.) pa je opredelil NO kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Pristojnosti so okvirno enake s tem, da se izvaja nadzor tudi v krajevnih, vaških ali četrtnih skupnostih, ter skladih in javnih podjetij, oziroma zavodih.
Glede na to, da smo po številu prebivalcev druga največja občina za mestno občino, naš odbor sestavlja pet članov(Cesar Roman, Feguš Maks, Tominc Srečko, Zavratnik Danijel in Flajs Alojz), katere je imenoval svet občine. Naloge opravljamo nepoklicno, naše članstvo pa je nezdružljivo z delom v občinski upravi, KS, vaških odborih ali vodstvih strank.
Zaradi takšnih splošnih določb smo v praksi imeli nemalo težav. Napake, ki so se pojavile pri porabi javnofinančnih sredstev, predvsem kot prelivanje sredstev med resorji in njihove ugotovitve so bile kar pogosto preslišane. Drugi problem je delitvena bilanca med prejšnjo občino Ptuj in novo nastalimi občinami. Občine se nikakor ne morejo dogovoriti kako bi si razdelile premoženje in obveznosti, čeprav bi to morale storiti do 30.09.1995. Posledica tega je, da občina ni mogla izkazati pravilnih podatkov o premoženju v bilanci stanja in poslovnih knjigah v letih 31.12.95 in 96. To pomeni, da s premoženjem, ki ni bilo razdeljeno, ni bilo mogoče gospodarno upravljati. Prav tako je s tem onemogočeno zadolževanje občine in dajanje poroštev. Zaradi tega je brez dolgoročnega zadolževanja zelo težko, oziroma nemogoče izvesti nekatere investicije v infrastrukturne objekte, ki pa so v naši raznoliko razviti občini nujno potrebni. Še več bi se našlo, kar pa je pravzaprav realno pričakovati, saj smo nova občina in si vsi skupaj šele nabiramo izkušenj in znanja.
Ob koncu starega leta bi želeli vsem občankam in občanom polno zdravja, osebnega zadovoljstva in delovnih uspehov v prihajajočem novem letu 1998.
Predsednik Nadzornega odbora - Slavko Flajs
žcfflK
MESO - IZDELKI" Podlehnik SSSSmS
MESO IZDELKI ŽERAK S SVOJO BOGATO AKCIJSKO NOVOLETNO PONUDBO V SVOJIH PRODAJALNAH NA PTUJU, MARIBORU IN ODSLEJ TUDI V PRENOVLJENI PRODAJALNI V PODLEHNIKU, ŽELIJO SVOJIM CENJENIM STRANKAM, POSLOVNIM PARTNERJEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU PA VELIKO ZDRAVJA, SREČE IN USPEHOV.
Morski škof Kramberger blagoslovil obnovljeno župnijsko cerkev sv, Viba
Župnijska cerkev sv. Vida v Vidmu pri Ptuju ima ta čas prijaznejšo zunanjo podobo, ponoči je osvetljena in 7. decembra je bila v farni cerkvi tudi krajša slovesnost s sveto mašo. Mariborski škof -ordinarij dr. Franc Kramberger je blagoslovil cerkveno fasado in obnovljeni križ pred cerkvijo, ob tem pa v svojem nagovoru poudaril, da je delo videmske župnije, patrov in njenih faranov zelo pohvalno, saj so v tako kratkem času uspeli obnoviti bogato dediščino svojih prednikov. Škof Kramberger je med drugim še dejal, da imajo vse hiše v občini svoje hišne številke, le cerkev je nima številke, zato je to skupni prostor za druženje vseh ljudi.
V župniji sv. Vida so v nekaj mesecih uspeli obnoviti zvonik in kupolo, kjer so našli nekaj pomembnih zgodovinskih dokumentov, obnovljena pa je tudi fasada cerkve in preurejena celotna okolica svetišča. Slišali smo, daje vsa dela nadzoroval akademski kipar Viktor Gojkovič, zahtevna dela pa so opravili številni mojstri od tesarjev do pleskarjev.
V Podlehniku državno tekmovanje Mladina in gore
ZOISOVA ZVONČNICA LETOS ODLIČNA TRETJA Letošnje že 9. državno tekmovanje Mladina in gore so 15. novembra gostili na OŠ Martina Koresa v Podlehniku. V gosteh so imeli kar 72 ekip z 288 tekmovalci iz mnogih slovenskih osnovnih šol in planinskih društev, domača ekipa mladih planincev Zoisova zvončnica pa je na tekmovanju branila lanski uspeh iz Trzina. Poleg OŠ Podlehnik sta za izvedbo tekmovanja skrbeli še Mladinska komisija PZ Slovenije in Planinsko društvo Ptuj, katerega člani so tudi podlehniški planinci. Mladi slovenski planinci in planinke so letos odgovarjali na vprašanja o Kamniško - Savinjskih Alpah, Haloško planinsko pot in Planinskih poteh, v finalnem delu pa se je pomerilo le osem najboljših ekip.
Viki Grošelj v Podlehniku
Planinski krožek na OŠ Podlehnik je eden izmed uspešnejših na ptujskem območju, z mladimi planinci in planinkami pa že nekaj let uspešno dela
učiteljica Jožica Feguš. Prav zato jim je bila tudi zaupana organizacija letošnjega državnega tekmovanja, kot gostiteljem pa se jim je ponudila še priložnost, da so lahko svojim vrstnikom od vsepovsod podrobneje predstavili svoj kraj, šolo, Haloško planinsko pot in nekaj naj lepših utrinkov s haloških pobočij; o vsem tem so veliko povedali v brošuri, ki stajo pripravili Jožica Feguš in Anita Malovič, šolska pedagoginja. Skrbno so pripravili kulturni program in se posvetili vsem tekmovalcem, zanimanja vredna pa je bila razstava fotografij in spominov na mnoge prehojene poti po slovenskih gorah podlehniških planincev. Ravnatelj Vekoslav Fric je ob tej priložnosti dejal, da so na šoli še posebej ponosni na planinski podmladek, ki ima veliko znanja o gorništvu in veliko navdušencev med osnovnošolci.
Uspešni planinci OŠ Podlehnik z mentorico
Udeleženci tekmovanja o planinstvu so se tudi tokrat najprej pomerili v pisanju testov, najboljših osem ekip, med njimi je bila tudi domača Zoisova zvončnica in v ekipi: Jana Žerak, Sabina Turk, Bojan Bencek in Maja Hren, pa seje pomerilo še v finalnem kvizu. Naslov najboljšega med mladimi slovenskimi planinci je letos osvojila ekipa OŠ Šempeter pri Novi Gorici, druga je bila OŠ Angel Besednjak iz Maribora, tretje mesto pa sta si delili ekipa OŠ Trzin in domačini. Uspelo jim je znova biti med najboljšimi mladimi planinci, odlično znanje o gorništvu pa bodo samo še dopolnili do naslednjega tekmovanja, tako vsaj obljublja mentorica ekipe Jožica Feguš. V prihodnje jih čaka še planinska šola, vmes pa se bodo podali tudi na kakšen izlet v gore in se bolj posvetili spoznavanju okoliških hribov.
Vsekakor je bila sončna novembrska sobota kot nalašč primerna za tekmovanje o gorništvu mladih slovenskih planincev, ki so v Podlehniku preživeli skoraj cel dan in ki ni bil samo tekmovalno obarvan, pač pa tudi družabno. Podlehniški planinci so na dan tekmovanja v družbo vseh navdušenih planincev povabili znanega slovenskega alpinista Vikija Grošlja, ki v Podlehniku ni bil prvič, tokrat pa se je predstavil s svojimi zagotovo naj dragocenejšimi diapozitivi. Mladi slovenski planinci so lahko tako uživali ob gledanju in komentarju Grošlja ob diapozitivih, ki so nastali med odpravo v daljno Afriko, po vzponih na najvišje vrhove Južne in Severne Amerike, o odpravi na Himalajo in osvojitvi Mont Everesta. Sicer pa je Viki Grošelj med drugim dejal, daje stal na desetih osemtisočakih, povzpel seje že na vse naj višje vrhove vseh celin, napisal je mnogo zanimivh knjig, zato je bilo srečanje z njim čisto zares nekaj posebnega.
Tatjana Mohorko
Obiskali bodo bolne in onemogle v občini
Občinski odbor za družbene dejavnosti tudi letos poskrbi za obisk naših občanov v domovih za ostarele in na domu tiste, ki so bolni in onemogli. V času božično - novoletnih praznikov bodo bolne in ostarele obiskovali na domovih in jim ob stisku roke izročili tudi skromno praznično darilo v znak pozornosti.
Folkloristi se pripravljajo na revijske nastope
V novem letu 1998 se na širšem ptujskem območju obeta znova bogat
program nastopov folklornih skupin, ljudskih pevcev in pevk ter godcev. V decembra so se v Cirkovcah že srečali tamburaški orkestri, med njimi tudi člani tamburaškega orkestra iz Vidma pri Ptuj u, 24. januarja se bodo v Majšperku srečali ljudski pevci in pevke na medobčinski reviji, v marcu bo v Dornavi medobčinska revija otroških folklornih skupin in aprila v Cirkovcah medobčinska revija odraslih folkomih skupin. Povsod bodo nastopila tudi Folklorna društva iz naše občine, v Doleni in v Lancovi vasi pa se na nastope že pripravljajo z novimi spleti. V polnem teku so v naši občini tudi priprave na 3. Fašenk, ki bo ponovno organiziran v Vidmu in Lancovi vasi.
Martinovanje v Leskovcu
Novo ustanovljeno turistično društvo Klopotec je na Martinovo nedeljo pripravilo martinovali v Leskovcu. Turistično martinovanje v Leskovcu. To je bilo edinstveno martinovanje v naši občini.	društvo Klopotec obljublja, da bo to
postalo tradicionalno.
NZ
Ob krstu mošta
V čast sv. Martina so mošt darovala vsa naselja KS Leskovec. Mošt so pripeljali s konjsko vprego in ga na poseben, šaljiv način krstili. Blagoslovil ga je tudi domači župnik. Podžupan Franc Toplak je moral ob tej priložnosti dati posebno zaobljubo, saj je en izmed sodčkov namenjen vodstvu videmske občine. Po pokušini mošta je bilo postreženo tudi s kostanji in haloškimi dobrotami. V kulturnem programu so nastopale ljudske pevke in mešani pevski zbor. Na tak način smo letos prvič
Ljudske pevke iz Leskovca
V okviru kulturnega društva Leskovec delujejo tudi ljudske pevke. Domače, izvirne pesmi prepevajo Bernardka Merc,
Ljudske pevke iz Leskovca
prodajalna prodajalna
1~j! Sabina dejan
Marsel Lackova 2, Ptuj Pobrežje 64a
Tr8°1Z^£odni°- tel.: 062 776 430 tel.: 062 764 430
V	prodajalnah SABINA v Ptuju in DEJAN v Pobrežju vam nudimo otroška, moška in ženska oblačila, obutev
posteljnino, zavese ter vse za dom in družino. Nudimo vam tudi delovna oblačila ter zaščitne rokavice.
Zahvaljujemo se za nakup in obisk v naših prodajalnah.
V	Novem letu 1998 vsem občanom želimo sreče in zdravja.
Se priporoča kolektiv Marsela.
Helena Krajnc, Marija Lesjak, Tilika Pernek, Trezika Fošnarič in Julika Vidovič. Vedno se zberejo pri eni izmed pevk in vadijo. Vadijo same brez not enkrat na teden, največkrat pri gospe Heleni Krajnc. Za sabo imajo veliko nastopov. Prepevale so na otvoritvi vodovoda v Trdobojcih, na sprejemu svetovne romarice Marije Fatimske v Leskovcu, na letošnjem GOST' TUR-u, na drugem pohodu po planinski haloški poti, kjer je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Haloze Videm, ob otvoritvi Leska bara v Leskovcu in še marsikje. Prvič so v takšni sestavi prepevale na občinskem srečanju v Podlehniku na prireditvi Spoznajmo se v pesmi, glasbi in plesu. Sedaj snemajo z gospodom Cijanijem in pripravljajo nedeljsko oddajo. Snemajo v Trdobojcih in pravijo, da je snemanje zelo naporno, saj morajo nekatere pesmi velikokrat ponoviti. Poznajo preko trideset izvirnih, starinskih pesmi tega območja. Želja in veselje do petja jim vliva novih moči, da vadijo in se pripravljajo za nastope, rade pa zapojejo tudi ob kakšnem delu ali v veseli družbi.
NZ
qow [7)OP£i
proizvizvodnja in prodaja konfekcije
Dežno 2/a, 2286 Podlehnik Tel. 062 / 768-150
Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za nakup in zaupanje.
Priporočamo se tudi v Novem letu 1998, vsem pa želimo prijetne božično - novoletne praznike.
Obisk sv. Miklavža je razveselil otroke
Znova je minilo leto, da nas je obiskal in obdaril ta dobri mož. Otroci so ga na predvečer njegovega godu, 5. decembra, že nestrpno pričakovali. Nekatere je obiskal na domu, drugim je dar nastavil kar na okensko polico in pred vrata, nekateri otroci pa so se z njim srečali ob posebnih priložnostih v cerkvah in kulturnih dvoranah. Sv. Miklavž je bil na obisku tudi v naši občini, prišel je v spremstvu parkeljnov in hudičkov, darila pa je prinesel samo pridnim otrokom , tiste poredne je čakala le zlata šiba.
Z molitvijo in mnogimi dejanji so otroci sv. Miklavžu tudi letos obljubili, da se bodo poboljšali. Pričakali so ga že vsi nestrpni, zanimalo jih je, kaj lepega j im bo prinesel in ali jim bo ponovno izpolnil največje želje otroštva. Dobrega moža meseca decembra so pričakali v krogu družin, seboj je sv. Miklavž prinesel zvrhano vrečo daril, a med temi ni smelo manjkati sladkih dobrot. Po naših župnijah v Leskovcu, Vidmu, Selih in Podlehniku so mu otroci pripravili bogat kulturni sprejem, prepevali pesmice in ga počastili kot sami to dobro znajo. Sv. Miklavž jim je vse to vrnil z obdarovanjem in dobrimi besedami, obljubil pa je, da se prihodnje leto znova vrne, zato naj ga do takrat čakajo vsi pridni in tudi poredni otroci. Med božično - novoletnimi prazniki ga bosta zamenjala Božiček in dedek Mraz, kajti tudi ta dva moža imata mnogo daril za naše naj mlaj še.
TM
Na Selih združenje podeželskih žensk
Samo en korak je bilo potrebno narediti, da je prišlo do prvega skupnega srečanja žensk v novoustanovljeni KS Sela in potem tudi do ustanovitve Združenja podeželskih žensk Sela. Pomagalo jim je domače Kulturno društvo, v okviru katerega bodo delovale, prvega skupnega srečanja pa se je udeležilo presenetljivo število žensk različnih starosti, ki so skozi pogovor pokazale veliko zanimanja po dodatnem izobraževanju in druženju. Odslej imajo tudi svoj petčlanski upravni odbor in za sabo prvo delovno srečanje
Podeželske žene pri izdelavi adventnih venčkov
Kot je povedal Srečko Tominc, predsednik KD Sela, je želelo društvo ženskam samo pomagati, zato je tudi pripravilo prvo srečanje s Slavico Strelec, svetovalko za dom, družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in Antonom Horvatom, oba prihajata iz ptujske Svetovalne službe. Strelčeva je bodočim članicam združenja predstavila možnosti dodatnega izobraževanja v okviru tečajev in ekskurzij ter financiranje, ki ne bo predstavljalo neke ovire za članice. Tako bi se lahko članice že v letošnji zimski sezoni preizkusile v peki drobnega
peciva, potic, kvasenic, gibanic, krašenju tort, pripravljale bi lahko ribje in mesne jedi, obiskale seminarje za vzgojo rož in urejanje okolja, obravnavale bi zdravstvene teme, obnovile znanje pri ročnih spretnostih in še pri čem.
Tako se je s svojim adventnim venčkom pohvalil najmlajši udeleženec
Svoj kotiček za srečanja in pripravo tečajev bodo ženske imele v kuhinji in kulturni dvorani na Selih, Strelčeva pa jim je obljubila pomoč pri svetovanju in pripravi izobraževanj a ter pri pridobivanju finančnih sredstev.Prvo srečanje je torej rodilo sadove, kajti že prva delavnica, v kateri so nastajali prekrasni adventni venčki, je bila dobro obiskana, prav gotovo pa je združenje podeželskih žensk na Selih na dobro poti. V teh vrstah naj bi v bodoče ustanovili še skupino ljudskih pevk
TM
20________________________________________IZ KRAJA V KRAJ, NASVETI
Zimsko izobraževanje v aktivih žensk
Z decembrom se začenja čas zimskega izobraževanja po aktivih in združenjih žensk na podeželju. Svetovala služba Ptuj je pripravila znova bogato izbiro med tečaji, predavanji in ekskurzijami. V videmski občini trenutno deluje pet združenj podeželskih žensk, ki so organizirane po aktivih in v okviru turističnih ter kulturnih društev. Pred adventom so ženske ponekod že izdelovale venčke pod strokovnim mentorstvom, sedaj se pripravljajo še na tečajniško obliko izobraževanja. Slavica Strelec je edina svetovalka za dom, družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz ptujske Svetovalne službe na območju naše občine in je na začetku decembra po pogovorih z ženskami pripravila okvirni program za zimsko izobraževanje. Tako so ženske v Leskovcu že decembra pripravljale dobrote iz kvašeno - listnatega testa, izdelovale so venčke, pogovarjajo pa se tudi o večdnevem kuharskem tečaju in predavanjih. Tudi videmske ženske se pripravljajo na čas izobraževanja, niso si še izbrale naslovov tečajev, zagotovo pa bodo letos obnovile znanje na predavanju o zdravstvu. V Podlehniku bodo v aktivu pričeli z delom januarja, ko se bodo lotile peke kruha in se dobile tudi na kakšnem predavanju, najverjetneje bodo takrat govorile o predelavi mesa (dimljenju in domačih kolinah), vendar tudi v Doleni ne bo manjkalo zanimivih praktičnih tečajev priprave krušnih dobrot in peke. Čisto na novo so se organizirale tudi ženske na območju nove KS Sela, prvo praktično izobraževanje so imele pred adventom, ko so izdelovale venčke, pogovarjajo pa so že o peki drobnega peciva, o načinih serviranja vina, pogrinjkih in še o kakšnem bolj strokovnem predavanju o vzgoji cvetja.
Sicer pa bo Svetovalna služba o času in kraju posameznih tečajev ter predavanj obveščala sproti, vse ženske pa so že sedaj lepo vabljene na ure zimskega izobraževanja.
Veterinarski mli
KRI
o) živinozdravniška ambulanta, d.o.o,
ZA ti U o
X---/V.
Jurovci lb, 2284 Videm, pri ‘Ptuju, let.: 062 764 407
NAJPOMEMBNEJŠI ZAJEDALCI PRI GOVEDU
Zajedalske bolezni povzročajo pri govedu velike ekonomske izgube. Posledice se odražajo v zmanjšanem prirastu in zmanjšani proizvodnosti živali (manjša mlečnost, plodnostne motnje). Pri hujši invadiranosti lahko pride celo do poginov. V tem prispevku bomo spregovorili o dveh najpogostejših zajedalcih pri govedu: o velikem metljaju in paramfistomomu.
Metljavost
V	Sloveniji je invadiranih okrog 70 % goved. Veliki metljaj je ploščat parazit, na zunaj podoben listu akacije. Naselišče metljajev so žolčevodi. V napadenih jetrih metljaj i povzročajo krvavitve, kasneje pa močno razširitev žolčevodov in brstenje veznega tkiva, ki nadomesti jetrno tkivo. Jetra zato slabše opravljajo svojo nalogo, zato živali hujšajo, mlečnost pade, nastanejo težave pri plodnosti in lahko pride celo do pogina.
Za svoj razvoj veliki metljaj potrebuje vmesnega gostitelja. To je mladi blatni polž, mlakar. Ti polži žive v plitvi čisti vodi, najdemo pa jih tudi na oviaženi prsti na nižinskih travnikih in pašnikih, praviloma ob večjih rekah. Ti polžki so v Sloveniji zelo pogosti. V svojem razvoju metljaj zapusti polžka in se pričvrsti na travo. Živali jih pogosto invadirajo s travo ali senom.
Zatiranje metljavost i
Zaradi zgoraj napisanega ima pri zatiranju metljavosti pomembno vlogo uničevanje polžev in hidromelioracijski ukrepi. Naj omenim le enega izmed pripravkov za uničevanje polžev, to je raztopina modre galice, s katero se škropijo pašne in senokošne površine (nal ha uporabimo 6 kg modre galice). V uporabi pa so še številna druga sredstva za zatiranje polžev v vlažnih okoljih. Uporaba vseh teh j e ekološko vprašljiva.
Zdravljenje metljavosti
V	uporabi je kar nekaj pripravkov za zdravljenje metljavosti. Večinoma so to široko spektralni antiparazitiki - delujejo ne le na metljaj, temveč na več vrst parazitov. Zato priporočamo pred uporabo le teh koprološko preiskavo (preiskava blata pod mikroskopom) in zdravljenje glede na rezultate koprološke preiskave. Preiskavo blata na zaiedalce opravljamo tudi v Veterinarski ambulanti KRI&ZA.
Paramfisomoza
Naselišče paramfistomid je sluznica vampa. Po nekaterih podatkih je invadiranih približno 40% goved v Sloveniji.
Tudi ta zajedalec potrebuje za svoj razvoj vmesnega gostitelja - polža, ki ga v svojem razvoju zapusti in se pričvrsti na travo, s katero se potem invadira govedo. Obolele živali kažejo prebavne motnje, slabokrvnost, zelo prizadete pa lahko poginejo. Na našem področju so znani pogini odraslih goved ob večjih poplavah Dravinje.
Zatiranje paramfistomoze
Polže uničujemo podobno kot pri metljavosti.
Zdravljenje paramfistomoze
Tudi tukaj priporočamo koprološko preiskavo in šele nato na podlagi rezultata zdravljenje z ustreznim antiparazitikom. Na splošno veterinarji priporočamo koprološko preiskavo in zdravljenje ob koncu pašne sezone in pred pričetkom naslednje pašne sezone (to je spomladi in jeseni).
Ker so parazitoze pri vseh domačih živalih velik problem predvsem, zaradi velikih ekonomskih izgub, nekaj več o ostalih parazitih v naslednjem članku.
Zdenka Vindiš-Zavratnik, dr. vet. med.
ODMEV OBČINE, PODJETNIŠTVO
21
Sredi Vidma nastaja nov poslovno ■ gostinski objekt
Podjetji Družinski raj in Meso-izdelki Žerak sta investitorja novega poslovno - gostinskega objekta v samem centru Vidma pri Ptuju. Z gradnjo so pričeli letos julija, en del objekta naj bi bil pod streho že v novem letu, leta 1999 pa nameravajo objekt predati namenu. Edvard Zaranšek, vsem dobro poznani podjetnik iz Vidma in direktor družbe Družinski raj, je povedal, daje Videm kot eno večjih strnjenih naselij tak objekt, kjer bi lahko na enem mestu ljudem ponudili vse mogoče, potrebovali že pred leti. V lanskem letu jim je uspelo pridobiti vso potrebno dokumentacijo, ki je zraven vključevala tudi izgradnjo prostorov za potrebe občine in zdravstva, vendar seje obrnilo drugače in občina Videm sedaj gradi samostojno občinsko zgradbo, o prostorih za zdravstveni dom pa ni več govora.
Novi videmski poslovno - gostinski objekt je v neposredni bližini OŠ in kmetijske zadruge, kjer so ta trenutek še prostori občine. Zaranšek j e še dejal, da bodo v novi zgradbi odprli veliko trgovino in gostinski lokal, tu bo tudi mesnica, cvetličarna, banka in še marsikaj, kar
Gradnja novih prostorov je v polnem teku
občani - kupci potrebujejo v teh časih na enem samem velikem prostoru.
TM
Največji poslovno - stanovanjski objekt v občini se nahaja v Leskovcu
Oddanih vseh pet stanovanj
Leska v Leskovcu je novi poslovno - stanovanjski objekt v lasti zakoncev Anice in Jožeta Zavca, ki so ga odprli julija letos. Župan občine Franc Kirbiš je takrat poudaril, daje to največji objekt te vrste v občini, veselilo pa gaje tudi, daje v tej zgradbi stanovanjskega prostora za nekaj družin, vseh pet stanovanj pa je že lep čas zasedenih. V novo zgradbo so se preselili iz manjših prostorov le nekaj metrov vstran, v novi Leski pa odprli velik gostinski lokal, trgovino z mešanim blagom, kupcem pa ponujajo tudi kmetijsko-tehnično blago, povrhu vsega pa so v samem centru Leskovca in imajo za svoje goste tudi velik parkirni prostor. Zakonca Zavec ostajata skromna, imata še veliko poslovnih želja, predvsem pa vedno znova želita ustreči vsakemu kupcu, kijih obišče v Leski.
TM
TRGOVINA in BAR
" LESKA"
2285 ZG. LESKOVEC, Leskovec 9/a ANICA & JOŽE ZAVEC
telefon in fax: 062 763-107, mobitel: 0609 620-585
Vsem našim strankam se zahvaljujemo za nakup in obisk ter se priporočamo tudi v letu 1998.
V Novem letu želimo vsem strankam in bralcem glasila NAŠ GLAS vsega dobrega.
Vabimo vas tudi na silvestrovanje na prostem pred Lesko, kjer bo vse od 22. ure naprej veselo z ansamblom INTERVAL, pripravljamo tudi veliki ognjemet.
Poslovni objekt Leska
foto: Langerholc
22
ZA RAZVEDRILO
Velika novoletna nagradna križanka
/.V'
. '-x
f -fzi
n
A

srni
^Ja<A
'l I J v J
I t it/
I V/ v
SESTAVI:
ANTON
KOVAČEC
ŽLEZA,
KI
IZLOČA
STRUP
IME IN PR. NEMŠKEGA PISATELJA (SMRT V BENETKAH)
AVSTRO FILM. IN GL IGRALKA (ANNIE, 1888-1963)
ARTHUR
KRAJŠE
UROČITEV,
UKLETJE

IME DVEH DVORCEV V PARIZU V
VERSAJ-
SKEM
PARKU
IME BIVŠE SLOV. DRSALKE ANDREE
VRSTA
RANEGA
GROZDJA
VELETOK
NA
INDIJSKI
PODCELINI
GEOM. TELO. -STOŽEC..
NAUK O KIRURGŠKIH INSTRUM.
zelo
MOČNA
ČUSTVE-
NOST
UMRLI AM. ATLET, OL. ZMAGOVAL. (JIM)
SOPOMENKA, SINONIM, BESEDA Z ENAK. POM.
AM. HUMOR.. PISATELJ (LEO CALVIN)
DB
LJUBLJANE
IMEAM.
FILMSKE
IGRALKE
THURMAN
FR, HAZARDNA IGRA
INDIJSKI VROV BOG
SLADEK KRUH IZ POPARJENEGA TESTA
AVTOM
OZNAKA
NOVEGA
SADA
VRSTA
ŠESTRO-
BEGA
KLJUČA
SL. POKfiAJ. (GORIŠKA...)
ZNAK ZA ENAKOST
PRITOK
RUDOLFOV.
JEZERAV
AFRIKI
POLJSKI
KNJIŽEV.
(STANISLAV/,
r.1921)
NEKDANJI
RUSKI
VLADARSKI
NASLOV
ENAKI ČRKI
BARVNA
ZASNOVA
SLIKE
OZVEZDJE NA SEVERU NEBESNE POLOBLE
SREČNO
1998
NAŠ
GLAS
UŽIVALEC
MAMI
IME IN PR. SLOV. UT. ZGODOVINARJA IN KRITIKA
IZRAELSKO
PRISTAN.
PESEM
HVALNICA
NAJ. PRITOK AMAZONKE
DEL KOLES DIRKE
MAKEDONSKI POLITIK (STOJAN)
GLIV BOL., GOBICE
NORDIJSKA M.. BOGINJA
NADA
VIDMAR
SLOV. MAT. (FRAN)
IRSKI
BRINOVEC
AVTOMOBIL
OZNAKA
ŠIBENIKA
NEM. SKLAD. (ALBERT)
OSEBNI
ZAIMEK
GRBAVA
ŽENSKA
GORJAČA
NIZOZEM. OTOK PRED OBALO JUŽ. AMERIKE
IME
BIVŠEGA
KOŠARKAŠA
TVRDIČA
AFRIŠKA DRŽAVA Z Gl. MES. LUANOA
MESTO V SRBIJI
TONE
ŠETINC
ŠPICA PRI KOLESU
TENISAČICA
SHAIVER
MAJH. KOL., ŠČEPEC
SL SLIKAR (VLADIMIR)
CVETICA Z GOLICE
SL. PEVKA (ANDREJA)
JEZERO V J. AFRIKI
INDIJ. PLEME KOLU
SL. PEVKA (NECA)
VZDEVEK
DV/IGHTA
EISENHO-
VVERJA
IGRALKA
DEREK
D. PRITOK LABE V ČEŠ.
NAJDALJŠA REKA V SLOVENIJI
UVELJAVI-
TEV
MANJŠA MOD. TRGOV
IVE
PEVCA
KERSHAVVA
SLOVENSKI
PEVEC
(KOREN)
ZUTO
JABOLKO
RUSKI
AVTOMOBIL
EVIN
MOŽ
IME
PEVKE
PRODNIK
UNIVERZA V LOS ANG.
JAP NABIR BISEROV
KRATICA ZA LJUDSKI ODBOR
JAKOBOV
BRAT
LUČAJ
MODEREN
PLES
ZADNJA IN PRVA ČRKA ABECEDE
PRVI
RIMSKI
ZALOŽNIK
TENISAČ
VVILANDER
RUSJANOVO
LETALO
DELAVSKI
SVET
EDEN OD TREH MUŠKETIRJEV
OTROKOM PRINAŠA DARJU OB NOVEM LETU
NEKDANJA
DUSROV.
TRGOVSKA
LADJA
BABICA,
OMA
Težje besede: AKOLOGIJA, AMA, ANDOV, EZAV, LORTZING, ROSTEN, THORPE
Reševalec:
Spoštovani bralci in ljubitelji križank!
Tudi v našem uredništvu smo v času praznikov mislili na vas in vam pripravili veliko novoletno nagradno križanko. Ponovno je v križanki skrito geslo, ki je tudi končna rešitev križanke, vi pa nam morate poslati v celoti rešeno križanko. To je lahko tudi fotokopija in splača se potruditi, saj imamo za reševalce pripravljene tri bogate nagrade. Ne bomo vam povedali katere so te, zato se potrudite, rešite križanko in nam rešitve pošljite do konca januarja 1998 na že znani naslov:
Uredništvo glasila NAŠ GLAS Videm pri Ptuju 42 2284 Videni pri Ptuju s pripisom »križanka«
Med zadnjimi pošiljatelji rešitev križanke smo znova izžrebali nekoga, ki bo nagrado prejel po pošti.
Srečen nagrajenec je tokrat:
Marija SVENŠEK Tržeč 25d
2284 Videm pri Ptuju
Nagrajencu iskrene čestitke, vsem drugim križankarjem pa veliko sreče pri reševanju velike novoletne križanke v našem glasilu.
Rešitev nagradne križanke iz okto-berske številke Naš glas:
Vod.: PLURAL, ŠOLNINA, TL, IBAR ČUDOVITA, IJEKAVEC, AGNES, SRAKA, CORSA, REZ, RL, STAEL, ENAČAJ, ODNOŠAJ, EŠA, IVO, ALAN, KT, ALDRIN, KINIK, JAKOST, KAPA, MAR, NAR, KRČ, ANNA, GAMAŠE, ŠKARJE, VEZUV, AA, HRT, TRATA.
Anketa
December je čas priprav za vstop v novo leto. Takrat pomislimo za nazaj in na hitro preletimo, kaj se nam je vse zgodilo v letu, ki nas zapušča. Ob koncu leta imamo tudi želje. Tiste skrite, ki ponavadi ostajajo prikrite in tiste, katere delimo s prijatelji, znanci ... Tudi mi smo povprašali krajane naše občine, kaj si želijo v novem letu, kaj pričakujejo od leta, kaj bi spremenili v naši občini...
Anica Duh, Ljubstava:
“Sem skromna pri svojih željah. Želim si predvsem veliko zdravja pa tudi denarja. Želim si tudi, da bi imeli nove ceste, da bi bile urejene in asfaltirane."
Tonček Sedlašek, Videm:
"Želim si predvsem veliko zdravja in medsebojnega razumevanja. Želim si, da bi v KD še naprej bili uspešni kot smo zdaj, da bi tamburaši in pevci še naprej bili tako dobri. Za vse to pa potrebujemo denar, da bi še naprej lahko gojili ljubiteljsko kulturo."
Janko Rozinger, Strmec:
"Kot vsak občan želim zdravja sebi in vsem[_ ostalim. V tem hitrem tempu, želim poiskati tudi čas za svoj hobi. Želim se čim več družiti s svojimi prijatelji. Petje mi bo tudi v novem letu v veliko veselje, saj bomo v novo leto zapeli v Leskovcu pred trgovino Leska. Želim si tudi, da bi bile ceste bolj urejene, da bi dobili vodovod..."
Marija Zavec, Veliki Okič:
"Želim si sreče, zadovoljstva in da bi se bolje razumeli. Vsem svojim vnukom in vnukicam želim zdravja. Želim si tudi vodovod in telefon. Želim pa tudi, da si vedno najdem čes za prijatelje in da z njimi, tako kot danes s svojo prijateljico Katiko, pokramljam in popijem kakšen kozarček."
Anita Šmigoc, Mala Varnica:
"Veliko denarja! Predvsem pa to, da bi uspešno končala šolanje in da bi bila zdrava. V Leskovcu si želim nek prostor, kamor bi lahko zahajali mladi, kjer bi lahko organizirali raznorazne družabne igre."
Andrej Štrucl, Tržeč:
"Želim si zdravja! Vsakemu krajanu želim službo. Kot gasilec pa si želim, da bi v društvu dosegli čimboljše rezultate in da bi bili ponosni na svoje uspehe."
p. Mirko Veršič, župnik v župniji sv. Trojica:
“Moje praznične želje so preprosto polne vere, upanja in ljubezni..., so krščanske, ker živim in delam med ljudmi, ki so jih ti trije temelji obdržali, da so sploh preživeli. V Halozah ta dobra misel kot božična zvezda nikoli ni ugasnila in je ob jaslicah Haložanu jasnila smisel. Vse kar je v Haloze pridivjalo, nekaj časa tudi blestelo, slepilo, pa tudi težilo in revolucionarno morilo, je na teh nepokvarjenih tleh kmalu usahnilo, se podrlo, izginilo. Temu priča so vse cerkve, kapele, križi in vsaka svečka na naših grobovih. No, priča smo., .s svojo spoštljivostjo, miroljubnostjo, pa tudi samozavestjo in pokončnostjo.! Kar se iz tega narodi, je treba proslaviti! Tokrat Kristusovo rojstvo, da bi Božič bil res Bog med nami. Moja želja... da bi manj praznovali z usti, ušesi in očmi in bolj s srcem v svojih domovih."	Pripravili: NZ in TM
IZDAJATELJ: občina Videm, Videm pri Ptuju 42, 2284 Videm pri Ptuju, tel./fax 062/764 120 * GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko * TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Viličnjak * LEKTOR: France Planteu * OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju * STROKOVNI SODELAVCI: Anton Kovačec, Anton Roškar, Ivan Ciglar, Nataša Zagoranski * Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št. 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 5% prometni davek * Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno številko 1332 * Glasilo je brezplačno * Izhaja v nakladi 2.300 izvodov.
DROBNE ZANIMIVOSTI
Od zgodnje do pozne jeseni...
Pri Kokolovih v Zg. Leskovcu so bogat pridelek koruze pospravili kar ročno, koruzo pa zvezali in obesili na koruzjak.
Leto se počasi izteka in ljudje na deželi si bodo 0 zimskem času oddahnili od Vsega že opravljenega dela. Letina je bila bogata, mnogim je poOrnita Ves trud in dala željen pridelek. V fotografski objektiv smo uieti nekaj zanimivih motiVoV letošnje jeseni..
Domoznanski oddelek
35
NAŠ glas 1997
352(497.12 Videm)
6001345,4
COBISS o
ih gričih
Planinskega društva Haloze
Letos ustanovljeno Planinsko društvo Haloze je v novembru organiziralo prvi pohod po Haloški planinski poti s ciljem, družabnim srečanjem in kostanjevim piknikom pri gasilski trojki. Pohod je bil bolj slabo obiskan, saj je bilo tistega dne v Halozah slabo vreme, nekaj zagnanih pohodnikov pa se je na Haloško planinsko pot vendarle podalo in domov odšlo s prijetnimi vtisi. Organiziran je bil tudi avtobusni prevoz za planincev iz Ptuja, zagotovo pa bodo podoben pohod pripravili še spomladi.
Sicer pa so se člani PD Haloze pod vodstvom mag. Ivana Božička na eni od rednih in tudi zadnjih sej v tem letu sestali 17. decembra, ko bodo med drugim govorili tudi o planih društva za prihodnje leto. Na pogovor so planinci iz videmske občine povabili tudi župana Franca Kirbiša.
\ \ ** JL3L		
1 /jfj - - .t;* ii69	Ef	
		igj, ,
SPC TOPLAK
vam želi
srečno novo leto 1998
SPC TOPLAK s.p., Podlehnik,
tel. 062/768-144, pooblaščeni prodajalec in serviser
IZREDNI POPUST do 6% za 306 in 406
-	PRODAJA VOZIL
■	SERVIS • OPTIKA
-	RAC. TESTNA STEZA
■	PRODAJA IN MONTAŽA GUM G00D YEAR
Vinca bo v sodih letos dovolj.
Drva so spravljena na varno, samo da nas pozimi ne bi zeblo.