Stärkt
ŠIOSE
ZELEZAR
Leto XIV. — St. 5
25.	maj 1974
Proizvodnja jekla včeraj, danes in jutri v svetu in pri nas
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
1	X. kongresu
Beograd
Člani kolektiva, ZKJ, sindikata in mladina Železarne I	Store, zbrani na zborovanju v trenutku, ko pričenja delo
5	X. kongres ZKJ, pošiljamo naše tovariške pozdrave in naj-
I	boljše želje k njegovemu uspešnemu delu.	|
E	Pridružujemo se željam vseh delovnih ljudi Jugoslavije,
da bo X. kongres ZKJ ocenil dosedanje delo predvsem pa analiziral uspehe, katere je naša družba enakopravnih bratskih narodov in narodnosti socialistične Jugoslavije dosegla v obdobju med dvema kongresoma.
Prepričani smo in želimo, da bo naš X. kongres začrtal nove naloge naši družbi v nadaljnji graditvi socializma pod vodstvom ZKJ in tovariša Tita za bodoče obdobje. Pripravljeni in sposobni smo izpolnjevati sklepe kongresa kot našo stalno obvezo. Naša vsakodnevna skrb in dolžnost § bo poglabljati naš samoupravni socialistični družbeni red,
E	nenehno utrjevati bratstvo in enotnost jugoslovanskih na-	E
E	rodov in narodnosti, stalno čuvati našo neodvisnost in in-
tegriteto ozemlja SFRJ, poglabljati vlogo delavskega razreda Jugoslavije, katerega sestavni del smo mi vsi.
Kot sta nas v preteklosti vodila naša slavna KPJ in tovariš Tito skozi vsa težavna obdobja, tako tudi danes neomejno zaupamo v vodilno vlogo ZKJ s tovarišem Titom na čelu. Izražamo našo globoko željo, da ostane tovariš I Tito še naprej na čelu naše ZKJ.	1
V čast X. kongresa ZKJ objavljamo v našem kolektivu akcijo maksimalnega vlaganja naporov za čim boljše rezultate dela ter poglabljanje samoupravnih odnosov.
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiNiiimiiiiiiiiiiiiiiiiini
Nove temeljne organizacije združenega dela
Kako bo s prodajo in proizvodnjo jekla v letu 1973 so bila v pričetku lanskega leta dokaj deljena mnenja. Pravzaprav niso obetali nič izjemnega. Konjuktura na tržišču naj bi bila na enaki ravni kot leto poprej in proizvodnja naj bi se povečala tudi v približno enakem odnosu.
Po teh pričakovanjih naj ne bi svetovna proizvodnja jekla v lanskem letu presegla 670 milijonov ton. Leta 1973 je znašala svetovna proizvodnja jekla 695,8 milijona ton in je precej presegla pričakovanja.
■Na svetu so trije veliki, ki daleč vodijo v proizvodnji jekla in tako bo ostalo še precej časa. V letu 1973 so vsi trije prvič proizvedli vsak zase več kot 100 milijonov ton jekla.
Združene države Amerike prednjačijo z 136,5 milijona ton in so zopet prevzele vodstvo pred Sovjetsko zvezo, kjer so Izdelali 131 milijonov ton. Leta 1972 je namreč vodilna Rusija s proizvodnjo 126 milijonov ton pred ZDA za
5,3	milijona ton. Japonci so na tretjem mestu in so se z 119,3 milijona ton že močno približali vodečima.
Delež »treh velikih« v svetovni proizvodnji je 386,8 milijona ton ali 56 %. Lanskoletna svetovna proizvodnja je za 100 milijonov ton ali za 86 % višja od proizvodnje leta 1970, in za 66 milijonov ton ali za 9,5 % večja, kot leta 1972.
V železarnah, članicah Združenja jugoslovanskih železarn, je znašala lani proizvodnja jekla 2,62 milijona ton. Za druge proizvajalce še nimamo točnih podatkov, več kot 50.000 ton je verjet-
no ne bo. Jugoslovansko proizvodnjo jekla navajajo svetovni statistični podatki za leto 1973 22,8 milijona ton, kar je nekaj visoko, bolj realna ocena je 2,7 milijona ton, kar predstavlja v svetovni proizvodnji delež 0,4 %.
Proizvodnja jekla v Slovenskih železarnah je bila leta 1973 tudi doslej najvišja in je znašala 695.485 ton, kar je približno četrtina jugoslovanske proizvodnje ali 0,1 % svetovne proizvodnje. Lansko leto štejejo za visoko konjuk-turno in računajo, da se bo svetovna proizvodnja jekla v letu 1974 še dvignila. Napovedujejo, da bo znašala 719,5 milijona ton in se bo povečala za 3 %, kar pomeni nasproti povečanju v zadnjih petih letih precejšnje nazadovanje. Drugi zopet gledajo bolj optimistično na potrebe po jeklu na svetovnem trgu. Vsi so si pa edini, da bo dosegla svetovna proiz-vodja jekla leta 1980 okoli 1.000 milijonov ton in leta 1985 okoli 1.150 milijonov ton.
Jugoslovanska proizvodnja je za leto 1974 načrtovana v višini
2,900.000,	leta 1980 bo 7 milijonov ton in leta 1985 po predvidevanjih
9.0	milijona ton, po individualnih načrtih železarn pa naj bi bila celo okoli 11 milijonov ton.
V Slovenskih železarnah načrtujemo za leto 1974 proizvodnjo
775.000	ton, leta 1980 bo predvidoma 920.000 ton in leta 1985 naj bi dosegla 1 .milijon ton.
Delež jugoslovanske proizvodnje v svetovni proizvodnji jekla bo torej precej višji kot sedaj in bi znašal leta 1980 skoraj dvakrat več kot lani, tj. 0,7 do 0,8 % in leta 1985 približno 1 %.
(Dalje na 4. strani)
Delavci zaposleni v proizvodnih, vzdrževalnih in pomožnih obratih v sestavi organizacije skupnih služb, so dne 17. in 19. 4. 1974 s sklepom ustanovili svoje temeljne organizacije združenega dela (TOZD). Tako so bile ustanovljene še štiri organizacijske enote združenega dela kot TOZD. Sedaj sestavljajo delovno organizacijo železarna Store naslednje organizacije združenega dela:
1.	TOZD proizvodnja 114. panoge, ki jo sestavljajo: elektroplavž, jeklarna I, jeklarna II, valjarna I, valjarna II, jeklovlek, kalibrir-nica z vodstvom in pripravo proizvodnje.
2.	TOZD proizvodnje 117. panoge z obrati: livarna valjev, livarna sive litine, modelna, obdeloval-nica valjev, orodjarna, obdeloval-nica litine z vodstvom in pripravami proizvodnje.
3.	TOZD energetika z energetskim obratom in merilno službo.
4.	TOZD vzdrževanja in transporta sestavljajo: meh. delavnica, elektroóbrat, promet, ekspedit, oddelek vzdrževanja transportnih naprav s pripadajočimi strokovnimi službami in pripravo vzdrževanja.
5.	TOZD, gradbeno, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo z
gradbenim in tesarsko-mizarskim oddelkom, komunalnim oddelkom in vzdrževanjem stanovanjskih hiš pod upravo delovne organizacije.
6.	TOZD družbena prehrana in gostinstvo z obratom družbene prehrane (kuhinje, jedilnice in bifeji) z obratom gostinstvo s počitniškimi domovi in domom že-lezarjev na Teharjih.
7.	OSS z vodstvom delovne organizacije, sekretariatom (dosedaj splošni sektor), ekonomsko-orga-nizacijskim sektorjem, sektorjem za novogradnje (dosedaj UOS), sektor za kakovost in razvoj ZOTK, laboratoriji in oddelkom varstva pri delu (dosedaj teh. sektor), komercialnim in skladišči, finančnim in kadrovsko-splošnim sektorjem.
Skupaj imamo sedaj 6 TOZD in OSS, ki sestavljajo delovno organizacijo Železarne Štore. Spre-membna je nastala tudi v nazivih, tako da imamo vodje TOZD in vodje sektorjev namesto direktorjev, delovno organizacijo pa vodi direktor. Uvedeno je delovno mesto pomočnik direktorja, ki v odsotnosti nadomešča direktorja delovne organizacije.
R. M.
V skrb za zdravo okolje je vključena tudi naša železarna. Na sliki naprava za čiščenje odpadnih voda v Štorah II
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET SLOVENSKIH ŽELEZARN
— 3. seja 26. aprila 1974 na Jesenicah. Delavski svet slovenskih železarn je po obravnavi poročil o poslovanju gospodarskega načrta za leto 1974 in drugih materialov sprejel naslednje sklepe:
1.	sprejme se poročilo o poslovanju slovenskih železarn v letu 1973;
2.	delavski svet slovenskih železarn potrjuje gospodarski načrt za leto 1974 (skupaj s proračunom OSS SŽ in programom dela OSS SŽ za leto 1974).
Da bi leto 1974 slovenske železarne zaključile poslovno uspešno v mejah načrtovanega porasta celotnega dohodka, dohodka in bruto akumulacije, DS SŽ zaradi inflacije stroškov v zadnjih mesecih sprejema dodatne ukrepe:
—	po enotnih smernicah in pripravi OSS SŽ sprejme pa vodstvo SŽ, naj vse OZD SŽ izdelajo akcijske programe za varčevanje na vseh področjih porabe;
—	SŽ naj preko OSS SŽ še nadalje organizirano spremljajo gibanje cen in izdelajo studijo primerjave cen jekla in jeklenih izdelkov na jugoslovanskem tržišču z domicilnimi cenami v zahodnih državah;
—	SŽ naj prek vodstva SŽ izkoristijo vse možnosti, ki jih nudi veljavni mehanizem in možnost sporazumevanja o cenah, tako da so pobudnik glede regulacije cen jekla in izdelkov 117. panoge;
—	SŽ naj se preko vodstvo SŽ aktivno vključijo v snovanje samoupravnih interesnih skupnosti na področju gospodarstva;
—	zaradi inflacije stroškov in težav pri financiranju proizvodnje se mora s skupno akcijo preko ustreznega kolegijskega poslovodnega organa SŽ pridobiti dodatne vire za povečanje obratnih sredstev, kar pa je pogojeno z združevanjem sredstev znotraj SŽ;
—	SŽ naj se kar najbolj angažirajo na boljši preskrbi OZD SŽ s potrebno energijo, predvsem elektriko.
Z vsem tem SŽ podpirajo napore za stabilizacijo gospodarstva.
DS SŽ ugotavlja, da je treba skladno s samoupravnim sporazumom o združevanju prednostno oskrbovati OZD v SŽ. Na podlagi analize naj se ugotovi, koliko izvoz preprečuje realizacijo prednostne oskrbe OZD SŽ. Sprejete pogodbe o medsebojnih dobavah OZD SŽ bi morale biti izpolnjene vsaj v enakem sorazmerju kot znaša blagovna proizvodnja posamezne OZD v teh asortimanih.
3.	S ciljem vzpodbujanja obveze o prednostnem oskrbovanju med OZD SŽ naj vodstvo SŽ in US SŽ pristopita k oblikovanju vzajemnih ekonomskih interesov v medsebojnem blagovnem prometu z internimi cenami ali s sorazmerno delitvijo ostanka dohodka.
4.	Delavski svet slovenskih železarn imenuje GREGORJA KLANČNIKA v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju za generalnega direktorja Slovenskih Železarn.
5.	DS SŽ sprejema na znanje informacijo o likvidaciji državnega kapitala in podpira način delitve državnega kapitala. Hkrati zadolžuje OSS SŽ, da nadaljuje z izdelavo samoupravnega spora-
zuma o ustanovitvi poslovne interesne skupnosti izdelave in predelave jekla, s tem da naj bi bdi ta po možnosti podpisan do 30. junija 1974.
6.	DS SŽ soglaša s pristopom SŽ k poslovni interesni skupnosti proizvajalcev in uporabnikov livarskih peskov.
Odbor za splošne zadeve
Na svoji IH. seji, dne 8. maja 1974 je odbor sprejel naslednje sklepe:
1.	Iz sklada za stanovanjsko izgradnjo je odobril za razdelitev kreditov za individualno gradnjo članom delovne organizacije
1,200.000	din. Navedena sredstva se bodo podeljevala v razmerju 90 % za novogradnje, 10 % za adaptacije.
Odbor je zadolžil stanovanjsko-gradbeno enoto, da pripravi objavo natečaja ter navede pogoje, pod katerimi se bodo sredstva podeljevala. Maksimalna višina posojila je 50.000 oziroma 70.000 din v primerih, ko sta v Železarni Štore zaposlena oba zakonca. Obrestna mera je 2 %, rok vračanja pa je odvisen od višine posojila ter ne more biti daljši od 20 let.
V	komisijo, ki bo ugotavljala dejansko stanje individualnih gradenj na terenu in potrebe individualnih graditeljev, so bili določeni: Sajovic Vlado, Lamut Marija, Škantelj Anton ter en predstavnik sindikata.
V	komisijo, 'ki bo pri banki skušala urediti odobritev kratkoročnih posojil za tiste delavce, ki potrebujejo sredstva za redno vzdrževanje oziroma popravilo hiš, so bili imenovani: tov. Čuvan Olga, Arzenšek Štefan in Renčelj Vlado.
2.	Odbor je sklenil, naj TOZD stanovanjsko-gradbeno gospodarstvo v čimkrajšem času pripravi osnutek novega pravilnika o dodeljevanju kreditov za stanova-vanjsko izgradnjo ter pravilnik o načinu prodaje betonskega železa članom delovne organizacije, ki bi ga moralo vodstvo TOZD po sklepu DST pripraviti že v lanskem letu.
\
Odbor za kadrovsko-socialne zadeve in družbeni standard
Na 5. seji dne 29. aprila 1974 je odbor sprejel naslednje sklepe:
1.	Potrdil je spremembo stopnje kvalifikacije na delovnem mestu »delovodja progovne skupine«, od sedanje D (zahteva se poklic strojne stroke in 5 let prakse), na E (delovodja strojne stroke in 2 leti prakse). Sprememba velja od 1. aprila 1974.
2.	Na znanje je vzel informacijo, da so bila sedmim članom delovne organizacije podeljena stanovanja iz občinskega solidarnostnega sklada Celje. S tem se je sprostilo 7 stanovanj, ki so vsa slabše kvalitete. Odbor je poročilu strokovne komisije, ki je stanovanja pregledala, odločil, da lahko ta stanovanja dobijo odrasli ljudje brez otrok. S tem v zvezi je odbor pooblastil tovariša Sajovica, da vodi razgovore s prosilci, ki
bodo zainteresirani za vselitev v ta stanovanja.
3.	V vednost je sprejel informacijo Splošne bolnice Celje, da je podelila stanovanje družini Majer ter da bo v kratkem rešila tudi stanovanjsko vprašanje družine Završnik, s tem da železarna Štore reši stanovanjski problem Oset Ivana in družine Kuzman, kar je v skladu s sklepom
4.	seje odbora.
4.	Odbor je podelil tovarišu Kor-že Martinu iz prometa., garsonjero, ki jo je odklonila tovarišica Žnidaršič Danica, dipl. oec.
5.	Odobril je študentsko posojilo v višini 1.000 din tovarišu Bračun Petru, absolventu metalurške fakultete v Ljubljani.
6.	Odbor je soglašal, da se z 31. majem 1974 razreši službenih dolžnosti direktorja splošnega sektorja, tovariša Sotlar Staneta.
Ekonomsko-gospodarski
odbor
Na 7. seji, dne 10. maja 1974 je odbor sprejel naslednje sklepe:
1.	Glede izvedbe 4. izmene v jeklarni II je odbor zadolžil vodje TOZD 114. in 117, panoge ter tehničnega in kadrovskega sektorja, da v roku 1 tedna pripravijo predlog glede izvedbe 4. izmene, z navedbo, koliko starejših in izkušenih delavcev bo moč pritegniti iz obratov za jeklarno II ter jih nadomestiti z novimi.
Preučiti je možnost boljšega nagrajevanja delavcev jeklarne II, istočasno pa pospešiti tudi preučevanje nagrajevanja na ključnih delovnih mestih v podjetju. Glede zaposlovanja novih delavcev iz drugih republik, kjer se kaže nadpovprečna fluktuacija, je odbor zadolžil kadrovski sektor, da ugotovi možnost zahteve povračila stroškov, ki nastanejo v zvezi z zaposlitvijo, regresiranjem prehrane itd. od zavodov za zaposlovanje, od koder so se ti delavci zaposlili.
2.	Seznanil se je z rezultati poslovanja za marec ter zadolžil tehnični, komercialni in kadrovski sektor, da na posebni seji podajo problematiko oziroma nakažejo pogoje za izboljšanje rezultatov.
3.	Seznanil se je z operativnim planom za maj ter ga sprejel v predloženi obliki s tem, da se vse službe zavedajo, da vsako odstopanje pomeni lahko negativni rezultat. Razvojne naloge naj se v
bodoče v operativnem planu podajajo kvartalno.
4.	Odobril je 30-dnevno prakso o organizaciji in ekonomiki vzdrževanja v SSSR — Cerepo-vec, tovarišu Pišku Alojzu ter s tem v zvezi odobril tudi kritje stroškov prakse v znesku 12,043,50 din ter 260 obr. dolarjev.
Odobril je sodelovanje na posvetovanju o hidravliki pri tvrdki Rexroth GMBH Lohr na Maini, tovarišu Stepanič Erihu s kritjem stroškov 6 inozemskih dnevnic à 88 DM ter 1.700 din za prevozne stroške.
5.	Odobril je 2-dnevno službeno potovanje k tvrdki Fiat Torino tovarišu glavnemu direktorju, dipl. ing. Plevnik Slavku ter Suhar Antonu.
6.	Odobril je odpis negativne razlike po zaključku 284 za reklamiranih 15 komadov ulitkov-kri-žev v znesku Lit 47.326, oziroma
1.111,20	din.
7.	Seznanil se je s potnimi poročili glavnega direktorja s službenih potovanj v Budimpešto ter Avstrijo.
8.	Seznanil se je s poročilom oddelka za izobraževanje o izvedbi preizkusa znanja za skrbnike osnovnih sredstev ter sprejel sklep, da je potrebno pripraviti kratek seminar za usposobitev kadra za skrbništvo osnovnih sredstev.
Ekonomski sektor naj preuči in enotno za celo podjetje določi, kateri kader po obratih in službah je zadolžen glede na delovno mesto, za skrbništvo osnovnih sredstev.
9.	Odbor je sprejel na znanje informacijo komercialnega sektorja o novih prodajnih cenah, veljavnih od 8. aprila 1974.
10.	Glede prodaje betonskega železa članom delovne skupnosti, je odbor zadolžil vodstvo TOZD gradbeno in stanovanjsko gospodarstvo za izdelavo pravilnika o odprodaji betonskega železa, ki se naj prodaja po bazni ceni ter prodaji za železarno neuporabnega materiala.
Delavski svet Organizacije skupnih služb
Na 5. seji DS so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Po obravnavi samoupravnih sporazumov o skupni porabi za leto 1974 za interesne skupnosti je imenoval komisijo, ki ima na-
Tudi drugi energetski most je že gotov
Novozgrajeni rezervoarji v sistemu industrijske vode za Store II
logo na nivoju delovne organizacije, skupno s komisijama DS TOZD I in TOZD II uskladiti pripombe na samoupravne sporazume.
a)	v usklajevalno komisijo so bili imenovani:
Žibret Anton, Gregorin Marija in Senica Martin.
b)	Za podpisnika samoupravnih sporazumov za organizacijo skupnih služb je bila imenovana tovarišica Čuvan Olga.
c)	Potrdil je tovariša Turnšek Jožeta, delegata iz EMO za podpis okvirnega družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 v občini Celje.
2.	DS OSS je na osnovi razprav po delovnih skupinah potrdil Proračun skupnih služb ZP slovenske železarne, s tem da se skupne službe seznani s pripombami delovnih skupin.
3.	DS OSS je potrdil spremembo predvidene zasedbe na delovnih mestih: vodja premika ozkotirne od 3 na 4, priučen kovinski delavec od 2 na 4, pomožni delavec, rang V, od 10 na 8, pomožni delavec, rang IV, od 6 na 5.
DS je zadolžil kadrovski sektor, da posreduje predlog na odbor za kadrovsko socialne zadeve in družbeni standard, ki- bo o zadevi dokončno odločil.
4.	Odobril je povečanje zasedbe na delovnem mestu »poslovodja skladišč« od 10 na 13 in zmanjšanje na delovnem mestu »skladiščnik« od 13 na 10. Zahteva članov DS s tem v zvezi je bila, da se na delovna mesta poslovodij skladišč nameščajo kadri, katerih strokovna izobrazba ustreza zahtevam delovnega mesta.
5.	Sklenil je, da se na prometu uvede novo delovno mesto »dispečer na prometu«, zasedba 5, rang XIII, zahtevana izobrazba C. Pogoj za zasedbo: tečaj z izpitom za dispečerja in 3-letna praksa.
6.	Sklenil je, da se za administrativne delavce I. skupine (ozki poklici) razpon ocenitev poveča od VI. do XI. ranga na razpon od VI do XII. ranga ter da se za administrativne delavce II. skupine (široki poklici) razpon ocenitev poveča od Vili, do XII. ranga na razpon od Vili, do XIII. ranga.
7.	Sklenil je, da se predlog za prerangiranje delovnih mest »vodja vzdrževanja transportnih- naprav«, »asistent za transportne naprave«, »šef operativnega oddelka UOS«, posreduje odboru za dohodek in delitev dohodka v dokončno odločitev in sicer v naslednji obliki: da se delovno me-
sto »vodja vzdrževanjatransport-nih naprav«, izobrazba H, preran-gira iz XXI. XXII. rang, da se delovno mesto »asistent za transportne naprave, izobrazba H, pre-rangira iz XX. v XXI. rang, da se delovno mesto »šef operativnega oddelka UOS«, zahtevana izobrazba I, rang XXII ne preran-gira v višji rang.
Delavski svet TOZD proizvodnje 114. panoge
Na 6. seji dne 24. aprila je DS sprejel naslednje sklepe:
1.	V usklajevalno komisijo za pripravo pripomb na samoupravne sporazume o skupni porabi za leto 1974 za interesne skupnosti so bili imenovani naslednji tovariši: Potrata Florjan, Hostnik Ludvik in Kolar Marjan.
2.	Za podpisnika samoupravnih sporazumov za TOZD I je bil imenovan tovariš Potrata Florjan.
3.	DS je potrdil tovariša Turnšek Jožeta, delegata iz EMO za podpis okvirnega družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in oblikovanja sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 v občini Celje.
4.	Na osnovi razprav po delovnih skupinah je potrdil Proračun skupnih služb ZP slovenske železarne, s tem da se skupne službe seznani s pripombami delovnih skupin.
5.	Sklenil je, da se odločba o obračunu OD tovariša Manojlo-vič Gojka, dipl. ing. korigira z veljavnostjo od 1. 10. 1973 dalje.
— Za vse ostale pritožbe je potrebno pridobiti mnenja obrato-vodij. Vse popravke rangiranja je treba reševati in usklajevati med 'TOZD, da se ne poruši sorazmerje.
S pritožbami na rangiranje delovnih mest v jeklarni II je počakati do zaključka organizacije jeklarne II, ki jo je potrebno pospešiti. Do naslednje seje DS je treba pripraviti poročilo, kako daleč je izvedba organizacije tega obrata. Poročilo pripravi ekonom-sko-organizacijski sektor.
6.	DS je potrdil namestitev tovariša Vengust Ivana na delovno mesto »obratovodja v jeklarni I«.
7.	Do naslednje seje, ki bo po
15.	maju in bo namenjena vprašanju pomanjkanja delovne sile ter obravnavanju 3-mesečnega rezultata TOZD, je DS zadolžil ob-ratovodje, da za svoje obrate podajo poročila in nakažejo izhodišča iz sedanjega finančnega položaja.
Delavski svet TOZD proizvodnje 117. panoge
Na 8. redni seji je delavski svet sprejel naslednje sklepe:
1.	Po obravnavi samoupravnih sporazumov o skupni porabi za leto 1974 za interesne skupnosti je imenoval komisijo, ki ima nalogo na nivoju delovne organizacije, skupno iS komisijama DS TOZD I ter OSS uskladiti pripombe na samoupravne sporazume.
a)	V usklajevalno komisijo za pripravo pripomb na samoupravne sporazume o skupni porabi za leto 1974 za interesne skupnosti so bili imenovani naslednji tovariši: ing. Leban Jože,, dipl. ing. Kresnik Ljubo, dipl. ing. Gorišek Ciril, dipl. ing. Povalej Polde in Stefančič Vlado.
b)	Za podpisnika samoupravnih sporazumov za TOZD proizvodnja 117. panoge je bil imenovan tovariš Gorišek Ciril, dipl. ing.
c)	Potrdil je tovariša Turnšek Jožeta, delegata iz EMO za podpis okvirnega družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 v občini Celje.
2.	DS je na osnovi razprav po delovnih skupinah potrdil proračun skupnih služb ZP slovenske železarne, s tem da se skupne službe seznani s pripombami delovnih skupin ter da skupne službe polletno in letno pošiljajo poročila o svojem poslovanju, s poudarkom na usluge, storjene železarni Store.
3.	DS je odobril črtanje odbitka na izobrazbo v višini 3 % tovarišu Završnik Albertu, zaposlenem v obdelovalnici valjev na delovnem mestu ključavničar II. Sprememba velja od 1. februarja
1974.
4.	DS je potrdil dopolnitev pravilnika o skupinskih akordih, tako da je akordni presežek orodjarne MO odvisen od preseganja plana v obdelovalnici valjev in litine in sicer za ročna in strojna dela — po 0,5 skupinskega akordnega presežka obdelovalnice valjev in obdelovalnice litine ter za ročno in strojno brušenje orodja po 0,80 skupinskega akordnega presežka obdelovalnice valjev in obdelovalnice litine.
Sklepi usklajevalne komisije za
pripravo pripomb na Samoupravne sporazume o skupni porabi za leto 1974 za interesne skupnosti, ki so jo imenovali delavski sveti TOZD Proizvodnja 114. panoge, TOZD proizvodnja 117. panoge in organizacije skupnih služb.
1. Prispevki, deljeni na prispevke na dohodek TOZD in iz bruto osebnega dohodka se preveč nanašajo na osnovo bruto OD. S tem so organizacije združenega dela, ki zaposlujejo večje število delavcev močno obremenjene, medtem ko obremenitev na akumulaciji ne-pride do izraza. To se posebno odraža pri podjetjih kot je naše, ker ima črna metalurgija nizek odstotek akumulacije in visok delež OD v realizaciji.
V bodoče bi morali biti dogovorjeni prispevki fiksni za letno potrošnjo, ne pa da se sredstva avtomatsko zvišujejo, če se zvišuje tudi osebni dohodek, ne samo zaradi pokrivanja višjih življenjskih stroškov, temveč tudi zaradi stimulacije za racionalnejše in produktivnejše delo.
2.	Zahtevamo, da se da organom samoupravljanja po tromesečjih poročilo o porabi sredstev na vpogled oziroma v razpravo. Iz poročil naj bo razvidno, koliko se porabi za režijo in koliko je ostale porabe. Pri vsaki spremembi stopnje navzgor mora nujno priti do ponovnega podpisa samoupravnega sporazuma.
3.	Zahtevamo, da se izplačevanje pokojnin in invalidnin II. in
III.	kategorije vrši ažurno. V kolikor ni podatkov, naj se daje akontacija in to takoj po prenehanju delovnega razmerja oziroma ugotovitvi invalidnosti. Osnova za izračun hranarin do 30 in nad 30 dni mora biti povprečje zadnjih 3 mesecev in ne preteklega leta. Imamo več primerov, da ljudje zavlačujejo zdravljenje zaradi prenizkih hranarin, kar lahko povzroči težka obolenja in tudi invalidnost.
Ne strinjamo se, da se revalorizacija računa kot dodatni prispevek od poslovnega sklada, ker smatramo, da se redni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje povečuje z večanjem osebnih dohodkov.
Vprašujemo, iz katerih sredstev se financira izgradnja poslovne zgradbe socialnega zavarovanja v Ljubljani. Ob 3-mesečnem poročilu pričakujemo tudi odgovor na to vprašanje.
4.	Vprašujemo, kaj se financira iz prispevka raziskovalne skupnosti. Koliko teh sredstev gre za financiranje raziskovalne dejavnosti v črni metalurgiji oziroma naši delovni organizaciji.
5.	Ugotavljamo, da izgubimo mnogo preveč delovnega časa zaradi večurnega čakanja po čakalnicah za ambulantno zdravljenje in pri specialističnih pregledih. Predolga je čakalna doba od predloga splošnega zdravnika do pregleda pri specialistu.
Zahtevamo, da se izobesi urnik delovnega časa in da se zaposleni v ambulantah po njem ravnajo.
Zahtevamo, da se iz sredstev za razširjeno reprodukcijo izvrši tudi modernizacija sektorskih ambulant.
6.	Pri podpisovanju družbenega dogovora o skupnih obveznostih in ukrepih za uresničevanje druž-beno-ekonomskega razvoja na območju občine Celje v letu 1974 dajemo naslednje pripombe:
— okvirno se strinjamo s programom financiranja turističnega rekreacijskega centra Golovec, s tem da se v ta projekt vključi rekreacijski center »Mlinarjev Janez«, ker menimo, da so tu boljši pogoji glede na to, ker je na razpolago topla voda, pripravljeni načrti in del obstoječih objektov. Tudi sicer je Golovec za rekreacijo naših delavcev precej oddaljen, ker so vsi pretežno iz krajev vzhodno od Štor, medtem ko bi rekreacijski center v neposredni bližini tovarne bil dnevno dostopen. Poleg tega bi se tega centra posluževala tudi šolska mladina iz Štor, Teharij in Kompol.
Za letos podjetje ne more prispevati sredstev, kakor tudi ne sredstev za nakup UKV oddajnika, ker je poslovno leto 1973 zaključilo z izgubo, družbeni dogovor pa se financira iz poslovnega sklada.
Delavski sveti so potrdili tovariša Turnšek Jožeta za podpis družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974.
Tajništvo organov upravljanja
Proizvodnja jekla...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Hitra rast proizvodnje jekla in spremembe v deležu proizvodnih agregatov, spremembe tehnologije ter cen energiji in tehnološkim gorivom so pripeljali na svetovnem trgu do situacije, ki bistveno vpliva na stroške jekla odnosno ekonomiko proizvodnje.
Cene premoga za koksanje se stalno dvigajo. Za povečano produkcijo surovega železa potrebujejo več koksa in grade nove kofcsne baterije. V sodobnih visokih pečeh z dnevno proizvodnjo 8 do 10.000 ton surovega železa, so znižali z raznimi ukrepi porabo koksa pod 500 kg na proizvedeno tono, dosegajo celo rezultate pod 400 kg. Metalurški koks skušajo nadomestili s tako imenovanim form-koksom. Industrijski poskusi uporabnosti form-koksa, dobljenega iz slabih vrst premogov, so v teku na Japonskem, Zahodni Nemčiji, Italiji) in drugje.
Cene staremu železu so se v enem letu dvignile za trikrat. ZDA, doslej najmočnejši izvoznik starega železa, so ustavile izvoz. V nekaj letih je v Ameriki zraslo 44 mini železarn, vsaka z letno zmogljivostjo pod 300.000 ton jekla, ki pokupijo staro železo iz svoje bližnje okolice in na približno istem terenskem območju prodajo svoje proizvode. V ZDA so' itak računali s tem, da bodo že leta 1975 porabili vse svoje staro železo. Sedanjo prepoved izvoza opravičujejo s štednjo starega železa in pa energije. Zagovorniki prepovedi izvoza namreč pravijo, da pri proizvodnji jekla iz starega železa potrebujemo samo ca. 31 % energije, katero rabimo sicer po klasičnem postopku preko priprave zasipa in proizvodnje surovega železa ter jekla. Pri izvozu starega železa izvozijo pri vsaki toni 69 % energije, ki jo potrebujejo za proizvodnjo ene tone jekla preko surovega železa.
S prepovedjo izvoza starega železa iz ZDA bo posebno prizadeta Japonska, ki je uvažala okoli 5 milijonov ton letno in Španija ter Italija kateri tudi uvažata vsaka po nekaj milijonov ton letno. Prav v zadnjih mesecih so svoje tržišče starega železa, če že ne docela zaprle, pa vsaj omejile države evropske gospodarske skupnosti.
V	letu 1973 smo morali uvoziti v Jugoslavijo za potrebe proizvodnje jekla 299.000 ton starega železa. Letos bi ga potrebovali še več in to blizu 0,5 milijona ton. Pri sedgnji, izredni ekspanziji svetovne proizvodnje jekla bo nastal velik problem, kako nabaviti staro železo iz uvoza.
V	Ameriki računajo, da bo znašal pri njih delež proizvodnje jekla v elektro pečeh že v nekaj letih okoli 30 %. Podoben odnos Ido tudi v drugih industrijsko visoko razvitih deželah, večinoma bodo sStaro železo porabili sami v elek-tropečeh v sestavu železarn ali pa v mini železarnah, ki ob takih pogojih ter nizkih stroških investicij opravičujejo ekonomiko svojega nastajanja in dela.
V	letu 1973 je znašal delež kisikovega železa v svetovni proizvodnji jekla 403 milijone ton ali 58 %.
Razvojne težnje napovedujejo, ' da se bo v svetovni proizvodnji jekla dvignil delež kisikovih procesov precej nad 60 %, elektro jekla na 20 do 30 %, preostanek
bo pa še nekaj časa pripadal SM jeklu in drugim postopkom.
Energija je drug problem, ki bistveno vpliva na stroške proizvodnje jekla. Tehnologi na svetu si močno prizadevajo, da bi zmanjšali porabo in našli nadomestila. V teku je več poskusov o uporabnosti koksa, dobljenega iz slabših vrst premoga. Ameriška komisija za atomsko energijo je izdelala priporočilo, naj bi država v naslednjih petih letih dala 11 milijard dolarjev za raziskave, kako bi z uporabo premoga, sončne energije in geotermične moči, postali manj odvisni od uvoza nafte. Vsekakor bodo pa na svetu podvojili težnjo, z nuklearno energijo nadomestiti v industriji nafto, premog in plin.
Vprašanje vložka za proizvodnjo jekla po kisikovem procesu je rešeno s proizvodnjo surovega železa.
Osnova za masovno proizvodnjo in velike proizvodne enote bo do novih tehnoloških odkritij ostal še naprej klasičen način proizvodnje jekla preko visoke peči in po kisikovem procesu.
Direktna redukcija železne rude s proizvodnjo železne gobe ni samo pot v čist vložek elektro peči, temveč enostavno tudi dopolnilo za pomanjkanje starega železa. Proizvodnja železne gobe ali kot tudi rečemo, metaliziranih peletov je danes že industrijsko dognana stvar po več postopkih in težko je dati kateremu od njih bistveno prednost. Pri procesih s trdnim reducentom je nekaj manj uspeha zaradi težav z regulacijo in žveplom v reducentu. Procesi s plinastim reducentom so na pohodu in samo po Korf-Midland Ross-postopku obratuje in je v gradnji že toliko naprav, da bo njihova letna proizvodnja v prihodnjih dveh letih dosegla 10 milijonov ton. Gotovo je, da bo pot direktne redukcije železne rude in predelave železne gobe v elek-tro pečeh v prihodnjih letih pridobila na pomembnosti. Vse vbč projektov predvideva gradnjo naprav za predredukcijo pri viru reducenta (zemeljski plin) še bolje pa pri rudniku železne rude, predvsem če je v bližini reducent. Poraba energije v procesu direktne redukcije je zelo visoka in praktično enaka porabi energije v visoki peči ter je cena železne gobe močno odvisna od cene reducenta odnosno tehnološkega goriva. Japonci so že namenili 24 milijonov dolarjev za pilotno napravo za proizvodnjo železne gobe, ki bo obratovala z 50 MW nuklearno centralo, katera bo dajala toploto potrebno za ogrevanje. Naprava naj bi pričela z delom leta 1977.
Poleg velikih investicijskih del za povečanje kapacitet v železarstvu je v teku tudi vse več gradenj velikih naprav, ki nadomeščajo obstoječe. Tako ustavljajo po 3 do 4 visoke peči z dnevno proizvodnjo 1.000 do 1.500 ton in več ter grade eno peč s kapaciteto 8.000 do 10.000 ton na dan. Ustavljajo SM jeklarne z milijonsko letno proizvodnjo, katero nadomešča proizvodnja v 200 in več tonskih kisikovih konvertorjih.
Mini-železarne na bazi starega železa in mini-železarne na osnovi postopka predredukcije železne rude bodo povečale sicer svoj delež v svetovni proizvodnji jekla, zaradi omejitve v zmogljivosti, saj ne presegajo 0,5 milijona ton
letno, pa zaenkrat ne bodo prevzele prevladujoče vloge.
Skratka, ekonomika proizvodnje je tisto, kar iščejo vsi železar-ji, vsak na svoj način in po svoji poti, odvisno od specifičnih pogojev. Osnovni problemi so za
Po večmesečnih intenzivnih pripravah ,so predstavniki izvršnih svetov republik in avtonomnih pokrajin podpisali družbeni dogovor o politiki cen za leto 1974. Dogovor izhaja iz načel ekonomske politike začrtane v resoluciji Zvezne skupščine o družbenoekonomskem razvoju za to leto. kot tudi iz lanskoletnega dogovora o politiki cen. V dogovoru so prav-tako upoštevani pričakovani vplivi gibanj na svetovnem trgu na naše gospodarstvo.
Dogovor je po svoji vsebini dokument hotenj in možnosti, okvir ravnanja gospodarskih subjektov kot tudi nalog nosilcev politike cen, katerih vsebina in obseg izvršitve bo predstavljala konkretizacijo deklariranih načel. Najvažnejša in izhodiščna karakteristika dogovora je vsekakor predvidevanje, da porast cen in življenjskih stroškov v tem letu ne bi smel biti večji kot v preteklem letu. Ugotovimo lahko, da je letošnji 'dogovor, vsaj kar zadeva višino do katere bi se smele letos povečati cene, mnogo manj naiven, kot so bili podobni dogovori zapovrstjo nekaj let nazaj. Določevanje in usklajevanje posameznih cen mora po dogovora še v večji meri temeljiti na samoupravnih osnovah; kjer koli pa je možno in kjer ponudba presega povpraševanje pa je potrebna liberalizacija cen. Na drugi strani se bodo morale cene, še večjemu številu proizvodov koit je to primer dosedaj oblikovali z družbenimi in samoupravnimi dogovori s posebej naglašeno težnjo, da se v teh dokumentih ne dogovorijo samo cenovni temveč tudi širši poslovni odnosi (skupen razvoj, skupna vlaganja, dolgoročno sodelovanje).
Čeprav bodo nosilci politike cen v znatno večji meri kot dosedaj organizacije združenega dela, pa se vloga in odgovornost talko federacije kot ostalih družbenopolitičnih skupnosti ne zmanjšuje, nasprotno, menja se le karakter. Njihova vloga je zagotoviti pogoje za dosledno in uspešno uresničitev dogovora ter ukrepati, kadar je to potrebno, toda ne več adrni- . nistratiivno temveč z ekonomskimi ukrepi. Prav tako pa vloga organizacij združenega dela pri oblikovanju politike cen ne pomeni, da naj le-te povečujejo cene svojim izdelkom do gornjih možnih mej. Ravno obratno, naloga vseh je, da združujejo ta gibanja kolikor je le mogoče v mejah, ki jih dogovor postavlja.
Izhajajoč iz tega, da se politika cen izvaja v pogojih vse močnejših vplivov, ki jih prinašajo v naše gospodarstvo intenzivni zunanjetrgovinski odnosi, je v dogovoru usklajena politika izvoznih stimulacij in uvoznih dajatev s politiko cen. Izvršni sveti bodo v letu 1974 sprejeli vrsto ukrepov, ki naj zmanjšajo neugodne vplive kriznih motenj in ekstremnih konjukturnih gibanj v svetu na nivo in odnose v cenah domače
vse, če že ne docela isti, pa vsaj zelo podobni in tako tudi za nas. Na naš jutri v proizvodnji jekla je vezano predvsem vprašanje rešitve problema oskrbe z energijo in rešitve problema vložka.
Milan Marolt, dipl. ing.
proizvodnje. Dražitve surovin na svetovnem trgu, katerih posledice občutimo tudi sami, tako naj ne bi imela v celotni višini vpliv na proizvodne stroške finalnih proizvodov: jasno pa je tudi, da negativne razlike ne bo mogel trpeti le predelovalec teh dražjih uvoznih surovin, temveč bodo morale biti razporejene na celotno gospodarstvo in celo na negospodarsko sfero. Vprašanje pa je ali bomo in v kolikšni meri uspeli zadrževati domače cene finalnih proizvodov iz uvoženih surovin, če bodo cene teh naraščale s takšnim tempom kot smo mu priča trenutno.
Dogovor postavlja pred izvršne svete prav tako nalogo, da uskladijo s politiko cen davčno politiko in politiko splošne in družbene porabe in jih aktivno uporabijo za ublažitev porasta cen. Žal pa so bile že v času pred sprejetjem dogovora podražitve, ki so bile potrebne v največji meri prav za zagotovitev sredstev proračuna in bodo verjetno imele negativne posledice v verižnem povečevanju cen. Prometni davek in carina sta glavna vira dohodkov republik za plačilo obveznih letnih prispevkov republik v zvezni proračun. Dogovor sicer obljublja, da bo prometni davek v absolutnem znesku na enoto proizvoda enak; to pa še ne predstavlja jamstva, da gospodarstvo ne bo dodatno obremenjeno. Spremenilo se bo verjetno samo ime davka, saj bodo morale republike, če ne bodo hotele okrniti lastnih že sprejetih proračunov, za zagotovitev plačila letos večjega prispevka v zvezni proračun, pripisati gospodarstvu nove dajatve. Družbeni izdatki imajo v veliki meri vpliv na inflacijo oziroma cene in bi bilo potrebno sprejeti dogovor o politiki cen vsekakor pred sprejetjem proračunov na vseh nivojih.
Zaključimo lahko, da bomo ta željena gibanja dosegli le ob doseganju predvidene rasti proizvodnje, produktivnosti ter ob smotrnejši porabi sredstev gospodarstva, vse pa ob odločnejšem in bolj organiziranem skupnem boju vseh gospodarskih subjektov in družbenopolitičnih skupnosti proti inflaciji.
DRUŽBENI DOGOVOR 0 POLITIKI CEN V IETU 1974
BESEDA MLADIH
Štore, 8. maja 1974 ob 13.05
Zvoki pihalnega orkestra iz Štor in prisrčne zborovske pesmi osnovnošolcev, so glasno pozdravile prihod štafete mladosti S štafetno palico v roki je pritekel mladinec iz železarne. Spremljala pa sta ga dva mladinca iz metalurške šole in iz osnovne šole.
Pismo s čestitkami tovarišu Titu, za njegov 82. rojstni dan, je v imenu mladih prečital Edo Lorger sekretar železarske mladine:
... »Obljubljamo ti dragi maršal Tito, da bomo v bodoče, še
bolj kot do sedaj izvrševali vsak na svojem mestu vse naloge, ki jih današnji in prihodnji čas od nas zahteva v izgradnji naše samoupravne socialistične domovine, da bomo pod avantgardnim vodstvom naše ZKJ in tvojim vodstvom vedno čuvali in utrjevali bratstvo in enotnost naših jugoslovanskih narodov ter vedno krepili s svojim delom in znanjem ekonomsko moč naše socialistične samoupravne skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ...«
NaŠ RAZGOVOR
Tokrat vam predstavljam ROBIČ Branka iz kalibrirskega oddelka, ki je predsednik delavske kontrole 114. panoge v 2Š. Prav rad mi je dal odgovore na moja vprašanja, ki vam jih posredujem:
—	Kdaj si prišel v našo železarno?
V Železarni sem bil zaposlen že leta 1970, vendar ile nekaj mesecev, ker sem nato nadaljeval študij na Strojni fakulteti v Ljubljani. Ponovno sem se zaposlil leta 1972.
—	Si bil štipendist ŽŠ.
Da, zadnje leto.
—	Si zadovoljen s svojim delovnim mestom?
Ne popolnoma, ker ne zajema programa mojega 'bodočega poklica.
—	Kdaj si se začel ukvarjati z družbenopolitičnim delom v železarni?
Po prihodu v železarno oziroma po volitvah v samoupravne organe.
—	Kakšne možnosti imajo mladi strokovnjaki za uveljavitev pri nas?
Glede na situacijo v železarni, bi lahko rekel, da imajo nekaj mladih strokovnjakov, ki so se uspeli uveljaviti, medtem ko večina ostalih opravlja svoje delo le formalno. Nekateri celo nimajo možnosti, da bi pokazali svoje sposobnosti, medtem ko so jih nekateri med njimi že zapravili. Mislim, da bi se o tem problemu morali resno pomeniti d nodločno nastopiti proti ljudem, ki zavirajo svobodno miselnost.
—	Kot vem si predsednik delavske kontrole 114. panoge. Zanima nas kakšne naloge ima delavska kontrola?
Naloge so napisane v samoupravnem sporazumu in samem
pravilniku o SDK, zato jih ne bi navajal. Omenim pa naj, da naloga SDK ni ta, da bi se šli »policijo«, ampak, da na demokratičen in pravilen način rešuje nerešena vprašanja, kontrolira pravilnost poslovanja in med ostalim tudi odgovarja oziroma rešuje »PODPISANA« pisma.
—	Kako gledajo na vas ostali vodilni ter samoupravni organi?
Zaenkrat še ni prišlo do kontakta z njimi, kar je zelo žalostno. Lahko bi rekel, da ni v interesu nekaterih, da bi SDK delovala tako kot bii morala, češ saj je še čas. Vendar čas teče, teče ...
—	Kaj msiliš, da bi bilo v železarni potrebno izboljšati?
Marsikaj !
Med drugim tudi to, da bi dali pravega človeka na pravo delovno 'mesto. Ne pa tako kot se dela sedaj, ko »fliikajo« nezasedenega delovna mesta predvsem zato, da' je le-to zasedeno. Če hočemo od človeka imeti korist, da dobimo od njega tisto, kar pričakujemo, ga moramo postaviti na tako delovno mesto, za katerega je sposoben in ga tudi z veseljem opravlja.
—	Kot mlad član naše delovne organizacije, te vprašam, kaj misliš o mladini kot organizaciji?
V mladinski organizaciji je potrebno doseči v prvi vrsti to, da se bo delo bolj razdelilo in, da ne bodo delali samo vodilni funkcionarji, ampak večina, če že vsi ne morejo. Drugo pa to, da je treba starejšo generacijo prepričati, da mladina ni le tista, ki bo njihovo delo nadaljevala, ampak tudi tista, ki pripomore k boljšim uspehom in večjemu zadovoljstvu obeh. To se doseže z dejanji, zato je potrebno sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi_ organizacijami in me kot se sedaj ponekod dogaja, ko mladino puščajo ob strani in jo z nezaupanjem gledajo.
DVE URI DOBRE VOLJE
Na povabilo organizatorja kulturnih srečanj Šeliga Karla so se nam v soboto 4. maja predstavili pevci »NEW SWING QUARTETA«. Bogati pevski repertoar so spremljali člani instrumentalne skupine »BUČ«. Kljub temu, da so skupaj nastopili le parkrat, so nas njihove interpretacije navdušile.
Oto Pestner je s svojimi novimi pesmimi, ki jih bo kmalu izdal na novi plošči, program še popestril. Prisluhnili smo tudi mlademu mariborskemu pevcu Frenku.
Samoupravni sporazum
O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU SO SKLENJENI
Samoupravni sporazumi o medsebojnih razmerjih in odgovornosti delavcev v združenem delu, ki smo jih obravnavali in sprejeli v svojih delovnih Skupinah v času od 1. do 15. marca 1974, so bili s pripombami in predlogi iz razprav posredovani vsem delavcem od 22. aprila 1974 dalje. S tem je vsak delavec lahko seznanjen s pravicami in obveznostmi, določenimi v samoupravnem sporazumu in s podpisom izjave, da te pravice in obveznosti sprejema, je dal svoj glas k sklenitvi sporazuma. Do 28. aprila 1974 je bilo opravljeno podpisovanje izjav v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela po delovnih skupinah. Izjavo je podpisalo 91,1 % zaposlenih v delovni organizaciji, torej velika večina. Za sklenitev sporazuma je zadostovalo 66,7 % ali dve tretjini zaposlenih po temeljnih organizacijah združenega dela. Po posameznih organizacijah združenega dela v železarni je podpisalo izjavo naslednje število zaposlenih :
— TOZD proizvodnje
114. panoge	89,9 %
—	TOZD proizvodnje
117. panoge	88,4	%
—	TOZD vzdrževanja
in transporta	90,8	%
—	TOZD energetika	86,4	%
—	TOZD gradbeno, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo 95,4 %
—	TOZD družbena prehrana
in gostinstvo	100 %
—	Organizacija skupnih
služb	96,6	%
S podpisom izjave nad 2/3 delavcev v posamezni organizaciji je sporazum sklenjen in veljaven tudi za tiste delavce, ki iz kakršnegakoli razloga sporazuma oziroma izjave niso podpisali (največ zaradi odsotnosti z dela v dneh, ko je potekalo podpisovanje) in če v desetih dneh po sklenitvi sporazuma niso podali izjave, da ne sprejemajo pravice in obveznosti, ki jih sporazum določa (11. člen samoupravnega sporazuma). V desetih dneh ni nihče podal izjave in tako velja sporazum za vse zaposlene v posameznih TOZD in OSS.
R. M.
Združeno podjetje Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE
RAZPISUJE
štipendije za vpis v poklicne šole za šolsko leto 1974-75
•	Na Šolskem kovinarskem in metalurškem centru v Štorah 64 štipendij za poklic:
strojni mehanik, kovinostrugar, rezkalec, ključavničar— orodjar in kovač
•	Na Elektrogospodarskem šolskem centru v Mariboru 20 štipendij za poklic :
obratovni elektrikar in elektromehanik
•	Na Poklicni šoli v Ljubljani 6 štipendij za poklic: vodovodni inštalater
•	Na Poklicni lesni šoli v Škofji Loki 2 štipendiji za poklic :
modelni mizar
•	Na Šolskem centru TAM v Mariboru 5 štipendij za poklic : elektroavtogsni varilec
Šolanje traja 3 leta. V tem času prejema učenec — štipendist zaščitno obleko in štipendijo, ki je odvisna od učnega uspeha in letnika šolanja.
za I.	letnik	od	220,00	do	440,00	din	mesečno
za II.	letnik	od	260,00	do	480,00	din	mesečno
za III.	letnik	od	300,00	do	520,00	din	mesečno
Štipendijo prejema učenec tudi v času šolskih počitnic.
POGOJI ZA VPIS
1.	uspešno končana osemletka,
2.	zdravstveno sposoben za opravljanje poklica,
3.	da ni starejši od 17 let
Učencem, ki se bodo odločili za poklic: vodovodni inštalater, modelni mizar, elektromehanik, obratovni elektrikar in za metalurške poklice, krije podjetje vzdrževalnino v internatu.
POSEBNO VABILO UČENCEM Z NEDOKONČANO OSEMLETKO!
Učenci!
Podjetje tudi vam, ki letos ne boste uspeli končati osemletke nudi štipendijo za šolanje na Šolskem kovinarskem in metalurškem centru v Štorah za specializirane poklice v metalurški stroki. Šolanje traja samo 2 leti. V tem času se boste izšolali za poklic:
•	topilec pri metalurških pečeh
•	valjavec profilov
•	strojni kalupar
•	jedrar
za delo na plavžu, v jeklarni, v valjarni ali livarni železarne Štore.
Pogoji za vpis
1.	uspešno zaključenih najmanj 6 razredov osnovne šole,
2.	zdravstveno sposoben za opravljanje navedenih poklicev,
3.	da ni starejši od 17 let.
PO PLANINSKIH POTEH
RADUHA
štirinajst se nas je zgodaj zjutraj zbralo na avtobusni postaji v Celj-u, da se odpeljemo do Mozirja, z namenom prehoditi v dveh dneh ilepo, a dolgo pot čez Mozirsko planino in Smrekovec do Raduhe in sestopiti pri Rogovilcu.
2e pred pol šesto smo se odpeljala preko Mozirja do Žekovice in se nato z gondolo potegnili na Golte. Čeprav nas je mikalo posedeti malo v gostišču, smo se temu junaško odrekli, kajti koča na Loki pod Raduho, naš cilj tega dne — je tako silno daleč! Pohiteli smo po rosni travi, čez Kal in temnih gozdnih poteh proti Smrekovcu.
V koči pod Smrekovcem smo si privoščili malo daljši počitek za pošten planinski zajtrk, a ob desetih smo že zastavljali prve korake v hrib in hrbet Smrekovca 1526 m visoko koroško gorsko planoto, ki pravzaprav razmejuje Mežiško od Savinjske doline.
Večji del nas je pot peljala po lepem razglednem grebenu čez Komen 1695 m, Travnik 1637 m, pod Belo pečjo in lahko bi v presledkih dreves videli lepe koroške dolinice, če se ne bi izza zelenih gozdov dvigal oblak sivega dima. Tam je verjetno Mežica s svojimi dimniki, ki bruhajo strupene pline in uničujejo zelenilo v vsej, celo daljni okolici. Hodili smo po mehkih travnatih stezah, okrog nas je bilo vse polno borovnic, brusnic in tudi malinovega grmičevja. Sonce je pričelo pošteno pripekati in kaj veseli smo bili napovedanega, daljšega počitka v temnem smrekovem gozdičku.
Pričel se je vesel živ-žav. Med vsemi opoldanskimi obredi smo nameravali skuhati tudi kavico. Vse je pripravljeno. Kuhalnik nosi Tine, vodo Slavko že tri ure daleč, sladkor, kava, vse je tu' — šibice ali kak drugi zažigalni aparat — tega pa ni. Z lečo so nameravali fantje zanetiti ogenj, pa ni in ni šlo. Ko smo se že nekako pomirili z usodo, da kavice pač ne
bo, se Zinka oglasi: »A šibice bi radi — šibice iščete? Ja, jaz jih pa imam tudi v torbi.« In zopet nove salve smeha na ta račun, pod smreke pa se je kmalu dvigal prijeten vonj kuhane kave.
Po kosilu smo nadaljevali pot čez drn in strn, skozi temne gozdove in dišeče poseke. Daljši počitek smo s,i privoščili še pri bahavi, moderni lovski koči nad vasjo Raduha. Tam so nas postregli celo s pravim dolenjskim cvičkom, poseka pod njo pa je bila polna zrelih, dišečih jagod. Sledil je breg in planjava pašnik, pa še skok navzdol in bili smo pri koči na Loki, nekaj pred peto uro po-popoldne.
Koča je bila, kot navadno, nabito polna, tokrat res s planinci, Vendar pa smo prostor tudi našli. Preživeli smo med petjem, šalami in smehom prijeten planinski večer. Seveda so naši fantje predhodno morali odigrati svojo obvezno nogometno tekmo zunaj na pašniku.
Ponoči je deževalo in v daljavi grmenje nam za naslednji dan nii obetalo nič dobrega. Da bi se izognili morebitni plohi prav na vrhu skal, smo se zgodaj zjutraj odpravili naprej. Razgled ni bil najboljši, saj so bili vrhovi okrog nas odeti v rahlo poletno meglico, po dolinah pa so se preganjale težke bele megle. Tu in tam smo med mehko travo našli zapozneli encijan rožasto murkico in razno drugo pisano planinsko cvetje.
Cez Durce smo se spustili na Grohat, kjer je bila prav tega dne slavnostna otvoritev novega planinskega doma. To je moderno opremljena velika stavba, prej hotel, kot planinski dom. Žal tudi avto cesta pripelje sedaj že nedaleč od tod. Tako smo planinci takorekoč z dograditvijo tega objekta izgubili tihi in prijetni Grohat, mirno gorsko postojanko.
Na jasi v bližini doma so vojaki pripravljali v velikem kotlu obvezni vojaški pasulj za vse udeležence, ki se te specialitete žele poslužiti. Tudi mi smo se pridružili. Bilo je res odlično in poceni kosilo, z velikim kosom domačega kruha za samo 10 dinarjev.
Hladno vreme in pa dejstvo, da se je pri koči zbirala množica lju-
di, ki niso kazali prav nič planinskega, nas je vzpodbudila, da smo jo kmalu po poldnevu ucvrli proti dolini. Med potjo smo po gozdu stikali za gobami, pa ni bilo prevelike sreče.
PRISLUHNIMO
Alkohol, alkoholik, alkoholizem; to so pojmi, ki v sodobnem svetu vse bolj izpodjedajo moralni nivo družbe.
V boju za preprečevanje alkoholizma odigravajo pomembno vlogo prav klubi zdravljenih alkoholikov, še posebno KZA v delovnih organizacijah.
Klub zdravljenih alkoholikov »Železar« Store je 20. aprila letos priredil II. redno letno skupščino, ki je bila istočasno tudi ustanovna skupščina zveze KZA za celjsko regijo.
Vse izrečene besede in izražene misli so bile naperjene proti alkoholu, temu neumornemu uničevalcu človeških življenj.
Ko so se oči zazrle v rdeče nageljne, pripete na prsih* vztrajnih
abstinentov, so se v njih zalesketale solze, solze sreče, radosti in upanja. In še so se prisotnim orosile oči, ko je mala deklica v svoji pesmici prosila očka, naj ne Pije.
»Očka, ne pij; očka prosim te, ne pij!« je dejala. Toda njene besede .so priletele ob trde stene. Njena prošnja ni prodrla do vseh tistih, ki še niso spregledali svojih napak.
Ljudje smo polni upanja, želja in optimizma. Kaj komu od tega ostane? Za marsikoga postane življenje le grenek sad, da je v življenju mnogo poti in le redke med njimi vodijo k sreči. Pot do alkoholizma prav gotovo ni ena takih, zato ne stopajmo nanjo!
Olga Žibret
Zanimiva tekma
POROČILO S TEKME »STAREJŠI : MLAJŠI« —
ČLANI MEHANIČNE DELAVNICE
Igrišče: Stadion železarjev Teren: Odličen Vreme: Sončno Gledalcev: 100 Pričetek: ob 15. uri Dan 13. 5. 1974
Pričetek borbenosti je predvsem pripadal »mlajši generaciji«, ki so serijo napadov zaključili z napadom Klinarja. Nato pa so starejši v 12 minuti rezultat znižali na
2:1. V drugem polčasu so rezultat izenačili 2:2. To pa je »mlajše« vzpodbudilo tako, da se je tekma zaključila z rezultatom 6:2.
Pohvaliti je treba borbenost in discipliniranost igralcev. Posebej še vratarja Timprana, vsekakor pa tudi Petka pri »mlajših«. Ne moremo pa pohvaliti članov, ki so bili predlagani za sodnike, pa se povabilu niso odzvali.
Po končani tekmi so se zbrali na kegljišču, kjer so s pijačo in jedačo veselo zaključili.
b. n.
Absolventi-metalurgi šole za odrasle na strokovni ekskurziji v Zenici
KADROVSKE VESTI
V aprilu so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Iz JLA so se vrnili:
ROMIH MARJAN, KV obratni elektrikar, elektroobrat; HROVAT JOŽE, KV elektromehanik, elektroobrat; ŠUC JERNEJ, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; ZORKO EDVARD, delavec, valjarna II ; ŠAFRAN FRANC, delavec, jeklarna II; JAZBTNŠEK SILVO, KV strojni ključavničar, obdelovalnica litine; ŽALER MARJAN, PK premikač, promet; DOBOVIŠEK MARJAN, KV strojni ključavničar, energetski obrat; LESKOVŠEK ANTON, delavec, jeklarna II; ŽAVSKI MARTIN, delavec, valjarna I; KRAMPERŠEK RUDOLF, delavec, valjarna I; PERPAR FRANC, PK ostrilec orodja, obdelovalnica valjev; KOVAČ MILKO, delavec, livarna valjev, ŠKOBERNE MARJAN, delavec, valjarna II; GO-RENŠEK JOŽE, PK rezkalec, obdelovalnica valjev; PILKO FRANC, PK strugar, obdelovalnica litine; KLADNIK IVAN, PK žerjavovodja, kemični laboratorij ; BEZGOVŠEK CVETKO, delavec, kemični laboratorij; HLA-DIN FRANC, delavec, jeklovlek; KLINAR MILAN, delavec, jeklovlek; ŽAFRAN ANDREJ, delavec, livarna valjev; POŽIN ANTON, KV strugar, mehanična delavnica; MASTNAK FRANC, PK premikač, promet; JOŠT AVGUST, PK žerjavovodja, jeklarna II; BU-KOVŠEK BRANKO, delavec, livarna II.
Novi člani naše organizacije
združenega dela
delavca; iz komunale: KOLŠEK IRENA, NK delavka ; iz jeklarne I : GAJIČ MILE, EZGETA ANTO, EZGETA IVO, EZGETA PERO, JURIŠIČ NIKO, OBRADOVIC RADE, PERIC IVAN in JURIŠIČ MATO, vsi NK delavci.
Vsem želimo prijetno počutje med nami!
Na odsluženje kadrovskega roka
so odšli:
ZEKA ISA, delavec iz livarne valjev; POPEK MARKO, KV strugar iz obdelovalnice valjev; TOPLIŠEK MARTIN, žerjavovodja iz elektroplavža; ŠTARKEL MILAN, delavec iz livarne valjev; CUJEŠ FRANC, delavec iz valjarne II; VERDINEK MARJAN, delavec iz livarne sive litine; BOROVŠAK STANKO, delavec iz jeklovleka; ZUPANC MILAN, delavec iz livarne valjev; VINKOVIC MARJAN, delavec iz valjarne I; ZALOKAR ALOJZ, KV rezkalec iz "obdelovalnice valjev; RAMŠAK IVAN, premikač iz valjarne I; POKRAJAC DUŠAN, KV obratni elektrikar iz elektroobrata ; PLEMENITAŠ ALBIN, KV obratni elektrikar iz elektroobrata, PODBREGAR ALBIN, delavec iz valjarne I; DEC-MAN DRAGUTIN, ipremikač iz prometa; KAPEL JOŽEF, delavec iz livarne sive litine; CATER MARJAN, žerjavovodja iz livarne valjev; SALOBIR STANISLAV, delavec iz jeklarne I.
Po lastni želji je odšel iz naše
organizacije združenega dela:
KAClC SILVO, KV orodjar iz elektroobrata.
delavec iz jeklarne I; OSMANI RAMA, delavec iz livarne valjev; HRIBERNIK VIKTOR, KV strojni ključavničar iz elektroobrata; GORIČANEC STANKO, delavec iz valjarne I; JERILOVlC NE-NELJKO, delavec iz livarne valjev; POLUTNIK LADISLAV, žerjavovodja iz livarne valjev; LAMUT ANTON, delavec iz mehanične delavnice; JELOVŠEK FRANC, PK varilec iz mehanične delavnice; RADOJEVIČ MILI-JANKO, delavec iz livarne valjev; ANTLEJ FRANC, delavec iz livarne sive litine; KOMLENIC RADENKO, delavec iz jeklarne II; MILORADOVIC RAJA, KV ključavničar iz energetskega obrata; HALILOVIČ NAZIR delavec iz valjarne I; KOMIĆ ENI-JAZ, delavec iz livarne sive litine in KUNŠTEK JOŽEF, delavec iz valjarne I.
Naraščaj v družini so dobili:
RABUZA IVAN iz livarne valjev, KORŽE MARTIN iz prometa, GRKINIC MILAN iz livarne valjev, KLADNIK FRANC iz valjarne I, MEŽNAR MILAN iz elektroplavža, TADIC IBRO iz jeklarne II, RAJNIŠ IVAN iz jeklarne II, KRANER MARJAN, pripravnik v kadrovskem sektorju; ZALOŽNIK ANTON iz livarne valjev, GROZDNIK LJUBO iz obdelovalnice valjev, VREŠ ALOJZ iz elektroplavža, BEVCAR ANTON iz kemičnega laboratorija, MOHORIČ VLASTA iz obračunske Službe in MOHORIČ FRANC
iz nadzorne službe, ŽAVSKI VINKO iz valjarne I, GORJUP MILAN iz obdelovalnice valjev.
Čestitamo !
Na novo življenjsko pot so
stopili:
SENICA MARTIN, inženir pripravnik v kadrovskem sektorju: KOPRIVC FRANC, HALILOVIČ NAZIF, GALOVIC PETAR, vsi iz valjarne I; ROZMAN DUŠAN, DOBOVIŠEK BRANKO, oba iz elektroobrata, ŽGUR SREČKO, FRECE FRANC, GAJŠEK BOJAN, vsi iz mehanične delavnice, TOVORNIK JOŽE iz valjarne II, HRIBAR ELIZABETA iz direkcije in GRAJŽL BOJAN iz elektroobrata, PALMIC DAVOR iz vzdrževanja, RABUZA ANA iz komunale.
Vsem želimo mnogo družinske sreče! * 1
V marcu 1974 se je komisija za kršitve delovnih dolžnosti pri OSS sestala enkrat in obravnavala 7 primerov kršitev delovnih dolžnosti.
HUJSE SO PREKRŠILI DELOVNO DOLŽNOST:
1.	GRIL PETER, elektroobrat: dne 8. 3. 1974 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	TADŽIC ŠUKRIJA, promet: dne 16. 2. 1974 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	PAJK ALOJZ, ekspedit: dne
4.	3. 1974 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
NEZGODE PRI DELU
Iz valjarne I:
KORICA CEDOMIR, SOKOLOVIĆ BRANKO, PK elektrovarilec; PETROVIČ SVETOZAR, SATI-NOVIC JOSIP in ARSENIC ĐURO, vsi NK delavci; iz prometa: GAJŠEK ANTON, PK kurjač, VREŠ JOŽEF in BELE AVGUŠTIN, oba NK delavca; -iz ekspe-dita: ŠMIT ADOLF, ŠAŠO ŽIVKO in TOMLJANOVIC IVAN, vsi NK delavci; iz livarne valjev: REŽEČ FRANC, KRIŽANEC ZVONKO in RALIC DRAGAN, vsi NK delavci ; iz livarne sive litine : BOBEK ŠTEFAN, ARZENŠEK JANKO, JELIC KOŠTA in KOMIC ENIJAZ, vsi NK delavci; iz obdelovalnice valjev: POKRAJAC RADE, KV strugar in MOTOH RUDOLF, PK strugar; iz obdelovalnice litine: GRAČNER JANEZ, NK delavec, SMRZLlC LUKA, KV strugar in. VUJIČ MILAN, KV strugar; iz valjarne II: ZORKO JOŽEF, CALIC DUŠAN in TERŽAN VLADIMIR, vsi NK delavci, IVENCNIK ZDENKA, NS uslužbenka, komercialni sektor; iz jeklarne II: BRUJlC DRAGAN, NK delavec, ZEC LJUBAN in TRGOVClC VELJKO, oba KV strojna ključavničarja, ŠKOBERNE MARTIN, BOVHA EMIL, JEREB JURIJ. KRESIC JOVAN, UZELA C MIRKO, GA-TlC MILE, JANJIČ MARKO, KRNIC DRAGAN, MATEŠIC NIKOLA, BALOG PAJA, KOVAČ JANOŠ, MILKOVIČ ĐURO in RABUZA JOŽEF, vsi NK delavci; iz mehanične delavnice: KOPUN BOŽIDAR, KV kovač, FLIS ZLATKO in KLANJŠEK BRANKO, oba NK
V preizkusni dobi je prenehalo
delovno razmerje:
MASTNAK MARIJI, NS uslužbenki iz komercialnega sektorja.
Samovoljno so prekinili delovno razmerje:
KLADNIK JOŽEF, delavec iz valjarne I, ŠORN IVAN, KV livar iz livarne sive litine, BOVHA ANTON, delavec iz valjarne I, TOMAN MARTIN, delavec iz valjarne II; HUNDIC JOSIP, delavec iz valjarne I; KRDŽALlC RASIM, delavec iz valjarne I; GLAVIC HAJRUDIN, delavec iz valjarne I; ŽIVOJEVlC MUHAMED, delavec iz valjarne I; BE-ClC MIHRET, delavec iz livarne valjev, BEClC HASAN, delavec iz valjarne I; MILENKOVIČ TOMISLAV, delavec iz livarne valjev; JUG FRANC, KV obratni elektrikar iz elektroobrata, DRAME FRANC, delavec iz livarne sive litine; JFREB JURIJ, delavec iz valjarne I; KUZELJEVIC DE-SIMIR, KV strojni ključavničar iz energetskega obrata; GROBIN FRANC, delavec iz mehanične delavnice; MRKŠIC NIKOLA, delavec iz elektroplavža; RATAJ IVAN, KV instalater iz mehanične delavnice; KOVAČEVIČ ŠEF-KO. delavec iz jeklarne I; CER-NOŠA FRANC, premikač iz prometa; VIVOD ALOJZ, KV livar iz livarne sive litine; HISENI ENVER, delavec iz livarne valjev; AVDIU AVDUSH, delavec iz livarne valjev; JELClC NIKOLA, delavec iz elektroplavža; ŠERUGA DANIEL, žerjavovodja iz elektroplavža; LOZINŠEK ALOJZ,
V aprilu 1974 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu:
Elektroplavž 3, Jeklarna 1, Elektro jeklarna 2, Valjarna I 2, Valjarna II 0, Kalibrirnd oddelek 2, Livarna I 3, Livarna II 5, Modelna mizama 2, Obdelovalnica valjev 3, Obdelovalnica litine 1, Energetski obrat 1, Mehanična delavnica 1, Ekspedit 1, Gostinska enota 2, skupaj 29.
Brez nezgod pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki: Valjarna II, Jeklovlek, Merilna služba, Elektroobrat, Promet, Razvojni oddelek, OTK, Stanovanjska enota in ostale službe.
Na poti na delo so bile prijavljene tri nezgode in sicer: PL ANKO Franc iz valjarne I; SELIČ Rajko iz modelne mizarne in SKALE Stankb iz šamotarne.
Pri delu so se poškodovali: Elektroplavž
DOBRŠEK Ivan (4 leta — 4. nezgoda — delovodja Janžekovič). Pri čiščenju žlindre z leseno greb-ljico iz ponovce je tekoče železo brizgnilo za usnjene gamaše ter ga opeklo po meči in peti desne noge.
JANClC Ivan (1 leto — 1. nezgoda - delovodja Jančekovič). Pri hitrem premiku ulivnega Vozička na razlivnem stroju je tekoče železo brizgnilo čez korito, imenovanemu za čevlje ter ga opeklo po gležnjih obeh nog.
HRIBAR Ernest (6 mesecev — 1. nezgoda) — delovodja Janžekovič). Pri prenašanju vreč z grafitom (50 kg) v livno halo, ee je
spotaknil in padel ter se pri tem ujel na roko talco, da si jo je zvil v zapestju.
Jeklarna
KOVAČEVIČ ševko (6 mesecev —1. nezgoda — delovodja Bogdanovič). Pri odstranjevanju žlindre na prehodu peči mu je na plošči spodrsnilo tako, da je padel ter se pri tem udaril na dlan leve roke.
Elektro jeklarna
SELIČ Anton (6 mesecev — 2. nezgoda — delovodja Arnič). S pomočjo ukrivljene cevi je s kisikom prežigal iziivek livne ponovce. Ponovčar je dvignil zamašni drog, pri tem je talina v močnem curku stekla v vmesno ponovco ter oškropila imenovanega po hrbtu in nogah.
TOVORNIK Ivan (2 leti — 1. nezgoda — delovodja Sivka). Pri nakladanju starega železa v korita je z roko naravnaval večje kose železa, pri čemer ga je stisnil večji kos ob rob korita ter mu poškodoval palec na desni roki. Valjarna I
PUNGRŠEK Martin (2 leti — 2. nezgoda — delovodja Leskošek). Z visečimi kleščami je vozil gredice od plamenične peči do pred-proge. Pri tem je z gredico padel na tla oziroma v rob plošče ter se sam zeletel v drugi konec gredice in opekel po spodnjem delu trebuha.
PLANKO Konrad (5. mesecev 1. nezgoda — delovodja Potrata). Pri vezanju vezi v adjustaži se je z žico zabodel na dlan desne roke.
NEZGODE
Kalibrirni oddelek
GODICELJ Alojz (10 let — 4. nezgoda — delovodja Čehovin). Pri prenašanju sekir iz kovačnice v valjarno I se je spotaknil ob železniški prag ter udaril na golen desne noge.
GORŠEK Stane (3 leta — 1. nezgoda — delovodja Cizelj). Pri struženju osi (premer 50 mm) se je le-ta prelomila ter mu skočila v uho in ga poškodovala.
Livarna I
KOLŠEK Franc (3 leta — 2. nezgoda — delovodja Stopinšek). Pri izvlačenju modela — čepa za spodnji del valja, je izgubil ravnotežje ter se prevrnil na tla. Čep pa mu je pri tem padel na nogi ter mu poškodoval obe koleni.
AGREŽ Ivan (3. leta — 5. nezgoda — delovodja Lešnik). Pri nadziranju nakladanja grodlja z magnetom mu je priletel drobec železa v kazalec leve roke.
Livarna II
BREČKO Vinko (11 let — 2. nezgoda — delovodja Stojan). Pri obračanju ponovce mu je zaradi neravnega kolesa prijelo prst med kolo in ponovco ter mu odtrgalo noht na palcu desne roke.
ARZENŠEK Stanko (1 leto — 2. nezgoda — delovodja Tovornik). Pri brušenju na brusilnem stroju je zaradi nepravilno montirane brusilne plošče le-to razneslo, pri čemer je en del odletel imenovanemu v zapestje leve roke in mu ga poškodoval.
ČAVŽ Vili (2 leti — 4. nezgoda — delovodja Plank). Pri prevozu peska mu je padel tujek v desno oko.
ZEME Ivan (2 meseca — 1. nezgoda — delovodja Judež). Pri ulivanju na monorelu je iz ponovce, ki se je nagnila brizgnilo železo ter imenovanega opeklo po obeh nogah.
PONDELAK Anton (1 dan — 1. nezgoda — delovodja Tovornik). Pri brušenju z ročnim brusilnim strojem je hotel obrniti ulitek, ki pa se mu je prevrnil na nart leve noge ter ga poškodoval.
Modelna mizama
CIZELJ Cvetko (14 let — 4. nezgoda — delovodja Godicelj). Ko je šel po delavnici je sodelavcu padel kos lesa iz rok imenovanemu na nosilec desne noge.
ROZMAN Anton (25 let — 3. nezgoda — delovodja Godicelj). Pri skobilanju na poravnalnem stroju se je ubodel na palec desne roke.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi dragega očeta in moža
MAKUC Alojza
se iskreno zahvaljujemo prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti ter darovali vence in cvetje.
Posebej se zahvaljujemo tovarišu Malec Borisu za ganljive besede v slovo.
Hvala godbi za poslednje žalo-stinke. Prav lepa hvala tovarišu Krevsu za njegovo pozornost.
Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča žena ter sinova z družino
PRI DELU
Obdelovalnica valjev
VERK Roman (8 mesecev — 1. nezgoda — delovodja Golob). Pri nakladanju kolutov na palete ga je stisnilo za kazalec in sredinec leve roke.
ZIMŠEK Stane (1 leto — 1. nezgoda — delovodja Golob). Pri spuščanju koluta z žerjavom na tla ob stružnici je z roko držal za kolut. Ko je kolut padel na tla, se je nagnil ter pri tem imenovanega ,stisnil za zapestje desne roke.
GAJŠEK Franc (20 let — 6. nezgoda — delovodja Renčelj). Pri snemanju stružnega droga iz su-porta stružnice mu je ta spodrsnil. Ko ga je hotel zadržati mu je stisnilo prste’ na desni roke.
Obdelovalnica litine
ROMIH Jože (4 mesece — 1. nezgoda — delovodja Šumej). Pri čiščenju pokrova valja s sekačem mu je spodletelo kladivo ter se je udaril po prstu desne roke.
Energetski obrat
RADANOVIČ Dobrivoj (5 mesecev 1. nezgoda — delovodja Mlakar). Pri obhodu energetskih naprav je pri prehodu čez železniški tir neprevidno stopil ter si zvil desno nogo v gležnju.
Mehanična delavnica
KOTNIK Miha (15 mesecev — 1. nezgoda — delovodja Herman). Pri ročnem kotaljenju rotorja dezintegratorja iz delavnice v montažno halo se je rotor pri vratih nagnil ter m\i pritisnil roko ma okvir vrat. Poškodovan ima mezinec na desni roki.
Ekspedit
ŠAŠO Živko (11 dni — 1. nezgoda — delovodja Ocvirk). Po končanem razkladanju FeSi iz kamiona v žleb je skočil s kamiona ter si pri tem zvil desno nogo v gležnju.
Gostinska enota
GRMEK Marija (15 let — 4. nezgodi — delovodja Povalej). Pri pomivanju po-sode se je porezala na razbitem krožniku v desno dlan.
TOPLIŠEK Poldka (4 leta — 1. nezgoda — delovodja Povalej). Pri odpiranju steklenice se je odlomil zgornji del. Pri tem se je urezala v dlan desee roke.
ODDELEK VARSTVA PRI DELU
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
ZUPANC Karla
upokojenca Železarne Štore iz Čr-nolice pri Šentjurju, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili k njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje.
Najlepša hvala sindikalni organizaciji železarne, upravi železarne Štore ter obratu mehanične delavnice in valjarne za vence.
Hvala tudi pevcem.
Žalujoča žena Frančiška, sinovi Stanko, Ivan, Drago, Franc ter ostalo sorodstvo
KADROVSKE VESTI
NASI UPOKOJENCI
PUSTEK FRANC, rojen 1. 2. 1916 na Vrheh pri Teharjih, kjer tudi sedaj stanuje. Že leta 1937 se je zaposlil v železarni Štore in nato delal do leta 1939, nato s krajšo prekinitvijo spet do leta
1943.	Dne 12. 6. 1946 se je zaposlil ponovno v obratu jeklarna,
kjer je leta 1947 opravil izpit za KV topilca in si pridobil naziv »topilec-specialist«. Od maja 1952 dalje je bil razporejen na delovno mesto delovodje, in je to delo opravljal vse do 30. aprila 1974, ko je bil starostno upokojen.
Ž1BRET KRISTINA, rojena 31. 5. 1927 v Šentjurju v delavski družini, sedaj pa stanuje v Štorah.
V železarni je sklenila delovno razmerje že leta 1944, kjer je z kratko prekinitvijo delala ves čas in to predvsem v obratu šamotar-
ni. Po razformiranju tega obrata pa je bila premeščena v stano-vanjsko-gradbeno enoto — komunalo, kjer je opravljala delo čistilke. Dne 11. 4. 1974 je bila starostno upokojena.
REZMAN JAKOB, rojen 2. 7. 1924 na Ponikvi, sedaj stanuje v Zlatečah pri Šentjurju. Njegova prva zaposlitev je bila leta 1941 v opekarni Kefle pri Gradcu. Nato je delal v železarni Donavitz do leta 1944, nakar je odšel v NOB,
kjer je bil januarja 1945 ujet in odpeljan v Dachau. Dne 21. 4. 1948 se je zaposlil v Železarni Štore, najprej v valjarni, od leta 1954 dalje pa na elektroplavžu, kjer je delal na raznih delovnih mestih, nazadnje pa kot sinterist. Dne 23. aprila t. l. je bil zaradi slabega zdravstvenega stanja upokojen kot invalid I. kategorije.
PUŠNIK BLAŽ, rojen 31. 1. 1914 v Tratni — v kmečki družini, ikjer še stanuje sedaj.
Od leta 1941 do 1948 je s kratkimi prekinitvami delal predvsem pri zasebnikih razna zidarska de-
la. Dne 15. 4. 1948 se je zaposlil v železarni — obratu valjarna, kjer je delal pretežno kot predza-bijač, zadnja leta pa 'kot strojnik. Dne 2. 4. 1974 je bil starostno upokojen.
Želimo, da bi še mnogo let uživali zasluženo pokojnino!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:,
I	Obvestilo	I
Obratna ambulanta Štore obvešča vse zaposlene, da I	je od 12. maja 1974 dalje	potrebno	§
I — do 10. ure oddati zdravstvene knjižice, kasneje jih ne I	bodo sprejemali
I — prevezi in injekcije se opravljajo od 7.30 do 8.30
I	PROSIMO, DA SE NAVEDENEGA RAZPOREDA
I	DRŽITE!	E
I Pozneje knjižic ne bodo sprejemali, prav tako ne bodo I	opravljali prevezov in dajali	injekcij.	E
illllllllllllllllllllllllHIIIIII.........................................................lllilllT
STORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk -, Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje.