ARMIVI XXI) 1999 Uiinki in_r;i/jir;ivic 21 UDK 330(09J)" 17" V Švedski merkani^ st J. Kryger v glasilu kranjske kmetiiske dru> be 18. stoletja PLTEK VODOPIVEC Kranjska kmetijska družba v IS. stoletju, pf-zadtvania po modcruizac''; kmetijstva v obdobji' reformnega ab.soluiiz.ma in vprašanje o /juhInjih odmevih fiziokralizma na slovenskih lleli so lemc, ki se jim je Ema Umek posvetila na samem začelKii s\")jc raziskovalne in z.godovinarske poli 1 Njene ugotovitve sn večinoma šc danes lemeli lega, kar o problema 11 k; vemo, saj se z. last1 raziskovanja nastanka m dela leta i 70*7 ustanovljene kranjske kmetijske družbe ter podrobnejšega proučevanja njenih publikacij ni sistematično lotil šc noben drug raziskovalce. To je tembolj presenetljivo, ker je bila terezijansko-jožefinska kmetijska družba \ Ljubljaiv kot je nazorno pokazala Umckova, edina v zboru avs triisk:h kmetijskm družb IS. stoletja, ki ji je uspelo razviti rednejšo izdaja tcl^sko-punl i'list icnu dejavnost, pri leni pa poleg do i način pri tfftnui k sodelovanju tudi tuje strokovno uveljavljene avtorje, ki so na straneh njenih publikacij predstavili in zastopali najmodernejša gos podaiskc nazore tedanje dobe V svojem zapisu z;Uo' želim na kratko šc enkrat opozoriti na obzorje in usmerjenost kranjske kmetijske dni ž be 18. stoletja in njenih publikacij kot ju jc leta 1967 v Kroniki, časopisu za slovensko krajevno zgodovino, predstavi .i Lma L! me k,2 ter v isti sapi njena opozorila in dognanja dopoln ti bi razširiti z gradivi in podatki, ki so nam postali dostopni v obdobju po objavi njenega članka. Kot je znano, so bile Icrezijanskc tiri izbe za pospeševanje kmetijstva (Ackerbaugcsell sebaflen, Agrikultuisoziclaten, tudi Okono nvsehe Gcscllsehaflcn) državno-deželne, vceino •na lesno s slanovi povezane ustanove, ki so jih ustanavljali ob podpori dvomil) pisarn in de/.el- Ema Uivtck jt n krmjvkl kmetijski ilrwlii v nbiliilijii ml I7fi7 iln 17K7 pripravila /i- di)ilmr\kn nalivu lia Oiliklku /a j^jii nJuvinii nin/iifski' laki! I It ti v I .julilj.mi [vi> in kuriMno lilDClnnMi v I,ju. bljani I7ft7-!7S7. Sluvend v lotit I7N'J, Nar.ult.......... 1.jM. Mjaria l'JX'J,Mr iko-jožefinske kmetijske družbe bi omogočila šele podrobna primerjava z ostalimi avstrijskimi kmetrskinu družbami 18. stoletja. Vseeno že obstoječa literatura razkri"a, da ie bil« družba na Kranjskem v sedemdesetih in osemdesetih letih med aklivncjšdni in uspešnejšimi, če ne eelo med najštevilčnejšimi in najdejavnejšimi v monarhij; lo med drugim posebej velja za njeno izdajateljsko in H™cistično dejavnost, saj so periodične publikacije ■ poleg kmetijskih priročnikov in koledarjev načrtovale (udi nekatere druge družbe,111 vendar ni načrtovani podvig kot kaže razen kranjski - nspci nobeni med njimi. V Ljubljai i so v sedemdesetih letih izšli ' kar" šurje zvcz.i:i nemško psanc družbi ne publikac ,c z naslovom "Sammlnng niitz.lichcr bnlcrriehlc" (pm z. letnico 1770, drugi 1771, tretji 1776 in četrti 1779), v letih 177,*) 1776 pa je družba izdajala tudi tedenski časopis VVoehcntliehcs Krr.dschalt.sblalt. V 'Sammlnng .", h kateri so p otegni'i širok krog domačih in OtjuJ sodelavcev, so družbeno vodstvo in uredniki publikacij ob javljali članke s teoretično in gospodarsko-poli lično vsebino, odgovore na nagradna vprašanja in praktične nasvete, v "tedenskem in form a (ivnem listu' pa so poleg prnkviči-ih člankav prinašali še uradna obvestila, odredbe ter tekoče gospodarske in druge vesti. Tednik je kljub težnji po širitvi vsebine po dveh letih ugasnil zaradi premajhnega zanimanja; zanimanje za "Samm liing niitzheher Unterrichte pa očitno ni bilo tako majhno, saj jc Ziidi ii četrti zvezek še istega lcia, ko jc izšel, doživel tudi ponatis." Založnik obeli publikacij "Sammlung. in tednika :c bil liubliansk tiskar Friderik Eggc-. V "Sammlung ntilzlichcr Untcrrielite"' so že pozornost Umckovc pritegnili predvsem trije članki. Vsi trije so obravnavali teoretična oz. gospodarskapolitična vprašanja in dva izmed njih sta bila odgovora na leta 1771 razpisano nagradno vprašanje kraujskc kmetijske družbe, ki sc je glasilo: S kakšno pragmatično zakonodajo naj bi v državi dosegli najnižje cene žitaric? Prvo-nagrajeni spis je bi; delo J oba na Friderika Kry gerja, dolgoletnega visokega gospodarsko-političnega uradnika v Stockhohnu ter člana švedske in drugih tujih akademij (za častnega člana ga je izvolila tudi kranjska kme^jska družba), (J ni goliti grajeni oz. pohvaljene sestavek pa je prispeval Benečan Franceseo GriscUir.i, tajnik kmetijske dnižlic v Milanu, član kraljevskih akademij v Lyonn in Londonu ter častni elr.n kmetijskih dinžb v Bcrnii in Gorici. Oba članka (prvi na nekaj manj kot 36 in drugi na več koi 40 straneh) sta izšla leta 1776 v tretjem zvezku Sammlnng niitz.lichcr U nt crr; elite", Krygcr jc nato družbi poslal (ali z.aojo napisal?) še en članek in siccr z [InK-knitlUcT ml', i Idi t slr.Slirff ' rJpr. če", k a, mnrjivskii-šlc/ijvka h spixtnji.'av.\trij\ka • ti. H. HiLH.*kiiiUllL*r, na v. iMn, sir. tlf 7.V 11 E, Unick, k.it v m, . X,Mr.'J<> ARHIVI XXII I§09 Članki in rizpnve 23 naslovom "Von dem Vcrhallnissc der Mcngc des Gcldcs in cinem Slnal, gegen die Mcngc dcr Menschen und Waaren' la jc izšel v zadnjem Četrtem zvezku družbinc pub'ik icijc Ida 1779 (to jc dve leti po avtorjevi smrti).12 Kit jc lrla 1967 v Kroniki opozori1 a Fina Umck, so bile zlffsti v ohcb nagrajenih člankih (delno čeprav v manjši meri, pa (udi v drugih sestavkih družbi m b publikacij) vidno navzoče fuiokratskc ideje. F. Grisellini [jd lake v svojem zaphn dobesedno povzel liziokralsko misel o naravi in zcmljv ki sla edini vir "pravega narodnega bogastva1 in o kmetijstvu kol edini ".spretnosti (Kunst)", ki to bogastvo lahko poveča, ter ugotavljal, da morajo državne oblasti zalo kmetijstvo ščititi in podplati.13 S Kryger-jem sta si bila poleg lega enotna glede stališča, da hitrejši razvoj kmetijstva ovirajo neracionalna delitev zemljišč, negotovost kmečke poses ii, iievoljništvo, različne vrste tlake ter "ponianj kanje pripravnih kmečkih delavcev". Zalo sta se zavzemala za združevanje zemljiške posesti v večje enote, na 'katerih bi sc lahko uporabljale bolj:e metode obdelovanj«", podpirala razdelitev sre.ijskih pašnikov in vključitev srenjske zemlje v obdelovane njivske površine ler priporočala Jdpravo ncvoljništva, ki naj bi bilo posledica barbarskih stoletij" Grisellini ic tudi posebej poudarjal, daje treba kmetu vrnili položaj ki mu gre pc naravi, in mu zagotoviti vse "prednosti in pravice človeštva", oba s Krygcrjcm pa sla kol zgled hvalevrednega in učinkovitega pospeše vanja kmetijstva in skrbi za podložnike navajala med predhodniki fiziokratov in flziokrati v Rosnem zelo čislane politiko francoskega kralja Hennja IV. (vladal je nd 158<). do 1610) in njegovega ministra Snllyja (zadr,ji naj bi - kolje Znano - ra/.glašal živinoreji, in kmetijstvo za dojki" ki hranila Francijo).14 Kryger in Griscl'ini sla se sfinjala Hitu o poglavitni ločk i svojega odgovora na vprašanje kakšna na bo zakonodaja v državi, ki želi doseči "iiimžjo (in stabilno) eenc žilarie. Oba sta trdila, da j; pogoj "stalno nizke cene žila" trgovinska svoboda in lo nc le znotraj državnih meja, leni 12 E. Umek, UsincrjciH' .1 publikaeij Innjske kmcl'jskc dm/lx\ til. v iw>. I, su. 149 13 l'mv lam; F Grisellini, Ob unil ilurtli vfcis fllr eint pNfgrni- lische G^scl^ebung, in einem gmsslii Slaal, wvleher anriiv nnader häiryl. unil fahrbare Slnissen Mtwnhl, >uhiTfi»:iclic Flüsse hai, ucr Gefahr iks Ahgangcs und iler liberiiiilssi^cii Preis Steigerung '.kr /um iJ^lielien l/ihcnsunierhall erltinler- liehcji Kbmer, am skherMen, un'l slani'ihafleslcn vnrgcbnrgen werden migf dass damil der Ackerbau am lebhaficsicii l>t fiirrlen, lind der billigsie Melle Millolprcis erwirkei werd dann ob, und wie die allenfalls an einem nifcr awloren Theile des Slaals anhangende. See, in ein mlef anderen Theile, einen Einfluss haben liWi«^ Sammlung nill/licher Unlerriehlc III, Laibaeh 1776, s(r. 6U61. E. Umek, Usnverjenosi eil. v np. t. Mr. 14'/ ISO. Za Sulyj;.. Dr. Ohren BlaiJiijevii, Ekern Dimke dikliine. ¡'rivreilni prcgleil, Beoyrad 1976. Mr. Ol več tudi v trgovanju med državam* Država mora zalo poskrbeti za varstvo posameznikovih pravic, za varnost zasebne lastnine in predvsem za svo bodo trgovanja. Po Griscll niju nai bi biic težave pri hsHbi z žitom, s kateriii" so se srečevale tedanje države ali nekatere nji lic ve pokrajine, posledica omejitev, ki so jib nasproti 'naravni svobodi kmeta in meščana postavil obiasti ikj in vladarji, edino sredstvo za obnovitev .n zagotovitev blagostanja pa |c Videl v vrnitvi k svobodi trgovine, ki "pospešuje kmetijstvo, povečuje bogastvo, poinnožnjc prebivalstvo ter podpira "obtok denarja in obrt", torej vse. od česar so odvisn. tudi "sreča moč in oblast države' .15 V nasprotju s Krygcrjcm ki v podkrepitev svojih stališč in t rili te v ni navajal stre kovne literature ali besedil in avtorjev, na katere se jc opiral, sc jc Giisellmi v svojem članku določno in odkrito skliceval na razsvetljence in fiziokratc Tako je med referenčnimi publika cijanu navaja! Enciklopedijo, med avtor' pa Montcsi jic:ija. Mirabcauja starejšega,lfl Mercier de la Ri/iera in (seveda) Qnesnaya. KmiijSke bralce "zbirke koristni ti podukov1 j:: na ta načiu bržčas med prvimi, če ne sploh prvi seznanil tudi s Qiicsnaycvinii predstavami o delitvi diw.be na razrede m njegovo "tableau économique". Grisellini jo jc v ovojem članku ncko'iko poenostavil in družbo razdelil le na dva razreda, na razred zemlji škili ooscsliukov in kmetov, ki sku iajo kol proizvijaki dvignili cene kmetijskih pri delkov, in na (sterilni) razred delavccv in obrt n i kov, ki želi i o življenjske potrebščine kupili po Čim nižji ceni,17 Žd Fma Uniek pa je opazila, da je mogoče v Griscllinijevcni in zlasli drugem Krygerjem spi su poleg fiziokralskih zasledili tudi merkanli-lisličnc (oz. pozno merkarailisličnc) prvine. Grisellini se je v raz ci ni e vanju razmerja med ceno 1er količino blaga in denarja na eni strani opiral na MjntelJTïicjya in meni) daje cena odvisna od količine blaga, torej rezultat razmerja med po-nndbo n povpraševanjem, vendar sc na drugi žc Indi približeval (Jucsnayn in skupaj z mm ugotavljal, da so ecne neagrarnih izdelkov prav tako kol delavske mezde - odvisne od ecn os-novirli življenjskih potrebščin in zalo le merilo, po katerem sc ravnajo (udi cene vsega drugega blagi; (s ceno dela vred).li! Krvgerjcvo stališče pa j.^ nilo precej drugačno. V nasprotju z Gri scllinijcm je ostal v svojem drugem ljubljanskem člankn daicč od fiziokratizma, pri leni pa seje - kot je leta 197.5 v angleško pisani švedski reviji Economy and History ugotavljal Toussaint Hočevar občutno oddaljil tudi od merkanti-lizma. Hočevar jc sploh menil, da jc drugi [' Umek, Usmerjenns -¡I. v up. I,Mr. 151). 'fl M:;abt'au "slaiejsi" je bil kJ ynancga vixlilelja i/ nhilubja franenske revnljtije. ' !: Umek. U>merien(iM. ., eil. v up. I, Mr ISO. Ih ['rilv Ul). 24 Članki in razprav t: A UM VI XXII M Krygerjev "ljubljanski esej z makroenomskega vidika in s stališča "zgodovine ekonomske ;in;i liže" bolj zaniiriiv in izviren kot prvi, ki ga je nagradila kranjsku kmetijska družba, in seje zato v «verein prikazu, s kaleimi je skušal švedsko strokovno javnost, ki so ji bile Krygerjeve kranjske objave ne/.nanc, opozoriti na Riygcr jevo pisanje v ' Sammlung ri fffz H eher Unter richte", omejil predvsem nanj Krygei je v članku o Razmerju med količino denarja, številom prebivalstva in količino blaga doka zoval, da jc treba za uspešno in učinkovito uresničitev gospodarskih ciljev vzdrževati slabi 1 no razmerje med količino denarja in obsegom proizvodnje. "Stara (mcrkanlilit,lična) resnica", da "sreča države temelji na "količini denarjii Li naj tako nc bila ločna saj n«i b "srečo" zage lavljalo šele ravnovesje med "količino denarja", "ijudm-' in 'blagom Gospodarska (nt državna monetarna) politika bi st morali tako I prvi v rs l i prizadevati za spodbujanje .številčne rasti in delovno vneme prebivalstva, nkrati pa podpirali dvig domače proizvodnje Kot je upozo.l Hočevar jc bilo takšno razmišljanje Se blizu mer karti- zrnu. čeprav se je Kryger v svoji argumentaciji z. merk ar; i listi tudi že razhajal Ms-d tem ko so inerkantili.sti zagovarjali pospeševanje rasti prebivalstva /. vidika moči države ki jo jc pons'cbljal vladar sc je Kryger zavzemal zanjo * kot je zapihal, ker jc povečevala "srečo (ali "blagor"? "Glückseligkeit"). Po Hočevarje vem mncpiju naj bi Krvgcrjcvo sklicevanje na "srečo" kazalo na vplive razsvetljenskega militarizma (npr. na "la massima felicita divisa nel magglor nnmc.ro" pri Ccsarn Beccarii),21 Kiygerjeva opozorila, da jc za vsakn proizvodnjo potrebna določena količina človekovega dela in ima torej pti pravil« * "več ljudi, več ocla - več dela. več blagn" ■ največ blaga država, ki ima največ pre br'ahtva, pa naj bi pa že ra/Jiiivaln ludi visoko stopnjo metodološke prclanjcnosti"22 in spogle dovanje B delovno teorijo vrednosti. Kryger j'" v članku v pnbhkau i ljubljanske-kranjske kmetijske družbe nadalje ugotavljal, da zaposlitve in pioizvodnje ni brez potrošnji; o/. porabe. vendar hkrati trdil, da povečano povpraševanje nc sme biti enostransko omejeno na luksuzne dobrine .11 izdelke, saj im« v tem primeru (lahko) škodljive gospodarske posledice Nove količine denarja (zaradi npr. povečanega priliva dragih kovin n /.lata ali ozemeljskrh '' Toussaint Uiti t rar. Mcmeiary Thciry m J. F. Kryger's Seeond Ljubljana lL\».ay (I77'J), Rircinomy and 1 lisirry. (I'ubtishcd by The Insliiute df Ee<,mimie llislory anilThf Ectinciinic Hisiory As social ii m, Universily of Lund). Vnl. Xvtll, No. I/I'.'75, Mr. 14-40. j. T. Kryger, Von >icn, Verhältnisse ifcr Mengs d« Gdilcs m einem ¡Staral, gtftn die Menge der Menschen und Waarvn, Sammlung nUl/lieher Untcrriditc, IV 1779, Uyr-aeli 1779, str. ISO in naprej. 71 T, Uočtvar, nav, delu, str. .Ki. * l*rav lant. osvajani), ki se stekajo v roke majhnega števila liud: in rabijo le za nakup m nabavo luksuznih izdelkov, naj bi namreč - kot jc facnil K<-yger -rušile gospodarsko ravnovesje, saj naj bi dvigale mezde in ccnc, te pa naj bi rastle v proizvodnji osnovnih življenjskih potrebščin iii hrane počasneje kol v luksuznih obrteh. Poslciiea takšnega stanja naj bi bilo zniževanij dohodka v kine lijstvu in živilski proizvodnji r.cr odhajanje zapo sienih iz agrarnega sektorja in z njun povezanih obn v bolj dobičkonosne obrate luksuzne pro izvodnjc - in ko bi lam nc bilo več prostih delnvmh mest - v urino. Verižna reakeijij naj bi bi In neizogibna: jipadanju ktinjnklurc v agrarnem sektorji! naj bi sledilo postopno upadanje prebi valstva, npadarju prebivalstva pa naj bi - skladno z. osnovno Krygcrjevo tezo o prebivalstvu kot enem temeljnih dejavnikov proizvodnje in na rodnega bogaslvr - sledil upad celotne proi/ vodni'1 države, več: no Krvgcrjevjh pred vtdevaniih naj bi rasi mezd (in dobičkov) po siopno privedla lud. do zmanjševanja delovne vneme zapor len ib v proizvodr luksuzn.n izdcl kov, pn čemer bi ob določeni višini zaslužka postal presti čas dragocenejši kot da J itn. dohodek. Rezultat celotnega procesa bi bil tako /.lasti za preprosto prebivalstvo več kot negativen. Preprosti ljudje bi ali obubožali zaradi lnllaeije ali pa se predali brezdelju, če bi v enem dnevu zaslužili toliko, kolikor potrebujejr. za življenje v dveh ali treh", je sklepal Krygcr/" Kljub takšnemu stališč« sla bila povečanje količine denarja v obtoku in "zmerna inflacija bliko kol jc menil Ki-yger tudi zelo koristna. V svojem članku je opozarja! predvsem na dve možnosti dotoka "novega" denarja in sicer s pridobivanjem srebra in '/.lata ter s posojili. V obeh nr.mcrb pa naj b; imel "novi denar" po njegovem prepričanju ugodne gospodarske po sledicc le, če bi ga porabil1 '/.a proizvodnjo 'novega" dodatnega blaga in povečanje števila za poslenih, V tem primeru bi namreč ne vplival na rast "ccn" in ' mezd' nizka in stabilna raven cen pa je bila po Krygerj« eden temeljnih pogojev za gospodarsko stabilnost m prospcritclo države. Kot jc pokazal Hočevar, razkriva Krygerjev drugi "ljubljanski esej , da se je švedski ;p. 20. str. 16.1, 24 T, Hoievar, nav. ■>,«[. Vi ARHIVi XXII 1999 Članki in razpravi 25 mi. dohodkom, proizvodnjo in potrošnjo.25 V nasprotju z zahtevo po "trgovinski svobodi . ki jo jc zagovarjal v čiankn o "žimi trgovini", v katerem je odklanjal vsako vmešavanje države v žunc trgovske posle, tudi državno oblikovanje žitnih rezerv za obdobje slabih letin in visokih cen. je v svojem drugem n zadnjem članku vztrajal pri državnem poseganju v gospodarstvo ■n aktivni državni gospodarski pplitiki| ec jc bilo to v korist vzpostavljanju m varovanju pravil nega razmerja' med denarjem, proizvodnjo m prebivalstvom. Po Hočevarin je Krygerjeva teza o povečanju "ouipula" s pomočjo inflacije njjgov najpomembnejši prispevek k SurSrnrn ekono-nomske analize" Kiygev je bil na Švedskem (ir ju še danes) /nan kot merkantilist ter sprva ortodoksni privrženec strogo državno vodenega gospodarstva,27 Rojen leta 17C7 na oioku Riigen v švedski Pomcranlji in Nemec po ^odu je študiral v Straslur.dll in v Grcifsvvaldu nato pa od začetku tridesetih let služhoval na Švedskem, kjer si je med prijatelji pridobil sloves "švedskega rodoljuba". Po kratkem začetnem obdobju, k' ga je preživel v privatn' službi, jc postal visok gospodarski in finančni uradnik (od leta jc bil 1770 komersenid", torej trgovinsk, svetnik) v ni/lic riii državnih in dvomili pisarnah v Stockhohr.u. V njugovih biografijah .n v švedskem Biograf skeiu leksikonu ni nobenega podatka o njrg.ovih stikih z Ljubljano in Kranjsko in njegova sicer obsežna bibliografija nt pozna njegovih kram-škili člankov. Kryger je bil v letih od 1 747 lo l"'6(i kol "komisar za mami fakture" posebej zadolžen za zaščitno politiko, podpimnjc in pospeševanje domače ■ švedske man ufa ki urne prob vodnje, vendar jc začel že v petdesetih letih postopno spreminjali svoje prvotno toge inerkariti 1 i:stične gospodarske nazore m se zbliževati z dejami t. i. "reformnega merkanlilizina ". Pozne je naj bi pokazal nekaj raziimuvania tudi za fiZiokrutska stališča in poslal i kot že vemo) zagovornik svobodne žilne trgovine, čeprav naj ne hi! nikoli resnični privrženec fi/iokramv m iiziokrati/.ma.^ Njegova razmišljanja o gospo darslvu in njegove gospodarske predstave nai b; namreč boli kol različna teoretska 'n načelna gospodainkopolitična razmišljanja zaznamovale ko-ikreinc švedske gospodarske Sni pnli*ične težnji in razmere. Švedska je doživljala v 18. stoletju, od smrti Karla XII, (1718) daljj zelo buren razvoj. ,S stanovskim odporom proti kralje veni ubsohi f zimi s"a dobila stanovska skupščina vRyksdaj;) in plemstvo premoč nad dvoruin in kraljem, s 'jc Gl. Jnseph A. S^huinpotiT, 1'ovijcsi ctaiiiniivAc anrJi/t, l'rvi svt/uk, lnl'(>nn;iU>r. Zaercb l97.1,Mr. 303-310. T IliiOumr, (iav. delo, sir. 40 Švtilvki t'nsp(i(Li rsk i /gi »lovi 11 ur Lars Herlil/ v pismu avli ir ju čliinkn 2(J. uprilii ly je bila tedaj del Švedske), leta 1780 pa je končno spre je I a odločitev o svobodr* žilni Irgov.r za vse državno ozemlje.31 Hkrau je še naprej ščilila in podpirala neagrarno. obrtno in mami fakturno proi/.vodnjo. posebno skrb pa je posvetila tudi grudi te v promcinc mreže (cest in vodnih kanalov), ki naj h puspešim notranje kroženje blaga in trgovino. Nesieeiv švedski gospodarski pisce in uradnik n iinel pri tem nobene besede več in je po nekaterih mnenjih v tujini sploh ob i avli al /.ato ker so mu bila doma vrata zaprla.-1'2 tanek o "žilni trgovini" je za glasilo kranjske kmet^ske družbe verjetno napisal šc pred izgubo službe in položaja, saj jc kranjska kmetijska družba na- ^ tcilomir h)]H)V, Ciradjanvka Evriipa. IVva knjigi Osnirvi evropske ioorije XIX. \eka, Malica Mpskn, Novi S.id ¡'JS, vir. IXX. n, I'riitujniN liluctie, Le tlespoimne ¿r^lairč, I'lunel-Fayaril. I'A ; I'E, Mr. 295 3(15. 1 I'rLivliim.Mr. 303-304. -12 Km np. 27. 26 Članki in razprave ARHIVI XMI 199y gradno vprašanje razpisala že leta 1771 in nato nagrado razglasila v zadnjih Uncb leta 1772. Drugi članek o razmerju med količino denarja, .številom prebivalstva in količino hlaga v državi p:t j