^ VESTNIK OKRAJA KOPER LETO H. KOPER — 25 JANUARJA 1957 ŠTEV 4 V K E B I M A Objave občinskih ijudskih odborov Občina Divača 42 Odlok o začasnem finansiranju občine Divača v času, dokler ne bo sprejet proračun za 1. 1957 43 Odlok o višini skočnine za posamezne vrste plemenjakov Občina Hrpelje 44 Odlok o začasnem finansiranju izdatkov Občinskega ljudskega odbora Hrpelje za leto 1956 Občina Postojna 45 Odlok o ustanovitvi sklada za štipendije 46 Odlok o spremembi družbenega plana za 1. 1956 47 Odlok o spremembi in dopolnitvi proračuna za leto 1956 48 Odlok o začasnem finansiranju izdatkov občinskega ljudskega odbora za I. tromesečje 49 Odlok o dodelitvi novoletnih nagrad uslužbencem in delavcem občinskih organov in ustanov 50 Sklep o spremembah in dopolnitvah Statuta Občina Sežana 51 Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Sežana 52 Odlok o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem občinskih organov, ustanov in zavodov Poročilo s sej svetov OLO Sporočila Trgovinske zbornice Legitimacije za popuste pri potovanju na ietni dopust fzvolitve in imenovanja ObLO Koper Prijave za strokovni izpit iz finančne stroke Register gospodarskih in zadružnih organizacij Objave občinskih 42 OBČINA DIVAČA Na podlagi 11. in 43. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13 -t- 126/56) in 24. člena Statuta občine Divača je Občinski ljudski na seji dne 29. septembra 1956 sprejel ODLOK O ZAČASNEM FINANSIRANJU OBČINE DIVACA V ČASU, DOKLER NE BO SPREJET PRORAČUN ZA LETO 1957 1. Člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Divača za leto 1957, se bo' vršilo začasno finansiranje proračunskih potreb Občinskega ljudskega odbora Divača na podlagi in po splošnih določbah proračuna za leto 1956. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1957. St. 02/1-2189/2. Divača, 29. decembra 1956. Predsednik Janko Vatentinčič, 1. r. 43 Na podlagi 6. člena Uredbe o odbiri plemenske živine (Uradni list FLRJ št. 32-186/47) in 6. člena pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov in o načinu plačevanja skočnine (Uradni list LRS št. 41-212/48) v zvezi z določbami zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Uradni list LRS št. 26-130/55) ter na podlagi 22. točke 24. člena Statuta občine Divača je Občinski ljudski odbor Divača na seji dne 29. decembra 1956 sprejel ODLOK O VIŠINI SKOČNINE ZA POSAMEZNE VRSTE PLEMENJAKOV 1. člen Kot odškodnino za vzdrževanje oziroma oskrbovanje plemenjakov pobirajo njihovi lastniki oziroma oskrbniki od rejcev naskočenih živali na območju občine Divača skočnino v višini kot sledi: 1. za bike: prvi skok: 500.— dinarjev; drugi skok: 100.— dinarjev; tretji skok: 100.— dinarjev. ljudskih odborov 2. za merjasce — vsak skok: 500.— dinarjev. 3. za žrebce: a) pri plemenskih kobilah — za vsak skok 1.250 dinarjev; b) pri neplemenskih kobilah — za vsak skok 1500.— dinarjev. 2. člen Živinorejci, ki niso člani kmetijske zadruge, plačajo od vsakega skoka plemenjakov po 100 dinarjev več, kot je določeno v prejšnjem členu. 3. člen Lastniki oziroma rejci plemenjakov so dolžni odvajati v sklad za pospeševanje kmetijstva področne kmetijske zadruge del skočnine, in sicer: a) od drugega in tretjega skoka bikov po 50 dinarjev oziroma (nečlani kmetijske zadruge) po 100 dinarjev. b) od vsakega skoka merjasca ali žrebca po 100 dinarjev oziroma (nečlani kmetijske zadruge) po 200 dinarjev. 4. člen Lastniki oziroma rejci plemenjakov morajo voditi točen pregled o številu pripustov, o vplačani skočnini ter o prispevku, ki gre kmetijski zadrugi v sklad za pospeševanje kmetijstva. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v ^Uradnem vestniku okraja Koper^. Št. 03/1-1091/3. Divača, 29. decembra 1956. Predsednik Janko Valentinčič, 1. r. 44 OBČINA HRPELJE Na podlagi 3. točke 24. člena Statuta občine Hrpelje in 43. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Hrpelje na svoji seji dne 29. decembra 1956 ODLOK O ZAČASNEM FINANSIRANJU IZDATKOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA HRPELJE ZA I. TROMESEČJE 1957 1. člen Do sprejetja proračuna Občinskega ljudskega odbora Hrpelje za leto 1957 se bodo proračunske potrebe Stran 26 URADNI VESTNIK Štev. 4 — 25. januarja 1957 Občinskega ljudskega odbora Hrpelje začasno finansirale na podlagi tromesečnega proračunskega načrta dohodkov in izdatkov v mejah proračuna Občinskega ljudskega odbora Hrpelje za leto 1956. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna Občinskega ljudskega odbora Hrpelje za leto 1957. Za 'kritje izdatkov najame Občinski ljudski odbor Hrpelje po potrebi kredite pri podružnici NB v Sežani. g Hen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1957. Štev. 01/1-2816/1. Hrpelje, 29. decembra 1956. Predsednik Anton Ovčarič, 1. r. 45 OBČINA POSTOJNA Na podlagi 16. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32-349/55) in 24. člena Statuta občine Postojna v zvezi z 91. členom Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Postojna na seji dne 24. decembra 1956 sprejel ODLOK O USTANOVITVI SKLADA ZA ŠTIPENDIJE OBČINE POSTOJNA 1. člen Pri Občinskem ljudskem odboru Postojna se ustanovi sklad za štipendije kot proračunski sklad. Naziv sklada je: »Sklad za štipendije občine Postojna«. 2. Člen Iz tega sklada se dajejo štipendije: a) za reden študij na fakultetah, umetniških akademijah in višjih šolah; b) za strokovno in znanstveno izpopolnitev; c) za šolanje na strokovnih šolah, na učiteljiščih, na srednjih umetniških šolah in na višjih gimnazijskih razredih. 3. člen Sredstva sklada so: a) dotacije iz proračuna občine Postojna; b) darila gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij ter drugih pravnih oseb in posameznikov; c) obresti od naloženih sredstev sklada; d) povračila koristnikov štipendij, ki ne izpolnijo pogodbenih pogojev; e) drugi morebitni dohodki. 4. člen Sklad upravlja komisija za štipendije, ki jo sestavljajo predsednik in 6 članov. Enega člana voli v komisijo mladinska organizacija postojnske gimnazije, predsednika in druge člane pa imenuje Občinski ljudski odbor Postojna na predlog Sveta za šolstvo izmed prosvetnih, kulturnih in drugih javnih delavcev. 5. člen Sklad ima predračun dohodkov in izdatkov. Odredbodajalec za Izvrševanje predračuna je predsednik komisije za štipendije. Sredstva sklada se naložijo in vodijo pri podružnici Narodne banke FLRJ v Postojni, ki opravlja za sklad vse blagajniške posle. Presežek sklada se ob zaključku koledarskega leta prenese v predračun sklada za prihodnje leto. 6. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi. Sklad zastopa predsednik komisije za štipendije, v njegovi odsotnosti pa član komisije, ki ga on pooblasti. 7. člen Sklad posluje po pravilih, ki jih sprejme komisija za štipendije, potrdi pa občinski ljudski odbor. Pravila morajo obsegati zlasti določbe o namenu sklada, o njegovih dohodkih in njihovi uporabi, o organih sklada ter o njihovih pravicah in dolžnostih. 8. Člen Ta odlok začne veljati 15. dne po objavi v Uradnem vestniku okraja Koper. St. 02/11-3711/1. Postojna, 24. decembra 1956. Predsednik Jože Baša, s. r. Na podlagi 24. člena Statuta občine Postojna (Uradni vestnik okraja Koper št. 39/56) je Občinski ljudski odbor Postojna na svoji seji dne 24. decembra 1956 sprejel ODLOK O SPREMEMBI DRUŽBENEGA PLANA OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1956 1. člen XIII. poglavje družbenega plana občine Postojna za leto 1956 »Sredstva proračuna in skladov občine Postojna« se spremeni tako, da se: — v prvem odstavku namesto zneska din 80,018.000 postavi znesek din 77,940.000; v drugem odstavku v točki a) »Sredstva občinskega proračuna« namesto zneska 80,018 postavi znesek 77.940; — v drugem odstavku točka 11. »Zemljarin^« črtaj; — v tretjem odstavku »Negospodarske investicije« namesto zneska 21,000.000 din postavi znesek 18,922.000; — v točki b) »Sredstva občinskih samostojnih skladov« hamesto zneska 80,441 dinarjev postavi znesek 81,145 dinarjev; — v točki b/1 »Cestni sklad« namesto zneska 1.506 postavi znesek 2.210; — v isti točki v odstavku 2. namesto besede »sredstev« postavi besedo »storitev«, namesto zneska 100 pa postavi znesek 804; — v zadnjem stavku XIII. poglavje »Skupna sredstva proračuna in skladov« namesto zneska 160.459 postavi znesek 150.085. 2. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1956 in se objavi v Uradnem vestniku okraja Koper. Štev. 05/1-3681/1-56 Postojna, 24. decembra 1956. Predsednik Jože Baša, s. r. 4T Na podlagi 24. člena Statuta občine Postojna (Uradni vestnik okraja Koper št. 39/56) v zvezi z 42. in 73. členom Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13/56) je Občinski ljudski odbor Postojna na svoji seji dne 24. decembra 1956 sprejel ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI PRORAČUNA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA POSTOJNA ZA LETO 1956 1. člen I. člen Odloka o občinskem proračunu za leto 1956 se spremeni tako, da se glasi: »Proračun Občinskega ljudskega odbora Postojna za leto 1956 s posebnimi prilogami obsega: I. Občinski proračun z dohodki v znesku................ 77.940 dinarjev in izdatki v znesku................ 77.940 dinarjev II. Predračuni finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku............ 56,856.382 dinarjev in -izdatki v znesku............ 69,056.382 dinarjev ter s presežkom izdatkov v znesku 12,200,000 dinarjev Štev. 4 — 25. januarja 1957 URADNI VESTNIK Stran 27 III. Predračuni posebnih skladov z dohodki v znesku . 2,210.000 dinarjev in izdatki v znesku .... 2,210.000 dinarjev 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Štev.: 05/1-3683/1-56 Postojna, 24. decembra 1956. Predsednik Jože Baša, s r 48 Na podlagi 10. in 24. člena Statuta občine Postojna (Uradni vestni kokraja Koper št. 39/56) ter 43. Člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13/56) je Občinski ljudski odbor Postojna na svoji seji dne 24. decembra 1956 sprejel ODLOK O ZAČASNEM FINANSIRANJU IZDATKOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA POSTOJNA ZA I. TROMESEČJE 1957 1. člen ' Dokler Občinski ljudski odbor Postojna ne bo sprejel družbenega plana in proračuna za leto 1957, se bodo finansirali proračunski izdatki Občinskega ljudskega odbora Postojna na podlagi mesečnih proračunskih planov dohodkov in izdatkov v mejah dvanajstin proračuna za leto 1956, vendar naj dalj e do konca meseca marca 1957. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna Občinskega ljudskega odbora Postojna za leto 1957. Za kritje izdatkov najame občinski ljudski odbor po potrebi kredite pri podružnici Narodne banke ali pri Komunalni banki v Postojni. 3. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1957. Štev.: 05/1-3682/1-56 Postojna, 24. decembra 1956. Predsednik Jože Baša, s. r 49 Na podlagi III. točke Odloka o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem državnih organov in ustanov (Uradni list LRS št. 43/56) ter 2. točke 24. člena Statuta občine Postojna (Uradni vestnik okraja Koper št. 38/56) je Občinski ljudski odbor Postojna na seji dne 24. decembra 1956 sprejel ODLOK O DODELITVI NOVOLETNE NAGRADE USLUŽBENCEM IN DELAVCEM OBČINSKIH ORGANOV IN USTANOV I. Uslužbencem in delavcem, zaposlenim pri občinskih organih in ustanovah, se izplača kot polni znesek novoletne nagrade 50% od njihovih skupnih rednih mesečnih prejemkov. Uslužbencem, razvrščenim od XX. do vštevši XVII. plačilnega razreda, ki nimajo dopolnilne plače, delavcem, katerih plača za redni delovni čas znaša manj kot 8.000 dinarjev mesečno ter pomožnim uslužbencem (29. člen Pravilnika o nazivih in plačah pisarniških uslužbencev) pripada nagrada v višini 100% od njihove redne mesečne plače. Honorarnim uslužbencem, zaposlenim pri občinskih organih in ustanovah, pripada novoletna nagrada po prvem odstavku te točke, če ima njihova zaposlitev stalen značaj in so zaposleni poln redni delovni čas. II. Novoletno nagrado se izplača ob enakih pogojih in na enak način, kot je določeno z Odlokom o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem republiških državnih organov in ustanov. III. Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. decembra 1956. Štev.: 3385/6 Postojna, 24. decembra 1956. Predsednik Jože Baša, s. r. 50 Na podlagi 7. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26/55) in 4. člena uredbe o organizaciji odborov, komisij ter republiških in lokalnih organov za narodno obrambo (Uradni Ust FLRJ štev. 29-575/56) je Občinski ljudski odbor Postojna na seji dne 20. novembra 1956 sprejel SKLEP O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA OBČINE POSTOJNA I. 76. člen Statuta občine Postojna (Uradni vestnik okraja Koper št. 39/56) se dopolni tako, da se na koncu namesto pike postavi vejica in doda: *— odsek za narodno obrambo.« II. V 80. členu se v drugi vrsti črtajo besede "opravlja zadeve narodne obrambe.« III. Za 82. členom se doda nov 82/a člen, ki se glasi: "Odsek za narodno obrambo opravlja vse upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe.« IV. Ta sklep velja, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Koper s pritrditvijo Komisije za statute Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Štev.: 236/6 Postojna, 20. novembra 1956. Predsednik Jože Baša. 1. r. 51 OBČINA SEŽANA Občinski ljudski odbor Sežana je na seji 26. decembra 1956 na podlagi 1. in 15. člena Zakona o pokopališčih (Uradni list LRS št. 49-160/55), 70. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26-269/55), 3. in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 46-228/51 in št. 58-633/55) ter 24. člena Statuta občine Sežana sprejel ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU ZA POKOPALIŠČA NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Pokopališča kot komunalne sanitarne naprave upravlja občinski ljudski odbor po krajevnih odborih. 2. člen Na posameznih pokopališčih se praviloma pokopu jejo mrliči iz naslednjih okolišev: URADNI VESTNIK Štev. 4 — 25. januarja 1957 Stran 28 Pokopališče: 1. v Avberu: 2. v Dutovljah: 3. v Gornji Branici: 4. v Grižah: 5. v Hruševici: 6. v Kazljah; 7. v Koprivi: 8. v Krajni vasi: 9. v Križu: 10. v Merčah: 11. v Pliskovici: 12. v Povirju: 13. v Razgurih: 14. v Sežani: 15. v Skopem: 16. v Stomažu: 17. v Šmarjah pri Seža- ni: 1$. v Štanjelu: 19. v Štjaku: 20. v Štor j ah: 21. v Tomaju: 22. v Utovljah: 23. v Velikem dolu: 24. v Vrabčah: Okoliš obsega sledeča naselja: Avber, Ponikve in Gradnje; Dutovlje, Godnje, Kreplje, Vrhovlje, Voglje in 'Dol pri Vogljah; Čehovini, Dolanci, Kobo- li, Kodreti, Kovači, Tre-bižani in Večkoti; Griže; Hruševica; Kazlje; Kopriva in Brje pri Koprivi; Krajna vas; Križ, Sepulje in Filipičje brdo; Merče; Pliskovica in Kosovelje; Povir, Brestovica pri Povirju, Gorenje, Plešivica in Žirje; Razguri; Sežana, Dane in Orlek; Skopo; Stomaž, Sela in Gorupi; Šmarje pri Sežani in Dane; Štanjel, Kobdilj in Lukovec; Štjak, Bogo, Dolenje, Gradišče, Hribi, Krtinovca, Mahniči, Nova vas, Poljane, Ravnje, Pristava in Selo; Štorje, Jeriši, Majcni, Podbreže in Senadolce; Tomaj; Utovlje, Dobravlje in Grahovo brdo; Veliki dol, Kregljišče in Tublje; Vrabče, Tabor, Jakovce in Veliko polje. Predsednik občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da sporazumno z ljudskimi odbori sosednjih občin določi okoliš za pokopališča, ki jih uporabljajo tudi prebivalci sosednjih občin. 3. člen V izrednih primerih se na pokopališčih, navedenih v prejšnjem členu, pokopujejo tudi mrliči izven zgoraj določenih okolišev. 4. člen Vsako pokopališče mora imeti sposobnega grobarja, ki ga postavi pristojni krajevni odbor, ter sklene z njim ustrezno delovno pogodbo. UREDITEV POKOPALIŠČ 5. člen Vsako pokopališče mora biti urejeno po posebnem načrtu o razdelitvi grobov. Načrt izdela krajevni odbor oziroma odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve po predlogu krajevnega odbora; načrt velja, kadar ga potrdi svet za komunalne in stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora. - Načrt se izdela v treh enakih izvodih, od katerega Načrt se izdela v treh enakih izvodih, od katerih se en izvod izloži na vpogled v mrtvašnici; po en izvod hranita pristojni krajevni odbor in odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora. „ -, 6. člen - Skozi sredino pokopališča mora biti od glavnega vhoda speljana glavna pot, ki mora biti široka najmanj dva metra. Od glavne poti se odcepijo stranske poti, široke najmanj en meter, ki služijo za pristop k posameznim vrstami grobov. Pokopališče mora biti razdeljeno na polja, ki se v načrtu označijo z rimskimi številkami. Grobovi v vsakem polju se označijo z zaporednimi arabskimi številkami in se v načrtu o razdelitvi grobov tako zaznamujejo. 7. člen Grobovi se dele na: a) vrstne grobove, b} rodbinske grobove, in c) rodbinske grobnice. Vrstni grobovi se dajejo v uporabo (najem) za eno kolobarno dobo. Stranka, ki želi ohraniti in oskrbovati grob tudi po preteku kolobarne dobe, mora pred potekom te dobe svojo namero prijaviti in plačati pokopališko pristojbino, ker sicer izgubi pravico do uporabe groba. Rodbinski grobovi in rodbinske grobnice se dajejo strankam na trajno uporabo (v najem) za čas, dokler obstoji pokopališče. Ako se pokopališče zapre ali ukine, preneha pravica do uporabe. Pravica uporabe rodbinskega groba in rodbinske grobnice preneha tudi, če stranka opusti redno vzdrževanje tako, da je grob ali grobnica v zanemarjenem stanju ali razpadanju. 8. člen Pristojni krajevni odbori morajo s pomočjo grobarjev voditi evidenco o pokopih v obliki dnevnika oziroma matične knjige za vsako pokopališče posebej. V evidenco se vpisujejo po časovnem redu pokopani mrliči s sledečimi podatki: a) priimek in ime umrlega, b) starost in vzrok smrti, c) dan pokoja, d) številka polja in groba, e) vrsta groba (vrstni ali rodbinski grob ali grobnica). 9. člen Grobove dodeljuje grobar po navodilu krajevnega odbora in na prijavo oziroma prošnjo stranke, ki se mora izkazati z mrliškim ogiednim listom. Za situacijo grobov je merodajen načrt o razdelitvi grobov. in xi Kolobarna doba za prekop grobov se določi na deset let. Dokler ta doba ne preteče, se grob ne sme prekopati. ,, ,, Grobovi borcev iz narodnoosvobodilne vojne, talcev in žrtev fašističnega nasilja se tudi po preteku kolobarne dobe ne prekopavajo. 12. člen Vsak grob se dodeli za pokop enega mrliča. S prekopom groba po preteku kolobarne dobe preneha pravica uporabe, razen če se pravica uporabe podaljša po določbah 7. člena tega odloka. Ob prekopu groba se odstrani tudi nagrobnik ali nagrobni spomenik, če nima umetniške ali zgodovinske vrednosti. 13. člen Mrliči se pokopavajo: a) V vrstne grobove: grobišče mora biti najmanj 2,30 m dolgo in 1,40 m široko. Grobišče za otroka do 10. leta starosti ne sme hiti krajše od 1,60 m in ne ožje od 0,90 m. Grobovi za odrasle morajo biti globoki 2 metra, za otroke pa najmanj 1,50 m. Med posameznimi grobovi mora biti razdalja 75 cm. b) V rodbinske grobove: grobišče mora biti najmanj 2,30 m dolgo. Širina grobišča je odvisna od števila mrličev, ki bi se predvidoma tam pokopali v predpisani kolobarni dobi in znaša za enega mrliča najmanj 1,60 m, za dva 3,20 m itd. Jame se izkopljejo tako, da je med dvema jamama še prostora za 75 cm. Globina jame mora biti ista kot za vrstne grobove. c) V rodbinske grobnice: za postavitev rodbinske grobnice je potrebno predhodno gradbeno dovoljenje, ki ga izd^ pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. V ostalem veljajo smiselno, določbe pod a) in b) tega člena. 14. člen Nagrobniki in nagrobni spomeniki se morajo postavljati ob zglavju groba v ravni tekoči vrsti, Štev. 4 — 25. januarja 1957 URADNI VESTNIK Stran 29 Rodbinski grobovi in grobnice se smejo ograditi. Ograja sme biti visoka največ 60 cm in ne sme biti bodičasta. Vrstni grobovi se smejo ograditi le s posebnim privoljenjem krajevnega odbora. Napisi na nagrobnikih in nagrobnih spomenikih ne smejo žaliti narodnega čuta jugoslovanskih narodov. Prepovedano je saditi drevesa ob grobovih. Grmičevje se sme zasaditi le toliko, da ne ovira svobodnega prehoda med grobovi. 15. Člen Stranke so dolžne vzdrževati grobove, nagrobnike in nagrobne spomenike v primernem stanju in redu. Domneva se, da je stranka opustila vzdrževanje groba, nagrobnika ali nagrobnega spomenika, če se ti nahajajo več kot dve leti v zanemarjenem ali razpadajočem stanju. 16. člen Z nagrobniki in nagrobnimi spomeniki, ki so v zanemarjenem ali razpadajočem stanju, razpolaga pristojni krajevni odbor. Ako se nagrobnik oziroma nagrobni spomenik odstrani, ker ni bila plačana obnovitvena pristojbina za uporabo groba, ali pa ker je v zapuščenem ali razpadajočem stanju, ga krajevni odbor hrani še eno leto po odstranitvi. V teku tega leta smejo lastniki zahtevati spomenik. Po preteku tega leta zapade nagrobnik oziroma nagrobni spomenik v korist pokopališkega sklada. 17. člen Nagrobnike in nagrobne spomenike, ki zapadejo pokopališkemu skladu, sme krajevni odbor prodati po cenilni vrednosti. 18. člen Na pokopališču mora vladati red in snaga. Odlaganje smeti in odpadkov je dovoljeno le na v ta namen določenem prostoru. Obiskovalci pokopališča ne smejo z ničemer motiti mir in dostojanstvo kraja. PRAVICE IN DOLŽNOSTI GROBARJA 18. člen Vsa dela, ki so potrebna za pokop mrliča, zlasti izkop jame in nje zasutje ter naprava gomile, spadajo v dolžnost grobarja. Grobar mora pomagati tudi pri uradno odrejenih raztelešen jih (obdukcijah) in pri izkopih oziroma prekopih mrličev. Grobar je tudi odgovoren za splošen red in snago na pokopališču in v mrtvašnici. 20. člen Grobar ima pravico do plače, katere višina se določi v posebni delovni pogodbi (glej 4. člen) KAZENSKE DOLOČBE 21. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev: 1. kdor stori na pokopališču dejanje, s katerim moti mir in dostojanstvo kraja; 2. grobar, če brez posebnega dovoljenja krajevnega odbora izvrši pokop mrliča izven določenega vrstnega reda, ali če prekoplje grob pred .pretekom kolobarne dobe. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Načrti o razdelitvi grobov (parcelacija) morajo biti izdelani do 30. junija 1957 za vsa pokopališča v skladu z določbami 5. in 6. člena tega odloka. V istem roku morajo krajevni odbori osnovati za vsako pokopališče evidenco o pokopih v obliki dnevnika (matične knjige). 23. člen Svet za komunalne in stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora mora v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka z odredbo predpisati pokopališke in grobarske pristojbine v smislu določb 12. člena zakona o pokopališčih za vsako pokopališče posebej po zaslišanju krajevnega odbora. 24. člen Stranke so dolžne, da do 30. aprila 1957 uredijo grobove, nagrobnike in nagrobne spomenike v smislu določb tega odloka. Glede grobov, nagrobnikov in nagrobnih spomenikov, ki bodo po preteku roka, določenega v prejšnjem odstavku, najdeni v zanemarjenem ali razpadajočem stanju, se bo smatralo, da je pravica do njihove uporabe prenehala in se bo z njimi ravnalo po določbah 16., 16. in 17. člena tega odloka. 25. člen Dosedanji nered na pokopališčih se mora postopoma odpraviti. Zato je skrbeti, da se pokopi v bodoče izvršujejo zaporedno po vrstah tako, da se bo vrstni red ujemal s Časovnim redom pokopa. Izjeme in odstopanja od vrstnega reda sme dovoliti krajevni odbor v res opravičenih primerih. 26. člen Krajevni odbori morajo skrbeti, da bodo pokopališča vzdrževana trajno v predpisanem redu in da bodo imela kulturen in dostojen videz. 27. člen Ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati: a) odlok biv. ljudskega odbora mestne občine Sežana o pokopališkem redu za pokopališča na območju bivše občine Sežana št. 562/5-53 od 22. maja 1953, in b) odlok biv. občinskega ljudskega odbora Štanjel o pokopališkem redu za pokopališča na območju bivše občine Štanjel št. 381/8-53 od 26. julija 1953. 28. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper. Štev. 01/1-2564/1-56 Sežana, 26. decembra 1956. Predsednik Alfonz Grmek, 1. r. — ' ' * t 52 Občinski ljudski odbor Sežana je na seji 26. decembra 1956 na podlagi 5. točke odloka Zveznega izvršnega sveta o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih državnih organov in ustanov (Uradni list FLRJ št. 49-617/56) ter III. točke odloka Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem republiških organov in ustanov (Uradni list LRS št. 43-175/56) sprejel ODLOK O DODELITVI NOVOLETNE NAGRADE USLUŽBENCEM IN DELAVCEM OBČINSKIH ORGANOV, USTANOV IN ZAVODOV 1. Uslužbencem in delavcem, zaposlenim pri organih občinskega ljudskega odbora Sežana ter pri njegovih ustanovah in zavodih, se izplača kot polni znesek novoletne nagrade 50% od njihovih skupnih rednih mesečnih prejemkov. Uslužbencem, ki so razvrščeni od XX. do vštevši XVII. plačilnega razreda, ki nimajo dopolnilne plače, delavcem, katerih plača za redni delovni čas znaša manj kot 8.000.— dinarjev mesečno, ter pomožnim uslužbencem pripada novoletna nagrada v višini 100% od njihove redne mesečne plače. Honorarnim uslužbencem, -zaposlenim pri organih občinskega ljudskega odbora ter pri njegovih ustanovah in zavodih, pripada novoletna nagrada po prvem odstavku te točke, Če ima njihova zaposlitev stalen značaj in Če so zaposleni poln redni delovni čas. 2. Novoletna nagrada se izplača ob enakih pogojih in na enak način, kot je določeno z odlokom o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih in republiških državnih organov in ustanov. 3. Ta odlok velja z dnem objave v ^Uradnem vestniku okraja Koper«, uporablja pa se takoj. Štev.: 01/1-3573/2-56 Sežana, 26. decembra 1956. Predsednik Alfonz Grmek, 1. r. Stran 30 URADNI VESTNIK $tev. 4 — 25. januarja 1957 Poroči !o s sej svetov O LO SVET ZA ZDRAVSTVO Na deveti seji Sveta za zdravstvo, ki je bila 15, t. m., in ki jo je vodil novoizvoljeni predsednik Bogomii BITEŽNIK, direktor Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, so v glavnem razpravljali o vprašanju krvodajalstva. V koprskem okraju nimamo centra ali zavoda za dajanje krvi in dobivajo zdravstvene ustanove kri od Zavoda za transfuzijo krvi je izvedel Okrajni odbor Rde-Postojna, Ilirska Bistrica, Hrpelje in Divača so oddajali kri neposredno temu zavodu. Akcijo za oddajanje krvi je izvedel okrajni odbor Rdečega križa in je bil odziv dokaj dober, saj so nabrali nad 100 litrov krvi od približno 1.500 krvodajalcev. Prebivalci v obmorskih občinah so oddajali kri bolnišnici v Izoli. Transfuzijski center v Kopru bo predvidoma potreboval letno za zadostitev vseh potreb v okraju približno 200 litrov krvi. Dostava krvi iz Ljubljane v Koper je draga in mnogokrat ne dospe pravočasno, transport krvi pa vpliva tudi na njeno kakovost. Prav zato je ustanovitev takega centra nujna. Prijavljenih krvodajalcev je v naših krajih dovolj, zlasti od takrat, ko so začeli dajati kri brezplačno. V Izoli bi bilo potrebno ustanoviti posebno postajo za transfuzijo krvi kot samostojni oddelek bolnišnice. Stroški za poslovanje tega centra prav gotovo ne bodo večji, kot so znašali stroški za prevoz in dostavo krvi. Postaja za transfuzijo krvi v Izoli bo organizirala oddajanje krvi po delovnih kolektivih in vaseh, podobno kot je to organiziral ljubljanski zavod. Na prvi seji Okrajnega ljudskega odbora bo zato Svet za zdravstvo iz navedenih razlogov predlagal ustanovitev postaje za transfuzijo krvi v Izoli. Otvoritev spodnjega paviljona bolnišnice v Ankaranu bi morala biti že izvedena. V njem bo prostora za približno 70 postelj. Stavba je ze končana in oprema nameščena. Tudi zdravnik je na razpolago, toda ker zanj stanovanja ni, ne morejo začeti z delom. V tem paviljonu se bodo zdravile za pljučno tuberkulozo žene in otroci. Sklenili so zaprositi pristojne organe za pomoč za dodelitev enega stanovanja za nujno potrebnega zdravnika. V nadaljevanju seje so razpravljali še o poenotenju plač in nagrad uslužbencem v reševalnih postajah Postojna, Sežana in Izola in predlagali izenačenje dopolnilnih plač uslužbencem v zdravstvenih domovih. Razpravljali so tudi o predračunih okrajnih zdravstvenih zavodov in sklenili, naj ostane cena oskrbnega dne v bolnišnicah nespremenjena. Za najnujnejše potrebe zdravstvene službe v okraju bi bilo potrebno 70 milijonov dinarjev za investicije. V tem so zajete adaptacije v bolnišnicah, dokončanje že začetih gradenj zdravstvenih domov in stroški za začetek gradnje zdravstvenega doma v Pivki. Ob koncu seje so razpravljali še o zobozdravstvenih storitvah in tarifah. O tem je poročala posebna komisija za zobozdravstveno službo. Medtem ko so se cene zdravstvenih storitev v zadnjih ietih nekajkrat povišale, so ostale cene zobozdravstvenih storitev n^ enaki višini. Posledica tega je, da so povečini zobozdravstvene ambulante zašle v finančno stisko. Primanjkljaj je bil krit iz fonda zdravstvene službe. Ker pa bo ambulantna zdravstvena služba letos plačana pavšalno od Zavoda za socialno zavarovanje, je nujno, da bodo postale zobne ambulante pasivne. če jim tarif ne bi zvišali. O teh vprašanjih bodo sklepali še na prihodnji seji. SVET ZA PROMET 11. seje Sveta za promet, ki je bila 16. t- m., sta se razen članov Sveta in Sveta za turizem in gostinstvo udeležita tudi predsednik in podpredsednik OLO ALBIN DUJC in FRANC KLOBUČAR, zastopnik Turistične zveze Slovenije BORIS MATAJEC, predsednik Turistične podzveze ANTON UKMAR, zastopnika Trgovinske in Gostinske zbornice ter predstavniki potovalnih uradov SAP-Turist biro Ljubljana, PUTNIK-Slovenija, ADRIA-Portorož, predstavniki avtobusnih podjetij in drugi, v giavnem so razpravljali o vprašanju turizma v zvezi s transportnimi podjetji, o ureditvi avtobusnih prevozov v okraju in o ureditvi tako potrebne servisne središčih Portorožu in Piranu. Kaže, da bo letošnja turistična sezona mnogo boljša kot lani in kot so bile sezone prejšnjih let. Nižje pen-zlonske cene naših turističnih obratov bodo prav gotovo ugodno vplivale na znatno večji dotok domačih gostov. Prijav inozemskih turistov je že toliko, da je večina zmogljivosti v glavnih turističnih centrih za vso sezono skoraj v celoti zasedena. SAP-Turist biro pa pripravlja sobotne in nedeljske izlete z znižano ceno voznine Iz važnejših središč Slovenije. Lanske izkušnje so nam pokazale, da na večji priliv gostov nismo pripravljeni, pa tudi domači potovalni urad ni kos vsem zahtevam. Glavni činiteij bo pri vsem tem prav gotovo prevoz gostov, toda znano je vsem, kako se odvija delo na naših avtobusnih postajah, kakšne napake se dogajajo pri informacijski službi, pri prodaji kart in rezervacij. Oba potovalna urada, Putnik in A&ria, nista opravila naloge, ki bi jo morala. Mnogokrat so biii gostje prepuščeni sami sebi in to celo v turističnih središčih, zlasti takrat, ko so prišli v večernih ali nočnih urah. Ob navalu turistov se je pač pokazala slaba organizacijska sposobnost in ne-elastičnost kadra, zaposlenega v turističnih uslužnostnih uradih, zlasti službe v najbolj obiskanih turističnih vodilnega. Razen tega pa ni bilo skoraj nobenega sodelovanja z avtobusnimi podjetji, katerih delo je treba v naših okoliščinah nujno upoštevati. Prav iz navedenih razlogov sta podjetji Slavnik In SAP-Turist biro. ki nosita glavno breme pri vsem turističnem prometu, dali pobudo, da se store potrebni in ustrezni ukrepi. V temeljiti razpravi o teh vprašanjih in pomanjkljivostih, ki jih moramo na vsak način odpraviti, je bilo slišati vrsto umestnih predlogov. Nekateri so se zavzemali, naj bi potovalni urad Adria združili z večjim potovalnim uradom, t. j. SAP-Turist birojem ali Putnikom. Drugi so bili za to, da bi potovalni urad Adria kadrovsko in finančno sanirali. Pri tem se vsiljuje vprašanje, ali je sploh umestno, vzdrževati poseben potovalni urad za tako majhno področje. Če hočemo, da postane potovalni urad finančno neodvisno in samostojno podjetje, ki bo sposobno lotiti se tudi takih del, ki finančno niso uspešna, toda nujno potrebna za turistični promet, bo moralo iz svojega ozkega okvira in razširiti poslovanje na druga področja in kraje. To pa zaradi pomanjkanja rutiniranega kadra ne bo izvedljivo. S podobnimi težavami se borijo prav vsi manjši lokalni potovalni uradi m se izgubljajo — ker nimajo osnove za drugo — v delih, ki ne ustvarjajo toliko dohodkov, da bi s sezonskim zaslužkom mogli kriti stroške in okrepiti svoje tako važno ìzvense-zonsko in drago propagandno delo. Po izjavi predstavnika potovalnega urada Adria bi za najnujnejšo sanacijo potrebovali približno 5 milijonov dinarjev, da bi uredili nekatere izpostave, razmere na avtobusni postaji Koper in druga manjša deta. Zato je prevladovalo mnenje, naj bi avtobusno postajo prevzelo podjetje Slavnik in naj bi obe avtobusni podjetji Slavnik in SAP-Turist biro tu organizirali prodajo vozovnic in informacijsko službo za promet. Ob koncu razprave so sklenili, naj podjetja SAP-Turist biro Ljubljana, Putnik-Slovenija, Adria-Portorož in Slavnik-Koper izdelajo določene predloge za izboljšanje tega stanja. V teh predlogih naj bo zajetih več variant ter tudi predlog za morebitno spojitev podjetij. Predlogi naj bodo utemeljeni z ekonomskimi analizami za turistično dejavnost, obravnavajo pa naj tudi maloobmejni promet. Vzporedno s temi vprašanji je bil načet tudi problem servisne službe, ki je pri nas povsem neustrezna, a bi mogla predstavljati lep vir dohodkov lokalnega gospodarstva. Gre namreč za zadovoljitev potreb turistov in drugih potnikov, ki v naših krajih nimajo prav nobene možnosti postaviti svoja vozila v garažo ali jih oddati v morebitna manjša po-oravila. Če potniku zmanjka goriva ali kaj podobnega, je primoran čakati do naslednjega dne ali pa si mora sam popraviti vozilo. Nekateri člani Sveta so se zavzemali, da bi obstoječe prostore podjetja Primorje v Piranu preuredili v servisne delavnice, podjetje samo pa priključili podjetju Slavnik. Prav gotovo ni gospodarno imeti kar dvoje avtobusnih podjetij na tako majhni, razdalji od Kopra do Pirana. Iz enega centra bo mnogo laže usmerjati prevozna sredstva. Okrepljeno podjetje bi tudi lažje zmoglo vedno večji potniški in tovorni promet. Prevozne usluge bi bile s tem prav gotovo cenejše, kajti vzdrževali bi le eno upravo. Zastopnikom prizadetih podjetij so naročili, naj razpravljajo o teh vprašanjih v svojih kolektivih. Ob koncu seje je podjetje SAP-Turist biro sprejelo predlog Sveta, da bo s svojimi avtobusi vzdrževalo lokalne proge med Koprom in Piranom, podobno kot v prejšnji sezoni. Letos bo namreč podjetje SAP-Turist biro uvedlo kar 8 rednih dnevnih avtobusnih prog med Piranom in Ljubljano; nekatere od teh bodo direktne za Gorenjsko oziroma do Maribora. SVET ZA POMORSTVO IN RIBIŠTVO Razen članov Sveta se je 14. seje, ki je biia 18. t. m., udeležil tudi predstavnik Sekretariata Izvršnega sveta LRS za promet Milan Lazar. Na edini točki dnevnega reda so člani Sveta razpravljali o nujnih vprašanjih obnove pristanišč in operativne obale v okraju Koper. Pomorska oblast severnega Jadrana je izdelala načrt, po katerem bi morala biti do konca prihodnjega leta v glavnem končana obnova med vojno poškodovanih pomorskih zgradb in pristaniških naprav. Med te spadajo popravilo lukobrana, izkopi pristanišča in gradnja luške izpostave v Izoli, popravilo lukobrana in izkopi v Kopru, obnova pomola v Portorožu, izpopolnitev kamenometa na severno-zahodni obali Pirana ter obnova pomola pri Ankaranu. Vrednost gradbenih del za to obnovo cenijo na 139 milijonov dinarjev. Letošnja sredstva 39 milijonov dinarjev, ki jih je Pomorska oblast severnega Jadrana namenila za ob* Štev. 4 — 25. januarja 1957 URADNI VESTNIK Stran 31 novitvena dela in vzdrževanje obale na področju okraja Koper, ne bodo zadostovala, da bi zagotovili izvedbo omenjenega programa. Pomorska oblast bo letos finansirala samo popravile lukobranov v Izoli in Kopru, začeta pa bodo dela za obnovo po-- mola pri "Turistu" v Ankaranu, s katerimi bo omogočeno že v sezoni pristajanje motornih čolnov. Nekaj sredstev bo na razpolago za izkop koprskega pristanišča. S tem so seveda izpadla iz letošnjega programa obnove naše obale važna dela, med katerimi sta najvažnejši nadaljevanje obnove pomola v Portorožu in postavitev kamenometa na obali v Piranu. Usposobitev pomola v Portorožu za pomorski promet je važna, ker bo v poletni sezoni Portorož vključen v turistično progo Benetke —Reka—Kotor. Obnova kamenometa v Piranu je tudi nujna, ker sedanje stanje ogroža varnost obalnega predela mesta. Člani Sveta so sklenili, naj Tajništvo za gospodarstvo izdela poročilo o celotni problematiki obnove naše obale, ki ga je treba predložiti pristojnim pomorskim organom. Treba je zagotoviti sredstva vsaj za nadaljevanje obnove pomola v Portorožu in za dopolnitev kamenometa v Piranu. Ob koncu seje so člani Sveta še sklenili obnoviti priporočilo Občinskemu ljudskemu odboru Koper, naj čimprej ustanovi podjetje za lov in za preskrbo krajevnega trga z ribami. Svoječasnega sklepa Sveta za pomorstvo ni bilo mogoče izvesti, zlasti zaradi pomanjkanja ribiškega kadra. Z razvojem ribolova na našem področju pa so dane možnosti za ustanovitev manjšega podjetja tudi v Kopru. SVET ZA SOCIALNO VARSTVO Na deseti redni seji Sveta za socialno varstvo, ki je bila 16. t. m., so v začetku obravnavati poročilo komisije o likvidaciji Mladinskega doma v Kopru. O tem bodo poročali Okrajnemu ljudskemu odboru. Nato so razpravljali o proračunskih predlogih občinskih ljudskih odborov za socialno varstvo v letošnjem letu. Ugotovili so, da so predlogi nekoliko višji od lanskih. V tej zvezi so se posamezni člani Sveta zavzemali, da bi v proračunih zagotovili kar največ sredstev za preventivno siužbo socialnega varstva, t. j. za stroške šolskih in mlečnih kuhinj, pionirske domove in ureditev patronažne službe ter podobno. Prav tako naj bi bili letos deležni višjih podpor tisti rekonvalescenti TBC, ki po prihodu iz bolnišnice živijo v težavnih in neurejenih razmerah in jim je podpora potrebna za izboljšanje prehrane. Izkazalo se je namreč, da podpore za prejšnje leto niso bile zadostne. Prav tako bo potrebno zagotoviti zadostna sredstva za šolanje otrok padlih borcev. Svet je zato sklenil, da mora tajništvo za zdravstvo in socialno varstvo podrobno pregledati vse proračunske postavke, ki se nanašajo na socialno varstvo in primerno ukrepati, da bodo v skladu s potrebami socialnih podpirancev. Nato so obravnavali še vprašanje prenosa socialnih zavodov iz okrajne v občinsko pristojnost. Za tem je Svet sprejel predlog uprave Doma onemoglih — kronični oddelek v Piranu o znižanju mesečne oskrbnine od H tisoč na 13 tisoč dinarjev, in to z veljavnostjo od l. januarja letos dalje, in predlog uprave Otroškega doma v Izoli o znižanju odstotka, ki gre v amortizacijski sklad, od 10 na 5"/o. Ob zaključku je Svet ugotovil, da je doslej edinole Občinski ljudski odbor Divača sprejel sklep, s katerim je določil 2