Letnik 39 4 1995 s T I Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDK528=863 ISSN 0351 - 0271 Letnik 39, št. 4, str. 249-346, Ljubljana, december 1995 Glavna, odgovorna in tehnična urednica: mag, Božena Lipej frogranisld svet: predsedniki ob,nočnih geodetskih društev in predsednik Zveze geodetov Slovenije Uredniški odbor: mag. Boris Bregant, mag. Božena Lipej, Gojmir Mlakar, profdr. Branko Rojc, doc.dr. Radoš Šumrada, Joe Triglav UDK klasifikacija: mag. Boris Bregant Prevod v angleščino: Ksenija Davidovič ·Prevod v nemščino: Brane Čop Lektorica: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke letno Naročnina: za 01ganizacije in podjetja 15 000 SIT, za člane geodetskih dmštev 1 000 SIT Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklada: 1 150 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-211/92 mb z dne 2.3.1992 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se plačuje 5% davka od prometa proizvodov. Copyright © 1995 Geodetski vestnik, Zveza geodetov Slovenije Letnik 39 4 1995 Editor-in-Cliief, Ediior-in-Charge, Technical Editor: Božena Lipej, M.Se. rn,an1mmc Board: Chainnen oj Temlmial Surveying Societies and the President of the Association oj Swveyors of Slovenia Editorial Radoš Bregant, f'vf.Sc., Božena Lipej, M.Se., Gojmir Mlakar, ProfDr. Branico Rojc, Joe UDC Cll1ssificatio11: Boris Bregant, lvl.Sc. Davidovič Brane Lectar: Joža Lakovič Subsc1iptions and Editorial Address: Geodetski vestnik - Editoria/ Stajf, Kristanova u/. 1, S!-61000 Ljubljana, Slovenia, · +386 61 312315, +386 61 132 20 21, Email: bozena.lipej@gu.sigov.mail.si. Pub/ished Quar/er/y. Subscription 1995: SIT 15 000. Personal ,\W'lsrirmtwn (Surveying Society Membership) 1995: SIT l 000. Drawing Accowit ofthe Association of Surveyors of Slovenia: 50100-678~45062. Geodetski one Copynght © 1995 by the Minishy for Science and Technology letter No. 415-211/92mb dated March 2nd, 1992, the Geodetski vestnik is sa/es tax vestnik, Association of Swveyors Slovenia -- UVODNIK EDITORIAL IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION Drago Torkar: POSKUSA VTOMATSKE TRIDIMENZIONALNE REKONSTRUKCIJE ZGRADB IZ LETALSKIH STEREO POSNETKOV Drago Torkar: Sandi Berk, Miran Janežič: . 3D STEREO RECONSTRUCTJON OF BU!LDINGS FROM AERIAL IMAGES TRIM - PROGRAM ZA IZRAVNAVO TRIANGULACIJSKIH MREŽ TRIM-PROGRAM FORADJUSTMENT OF TRIANGULATION NETWORKS Božo Demšar: - TRANSFORMACIJA GRAFIČNIH ZEMUIŠKOKATASTRSKIH NAČRTOV - RAVNANJE ROBOV TRANSFORMATJON OF GRAPHIC LAND CADASTRE MAPS - STRAIGHTENING OF MAP EDGES Radoš Šumrada: PREGLED STANJA NA PODROČJU STANDARDOV PROSTOR~H PODATKOV OVERVIEW OF SPATIAL DATA STANDARDS Radoš Šumrada: PREGLED STANJA STANDARDIZACIJE GIS-OV V EVROPI,/ OVERVIEW OF THE STATE OF GIS STANDARDIZATJON IN EUROPE Radoš Šumrada, VIZIJA RAZVOJA IN VLOGA GEOINFORMACUSKEGA CENTRA NA Miran Ferlan: MINISTRSTVU ZA OKOLJE IN PROSTOR ,./ 253 262 271 280 DEVELOPMENTAL V/SION AND ROLEOF THE GEO-JNFORMATION CENTER ~ AT THE MJNISTRY OF THE ENVIRONMENT AND PHYSJCAL PLANNING /304/) - - -~ Dalibor Radovan: REPLIKA NA CLANEK NUMERICNI POSTOPEK RAVNANJA ROBOV KATASTRSKIH NAČRTOV GRAFIČNE IZMERE REPLY TO THE ARTICLE ON THE NUMERJCAL PROCESS OF STRAIGHTENING THE EDGES OF GRAPHICALLY-BASED CADASTRAL MAPS PREGLEDI NEWSREVIEW Miran Ferlan: AVTORSKE IN SORODNE PRAVICE V GEODETSKI SLUŽBI 309 AUTHOR'S AND RELATED R!GHTS IN THE SURVEYJNG SERVICE 313 Branko Korošec: (PONOVNO) O JOŽEFINSKI TOPOGRAFSKI IZMERI SLOVENSKEGA OZEMLJA V LETIH 1784-1787 (FURTHER) D!SCUSSJON OF JOSEF'S MEASUREMENTS ON SLOVENIAN TERRITORY FROM 1784-1787 320 Božena Lipej: MEDNARODNE AKTIVNOSTI GEODETSKE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE V LETU 1995 JNTERNATJONAL ACTlVITJES OF THE SURVEYING AND MAPPING AUTHORI1Y OF THE REPUBLJC OF SLOVENJA IN 1995 323 OBVESTILA IN NOVICE NOTICES AND NEWS Božena Lipej: Barbara Šket Motnikar: VČLANITEV ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE V MEDNARODNO KARTOGRAFSKO ZDRUŽENJE JOINING OF THE ASSOCIATION OF SURVEYORS OF SLOVENJA !NTO THE !NTERNATIONAL CARTOGRAPHICASSOCIATION SPREJEM SLOVENUE V IUGG THE ACCEPTANCE OF SLOVENJA JNTO THE JUGG Geodetska uprava Republike CEL SVET V GEODETSKO MREŽO UJET 326 328 Slovenije: THE WHOLE WORLD IN THE GEODET/C NET 329 Megrin: BAZIČNO VEČNAMENSKO EVROPSKO INFORMACIJSKO OMREŽJE MULTIPURPOSE EUROPEAN GROUND-RELATED JNFORMATION NETWORK 330 Božena Lipej: POMEMBNEJŠI SIMPOZIJI IN KONFERENCE V LETU 1996 SJMPOSIA AND CONFERENCES OF IMPORTANCE IN 1996 330 Jurij Hudnik: 40 LET MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA GEODETOV MARIBOR 40 YEARS OF THE SURVEYORS ASSOCIA TION OF MARIBOR 332 Milan Naprudnik: OB 100-LETNICI POSTAVITVE ALJAŽEVEGA STOLPA NA VRHU TRIGLAVA ON THE 100TH ANNIVERSARY OF THE ERECTING OF ALJAŽ'S TOWER ON THE SUMMIT OF TRIGLAV 333 Božena Lipej: RAZISKOVALNI TABOR GEODETOV NA REKI KOLPI SURVEYfNG RESEARCH CAMP ON THE KOLPA RIVER 334 BIBLIOGRAFIJA GEODETSKEGA VESTNIKA V LETU 1995 BIBLIOGRAPHY OF THE GEODETSKI VESTNIK FOR 1995 337 UVODNIK Ob zakl.jučku leta 1995 se zahvaljujemo vsem„ ki so prispevali k izdajanju osrednje geodetske strokovne revije. Veseli smo„ da smo krepili vezi med pisd in njihovimi brald/ da smo bili deležni resnega odziva pri recenzentih prispevkov,, ter da smo dvigovali raven beleženja strokovnih dosežkov. Verjamemo/ da bo podjetniški pogum doprinesel k strokovnosti in večji profesionalnosti/ kar naj bi se odražalo tudi v našem strokovnem vsakdanu. Geodetski vestnik bo z vstopom v leto 1996 na pragu jubilejnega 40. leta izhajanja. Prijetne božične in novoletne praznike ter vse najlepše v letu 1996 vam iskreno vošči Uredništvo IZ ZNANOSTI IN STROKE POS USA AT1S TRIDI E ZIONAL E UDK 528. 77.0ll.561U.6 061.3(497.12 Otočec),,1995":528 RE ONSTRU CIJE ZGRADB IZ LET S H STERE POSNET OV Drago Torkar Institut Jožef Stefan, Ljubljana Prispelo za objavo: 1995-11-13 Pripravljeno za objavo: 1995-11-21 Izvleček V članku opisujemo poskus avtomatske rekonstrukcije zgradb, pn' katerem smo iz levega in desnega posnetka najprej izluščili ravne odseke obrisov objektov, nato pa med njimi iskali strukture, ki so potecialni kandidati za zgradbe, in jih zapisali z grafi. Korespondenčne zgradbe smo nato iskali s pomočjo algoritma za pn'leganje grafov. Ključne besede: Geodetski dan, luščenje značilk, odkrivanje zgradb, Otočec, rekonstrukcija zgradb, stereo pn·me,janje z značilkami, teorija grafov, 1995 1 UVOD ekonstrukcija zgrad v treh dimenzijah iz letalskih stereo posnetkov je ena od pogostih aplikacij s področja stereo posnetkov. Ker gre za časovno zahtevno opravilo, so se v zadnjih letih povečala raziskovanja avtomatskih metod (Huertas et al., 1993, Dang et al., 1994, Deren et al., 1994). den o problemov, ki ga je treba razrešiti pri avtomatski rekonstrukciji zgradb iz digitalnih stereo posnetkov, je samodejna določitev položaja korespondenčnih (istih) točk na levem in desnem posnetku. Iz lege korespondenčnih točk lahko izračunamo njihovo oddaljenost od perspektivnega centra kamere in nato položaj v absolutnih koordinatah. Do lege korespondenčnih točk oz. elementov slik pridemo tako, da med seboj primerjamo dele levega in desnega posnetka ali pa iz posnetkov najprej izluščimo simbolne zapise· slik - značilke, ti morajo vsebovati opise objektov, ki nas zanimajo, in jih nato primerjamo med seboj. Nekatere metode pa uporabljajo tudi digitalni model reliefa (DMR), ki je lahko pridobljen s stereo prileganjem okolic točk iz letalskih posnetkov ali kako drugače (Weidner et. al., 1994). V splošnem nam pri iskanju korespondenčnih točk ali značilk s prileganjem povzroča preglavice več faktorjev, ki so pogojeni z geometrijo sterea. Geodetski vestnik 39 (1995) 4 2 ZASNOVA AVTOMATSKEGA POSTOPKA Pri izdelavi lastnega postopk~ a~tomatske rekonstr~kcije zgradb iz letalskih stereo posnetkov smo se delno opirali na delo Horauda m Skordasa (Horaud et. al., 1989). Za najtežji del naloge, t.j. poiskati korespondenčne elemente na levem in desnem posnetku, smo si izbrali metodo, ki spada v skupino iskanja disparitet s prileganjem značilk. Ker so zgradbe na posnetkih lahko tudi precej kompleksne, jih zadovoljivo opišemo le s strukturiranimi značilkami, ki jih sestavimo iz enostavnejših. Vsaka strukturirana značilka tako predstavlja eno zgradbo ali kompleks med seboj stikajočih se zgradb. Treba je bilo torej najprej izdelati postopek za odkrivanje posameznih zgradb in njihovo predstavitev s strukturami, nato pa uporabiti učinkovito metodo za ugotovitev korespondenčnih zgradb na levem in desnem posnetku. Celoten post~pek smo razbili na naslednje korake: o izločitev osnovnih značilk o povezovanje osnovnih značilk v strukture s pomočjo grafov o iskanje korespondenčnih značilk s prileganjem grafov o tridimenzionalna rekonstrukcija zgradb. 3 IZLOČITEV ZNAČILK a osnovne značilke smo si izbrali ravne odseke obrisov zgradb. S Cannyjevim operatorjem (Canny, 1983) smo na levem in desnem posnektu poiskali robove objektov na sliki. S spreminjanjem širine operatorja lahko vplivamo na to, kako podrobne spremembe v intenziteti točk bodo privzete kot del roba. Izbira širine je odvisna od osvetlitve in kontrasta slike in od vsebine oz. objektov, ki jim želimo poiskati robove. Za vsak posnetek posebej smo s poskušnjem določili primerno širino operatorja. Ker imajo zgradbe obrise večinoma sestavljene iz ravnih segmentov, smo zato z algoritmom gradnje ravnih črtnih odsekov poiskali ravne odseke robov, ki predstavljajo potencialne stranice zgradb. Zaradi vpliva šuma in toleranc postopka odkrivanja ravnih odsekov robov, je bilo smiselno izvesti popravljanje daljic. Algoritem vsebuje dva koraka. Najprej med vsemi značilkami iščemo tiste, ki so kolinearne in imajo krajišča dovolj blizu skupaj. Združimo jih v novo daljico. Nato pa za vsako krajišče vsake daljice pregledamo vsa preostala krajišča in v primeru, da sta dve ali več krajišč dovolj blizu, skrajšamo ali podaljšamo ustrezne daljice, tako da krajišča sovpadajo. Prav tako podaljšamo ali skrajšamo daljice, katerih krajišča so dovolj blizu drugih daljic, tako da so nova krajišča v presečiščih. 4 POVEZOVANJE OSNOVNIH ZNAČILK V STRUKTURE S POMOČJO GRAFOV Pri gradnji struktur želimo na koncu postopka dobiti množico struktur za levo in desno sliko stereo para, od katerih bo vsaka predstavljala simbolični opis zgradbe na sliki. Pri tem predpostavimo, da imajo zgradbe samo ravne robove in da je njihov obris vedno sklenjen. Gradnje struktur srno se lotili v dveh delih. V prvem smo gradili graf za levo in desno sliko iz osnovnih značilk, t.j. linearnih segmentov robov. Rezultat tega dela je bil nepovezan, obtežen graf, ki ga lahko poimenujemo tudi relacijski graf, saj odraža odnose med osnovnimi značilkami. V drugem pa smo izločili nekatera vozlišča in poiskali vse povezane podgrafe, ki opisujejo po eno zgradbo. Geodetski vestnik 39 (1995) 4 4.1 Gradnja relacijskega grafa iz osnovnih značilk Vsaka značil~a predsta~lj_a vozlišče z vr~dno_~tmi: leg~, velikost in kon_trast ter polji kazalcev, ki prcdstavlJaJO povezave. T1 polJi sta: polJe kazalcev se_stika_ z m polje kazalcev je_vzporeden_z. Kazalci iz polja se_stika_z kažejo na značilke, ki se stikajo ali sečejo z obravnavano značilko. Kazalci polja je_vzporeden_z pa na najbližje značilke, ki so vzporedne z omenjeno značilko. Tako ima vsaka značilka lahko največ dva kazalca je_vzporeden_z. Vsakemu vozlišču priredimo še število povezav tipa se_stika_z in število povezav je_vzporeden_z. v u l J'° a, d,2. Slika 1: Značilke leve in desne slike, za katere želimo zgraditi relacijska grafa rednosti vozlišč, ki predstavljajo uteži, določimo tako: lega je določena s koordinatami krajišč, velikost je enaka dolžini značilk in jo enostavno izračunamo, kontrast pa določimo s pregledovanjem okolice vsake daljice v obeh smereh, pravokotnih na njo, dokler ne naletimo na nov rob ali smo oddaljeni za dolžino daljice. Povezave tipa se_stika_z (na sliki 2 označene z 1) določimo tako, da za vsako značilko izračunamo presečišče premice, na katerih leži, s premicami, na katerih ležijo preostale značilke. Če leži presečišče na obeh značilkah, priredimo kazalcu ustrezno vrednost Če ne najdemo nobene povezave, postavimo vrednost, ki opisuje število povezav tipa se_stika_z, za ustrezno vozlišče grafa na nič. Podobno iščemo tudi povezave tipa je_vzporeden_z (na sliki 2 označene z 2). Za vsako daljico izračunamo smerni naklon premice, na kateri leži. Izmed daljic, katerih naklon je znotraj meja ±10%, hkrati pa se vzajemno prekrivajo v dolžini 60% ali več dolžine obravnavane daljice, izberemo tisto, ki ji je najbližja v eni od obeh smeri. Gradnja relacijskega grafa za primer iz slike 1 je prikazana na sliki 2. Geodetski vestnik 39 (1995) 4 Slika 2: Relacijska grafa leve in desne slike 4.2 Izločanje vozlišč in odkrivanje podgrafov gradili smo torej obteženi relacijski graf, ki pa je nepovezan, saj obstaja množica značilk, ki nimajo stičišč s sosedi niti niso z njimi vzporedne. Take proglasimo za neuporabne in jih izločimo tako, da iz grafa odstranimo vozlišča, ki jih predstavljajo. Prav tako odstranimo vozlišča, ki imajo samo eno povezavo posamezne vrste. S tem izločimo značilkc, ki imajo le eno vzporedno značilko ali se z njo stikajo. V praksi se zelo redko zgodi, da bi dve med seboj tako organizirani značilki v resnici predstavljali zgradbo. Če jo, je to posledica zelo slabe detekcije robov in ravnih odsekov, ki je običajno povezano s slabo izbiro parametrov, ki jih imamo pri tem na voljo. Poiskali bi radi tiste podgrafe, ki predstavljajo eno samo zgradbo na sliki. Le-ta je lahko sestavljena iz več sklopov, ki pa morajo biti med seboj povezani. Iskanje zaprtosti tokrat prevedemo na iskanje ciklov v grafu. Odkrivanje ciklov je dovolj preprosto in učinkovito. Predpostavljamo, da so zgradbe s stališča robov zaključene celote in da je predhodno odkrivanje osnovnih značilk dovolj učinkovito, da poišče vse robove na njih. Pri iskanju ciklov smo upoštevali samo povezave tipa se_stika_z. Uporabili pa smo metodo preiskovanja grafa v globino, s katero pa dobimo tudi cikle, ki na sliki ne predstavljajo zaprtosti. Zato jih s ponovnim preverjanjem vseh odkritih ciklov izločimo. Prav tako s pregledom preostalih ciklov odkrijemo tiste, ki so med seboj povezani. Tako smo našli vse povezane podgrafe. Vsak povezan podgraf načelno predstavlja eno ali več med seboj dotikajočih se zgradb. Ker smo take podgrafe odkrili na levi in desni sliki posebej, nam preostane še, da ugotovimo, kateri med njimi so korespondenčni. 5 ISKANJE KORESPONDENČNIH ZNAČILK S PRILEGANJEM GRAFOV aradi raznih vzrokov, kot so fotometrične razlike med levo in desno sliko, zakrivanje, problemi s sencami, napake pri pridobivanju osnovnih značilk, napake pri grajenju struktur idr. ne moremo pričakovati izomorfizma med povezanimi podgrafi relacijskih grafov. Korespondenčne podgrafe bomo torej morali Geodetski vestnik 39 ( 1995) 4 ugotavljati na osnovi podobnosti. Zato smo dvema vozliščema (i in j) relacijskega grafa. I ( min(Ki, Kj) + .!_ min(li, lj) + .!_ rc - 2 ........... _.·.u....LoD..~.,._,· ..,.....U><,1·µ.u.,._.·........._Uo<.L.,.._,>J..U,_"-lJU...,.U""·ULJ~......_-=LJ.. 8 Pogreški na listu se zaradi navedenih vzrokov (razdelitev sekcije na dele itd.) ne ~ navzven (tako kot na primer radialna korekcija pri ortofotu). Prav tako ne moremo brez utemeljene fizikalne predpostavke reči, da so vogali in fiktivni center lista fiksne točke ter da diagonali razmejujeta polja vpliva robov. Razširjanje pogreškov je omejeno predvsem z mejo izn'leritvenih delov sekcij. Listi že v trenutku izdelave zaradi prirejanja robov n.iso...b.ili.p. 9 Pri (nepravilno izbranih) nelinearnih transformacijah grafične vsebine katastra so preostali pozicijski pogreški na oslonilnih točkah lahko relativno zelo majhni ali jih celo ni več, vendar pa na področjih med oslonilkami nastanejo pogreški, ki ~ že tako slabo, digitalizirano stanje (IGF, 1993). Posledica je n ki j c ik' in , Y · j p.arrci, kar je za lastnike parcel tudi pravno nedopustno. Navedeno velja za kompletno površino lista, ne le za ozek robni pas. 10 Tudi če zanemarimo vse zgornje pripombe, pa v članku opisani postopek po trditvi avtorjev še ni v celoti testiran ter sloni na empiričnih rezultatih, kar je lahko le še dodaten razlog za dvom v operativno uporabnost. S podanimi pripombami je pojasnjen le tehničnostrokovni del problematike. Osvetlitev pr_aynih__p.osk takšnih manipulacij s katastrskimi podatki pa prepuščamo drugim strokovnjakom. Izvleček uporabljerrne IJibi!iogrnflje ra1:iskovakev lGF-a: Čuček, /., Jnstrukcija za izvršitev deželne izmere za namen splošnega kalastra. Skrajšani prevod s pojasnili, Dunaj, 1824, Ljubljana, 1979 Čuček, l. et al., Transfonnacija načrtov zemljiškega katastra 1:2 880 v načrle nove izmere 1:2 500. Raziskovalna naloga, Ljubljana, 1979 IGF, Digitalizacija, linearne in nelinearne transfonnacije kqtastrskih načrtov v merilu 1:2 880 (koordinatni kataster v Gauss-Kruge;jevem sistemu), preračun koordinat poligonskih točk iz sistema Gelenhegy, topološki in kartografski model digitalnega katastra za k.o. Bodonci, občina Murska Sobota. Nepubliciran projekt, 1993 Oven, K, Določitev homogenih con katastrskega načrta grafične izmere. Diplomska naloga, Ljubljana, FAGG OGG, 1993 Geodetski vestnik 39 ( 1995) 4 Pregl, A., Radovan, D., Vsebina geodetskih načrtov velikih meril (1:500, 1:1 000, 1:2 000, 1:2 500). Raziskovalna naloga, Ljubljana, 1987 Radovan, D., Interpolacijske metode v tematski kartografiji. Raziskovalna naloga, Ljubljana, 1988a Radovan, D., Nekateri problemi reagregacije prostorskih podatkov pri arealnih interpolacijskih metodah. Magistrska naloga, Ljubljana, FAGG OGG, 1990 Radovan, D., Prostorske interpolacijske metode v avtomatizirani kartografiji. Podiplomski študij ob nalogi, Ljubljana, FAGG OGG, 1988b Geodetski vestnik 39 (1995) 4 PREGLEDI Avtorske in sorodne pravice v geodets · službi 1 UVOD S sprejemom Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZOASP) smo dobili v Sloveniji moderno zakonodajo, ki ureja avtorsko pravo na kulturnem in gospodarskem področju. S kulturnega vidika so avtorske in sorodne pravice osnova za pospešitev kulturnega ustvarjanja, z gospodarskega vidika pa pridobivajo gospodarske panoge, ki se navezujejo na avtorsko pravo, vedno večji delež v bruto družbenem proizvodu. Z razvojem modernih tehnologij (na področju telekomunikacij, reprodukcijskih tehnik in novih medijev ... ) se postavlja avtorsko pravo pred nove izzive. Na eni strani varujejo avtorja z njegovimi temeljnimi moralnimi in premoženjskimi pravicami, na drugi strani pa se vzpostavljajo razmerja za zakonito izkoriščanje in uporabo teh del. Slovenija se je s tem zakonom prilagodila mednarodnim usmeritvam in rešitvam na področju intelektualne lastnine, ki zajema pravo industrijske lastnine (ZOIL) in avtorsko pravo. Do sedaj smo imeli zakon o avtorski pravici nekdanje SFRJ (ZAP-SFRJ), ki pa ni izpolnjeval vseh mednarodnih usmeritev. Vedeti moramo, da je Slovenija že članica Bernske konvencije ter podpisnica sporazumov o sodelovanju z EGS-om, EFTO, GATI-om in WTO-jem. 2 AVTORSKAINSORODNEPRAVICE Avtorsko delo so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni z zakonom drugače določeno (ZOASP). Avtorska pravica po naravi stvari pripada tistemu, ki je delo ustvarit Avtorska pravica je pravica intelektualne lastnine nad ustvarjalnim delom in je naravna človekova pravica. Utemeljena je z naravnim pravom ter je tako deklarirana med človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Je enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo moralna in materialna pravica avtorja ter druge pravice avtorja. Moralna in materialna avtorska pravica se ne moreta povsem ločitL Vsaka izmed njiju delno vsebuje elemente druge. Zato se uresničujeta samo prek enovite avtorske pravice. Posledica je, da avtorska pravica kot celota ni prenosljiva. Avtorju vedno pripada plačilo takrat, kadar nekdo delo uporablja, tudi če ne prinaša gospodarske koristi. Avtorju je zagotovljen dohodek, ki pomeni zavarovanje eksistence avtorja in je tako sredstvo socialne varnosti avtorja. Avtorji književnih, znanstvenih in umetniških del imajo avtorsko pravico na svojih stvaritvah. Za avtorska dela se štejejo zlasti: • pisana dela (knjige, brošure, priročniki, članki in drugi sestavki) • govorna dela (predavanja, govori, pridige, besede ... ) • gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela • koreografska in pantomimska dela Geodetski vestnik 39 ( 1995) 4 o glasbena dela z besedilom ali brez besedila • fotografska dela in dela po postopku, podobnem fotografiranju • audiovizualna dela • likovna dela, kot na primer slike, kipi in grafike • dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja o kartografska dela ter o predstavitve znanstvenih, izobraževalnih ali tehničnih deL Avtor je fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo. Avtorsko delo, ki je bilo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb, je nedeljiva celota. Vsi sodelavci imajo na njem nedeljivo avtorsko pravico. Deleži posameznih sodelavcev se določijo v sorazmerju z dejanskim prispevkom, ki ga je vsak izmed njih vložil v avtorsko delo, če niso medsebojna razmerja sodelavcev s pogodbo drugače urejena. Vsak sodelavec ima avtorsko pravico na svojem prispevku. Podjetje ali druga pravna oseba ima izključno pravico, da v okviru svoje redne dejavnosti izkorišča avtorska dela, ki jih je pri izvrševanju svoje delovne obveznosti ustvaril delavec v podjetju ali drugi pravni osebi. Z uporabo avtorskega dela, ustvarjenega v delovnem razmerju, ima delavec kot avtor pravico do posebnega plačila, ki je lahko določeno s splošnim aktom podjetja. Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela. Uporaba dela obsega: pravico reproduciranja, pravico distribuiranja, pravico dajanja v najem, pravico javnega prikazovanja in pravico predelave. Moralne avtorske pravice varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do ustvarjenega dela. Moralna pravica je izključna pravica izvajalcev, da se pri objavi izvedbe navede njihovo ime ali druga oznaka. Izvajalci imajo izključno pravico, da se uprejo skazitvi in vsakemu drugemu posegu v njihovi izvedbi ali uporabi njihove izvedbe, če bi ta poseg ali uporaba lahko okrnila njihovo osebnost (Bernska konvencija). Pravice, priznane avtorju, ostanejo v veljavi po njegovi smrti najmanj do izteka njegovih premoženjskih avtorskih pravic in jih smejo izvrševati samo osebe ali ustanove, ki so za to upravičene po domačih zakonih države (ZOASP). 3 ZAŠČITA PODATKOV IN IZDELKOV GEODETSKE SLUŽBE Pri uporabi podatkov in izdelkov geodetske službe se vedno bolj pogosto izpostavlja ter zaostruje vprašanje moralnih in materialnih pravic ter nadomestila za uporabo podatkov geodetske službe. Zakoni in ustrezni regulativi pri nas še niso natančno opredeljeni, kdo si lahko prisvoji takšne pravice in na kakšen način. Z geodetskimi podatki trenutno kar prosto razpolagajo vladne organizacije, uradno pooblaščene organizacije ter druge pravne in fizične osebe. V Evropski uniji se zelo intenzivno ukvarjajo z uskladitvijo avtorskih zakonodaj. Poleg drugih dejavnosti je predviden sprejem šestih direktiv s področja avtorskega prava, a so za področje geodezije aktualne le: D Direktiva EGS-ja o računalniških programih (EU-CD 1) • Direktiva EGS-ja o najemu in sorodnih pravicah (EU-CD 2) in o Direktiva EGS-ja o bazah podatkov (EU-CD 3). Vendar je znotraj posameznih direktiv še vedno ogromno praznega prostora, ki je prepuščen zakonodaji posamezne države. Primeri, ki kažejo na posebnost in Geodetski vestnik 39 ( 1995) 4 zglednost izdajanja, urejanja in varovanja podatkov in izdelkov geodetske službe, so v Veliki Britaniji, Kanadi in ZDA. Te države imajo namreč povsem različna gledanja na svoje podatke in izdelke. V Veliki Britaniji ima javni sektor zakonsko zagotovljene vse avtorske pravice do podatkov in izdelkov. Posebno dovoljenje ali licenčna pogodba urejata odnos neposredno med lastnikom, ki je nacionalna kartografska agencija Ordnance Survey (OS), in uporabniki. Ob vsaki digitalizaciji prostorskih podatkov iz kart ali digitalnih podatkov pridobljenih na drug način; mora vsak izvajalec brezplačno odstopiti vse na novo pridobljene ali ažurirane podatke OS-ju. Tako je veliko primerov, ko mora uporabnik pridobiti in plačati dovoljenje za uporabo podatkov, ki jih je sam pridobil. Takšen način uporabe podatkov argumentirajo, da tako pridobljeni podatki pomenijo tržno prednost samo za majhno skupino državljanov. Tako je primerno, da se v imenu večine državljanov povrne del zasebnih finančnih koristi, ki nastanejo pri uporabi prostorskih podatkov, v določene tržne namene. Takšen pristop ne omejuje osebnih pravic posameznika do obveščenosti, medtem ko ohranja pravico celotne skupnosti, da si zagotovi delno kompenzadjo od tistih, ki so deležiii zasebnih koristi od proračunsko financiranih dejavnosti. V Kanadi ima javni sektor tudi zakonsko zagotovljene vse avtorske pravice do geokodiranih podatkov, vendar pa je tovrstna zakonodaja glede uporabe in izdajanja podatkov še precej strožja kot v Veliki Britaniji. Popolnoma drugačno gledanje imajo v ZDA, kjer se uradne karte ter drugi podatki in izdelki pojmujejo kot javna last Vsakršno kopiranje in kakršnakoli nadaljnja uporaba sta zato načelno brezplačna. Uporabnik je dolžan poravnati samo materialne stroške za distribucijo, administracijo, željeno dodatno procesiranje in prenosne medije. Takšen pogled temelji na prepričanju, da družba kot celota mnogo več pridobi zaradi nadaljnje uporabe željenih podatkov, kakor pa je njihova osnovna vrednost, ki je že bila pokrita z denarjem davkoplačevalcev oziroma neposredno iz proračuna. Njihova razlaga temelji na njihovi miselnosti, da lahko neka neodvisna agencija ustvari nedostopen niz prostorskih podatkov, ki služijo za politično odločanje, kar je v nasprotju z ameriškim pravnim sistemom. V ZDA imajo posamezniki tradicionalno vpogled in pravico poizvedovanja po tistih dejstvih, ki se uporabljajo za opredelitev javnih pravic in skupnih interesov. To, kar je v nasprotju z britansko pridobitveno filozofijo je, da postavlja vladne ustanove v položaj tržnih družb. Če se začne vlada obnašati na takšen način, bo tudi začela delovati kot podjetje in bo izgubila vlogo institucije, katere glavni interes so dobrobit in koristi njenih državljanov. Če se vlada odloči, da bo zbirala podatke, mora takšna odločitev temeljiti na potrebah naroda kot celote in ne na potencialni povrnitvi nastalih stroškov prek prodaje prostorskih podatkov. Vendar pa so tudi v ZDA začeli spreminjati pristop glede uporabe geokodiranih podatkov in so se začeli zgledovati po evropskih načelih. Tako so podatki in izdelki, ki se pojmujejo kot javno dobro, le skupni zvezni podatki vseh držav v ZDA. Posamezne države znotraj ZDA pa imajo zaščitene podatke glede na svojo zakonodajo o avtorskih pravicah in jih lahko tudi tržijo po evropskem vzoru (Lopez, 1995). Geodetski vestnik 39 (1995) 4 4 PRAVNA ZAŠČITA RAČUNALNIŠKIH PROGRMvlOV IN BAZ PODATKOV Pravna zaščita računalniških programov in baz podatkov je zelo pomembna, gledano z vidika vloženih sredstev v razvoj in tudi na nadaljnje možnosti prodaje zaradi vedno večje razširjenosti računalništva v svetu. Vidik je zajet predvsem s stališča razdeljevalcev programov in baz podatkov, ki imajo do uporabnikov posebne zahteve, ki se kažejo predvsem v vedno večji uporabi programske opreme ali vsebine podatkovnih baz za zasebne ter posebne namene (raziskovalne in učne). Razvoj v programsko opremo in baze podatkov narekuje velika tehnična ter finančna vlaganja. Tako predstavlja neavtorizirano razširjanje programske opreme ali pri podatkovnih bazah neavtoriziran dostop ali kopiranje posameznih delov vsebine dejanje, ki ima lahko velike ekonomske in pravne posledice. Računalniški programi so avtorska dela. Prav tako se pojmujejo .kot intelektualne stvaritve, ki jih varujejo pravice intelektualne lastnine. Ta pravica je resno ogrožena s pojavom piratstva. Softversko piratstvo je v svetu velik problem, ki kratkoročno ter dolgoročno prizadene tako avtorje (računalniške programerje), proizvajalce programov, končne uporabnike kot tudi lokalna in nacionalna gospodarstva. o Avtorji so prizadeti, ker je njihovo večletno ustvarjalno delo izničeno, s čimer se demotivira tovrstna ustvarjalnost nasploh. • Proizvajalci programov trpijo velike izgube, predvsem zaradi vlaganja pri razvoju nekega programa. • Končni uporabniki so podvrženi večjim cenam končnih proizvodov in imajo manj ustrezne podpore. o Gospodarstva imajo manj dohodkov predvsem zaradi neplačanih prometnih davkov in manj gospodarskih pobud iz okolja manjših razvojnih podjetij (Trampuž, 1995). V Sloveniji je reproduciranje računalniških programov dopustno samo s predhodnim pisnim dovoljenjem imetnika avtorskih pravic na takšnem programu. Kršitev te določbe je imela že pred L januarjem 1995 za posledico civilne sankcije. Prav tako pa je že pred L januarjem 1995 pomenila tudi kaznivo dejanje. Baza podatkov (pravno) pomeni zbirko posebno organiziranih podatkov, pravil ali drugih dokumentov, ki so oblikovani, shranjeni in dostopni z elektronskimi mediji. Vključeni so tudi drugi pripomočki, ki so neobhodno potrebni za operacije z bazo podatkov, kot so besednjak, indeksi, sistemi za pojasnila ter predstavitev informacij. Našteti pripomočki ne smejo biti priloženi k nobenemu računalniškemu programu, ki se uporablja za izvajanje operacij nad podatkovno bazo (Council Direktive, 1993). Baze podatkov dandanes niso popolnoma zaščitene z obstoječo zakonodajo tako pri nas kot niti v deželah članicah Evropske unije. Če pa tovrstna zakonodaja obstaja, ima v različnih državah drugačno pravno vsebino. Različnost pravne zaščite ima posredno negativne posledice na vzpostavitev in upravljanje s podatkovnimi bazami, predvsem z vidika svobode pravnih ali fizičnih oseb, ki želijo podatke ali servise pridobiti legalno. Zaradi te različnosti, želijo članice EU-ja vpeljati novo zakonodajo na področju podatkovnih baz. Tudi Slovenija bi se morala pri pravni zaščiti podatkovnih baz zgledovati po tej skupni direktivi CEC-a. Razvoj informacijskega marketinga potrebuje namreč tudi v Sloveniji ustrezno zakonsko podlago, ki pa z Geodetski vestnik 39 (1995) 4 Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah ni bila popolnoma opredeljena predvsem pri podatkovnih bazah. Veliko število zbirk podatkov (literarnih, umetniških, glasbenih itd.), ki so lahko predstavljene kot besedilo, glas, slike, številke ali druge vrste podatkov ali njihovih kombinacij, lahko shranimo v podatkovne baze ali pa jih je treba podrediti modernemu arhiviranju za hiter dostop do njih. Ta dela so običajno že ustrezno zaščitena z avtorsko pravico. Vendar pravice avtorja na delo, ki je vgrajeno v podatkovno bazo, nimajo učinka na že obstoječo avtorsko pravico glede na originalni izvor dela v podatkovni bazi. Določiti moramo poti, za katere primere se lahko uporablja delo in komu ga lahko posredujemo. Prav tako pa je treba preprečiti uporabo dela neavtoriziranim osebam. Lastnika pravic nad podatkovno bazo sta: • avtor baze podatkov, ki je fizična ali pravna oseba, ki mu je pravno dodeljena pravica za neavtorizirano ekstrakcijo dokumentov iz podatkovne baze. Avtor je povezan z označbo „lastnika pravice na podatkovni bazi" in pomeni tistega, ki poseduje splošne pravice razširjanja podatkov (EU-CD 1), • upravljavec baze podatkov je tudi povezan z označbo „lastnika pravice na podatkovni bazi", a pomeni samo splošno pravico, uporabljati vsebino podatkovne baze in ne pravice razširjanja podatkov (EU-CD 1). Izraz „lastnika pravice na podatkovni bazi" pomeni oziroma se nanaša na: o avtorja podatkovne baze, • fizično ali pravno osebo, ki mu avtor pravno dodeli vse pravice do izdelave neavtoriziranih izvlečkov ali drugih materialov iz podatkovne baze, o podatkovno bazo, ki ni pod zaščito avtorskih pravic, lastnik pravice na podatkovni bazi je upravljavec podatkovne baze. Baze podatkov so zaščitene z Bernsko konvencijo. Podatkovna baza je zaščitena proti nedovoljeni uporabi, če je izvirna. Izvirnost pomeni, da je izvedena skupina del ali zbir drugih dokumentov z namenom njihovega zbiranja ali oblikovanja ter zato predstavljajo avtorjevo intelektualno stvaritev. Zaščita nedovoljene uporabe podatkovne baze se ne nanaša na delo ali druge dokumente, vsebovane v podatkovni bazi, ki so ali niso sami po sebi zaščiteni proti nedovoljeni uporabi (uporaba drugih avtorskih dokumentov v podatkovni bazi). V podatkovne baze se lahko vključujejo tudi bibliografske reference, izvlečki ali druge navednice. Vsaka bibliografska referenca, izvleček ali navednica mora vsebovati ime avtorja in izvor. Upravljalec podatkovne baze mora zaščititi podatkovno bazo pred neavtorskimi izvlečki vsebine v tržne namene ali drugimi spremembami vsebine podatkovne baze ali samo njenega dela. Ekskluzivna pravica je enaka kot za literarna in umetniška dela in mora avtorja .zaščititi pred: • začasnim ali trajnim presnemavanjem baz podatkov z vsakim sredstvom, v vsaki obliki in v celoti ali delno, • zaščititi mora prevod, prilagoditev, preureditev in vsako drugo spremembo v podatkovni bazi, o zaščititi mora presnemavanje rez11ltatov, navedenih v prvih dveh alinejah, • zaščititi mora vsako obliko javnega razširjanja dela ali kopij podatkovne baze, Geodetski vestnik 39 (1995) 4 •. zaščititi mora vsako povezovanje, prikazovanje ali predstavitev baze podatkov v javnosti. Izjeme v direktivi EU-jase nanašajo na obstoječo državno zakonodajo in tudi giede posameznih avtorskih pogodb med avtorji in naročniki. Izjeme nastajajo pri uporabniških dovoljenjih za pridobivanje podatkov ali izvlečkov in so mišljene kot omejevanje ekskluzivne pravice avtorja na njegovo delo. Izjeme se lahko nanašajo tudi na druge sorodne pravice glede na ostale dokumente (podatke), ki so zajeti v podatkovni bazi. Zaščita presnemavanja baz podatkov se izvaja enako kot za literarna dela. Osnovne spremembe v podatkovni bazi so tiste, ki podatke spremenijo ali na novo uredijo glede njihove vsebine in so s tem podane možnosti za vzpostavitev nove podatkovne baze. Tako spremenjena baza je zaščitena in prepoznana kot nova baza podatkov. Vendar zaščita ne sme biti že vnaprej prejudicirana ali predvidena vnaprej glede na obstoječe pravice originalne ali prvotne podatkovne baze. Nastopi novo · obdobje za zaščito podatkovne baze. Nebistvene spremembe so spremembe podatkovne baze, ko pri izboru ali ureditvi vsebine podatkovne baze nimajo za posledico nove podatkovne baze ali novega obdobja za zaščito presnemavanja podatkovne baze. Nebistvene spremembe so tele: dodajanje, brisanje ali spreminjanje nad izbrano vsebino podatkovne baze, ki je potrebno za nadaljnje funkcioniranje podatkovne baze v smeri, ki je bila načrtovana z izdelovalcem baze podatkov. Pravica, da preprečimo izdelovanje neavtoriziranih izvlečkov pomeni pravico lastnika podatkovne baze, da prepreči izdelovanje izvlečkov, koristnih delov baze ali drugih dokumentov, ki pripadajo podatkovni bazi za komercialne namene. Pravico za izvlečke ali ponovno uporabo vsebine podatkovne baze se izda na nepristranski osnovi, če je podatkovna baza javna in dostopna za: javne službe, javna podjetja in organe, ki so bili ustanovljeni za avtorizirano zbiranje informacij na osnovi zakona ali svoje generalne zadolžitve, podjetja ali osebe, ki uživajo monopolni status glede na posebne dodeljene koncesije. 5 PODATKI IN IZDELKI GEODETSKE SLUŽBE Za izdajanje, uporabo, izdelavo ali predelavo podatkov in izdelkov geodetske službe bi moral geodetski zakon ali zakonsko navodilo upoštevati: o vsi podatki in izdelki geodetske službe, ki jih je naročila, izdala ali jih hrani Geodetska uprava Republike Slovenije, so njena last in zaščiteni z ZOASP-jem; o podatki in izdelki Geodetske uprave Republike Slovenije se lahko izdajo za enkratno uporabo z dovoljenjem ali licenco vsem fizičnim ter pravnim osebam; o zaupnost podatkov in izdelkov geodetske službe, ki so pomembni za obrambo, je posebna kategorija in se trenutno obravnava v skladu z Odlokom o varnostnih ukrepih na obrambnem področju; o Geodetska uprava Republike Slovenije ne izda uporabniku podatkov nobene lastnine nad originalnimi podatki, ampak samo uporabniške pravice v okviru individualnih točno določenih nalog ali uporabniških zahtev; Geodetski vestnik 39 ( 1995) 4 o uporaba podatkov se prepove, če uporabnik grobo krši pravico zaupnosti ali drugače krši z licenco dogovorjeno uporabo podatkov. Uporabnik podatkov je popolnoma odgovoren za škodo; ki lahko nastane iz tega; o licenca za uporabo podatkov se izda samo za določeno uporabo. Vsaka druga vrste uporabe ali drug namen uporabe je pogojen z novo pravico za uporabo podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije. Takšna načela veljajo za vsakega uporabnika; o izdajanje originalnih podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije tretji osebi je z zakonom prepovedano, v kolikor ni prej določeno, da so podatki izdani za namen hranjenja ali njihovega preoblikovanja; o izdelovanje kopij podatkov, razen za namen varovanja podatkov, je dovoljeno samo v okviru licenčno opredeljene uporabe podatkov. Uporabnik podatkov mora skrbeti, da tretje osebe, razen v okviru dovoljene uporabe Geodetske uprave Republike Slovenije, nimajo dostopa do podatkov, njihovih nadaljnjih produktov ali do analognih kopij. Vsi sodelavci tudi ne smejo uporabljati podatkov za svoje osebne namene; o izdelki, ki izhajajo iz originalnih podatkov neposredno ali posredno, se lahko izdajajo samo v okviru prej navedene in dovoljene uporabe. o uporabnik podatkov je zadolžen, da vsako digitalno ali analogno kopijo izvornih podatkov ali izpeljanih izdelkov iz teh podatkov, predstavi kot avtorsko pravico Geodetske uprave Republike Slovenije. Vse kopije in reprodukcije morajo biti obvezno označene z uradno avtorsko oznako, ki podaja izvor vseh uporabljenih podatkov. 6 ZAKI.JUČEK V Sloveniji smo sicer dobili moderni Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, vendar pa je zaščita avtorskih del običajno povezana z uporabo avtorskih del in pridobivanja dohodkov. Slovenska geodezija do sedaj še nima izdelane nove strategije za prodajo svojih podatkov in izdelkov. Za izdelavo ustrezne cenovne politike so običajno potrebne daljše raziskave in spremljanje trga s podatki in izdelki ter predvidenje njihovega nadaljnjega razvoja. Nekatere države Evropske unije imajo glede na svoje zakone zgrajen sistem cenovne politike za prodajo svojih podatkov in izdelkov, kar bi morali upoštevati v okviru nadaljnjih raziskav za pripravo ustrezne cenovne politike v slovenskem prostoru, če se seveda želimo priključiti tokovom v Evropski unije. Literatura: EU-CD 1, Direktiva EGS-a o računalniških programih. 1991 EU-CD 2, Direktiva EGS-a o najemu in sorodnih pravicah. 1992 EU-CD 3, Direktiva EGS-a o bazah podatkov. 1993 Kocbek, M, Pravo intelektualne lastnine. Visoka pravna šola Maribor Šumrada, R., Ferlan, M., Opredelitev načel avtorskih pravic za proizvode geodetske službe. Raziskovalna naloga za Geodetsko upravo Republike Slovenije. Ljubljana, FGG-Oddelek za geodezijo, 1995 Trampuž, M., Avtorska in sorodne pravice - izhodišča za novi zakon. Pravna praksa, Ljubljana, 1994, št. 11, str. 9-11 Trampuž, M., Pravno varstvo računalniskih programov v Sloveniji. Avtorska agencija za Slovenijo, 1995 Geodetski vestnik 39 (1995) 4 Xavie1; L., The Effects of Database Copyright /ssues on the European GIS Community. AM/FM Region Conference Nyborg, 1992 Xavier, L., The Impact of Scientific and Technica{ Information Policy on the Diffusion of Spatial Databases. JEC'95, 1995 Xavie1; L., The Implications of the Proposed CEC Copyright Directive on the European G/S Community. EGIS'93, 1993 ZAP-SFRJ, Zakona o avtorski pravici SFRJ 1978, Uradna lista SFRJ 19/78 in 21/91 ZOIL, Zakon o industrijski lastnin4 Uradni list RS, 1992, št. 13 ZOASP, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS, 1995, št. 21 Prispelo za objavo: 1995-11-16 dr. Miran Ferlan FGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana (Ponovno) o Jožefinski topografski izmeri slovenskega ozemlja v letih 1784-1787 Informativni članek zgodovinarke in strokovne sodelavke Arhiva Republike Slovenije Mojce Grabnar v glasilu slovenskih arhivarjev Arhivi (1995/1 str. 94-95) o pripravah za natis geodetskega in kartografskega dela jožefinskih vojaških geometrov in maperjev - kartografov omenja tudi poročilo vodilnega avstrijskega geodeta in predavatelja na graški fakulteti, Franza Allmerja, ki hvali delo slovenskih arhivistov in zgodovinarjev ter njihovo odločitev o natisu slovenskega dela tega ,,Landesaufnahme" v faksimilu kart in prevodu ekonomskega opisa kartnih listov. Allmerjevo poročilo je bilo objavljeno v avstrijskem strokovnem glasilu Zeitschrift fuer Geodaesie und Vermessungswesen (1995/1 + 2, str. 96), Grabnarjeva pa z obžalovanjem ugotavlja, da je bilo za popularizacijo te kartografske dokumentne mojstrovine med domačim, slovenskim občinstvom premalo ali skoraj nič storjenega. S to sicer dokaj pavšalno trditvijo se ni mogoče strinjati: o nameri ponatisa „Jožefinske topografske izmere - slovenski del" so v dnevnem časopisju poročali vsaj nekajkrat (glej Jakob Mueller v Delu, L Gorenc v Predalu 29 Dela idr). Vsekakor pa je res, da tehtne strokovne ocene izvirnika v vzorčnem ponatisu slovenski geografi, kartografi ali geodeti doslej niso napravili. Prav tako omenjene stroke in javnost niso bili dovolj obveščeni o namenu, lahko rečemo, da že druge strokovne skupine, ki se je pri nas lotila ponatisa kart in prevoda logističnih opisov listov. V osvežitev spomina: Jožefinska topografska izmera (tako jo po svoji kritični presoji poimenuje Jakob Mueller v Delovem članku - sicer pa je med kartografi - zgodovinarji bolj znana pod izvirnim imenom Landesaufnahme I - sledile so ji namreč še tri) je prva geodetsko-topografska izmera ozemlja monarhije v projekciji vojaške topografske karte poenotenega standardnega merila 1:28 800 (kar je 10-kratna pomanjšava merila zemljiško-davčne, katastrske mape) v nizih zaporedno oštevilčenih listov, od katerih vsebuje vsak tudi bolj ali manj izčrpni ekonomski opis, danes bi rekli vojaško Geodetski vestnik 39 (1995) 4 logistiko. Kvadratična mreža listov karte, velikosti 62,0 x 42,0 cm, je približno in delno prilagojena stvarni geografski stopinjski mreži ter (še) ne temelji na geodetski triangulacijski osnovni mreži (po Licsganigu). Nesorazmerja projekcije na listih skrajnega južnega in skrajnega severnega izmerjenega ozemeljskega pasu monarhije so generalštabni naročniki izmere opazili že ob zaključku maperskih del na karti. To je tudi eden pomembnejših razlogov, da Landesaufnahme L kot vojaška topografska karta nikoli ni prišla v rabo; takoj po letu 1794 so začeli z novo, geografsko in geodetsko preciznejšo, po načelih geodetske triangulacije izpeljano izmero. Ekonomski ali logistični opis karte je ostal „stroga vojaška tajnost" armadnega poveljstva. Del krivde za vojaške neuspehe monarhije v šlezijskih vojnah je avstrijski generalni štab pod vodstvom feldmaršala de Lacyja bolj ali manj upravičeno pripisoval pomanjkanju podrobnih in natančnih topografskih kart monarhije in njene soseščine. Cesarica Marija Terezija je že leta 1763 ukazala generalnemu štabu izdelavo enotne topografske karte za celotno monarhijo. V naslednjih dvajsetih letih je potekalo armadno geodetsko merjenje in mapiranje ter logistično popisovanje vseh dežel monarhije, ki ga je vestno nadziral prestolonaslednik in kasnejši cesar Jožef U.: od tod tudi uveljavljeno neuradno ime tega topografsko-kartografskega veleprojekta! Notranjeavstrijske dežele (Koroška, Štajerska in Kranjska z Goriško in osrednjo (Pazinsko) Istro, toda brez Devinsko-Nabrežinskega Krasa in Trsta ( do Milj)) so mapirane na 250 listih ali kartnih sekcijah, ozemlje današnje Republike Slovenije pa na 142 listih (sekcijah). Sedanji vodja projekta, dr. Vincenc Rajšp, z Zgodovinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je ob predstavitvi vzorčnega zvezka z 9 kartnimi listi in odgovarjajočim logističnim opisom v čitalnici Arhiva Republike Slovenije oktobra 1994 poudaril, da je „ta zemljevid prva specialka slovenskega ozemlja. Na zemljevidu imamo prvič v zgodovini podroben popis vseh krajevnih imen, imen zaselkov in popis velike večine zemljiščnih imen, imen voda, hribov in gorskih vrhov. Označene so vse pomembne zgradbe, med njimi cerkve, gradovi, nekdanji gradovi ali njihove razvaline, pomembnejši gospodarski objekti (žage, mlini, "tovarne", nahajališča rud in podobno). Zelo natančno so izrisane in opredeljene vse vrste poti in cest, znamenja ob cestah in na križiščih (križi in kapele). Iz kart je dobro razvidna razgibanost pokrajine, razširjenost gozdov, travnikov, pašnikov, obdelovalnih površin, posebej so označena vinorodna območja, močvirja in podobno. Pri kartah so bili izdelani še opisi pokrajine s posebnostmi pokrajine, ki jih ni bilo mogoče označiti na karti. Posebno zanimiva je oznaka oddaljenosti med kraji v urah, ki nam je najbolj nazorno predstavljala možnosti gibanja ne le takrat, ampak tudi prej in vsaj še stoletje in pol pozneje. To je doslej prvi in tudi edini takšen opis slovenskega ozemlja." Toliko o tej zgodovinsko in kartografsko izredno pomembni topografski karti naših krajev in ozemlja eden od vodilnih slovenskih zgodovinarjev mlajše generacije. Vsekakor izrednega dokumentarnega pomena te karte (dr. Rajšp jo imenuje zemljevid), a manj njenih kartografskih vrednot, se je z dokaj enako zavzetostjo zavedala skupina strokovnjakov, ki se je od decembra 1988 do aprila 1989 sestajala v prostorih uprave Arhiva Republike Slovenije s povsem enakim namenom, kot ga Geodetski vestnik 39 (!995) 4 - danes uresničuje dL Rajšp s sodelavci. Tedanji pobudniki te akcije so bili direktorica Arhiva SR Slovenije, zgodovinarka Marija Oblak-Čarni, z znanstveno sodelavko Arhiva, prof. Emo Umek, ter prof. dr. Nace Šumi, predstojnik Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete Univerze, njihova tedanja ekspertna skupina pa je uključevala še zgodovinarja prof.dr. Ignaca Vojeta, umetnostnega zgodovinarja dr. Ivana Stoparja, gozdarja prof.dr. Boštjana Anka, dr. Dušana Čopa, dr. Franceta M. Dolinarja, Draga Trpina, zgodovinarja dr. Vincenca Rajšpa, oblikovalca akad. grafika Julijana Miklavčiča in avtorja tega prispevka. Zanimivo je morda, da v tej skupini ni bilo nobenega geografa in geodeta. Dr. Igor Vrišer se je sodelovanju odpovedal, oblikovalec J. Miklavčič pa se je posvetil organiziranju denarnega sponzorstva. Skupina je razpolagala s fotokopijami izvirnika karte v Kriegs-Archivu na Dunaju, ki jih je oskrbel dr. I. Stopar za uporabo umetnostnih zgodovinarjev in proučevalcev urbanega razvoja in .rasti naselij, mest in podeželja v poznem 18. stoletju pri nas. Prvotna pripravljalna skupina projekta je na sestanku januarja 1989 oblikovala smernice za izvedbo naloge: ponatis „slovenskih listov" karte naj bi bil faksimilirana izdaja v enobarvni tiskarski tehniki ter v merilu 1:1. Pripravili naj bi maketno knjigo z naslovom Slovenske dežele na jožefinski topografski mapi, predvsem pa izvedli transliteracijo ter potem prevod ekonomskega (logističnega) opisa posameznih kartnih listov. Pomemben del projekta je register tedanjih krajevnih imen, imen gora in voda skupaj z današnjimi. Kartni in vsebinski del publikacije bi imel obsežen uvod z geografsko, slovenistično, kartografsko, umetnostnozgodovinsko, gozdarsko, arheološko, prometno-komunikacijsko in dokumentacijsko-arhivistično oceno izvirnika. Transliteracijo in prevod vsebinskega dela izvirnika je pripravljalna skupina soglasno zaupala dr. V. Rajšpu in mladim sodelavcem iz Arhiva Republike Slovenije. Poleg vsekakor izredne dokumentarnosti topografske vsebine te topografske karte je bila za odločitev ponatisa slovenskega dela karte z logističnim opisom odločilna tudi njena kartografska podoba, ki je bila (brez ugovora) - za tisti čas najboljša. V poročilu o vzorčnem zvezku, ki sta ga pripravila dr. Vincenc Rajšp in Majda Ficko kot spremno besedo ob predstavitvi lično natisnjenega vzorca, in po katerem je tudi J. Mueller pripravil svojo oceno v kulturni rubliki Dela, je o kartografski tehniki izvirnika komajda izrečena kakšna beseda. Da pomeni ta jožefinski vojaški zemljevid habsburške države odločilni preobrat v tedanji avstrijski vojaški (in tudi civilni) kartografiji, ostaja .ob ostalih strokovnih ocenah nepoudarjeno, še več, zamolčano. Prezrto je bilo, da so kartografi/maperji te karte pravzaprav prvič dosledno upoštevali ,,najnovejšo", sodobnejšo, tako imenovano terezijansko lestvico (vzorčnik) topografskih grafičnih znakov/simbolov (Vzorčnik topografskih znakov za topografske mape terezijanskega zemljiško-davčnega katastra in vojnotopografskih kart 1747, Arhiv Republike Slovenije, Zbirka zemljevidov, mapa VIII/1-12), ki se v polni meri uveljavi prav na tej vojaški topografski karti. Tudi merilo karte (razmerje je desetkratna pomanjšava katastrske zemljiške mape) je dopuščalo prav podrobno izrisavo topografskih simbolov orientacijsko pomembnih objekov v pokrajini - tako risbice cerkva z zvoniki, pročelja gradov in graščin, obcestna znamenja, medtem ko so naselja in kraji narisani v tlorisu kot skupine ali verige stavb ob cestah. Danes kot prostorska infrastruktura pojmovani objekti so veren prenos katastrske risbe v razmerje topografska karte - narisani so v rdeči barvi. Deželne (pomembnejše) ceste so vrisane z dvojno črto, ostale, vaške poti le z debelo rdečo črto .. Vnešene so vse Geodetski vestnik 39 (1995) 4 gozdne površine, označene s simbolom za gozd (drevesca), odločno začrtane so meje gozdov in prav tako tudi meje vseh nasadov/sadovnjakov ali (kar je še posebej pomembno) vinogradov. Ti so označeni z risbo vitice ob količu v rastru ter bledo rdeči barvi. Ker je osnova te topografske karte zemljiška katastrska mapa, je doslednost vnosa prostorskih sestavin pokrajine izredna. Posebej velja omeniti naris talne oblikovitosti pokrajine, torej reliefa, ki je narisan kot gubasta preproga črtic/šrafur, pahljačasto nizanih navzdol, razblinjajočih se v ravnino. Ta način upodabljanja razgibane in razčlenjene pokrajine se na tej karti v avstrijski kartografiji te dobe prvič uveljavi v celoti ter je niansirano črtkanje brežin, podkrepljeno še z rahlim barvnim osenčenjem. Višinske točke (kote) v reliefu še niso označene, saj se na avstrijskih vojaških kartah pojavijo šele z uvedbo hipsometrične projekcije reliefa. Ob tem, ko je besedilo logističnih opisov kartnih listov izpisano v strogi nemški fraktmi (gotici), so vsi oro-, hidro in toponimi na karti izrisani v lični latinski tipografiki. Vsebina logističnih opisov ni samo presenetljiva in zanimiva, temveč vsestransko dokumentarna - nič čudnega in nenavadnega torej, če je ostala strogo varovana skrivnost več kot stoletje. Večino članov prve pripravljalne skupine so v zadnjih letih dela zamenjali mladi strokovnjaki, zgodovinarji in arhivisti Znanstvenega raziskovalnega centra SAZU in Arhiva Republike Slovenije. Tudi zdaj ni zaslediti sodelovanja geografa ali geodeta, opazno pa je tesno sodelovanje ljubljanske Izpostave Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju (dr. Feliks J. Bister, V. Kilar, M. Polarič). Faksimilni ponatis karte v razmerju 1:1 se pripravlja po novih, barvnih posnetkih ( diapozitivih) dunajskega izvirnika, logistični popis listov je preveden • strokovno eksaktno, indeks tedanjih in zdajšnjih krajevnih imen pomeni zamudno, a uspešno delo pokrajinskih delovnih skupin. Petsto izvodov vzorčnega zvezka je bilo dobesedno ra,zgrabljenih, privlačna podoba kakovostnega ponatisa karte je k temu pripomogla. Zal je dokajšnji del zainteresiranih strokovnjakov raznih dejavnosti ostal brez njega - upajmo, da bodo toliko zavzeteje segli po tem nazornem in zgovornem dokumentu, kartografski podobi in primerjalno bogatem opisu slovenske dežele in krajev ob koncu 18. stoletja ob njegovem izidu. Prispelo za objavo: 1995-09-05 Branko Korošec Ljubljana Mednarodne aktivnosti Geodetske uprave epublike Slovenije Geodetska uprava Republike Slovenije je od leta 1993 enakopravna članica evropskih združenj CERCO (Comite Europeen des Responsables de la Cartographie Officielle) in MEGRIN (Multipurpose Ground-Related Information Network) ter opazovalka v združenju OEEPE (European Organization for Experimental Photogrammetric Research) od leta 1995. V okviru CERCA so člani geodetske Geodetski vestnik 39 (1995) 4 uprave aktivni v nekaterih specializiranih delovnih skupinah ( copyright in ekonomske zadeve, vzdrževanje in arhiviranje). Geodetska uprava Republike Slovenije sodeluje na področju zemljiškega katastra na delovnih srečanjih v okviru Ekonomske komisije za Evropo pri Združenih narodih - v UN/ECE-ju (Economic Commission for Europe of the United Nations). Je članica regionalne evropske skupine Združenih narodov za standardizacijo zemljepisnih imen (East-Central and South-East Europe Linguistic Geographical Division of the United Nations Standardization of Geographical Names). Državna geodetska uprava sodeluje pri organizaciji ali soorganizira mednarodne kampanje merjenja natančnega položaja točk geodetske mreže, sodeluje pri geodinarničnih meritvah premikov zemeljskega površja in v drugih kampanjah. S sosednjimi državami izvaja geodetska dela pri določitvi in vzdrževanju državne meje. Že dvanajst let sodeluje s sosednjimi deželami in državami na območju bivše avstro-ogrske monarhije na skupnih letnih srečanjih ter tudi tako izmenjuje operativne izkušnje pri vodenju geodetskih evidenc. Med pomembnejšimi aktivnostmi v letu 1995 velja izpostaviti vsaj nekatere: • pridobitev podpore Inštituta za uporabno geodezijo v Frankfurtu (prof.dr. Hermann Seeger), Nemčija, za izvedbo razširjene EUREF kampanje v Sloveniji in delno na Hrvaškem - možnost kvalitetnejše uvedbe enotnega evropskega koordinatnega sistema; kampanja Slovenija '95 je bila izvedena v septembru z meritvami na trigonometričnih točkah l. reda, izbranih geodinamičnih točkah ter na točkah letališč; • dogovor z avstrijsko zvezno ustanovo za meroslovje in geodezijo na Dunaju (g. Friedrich Hrbek) za povezavo višinskih sistemov Republike Avstrije in Republike Slovenije; meritve so bile izvedene poleti, v delu so računanja - prek Avstrije se bo z minimalnimi povezavami tako tudi Slovenija priključila evropskemu višinskemu sistemu (UELN - United European Levelling Net); • sklenitev večletne pogodbe z avstrijsko zvezno ustanovo za meroslovje in geodezijo na Dunaju (g. Friedrich Hrbek) za izvedbo gravimetričnih meritev v Sloveniji (absolutna in relativna gravimetrija) - teh podatkov Slovenija nima (prejšnja pristojnost Vojaškogeografskega inštituta iz Beograda); jeseni so bile že izvedene prve meritve relativne gravimetrije; • kvalitetna kontrola podatkov upravnih členitev Slovenije v celoviti evropski podatkovni bazi administrativnih členitev SABE v okviru Megrina in kontrola posredovanih podatkov za evropski geografski podatkovni direktorij GDDD, prav tako v okviru Megrina; v Geodetskem informacijskem centru Geodetske uprave Republike Slovenije se že lahko pridobijo podatki administrativnih enot iz 23 držav Evrope; o izvedba regionalnega strokovnega srečanja Megrina v Ljubljani (SABE, GDDD); • pridobitev podatkov digitalnega modela reliefa za del Hrvaške z medsebojno zamenjavo podatkov ter koordinat za transformacijo avstrijskega digitalnega modela reliefa, ki smo ga delno odkupili v letu 1994; · o povezava s statističnim uradom Evropske skupnosti (EUROSTAT) prek CERCA, združenja uradnih državnih ustanov na področju kartografije; Geodetski vestnik 39 (1995) 4 o povezava s predstavnikom delovne skupine NATA za geodezijo in geofiziko ter pridobitev prvega standardizacijskega dogovora NATA v Sloveniji za geodetske datume, elipsoide, gride ... ; o izvedba obiskov tujih delegacij s področja geodezije in vojaške kartografije ( ob sodelovanju Ministrstva za obrambo, Uprave za civilno obrambo), ki so jim bili predstavljeni stanje in dosežki na področju stroke v Sloveniji (Albanija, Avstrija, Francija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija). Poleg naštetega so bile izvedene aktivnosti pri pripravi predlogov sofinanciranja za projekte Pbare-ja, pri dogovorih o izvedbi geodetskih del iz posojila Svetovne banke, začenja se z drobnimi aktivnostmi v okviru Programa za vključevanje Slovenije v Evropsko unijo - Predpristopna strategija in drugo. Prispelo za objavo: 1995-11-24 Geodetski vestnik 39 (1995) 4 mag. Božena Lipej Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana NOVICE članitev Zveze geodetov Slovenije v mednarodno kartografsko združenje UVOD Mednarodno kartografsko združenje (ICA- Intemational Cartographic Association) je mednarodno telo na področju kartografije, ki podpira izvajanje naslednjih nalog (Taylor, 1993): • prispeva k razumevanju in reševanju globalnih problemov s pomočjo kartografije v procesih odločanja • razvija mednarodno razširjenost okoljskih, ekonomskih, socialnih in prostorskih informacij s pomočjo kartiranja • skrbi za globalni forum za razpravo o vlogi in pomenu kartografije • pomaga pri prenosu novih kartografskih tehnologij in znanja med državami, posebno za dežele v razvoju • izvaja ali podpira multinacionalno kartografsko raziskovanje za reševanje znanstvenih in uporabnih problemov • izboljšuje kartografsko izobraževanje v najširšem pomenu prek izdajanja publikacij in strokovne literature ter organizacije seminarjev in konferenc • podpira uporabo profesionalnih in tehničnih standardov v kartografiji. PREGLED AKTIVNOSTI PRI VČLANJEVANJU Po osamosvojitvi Slovenije v letu 1991 je bil v okviru Zveze geodetov Slovenije, ki ji je predsedoval g. Aleš Seliškar, imenovan izvršni odbor pod vodstvom g. Matjaža Grilca, ki je izvajal aktivnosti na področju včlanjevanja zveze v mednarodna strokovna združenja. Člana sta bila še mag. Radoš Šumrada, ki se je ukvarjal predvsem s postopki za včlanitev v mednarodno geodetsko združenje - FIG in mag. Božena Lipej, ki se je ukvarjala predvsem s postopki za včlanitev v mednarodno kartografsko združenje - ICA. V odbor je bila imenovana še kolegica, ki naj .bi poskrbela za včlanitev Zveze geodetov Slovenije v mednarodno fotogrametrično združenje - ISPRS, vendar se s temi aktivnostmi ni ukvarjala, tako da se žal te naloge v Zvezi geodetov Slovenije doslej še ni lotil nihče. Nekaj pomembnejših mejnikov na poti v članstvo: o 22. januar 1992: prvo povpraševanje B. Lipej s pismom prof.dr. RF. Taylorju, predsedniku mednarodnega kartografskega združenja, po potrebnih izpolnjenih formalnostih za včlanjenje; o 4. julij 1992: uradna prošnja Zveze geodetov Slovenije za včlanitev, dopolnjena s potrebnimi formularji; o 12. avgust 1992: obvestilo o potrditvi včlanjenja Zveze geodetov Slovenije na zasedanju izvršnega odbora združenja; začetek plačevanja članarine in pridobitev enakopravnih ugodnosti članic združenja; Geodetski vestnik 39 ( 1995) 4 • 3.-9. maj 1993: 16. mednarodna kartografska konferenca v Koelnu, Nemčija - sodelovanje Slovenije: odziv kolegov geografov z izborom najlepših otroških risbic na temo Karte sveta za natečaj Memorial Barbare Petchenik, razstava kart Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, referat in predstavitev B. Lipej, sodelovanje dveh slovenskih predstavnikov v delu komisij za taktilno kartografijo in kvaliteto prostorskih podatkov; • 3. september 1995: še zadnja potrebna formalna potrditev sprejema Zveze geodetov Slovenije v mednarodno kartografsko združenje na generalni skupščini, ki se po statutu sklicujev vsaka štiri leta - nacionalna delegatka na zasedanju skupščine v Barceloni, Spanija, je B. Lipej; o 4.-8. september 1995: 17. mednarodna kartografska konferenca v Barceloni, Španija: sodelovanje Slovenije z izbranimi štirimi risbicami na razpisani nagradi Barbare Petchenik ( celotno akcijo so izvedli kolegi geografi),. sodelovanje na tehnični razstavi, kjer je svoje kartografske izdelke predstavilo osem slovenskih ustanov in inštitucij, objava izvlečka posterja B. Lipej, sodelovanje štirih slovenskih predstavnikov v delu komisij za taktilno kartografijo, kvaliteto prostorskih podatkov, kartografijo prebivalstva in teoretična vprašanja ter definicije v kartografiji. USMERITVE ZA DELO V fazi izvajanja je izbor ter imenovanje članov komisij in delovnih skupin združenja, ki se bodo poleg dosedanjih članov aktivneje vključili v delo na strokovnih področjih. K članstvu v komisijah bomo povabili tudi kolege iz Zveze geografskih društev Slovenije, ki so se že do sedaj po različnih poteh nekoliko vključevali v delo. 18. mednarodna konferenca ICE bo leta 1997 v Stockholmu na Švedskem. ZAHVALA Ob tej priložnosti bi se v imenu Zveze geodetov Slovenije želeli zahvaliti inštitucijam in ustanovam, ki so pripravile izbrana gradiva za skupen nastop za tehnični razstavi v Barceloni, in te so: o Geodetska uprava Republike Slovenije o Geodetski zavod Slovenije o Gozdarski inštitut Slovenije o Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG o Urad za prostorsko planiranje o Statistični urad Republike Slovenije o ZRC SAZU- Biološki inštitut o ZRC SAZU- Geografski inštitut Viri: Dokumentacija korespondence med Zvezo geodetov Slovenije in mednarodnim kartografskim zdniženjem, 1992-1995 Statutes of the lnlemational Cartographic Association Taylor, R.F, lntroducti'on to the/ntemational Cartographic Association. Intemational Cartographic Association - Organization and Activities. Comite francais de cartographie. Tours Cedex, 1993, supplement au bulletin No 135, str. 4 Prispelo za objavo: 1995-11-03 Geodetski vestnik 39 ( 1995) 4 mag. Božena Lipej Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Sprejem Slovenije v IUGG V času od 1.-15. julija 1995 sem se udeležila 21. generalne skupščine Mednarodnega združenja za geodezijo in geofiziko (International Union of Geodesy and Geophysics - IUGG) v Boulderju, Colorado. Kot članica Slovenskega nacionalnega komiteja za geodezijo in geofiziko sem na sestankih sveta IUGG zastopala Slovenijo. Že na prvem sestanku sveta je bila Slovenija soglasno izvoljena za polnopravno članico IUGG-ja z enim volilnim glasom (najnižja članarina). S tem je zaključen triletni proces vključevanja v krovno mednarodno organizacijo, kar omogoča tudi članstvo Slovenije v vseh sedmih podskupinah (seizmologija, geodezija, meteorologija, vulkanologija, geomagnetizem, hidrologija, oceanografija) in pravico do polnopravnega sodelovanja v okviru evropskih organizacij (npr. European Seismological Commission). Poleg Slovenije sta novi članici postali tudi Hrvaška in Tajvan. IUGG ima zdaj 55 polnopravnih članic, od katerih je imelo 38 držav svojega delegata na sestankih sveta IUGG-ja. Na srečanju mednarodnih geofizikalnih združenj sem zastopala Slovensko združenje za geodezijo in geofiziko (SZGG). Izmenjali smo izkušnje o delu v posameznih združenjih, obravnavali izobraževalne dejavnosti na področju geofizike in se dogovorili za način prenosa informacij ter za razširitev nadaljnjega sodelovanja med združenji. Prisotni so bili predstavniki iz 27 geofizikalnih združenj. Generalne skupščine se je udeležilo okrog 5 000 znanstvenikov iz vsega sveta. Sodelovala sem v okviru skupine za seizmologijo in fiziko notranjosti Zemlje (IASPEI), ki je vsak dan organizirala predavanja, delavnice in posterje. Poslušala sem predvsem predavanja sekcije Earthquake Hazard (potresna nevarnost), saj prav zdaj tudi v Sloveniji pripravljamo zakonodajo s področja potresnovarne gradnje. S posterjem Short information about seismic hazard in Slovenia sem predstavila naše delo na področju verjetnostnih kart potresne nevarnosti za ozemlje Slovenije. Udeležila sem se sestanka Mednarodnega seizmološkega centra (International Seismological Centre - ISC) ter si ogledala mednarodno razstavo knjig, softvera in seizmološke opreme. V bližnjem Goldnu sem si ogledala laboratorije US Geological Surveya; zelo zanimiv je bil predvsem NEIC (National Earthquake Information Centre). Prispelo za objavo: 1995-08-08 dr. Barbara Šket Motnikar Uprava Republike Slovenije za geofiziko, Ljubljana Geodetski vestnik 39 (1995) 4 Geodetski vestnik 39 ( 1995) 4 Bazično večnamensko evropsko informacijsko omrežje Megrin (Multipurpose European Ground-Related Information Network) oznanja, da so na trgu in s tem tudi v Sloveniji na voljo podatki o združenih in povezanih administrativnih teritorialnih enotah Evrope (SABE - Seamless Administrative Boundaries of Europe ). SABE je vektorska podatkovna zbirka, ki vključuje administrativne teritorialne enote na državni in občinski ravni za 23 držav v Evropi. Podatkovno bazo lahko na omenjenih ravneh povežemo z raznimi nacionalnimi statističnimi podatki. Namenjena je predvsem različnim projektnim nalogam, ki temeljijo na geoinformacijskih tehnologijah, kot so npr. strateške poslovne analize, socialnoekonomske raziskave, upravljanje in vodenje ter uporabo virov, načrtovanje transportnih poti itd. Integracija evropskega ekonomskega območja zahteva dobro geografsko poznavanje evropskega prostora, vse to pa vam lahko omogočajo samo kvalitetni prostorski in opisni podatki. V Sloveniji je ekskluzivni distributer za podatke SABE-ja Geodetski informacijski center Geodetske uprave Republike Slovenije. Dodatne informacije: o Projektna skupina Megrin, Pariz, Francija o Geodetska uprava Republike Slovenije - Geodetski informacijski center, Šaranoviceva ul. 12, 61000 Ljubljana · · tel./fax: 061 32 57 66 ali na URL http://www.sigov.si/gu/megrin/megrin.html. Prispelo za objavo: 1995-07-15 Pomembnejši simpoziji in konference v letu 1996 13.-15. februar: GIS '96, Wiesbaden, Nemčija 6.-8. marec: New Developments in GIS, Milano, Italija Megrin Pariz, Francija 24.-29. marec: 2nd Joint European Conference and Exhibition on Geographical Information, Barcelona, Španija 25.-28. marec: AM/FM Intemational Annual Conference XIX, Seattle, Washington, Združene države Amerike 25.-29. marec: 26th Int'I Symposium on Remote Sensing of Environment, 18th Annual Symposium of the Canadian Remote Sensing Society, Vancouver, Kanada Geodetski vestnik 39 (1995) 4 10.-12. april: GIS-RUK '96, Canterbury, Velika Britanija 15.-19. april: 37th Australian Surveyors Congress, Perth, Australia 15.-19. april: 63rd FIG Permanent Committee Meeting and International Symposia, Buenos Aires, Argentina 16.-19. april: HydroGIS '96: Intl. Conf. on Application of GIS in Hydrology & Water Resources Management, Dunaj, Avstrija 22.-24. april: 1996 ASPRS/ACSM Annual Convention and Exposition, Baltimore, Združene države Amerike 12.-18. maj: Kartographiekongress '96, Interlaken, Švica 10.-14. junij: GIS/LIS '96 - Central Europe, Budimpešta, Madžarska 23.-29. junij: Sixth International GPS/GIS Conference, Billings, Združene države Amerike 24.-27. junij: Second Intemational Airbome Remote Sensing Conference & Exhibition, San Francisco, Kalifornija, Združene države Amerike 25.-28. junij: The 8th FIG International Symposium on Deformation Measurements, Hong Kong 1.-4. julij: 2nd GALOS Conference: Geodetic Aspects of the Law of the Sea and ECDIS, Denpasar, Bali, Indonezija 9.-19. julij: XVHith Congress of the International Society for Photogrammetry and Remote Sensing (ISPRS), Spatial Information from Images, Dunaj, Avstrija 12.-16. avgust: SDH'96, International Symposium on Spatial Data Handling, Delft, Nizozemska 9.-14. september: XH. Intemationaler Kurs fuer Ingenieurvermessung, Technische Universitaet Gradec, Avstrija 18.-20. september: FIG Commission 8 Seminar, Helsinki, Finska 24.-26. september: Hydro '96, Rotterdam, Nizozemska 25.-28. september: 80. Deutscher Geodaetentag/Intergeo, Dresden, Nemčija 16.-22. november: GIS/LIS 96, Denver, Kolorado, Združene države Amerike Prispelo za objavo: 1995-09-02 Geodetski vestnik 39 (1995) 4 mag. Božena Lipej Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana 40let edobčinskega društva geod~tov aribor V petek, l. decembra 1995, je bila v Maribom svečanost ob 40. obletnici obstoja · Medobčinskega dmštva geodetov Maribor. Dmštvena priznanja ob jubileju so prejeli: Ciril Cvetko Ahmet Kalač Janez Kobilica Vili Korošec Dušan Mrzlekar Boris Premzl Vinko Pušnik Rozika Sraka Dušan Vrčka Joe Triglav Geodetski zavod Maribor Zveza geodetov Slovenije Geodetski vestnik mag. Božena Lipej. Iskrene čestitke k jubileju z zahvalo za sodelovanje. Jurij Hudnik Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Geodetski vestnik 39 (1995) 4 b 100--letnici postavitve Aljaževega stolpa AWAŽ IN TRANGUIACUA (1895) „Avgusta 1895 je napravil Aljaž na Triglavu železen stolp (,,Aljažev stolp"), premer m 1.25, v katerem je panorama na steni okrog namalana z imeni vseh vidnih gorskih vršavcev, - pa tudi je v turnu zavetje zoper mrzle vetrove (večidel pod ničlo). Stroški so bili 300 ft. Turn je podaril Aljaž slov. plan. društvu. - Pozneje so nastale pravde, češ da je Aljaž baje pokončal vojaški Triangulirungspunkt L Ordnung v zemlji, kjer stoji turn. (15) Tako so trdili nemški nasprotniki. Preiskave so trpele pol leta. Še žive priče (Požgane, Legat itd.), ki so pred 40 leti pomagale triangulacijsko točko postaviti civilnemu geometru, so pa dokazale, da so to točko (leseno piramido) postavili na drugem mestu in nad zemljo, ne pa pod zemljo (ne pod zemljo Metallplatte mit Kreuz/kovinsko ploščo s križem, op.J.S./). In vojaki (Hauptmann Sshwarz in Oberlieutenant Guttmann), ki so kot vojaški maperji vnovič merili Triglav, so kot strokovnjaki dokazali, da 1) nikdar ni bilo podzemske triangulacijske /črte/ točke, 2) da je stala stara, prejšnja triang. točka, lesena, 12 metrov daleč od AJjaževega stolpa proti vzhodu. (15) In vojaki so določili, da naj stoji moj stolp pod državnim varstvom (unter staatlichen Schutze) in da stolpa nihče ne sme podreti. In so vojaki v sredi stolpa 1/2 metra globoko vkopali v zemljo triang. znamenje (rvietalplattc mit Kreuz u. Urkunde Im Namen Seiner Majestaet etc. /= kovinsko ploščo s križem in listino 'V imenu njegovega veličanstva itd.', op.J.S.). In tako sem slavno zmagal in ni bilo treba, kakor je prej žugal nemški dež. geometer, meni 1000 fll kazni plačati za komisijo. Ne vinarja nisem plačal, nemški denuncianti in tožniki so bili pa osramočeni." AWAŽ IN ZEMWIŠKI KATASTER (1986) „Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga. Pridobil sem dovško občino (prej so Nemci tukaj gospodarili!) in okrepil sem Slov. plan. društvo. S poštenimi Nemci (turisti) iz Berlina, Dunaja sem bi! v zvezi in dopisoval. Ti so nam prijazni in gredo v naše koče. Bližnji Nemci (in posebno ljubljanski nemčurji) so mi pa zelo nagajali, ker so bili v zvezi z uradi in mi šest tožb in pravd napravili, pa sem vselej zmagal. Nagajali so mi pri nakupu sveta v Vratih in na Kredarici. Potem so mi vefiko pravdo napravili zavoljo sveta na Kredarici, ker so me tožili, da Trigl. hiša stoji deloma na svetu verskega zaklada in da kapela vsa stoji na tistem svetu. Bile so preiskave, zaslišanja, nazadnje komisija na Kredarici. Georneter, gozdarji in uradniki, več kmetov, ki so po gorah križe za geometre postavljali. Vse to na nedeljo, menda zato, da bi jaz ne bil navzoč na Kredarici. Pa najel sem doma tujega duhovnika (novomašnika Barleta) in tudi sam šel na Kredarico, najel advokata (brezplačno dr. Tominška), najel inženirja - merjevca (brezplačno inženirja Žužka), da st; na Kredarici kontrolirala - in glej čudo: pravica se je izkazala! Jaz sem pravdo dobil v polnem obsegu, mera je pokazala meni v prid - in velike stroške je trpela finančna direkcija in drugi nasprotniki!" Geodetski vestnik 39 (1995) 4 333 "f,,~7;;:...:*:}~~~~ --B1l::!022z-=zifi?i!šitš" ALJAŽ IN ZEMUIŠKA KNJIGA (1909 in 1910) „Leta 1909 in 1910 sem na prošnjo občinskega odbora in gospodarskega obsega posredoval pri našem novem deželnem odboru in pri sodniji, da se nekdaj skupne parcele 137 dovških /zemljiških/ upravičencev nas, 137 starih upravičencev, v zemljiško knjigo zapiše. Leta 1885 so se po zmoti, pa tudi po zvijači tedanjega župana napačno zapisale na občino Dovje, kar pa je vse kaj drugega kot 137 starih upravičencev. Takrat tudi še ni bilo tovarne in novohišarjev. Prejšnji (liberalni) dež. odbor je prošnjo tukajšnjih občanov (brez mene) odklonil. Sedaj sem bil pa jaz dober, ker sem znan in prijatelj z dež. glavarjem Šukljetom itd. (26) V imenu dovškega gospodarskega odseka sem naredil prošnjo, v nji pa zgodovinsko qokazal, da smo mi, 137 upravičencev (stari dovški posestniki, Insasser von Lengenfeld /prebivalci Dovjega, op.J.S./) te parcele dobili od škofov von Freysing in Bayern in zahtevali smo jih nazaj. (27) Pooblastil sem dr. Pegana, naj toži občino Dovje (to je občinski zastop) in naj občinski zastop pri pozna, da to ni občinsko, ampak last nas, 137 upravičencev, ki imamo svoj gospodarski odsek. To je dr. Pegan storil in občina · je to priznala, dež. odbor pa dal dovoljenje in c.k. sodnija v Kr. Gori je te parcele (več tisoč oralov v vrednosti več kot 200.000 K/10 milijonov/) nazaj na nas upravičence v zemljiški knjigi prepisala. (28) Menda zato me je občina Dovje l. 1910 za častnega občana občine Dovje izvolila, pa · mi to šele čez eno leto povedala in diplomo v okviru prinesla." Citati so prevzeti iz knjige Jakoba Aljaža Dovška župnijska kronika 1889-1923, kjer je pripravil uvod, redakcijo in opombe Janez Svoljšak, izdalo pa jo je Planinsko društvo Dovje-Mojstrana ob stoti obletnici Aljaževega prihoda na Dovje v znak hvaležnosti za njegov odločilni vpliv na razvoj planinstva na Slovenskem avgusta 1989. Naslove posameznih zaključenih citiranih vsebin je izbral podpisani avtor. Prispelo za objavo: 1995-08-10 profdr. Milan Naprudnik Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana Raziskovalni tabor geodetov na re Kolpi Geodeti Dolenjskega geodetskega društva so v dneh od 21.-22. julija 1995 organizirali spust po reki Kolpi. Poleg domačinov je bilo povabljenih še nekaj eminentnih gostov iz drugih geodetskih sredin. Raziskovalni tabor se je odvijal na območju občin Kočevje in Črnomelj, zato so glavno breme organizacije prevzeli domači geodeti iz teh občin pod vodstvom iznajdljivega kolega Iztoka. Preveslana pot: Fara - Prelesje - Vinica. Poleg športno-rekreativne narave je bilo popotovanje po reki Kolpi tudi raziskovalno-strokovnega značaja, saj so udeleženci kar pogosto odkrivali podzemne centre namišljene črte državne meje, za kar pričakujejo ustrezno zahvalo kolegov, ki se trudijo z opredelitvijo te meje na Kolpi. Geodetski vestnik 39 ( 1995) 4 ' -- Trening je uspel; vse posadke so preživele, čolni v glavnem tudi, gladina vode se je uravnala na raven normalnega stanja. Ob slovesu je bilo zasnovanih kar nekaj načrtov za nove podvige v toplejših mesecih prihodnjega leta. Ele1;a11/11a specialista za raftanje na mimih vodah Vmesni počitek na slovenskem delu reke Kolpe Geodetski vestnik 39 (1995) 4 Prestrašena predstavnika države v vamem zaveslaju domačega območnikc1 Iztok z navdušenjem spremlja dogajanja in išče svojega knnarja s čolnom Prispelo za objavo: 1995-11-02 Foto: A. Seliškar mug. Božena Lipej Geode/sim uprava Republike Slovenije, Ljubljana Geodetski vestnik 39 ( 1995) 4 Biblio afija eodetskega vestni (GV) v letu 1995 (let k 39) B lio hy the Geo tski vestnik ( V) for 1995 (Vol. 3 IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION Sandi Berk, Miran Janežič: Danijel Boldin: Aleš Breznikar: Vasja Bric: Božo Demšar: Zmago Fras, Tomaž Gvozdanovic:· Zmago Fras, Tomaž Gvozdanovic: Ladica Hoebenreich- Rojko: Božo Koler: Matjaž Mikoš: Edvard Mivšek: Slavko Pečnik: Slavko Pečnik: TRIM - PROGRAM ZA IZRAVNAVO TRIANGULACIJSKIH MREŽ TRIM - PROGRAM FORADJUSTMENT OF TRJANGULATION NETWORKS, GV 4, 271-279 UPORABA DIGITALNIH PROSTORSKIH PODATKOV PRI URBANISTIČNI ZASNOVI MESTA JESENICE USE OF DIGITAL SPAT/AL DATA IN URBAN PLANNING FOR THE CITY OF JESENICE, GV 3, 177-183 NATANČNOST IZRAČUNA VOLUMNOV ZEMELJSKIH MAS PRI LINIJSKIH OBJEKTIH ACCURACY OF THE CALCULATION OF THE VOLUME MASS OF THE EARTH BY L/NEAR OBJECTS, GV 2, 103-108 RAZVOJ DIGITALNE FOTOGRAMETRIJE- ZAJEMANJE ZGRADB DEVELOPMENT OF DIGITAL PHOTOGRAMMETRY - CAPTUF..E OF BUILDINGS, GV 3, 184-189 TRANSFORMACIJA GRAFIČNIH ZEMLJIŠKOKATASTRSKIH NAČRTOV - RAVNANJE ROBOV TRANSFORMATION OF GRAPH!C LAND CADASTRE MAPS - STRAIGHTENING OF MAP EDGES, GV 4, 280-284 NUMERIČNI POSTOPEK RAVNANJA ROBOV KATASTRSKIH NAČRTOV GRAFIČNE IZMERE, GV 2, 87-94 THE NUMERJCAL PROCESS OF STRA!GHTENING THE EDGES OF GRAPH!CALLY-BASED CADASTRAL.MAPS, GV 2, 95-102 MODEL V PODPORO SMOTRNEMU RAZPOLAGANJU Z MINERALNIMI VIRI DECJS!ON SUPPORT MODEL FOR BALANCED USE OF MINERAL RESOURCES, GV 1, 19-25 KAKO SPREJETI STANDARDE ZA POTREBE SLOVENSKE GEODEZIJE HOW TO ADOPT SLOVENJAN STANDARDS FOR THE NEEDS OF GEODESY, GV 3, 190-194 POLOŽAJ VODNEGA DOBRA V ZEMLJIŠKEM KATASTRU POSIT!ON OF WATER BODIES IN LAND CADASTRE, GV 2, 109-113 SPREMEMBE V POSTOPKU VZPOSTAVITVE DIGITALNEGA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA TER SPREMLJANJE IN NADZOR NADALJNJEGA IZVAJANJA PROJEKTA VZPOSTAVITVE CHANGES IN THE PROCESS OF ESTABLISHJNG DIGJTAL LAND CADASTRE AND IN ITS MANAGEMENT, GV 3, 195-201 DIGITALNI MODEL RELIEFA EVROPE, GV 1, 7-12 DIGJTAL TERRAIN MODEL OF EVROPE, GV 1, 13-18 Geodetski vestnik 39 (1995) 4 Borut Pegan Žvokelj: STANDARDI PROSTORSKIH PODATKOV: PREGLED IN OCENA STANJA !N UPORABNOSTI NEKATERIH STANDARDOV S PODROČJA PROSTORSKE INFORMATIKE STANDARDS OF SPAT/AL DATA: EXAMINATION AND ESTl!VlATE OF THE SITUATION OF SPATJAL STANDARDS AND THEIR USAGE, GV 3, 243-248 Dušan Petrovič, DRŽAVNA TOPOGRAFSKA KARTA 1:25 000 - NOVA SLOVENSKA SISTEMSKA Branko Rojc: KA.RTA NATJONAL TOPOGRAPHJC MAP SCALE 1:25 000 - NEW SLOVENESYSTEM MAP, GV 3, 202-207 Martin Puhar: MODEL DELOVANJA DIGITALNEGA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA KOT POSLEDICA NAČINA VZPOSTAVITVE IN DOSEDANJEGA NAČINA DELOVANJA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA MODEL OF THE FUNCTJONJNG OF A DIGJTAL LAND CADASTRE ASA RESULT OF JTS METHOD OF ESTABLJSHMENT AND EXISTING METHODS OF FUNCTJON!NG, GV 3, 208-214 Dalibor Radovan: REPLIKA NA ČLAN,EK NUMERlČl:ll POSTOPEK RAVNANJA ROBOV KATASTRSKIH NACRTOV GRAHCNE IZMERE Albin Rakar: REPLY TOTHE ARTJCLE ON THE NUMERICAL PROCESS OF STRA!GHTENING THE EDGES OF GP.APHICALLY-BASED CADASTRAL MAPS, GV 4, 309-312 KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV MED MOJSTRSKO MISELNOSTJO IN RAČUNALNIŠKO OBSEDENOSTJO PUBLJC UTILITJES CADASTRE - BETWEEN THE CRAFT MENTALITY AND COMPUTER OBSESSJON, GV 3, 215-221 Roman Ren er: STROKOVNE USMERITVE GEODEZIJE V NOVI DRŽA VI - KATASTER IN KARTOGRAFIJA PROFESSJONAL ORJENTATJONS IN GEODESY IN THE NEW STATE - LAND CADASTRE AND CARTOGRAPHY, GV 3, 222-228 Grega Sever, ZASNOVA IN IZDELAVA DIGITALNE DRŽAVNE TOPOGRAFSKE KARTE Dalibor Radovan: 1:25 000 PREPAP.ATJON AND PRODUCT!ON OF A DlGITAL NATJONAL TOPOGRAPHJC MAP SCALE 1:25 000, GV 3, 229-236 Maruška Šubic URADNA EVIDENCA ZEMLJIŠKIH TRANSAKCIJ IN CEN ZEMLJIŠČ KOT Kovač: TEMELJ TRŽNO USMERJENEGA GOSPODARSTVA, GV 3, 163-169 Maruška Šubic OFFJCJAL RECORDS OF LAND TRANSACTIONS AND PRJCES AS THE BAS/S OF Kovač: A MARKET-ORIENTED ECONOMY, GV 3, 170-176 Radoš Šumrnda: PREGLED STANJA NA PODROČJU STANDARDOV PROSTORSKIH PODATKOV OVERVIEW OF SPATIALDATA STANDARDS, GV 4, 285-295 Radoš Šurnrada: PREGLED STANJA STANDARDIZACIJE GIS-OV V EVROPI OVERVJEW OF THE STATE OF GIS STANDARDIZATJON IN EVROPE, GV 4, 294-303 Radoš Šumrada, VIZIJA RAZVOJA IN VLOGA GEOINFORMACUSKEGA CENTRA NA Miran Ferlan: MINISTRSTVU ZA OKOLJE IN PROSTOR DEVELOPJl1!ENTAL VJSION AND ROLE OF THE GEO-JNFORMATJON CENTER AT THE MlNISTRY OF THE ENVJRONMENT AND PHYS!CAL PLANNING, GV 4, 304-308 - Drago Torkar: POSKUS AVTOMATSKE TRIDIMENZIONALNE REKONSTRUKCIJE ZGRADB IZ LETALSKIH STEREO POSNETKOV, GV 4, 253-261 Drago Torkar: 3D STEREO RECONSTRUCTJON OF BUILDINGS FROM AERJAL IMAGES, GV 4, 262-270 Florijan Vodopivec,VISOKI STROKOVNI ŠTUDIJ GEODEZIJE Dušan Kogoj: FOUR-YEAR UNIVERSJTY CURRJCULUM FOR GEODESY, GV 3, 237-242 Geodetski vestnik 39 ( 1995) 4 PREGLEDI NEWSREVIEW Tomaž Banovec: IZKUŠNJE S TELEDETEKCIJSKO KAMERO MOMS - KRAJŠI UVOD EXPERJENCES WITH THE MOMS REMOTE SENSJNG CAMEPv! - SHORT INTRODUCTION, GV 1, 35-38 Božo Demšar: VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV V ZEMLJIŠKEM KATASTRU SECURJNG PERSONAL DATA IN THE LAND CADASTRE, GV 2, 114 Miran Ferlan: AVTORSKE IN SORODNE PRAVICE V GEODETSKI SLUŽBI AUTHOR'S AND RELATED RIGHTS IN THE SURVEYING SERVJCE, GV 4, 313-320 Branko Korošec: (PONOVNO) O JOŽEFINSKI TOPOGRAFSKI IZMERI SLOVENSKEGA OZEMLJA V LETIH 1784-1787 (FURTHER) DISCUSSJON OF JOSEF'S MEASUREMENTS ON SLOVENIAN TERRITORY FROM 1784-1787, GV 4, 320-323 Božena Lipej: MEDNARODNE AKTIVNOST! GEODETSKE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE V LETU 1995 INTERNAT!ONAL ACTIVITJES OF THE SURVEYING AND MAPPING AUTHORITY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA IN 1995, GV 4, 323-325 Dušan Miškovic: POROČILO O POTEKU PRIPRAV ZA IZVEDBO GPS KAMPANJE EUREF '95 REPORT ON THE COURSE OF PREPARATJONS FOR THE EXECUTJON OF THE GPS CAMPAIGN EUREF '95, GV 2, 115-118 Milan Naprudnik: GEODEZIJA IN PROSTOR V TISOČLETJIH (I, H, III) SURVEYING AND ENVIRONMENT THROUGH MILLENIA (!, 11, lll), GV 1, 26-31 Iztok Požauko: O UPORABI EHIŠ-A V TELEKOMU ON THE USE OF „EHIŠ" IN THE TELEKOM COMPANY, GV 1, 31-34 Dalibor Radovan: OBISK PROF.DR KARLA KRAUSA V LJUBLJANI PROF.DR. KARL KRAUS V/SIT TO LJUBLJANA, GV 2, 119-121 Jurij Režek: METAPODATKOVNI SISTEM IN KATALOG DIGITALNIH PROSTORSKIH PODATKOV MATADATA SYSTEM AND CATALOGUE OF DIGJTAL SPAT/AL DATA, GV 2, 122-125 Mimi Žvan: KATALOG DIGITALNIH PODATKOV GEODETSKE SLUŽBE CATALOGUE OF DIGITAL DATA OF THE SURVEYJNG SERVlCE, GV 2, 125-130 Mirni Žvan: VLOGA GEODETSKEGA INFORMACIJSKEGA CENTRA GEODETSKE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE ROLE OF THE GEODET/C INFORMATJON CENTER OF THE SURVEYING AND MAPPING AUTHORJTY OF THE R.EPUBLIC OF SLOVENJA, GV 2, 131-133 OBVESTILA IN NOVICE NOTICES AND NEWS Vasja Bric, Tadeja Vengar: Stane Drenšek: SEMINAR DIGITALNE FOTOGRAMETRIJE V BONNU D!GITAL PHOTOGRAMMETRY SEMINAR IN BONN, GV 1, 45-46 STROKOVNA EKSKURZIJA LJUBLJANSKEGA GEODETSKEGA DRUŠTVA NA GRADBIŠČE ŠTAJERSKIH AVTOCEST PROFESSIONAL EXCURSION OF THE GEODET/C SOCIETY OF LJUBLJANA TO THE CONSTRUCT!ON SITE OF STYRIAN HJGHWAYS, GV 2, 147-148 Fakulteta za LASERSKA TEHNIKA V GEODEZIJI V INŽENIRSTVU IN RUDARSKEM gradbeništvo in MERJENJU geodezijo: LASER TECHNIQUE IN ENGJNEERING AND MJNING MEASUR.EMENT, GV 2, 134 Geooetska uprava CEL SVET V GEODETSKO MREŽO UJET Republike Slovenije: THE WHOLE WORLD IN THE GEODET/C NET, GV 4, 329 GJTC bv: GEODETSKI KOLEDAR ZA LETO 1996 GITC bv: Jurij Hudnik: SURVEYJNG CALENDAR FOR 1996, GV 2, 144-145 POROČILO O RUSKEM TRGU GEOMATIKE REPORT ON THE RUSSIAN GEOMATICS MARKET, GV2, 144 40 LET MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA GEODETOV MARIBOR 40 YEARS OF THE SURVEYORS ASSOCJATJON OF MARIBOR, GV 4, 332 Geodetski vestnik 39 (1995) 4 Igor Karničnik et al.: Peter Kos: Ivana Kotnik: Božena Lipej: Božena Lipej: Božena Lipej: Božena Lipej: Božena Lipej: Božena Lipej: Božena Lipej: Božena Lipej: Megrin: Ministrstvo za obrambo - Služba za POROČILO S ŠTUDENTSKEGA SREČANJA IGSM VARŠAVA '95 REPORT FROM THE JGSM STUDENT MEETJNG, WARSAW '95, GV 2, 147 OB 25-LETNICI ODDELKA ZA AEROFOTOGRAMETRIJO NA GEODETSKEM ZA VODU SLOVENIJE ON THE 25TH ANNJVERSARY OF THE DEPARTMENT OF AEROPHOTOGRAMMETRY AT THE GEODETSKI ZAVOD SLOVENIJE, GV 1,40-45 20. SMUČARSKI DAN GEODETOV SLOVENIJE- OŠVEN, 11. FEBRUAR 1995 THE 20TH SKI DAY OF SURVEYORS OF SLOVENIA - OŠVEN, 11 FEBRUARY 1995, GV 1, 70-76 POMEMBNEJŠI SIMPOZUI IN KONFERENCE V LETU 1995 SIMPOSIA AND CONFERENCES OF IMPORTANCE IN 1995, GV 1, 50-52 POMEMBNEJŠI SIMPOZIJI IN KONFERENCE V LETU 1995 SIMPOSIAAND CONFERENCES OF IMPORTANCE IN 1995, GV 2, 145-146 POMEMBNEJŠI SIMPOZIJI IN KONFERENCE V LETU 1996 SlMPOSIA AND CONFERENCES OF IMPORTANCE IN 1996, GV 4, 330-331 PREDSTAVITEV PREGLEDNE KARTE SLOVENIJE Z OBČINAMI PRESENTATION OF A GENERAL MAP OF SLOVENJA WITH COMMUNES, GV 1, 47-49 RAZISKOVALNI TABOR GEODETOV NA REKI KOLPI SURVEYING RESEARCH CAMP ON THE KOLPA RIVER, GV 4, 334-336 REGIONALNI POSVET MEGRIN-A V LJUBLJANI MEGRIN REGJONAL MEETING IN LJUBLJANA, GV 2, 137-139 VČLANITEV ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE V MEDNARODNO KARTOGRAFSKO ZDRUŽENJE JOJNING OF THE ASSOCIA TION OF SURVEYORS OF SLOVENIA JNTO THE JNTERNATIONAL CARTOGRAPHlCASSOClATJON, GV 4, 326-327 9. GEODETSKI PLANINSKI POHOD - FOTOZAPIS 9TH SURVEYING MOUNTAINEERING MARCH - PHOTO DOCUMENTARY, GV 2, 149-152 BAZIČNO VEČNAMENSKO EVROPSKO INFORMACIJSKO OMREŽJE MULTIPURPOSE EUROPEAN GROUND-RELATED INFORMATION NETWORK, GV 4,330 stike z javnostjo: PREGLEDNA KARTA REPUBLIKE SLOVENIJE MERILA 1:200 000 GENERAL MAP OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA AT 1:200 000 SCALE, GV 1, 49-50 Martin Mueller- PREDSEDNIK DIPL.ING. FRIEDRICH HRBEK ODHAJA V POKOJ Fembek CHAlRMAN D!PL.ING. FRIEDRICH HRBEK IS RETJRJNG, GV 2,139-140 Martin Mueller- PRAESIDENT DIPL.-ING FRIEDRICH HRBEK TRITT IN DEN RUHESTAND, Fembek: GV 2, 140 Milan Naprudnik: OB 100-LETNICI POSTAVITVE ALJAŽEVEGA STOLPA NA VRHU TRIGLAVA ON THE 100TH ANNIVERSARY OF THE ERECTJNG OF AUAŽ'S TOWER ON THE SUMMIT OF TRIGLAV, GV 4, 333-334 Martina Pavlin: SREČANJE PRIMORSKIH IN GORENJSKIH GEODETOV Aleš Seliškar, Božena Lipej: Aleš Seliškar, Božena Lipej: Barbara Šket MEETING OF SURVEYORS FROM THE PRIMORSKA AND GORENJSKA REGIONS, GV 1, 76 OB ODHODU G. FRIEDRICHA HRBKA V POKOJ UPON THE RETIREMENTOF MR. FRIEDRICH HRBEK, GV 2, 141-142 ZUM ANLASS DER VERSETZUNG IN DEN RUHESTAND VON HERRN FRIEDRICH HRBEK, GV 2, 143 SPREJEM SLOVENIJE V IUGG Motnikar: THE ACCEPTANCE OF SLOVENIA INTO THE IUGG, GV 4, 328 Radoš Šumrada: SPREJEM ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE V SVETOVNO GEODETSKO FEDERACIJO Geodetski vestnik 39 (1995) 4 ACCEPTANCE OF THE ASSOCIATION OF SURVEYORS OF SLOVENJA INTO THE WORLD GEODETIC FEDERAT/ON, GV 1, 52-69 Tehniška univerza MEDNARODNI SEMINAR ZA INŽENIRSKO GEODEZIJO 1996 V GRADCU Gradec: XJJTH JNTERNATIONAL COURSE IN ENGJNEER/NG GEODESY IN 1996 /N GRAZ, AUSTRIA, GV 2, 135-136 Florjan Vociornvec: ~~,,., ''" MAGISTERIJI, IMENO V ANJA IN VPIS NA ODDELKU GEODEZIJO GRADUATE ENG/NEERS, MASTER'S THESIS, NOMINATIONSAND ENROLMENT IN THE DEPARTMENT OF GEODESY, GV 1, 39-40 Geodetski vestnik 39 (1995) 4 Navodilo za pripravo prispevkov 1 Prispevki za Geodetski vestnik Ll Geodetski vestnik objavlja prispevke znanstvenega, strokovnega in poljudnega značaja. Avtorji predlagajo tip svojega prispevka, vendar si uredništvo pridržuje pravico, da ga dokončno razvrsti na podlagi recenzije. Prispevke razvrščamo v: o Izvirno znanstveno delo: izvirno znanstveno delo prinaša opis novih rezultatov raziskav tehnike. Tekst spada v to kategorijo, če vsebuje pomemben prispevek k znanstveni problematiki ali njeni razlagi in je napisan tako, da lahko vsak kvalificiran znanstvenik na osnovi teh informacij poskus ponovi in dobi opisanim enake rezultate oziroma v mejah eksperimentalne napake, ki jo navede avtor, ali pa ponovi avtorjeva opazovanja in pride do enakega mnenja o njegovih izsledkih. o Začasna objava ali preliminarno poročilo: tekst spada v to kategorijo, če vsebuje enega ali več podatkov iz znanstvenih informacij, brez zadostnih podrobnosti, ki bi omogočile bralcu, da preveri informacije na način, kot je opisan v prejšnjem odstavku. Druga vrsta začasne objave (kratek zapis), običajno v obliki pisma, vsebuje kratek komentar o že objavljenem delu. o Pregled (objav o nekem problemu, študija): pregledni članek je poročilo o nekem posebnem problemu, o katerem že obstajajo objavljena dela, samo ta še niso zbrana, primerjana, analizirana in komentirana. Obseg dela je odvisen od značaja publikacije, kjer bo delo objavljeno. Dolžnost avtorja pregleda je, da poroča o vseh objavljenih delih, ki so omogočila razvoj tistega vprašanja ali bi ga lahko omogočila, če jih ne bi prezrli. o Strokovno delo: strokovno delo je prispevek, ki ne opisuje izvirnih del, temveč raziskave, v katerih je uporabljeno že obstoječe znanje in druga strokovna dela, ki omogočajo širjenje novih znanj in njihovo uvajanje v gospodarsko dejavnost. Med strokovna dela bi lahko uvrstili poročila o opravljenih geodetskih delih, ekspertize, predpise, navodila ipd., ki ustrezajo zahtevam Mednarodnega standarda ISO 215. o Beležka: beležka je kratek, informativni zapis, ki ne ustreza kriterijem za uvrstitev v eno izmed zvrsti znanstvenih del. o Poljudnoznanstveno delo: poljudnoznanstveno delo podaja neko znanstveno ali strokovno vsebino tako, da jo lahko razumejo tudi preprosti, manj izobraženi ljudje. o Ostalo: vsi prispevki, ki jih ni mogoče uvrstiti v enega izmed zgoraj opisanih razredov. 1.2 Pri oblikovanju znanstvenih in strokovnih prispevkov je treba upoštevati slovenske standarde za dokumentacijo in informatiko .. 1.3 Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Geodetski vestnik 39 (1995) 4 2 Identifikacijski podatki 2.1 Ime in priimek pisca se pri znanstvenih in strokovnih člankih navedeta na začetku z opisom znanstvene strokovne stopnje in delovnim sedežem. Pri ostalih prispevkih se navedeta ime in priimek ter delovni sedež na koncu članka. Pri kolektivnih avtorjih mora biti navedeno polno uradno ime in naslov; če avtorji ne delajo kolektivno, morajo biti vsi imenovani. Če ima članek več avtorjev, je treba navesti natančen naslov ( s telefonsko številko) tistega avtorja, s katerim bo uredništvo vzpostavilo stik pri pripravi besedila za objavo. 2.2 Članki, ki so bili prvotno predloženi za drugačno uporabo (npr. referati na strokovnih srečanjih, tehnična poročila ipd.), morajo biti jasno označeni. V opombi je treba določiti namen, za katerega je bil prispevek pripravljen, navajajoč: ime in naslov organizacije, ki je prevzela pokroviteljstvo nad delom ali sestankom, o katerem poročamo; kraj, kjer je bilo besedilo prvič predstavljeno, popolni datum v numerični obliki. Primer: · Referat, 25. Geodetski dan, Zveza geodetov Slovenije, Rogaška Slatina, 1992-10-23 2.3 Prispevek mora imeti kratek, razumljiv in pomemben naslov, ki označuje njegovo vsebino. 2.4 Vsak znanstveni ali strokovni prispevek mora spremljati (indikativni) izvleček v jeziku izvirnika, v obsegu do 50 besed, kot opisni vodnik do tipa dokumenta, glavnih obravnavanih tem in načina obravnave dejstev. Dodano naj mu bo do 8 ključnih besed. Obvezen je še prevod naslova, izvlečka in ključnih besed v angleščino, nemščino, francoščino ali italijanščino. 3 Glavno besedilo prispevka 3.1 Napisano naj bo v skladu z logičnim načrtom. Navesti je treba povod za pisanje prispevka, njegov glavni problem .in namen, opisati odnos do predhodnih podobnih raziskav, izhodiščno hipotezo (ki se preverja v znanstveni ali strokovni raziskavi, pri drugih strokovnih delih pa ni obvezna), uporabljene metode in tehnike, podatke opazovanj, izide, razpravo o izidih in sklepe. Metode in tehnike morajo biti opisane tako, da jih lahko bralec ponovi. 3.2 Navedki virov v besedilu naj se sklicujejo na avtorja in letnico objave kot npr.: (Kovač, 1991), (Novak et al., 1976). 3.3 Delitve in poddelitve prispevka naj bodo oštevilčene enako kot v tem navodilu (npr.: 5 Glavno besedilo, 5.1 Navedki, 5.2 Delitve itd.). 3.4 Merske enote naj bodo v skladu z veljavnim sistemom SI. Numerično izraženi datumi in čas naj bodo v skladu z ustreznim standardom (glej primer v razdelku 2.2). 3.5 Kratice naj se uporabljajo le izjemoma. 3.6 Delo, ki ga je opravila oseba, ki ni avtor, ji mora biti jasno pripisano (zahvala/priznanje). Geodetski vestnik 39 (1995) 4 3.7 V zvezi z navedki v glavnem besedilu naj bo na koncu prispevka spisek vseh virov. Vpisi naj bodo vnešeni po abecednem vrstnem redu in naj bodo oblikovani v skladu s temi primeri: a) za knjige: Novak, J. et al., Izbor lokacije. Ljubljana, Inštitut Geodetskega zavoda Slovenije, 1976, str. 2-6 · b) za poglavje v knjigi: Mihajlov, AL, Giljarevskij, R.S., Uvodni tečaj o informatiki/dokumentaciji. Razširjena izdaja. Ljubljana, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, 1975. Pogl. 2, Znanstvena literatura -vir in sredstvo širjenja znanja. Prevedel Spanring, J ., str. 16-39 c) za diplomske naloge, magistrske naloge in doktorske disertacije: Prosen, A, Sonaravno urejanje podeželskega prostora. Doktorska disertacija. Ljubljana, FAGG OGG, 1993 č) za objave, kjer je avtor pravna oseba (kolektivni avtor): MOP-Republiška geodetska uprava, Razpisna dokumentacija za Projekt Register prostorskih enot Ljubljana, Republiška geodetska uprava, 1993 d) za članek iz zbornika referatov, z dodanimi podatki v oglatem oklepaju: Bregant, B., Grafika, semiotika. V: Kartografija. Peto jugoslavensko savetovanje o kartografiji. Zbornik radova. Novi Sad [Savez geodetskih inženjera i geometara Jugoslavije], 1986. Knjiga I, str. 9-19 e) za članek iz strokovne revije: Kovač, F., Kataster. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1991, letnik 5, št. 2, str. 13-16 f) za anonimni članek v strokovni reviji: Anonym, Epidemiology for primary health care. Int. J. Epidemiology, 1976, št. 5, str. 224-225 g) za delo, ki mu ni mogoče določiti avtorja: Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Uradni list RS, 2. dec. 1994, št. 75, str. 4255 4 Ponazrnritve (ilustracije) in tabele Slike, risbe, diagrami, karte in tabele naj bodo v prispevku le, če se avtor sklicuje nanje v besedilu in morajo biti zato oštevilčene. Izvor ponazoritve ali tabele, privzete iz drugega dela, mora biti naveden kot sestavni del njenega pojasnjevalnega opisa ( ob ilustraciji ali tabeli). 5 Sodelovanje avtorjev z uredništvom 5.1 Prispevki morajo biti oddani glavni urednici v petih izvodih, tipkani enostransko z dvojnim presledkom. Obseg znanstvenih in strokovnih prispevkov s prilogami je lahko največ 7 strani, vseh drugih pa 2 oziroma izjemoma več strani (za 1 stran se šteje 30 vrstic s 60 znaki). Obvezen je zapis prispevka na računalniški disketi s potrebnimi oznakami in izpisom na papirju (IBM PC oz. kompatibilni: Microsoft Geodetski vesini k 39 ( 1995) 4 Word for Windows, WordPerfect for Windows, Microsoft Word for MS-DOS, WordPerfect for MS-DOS, neoblikovano v formatih ASCII). 5.2 Ilustrativne priloge k prispevkom je treba oddati v enem izvodu v originalu za tisk (prozoren material, zrcalni odtis). Slabe reprodukcije ne bodo objavljene. 5.3 Znanstveni in strokovni prispevki bodo recenzirani. Recenzirani prispevek se avtorju po potrebi vrne, da ga dopolni. Dopolnjen prispevek je pogoj za objavo. Avtor dobi v korekturo poskusni odtis prispevka, ki je lektoriran, v katerem sme popraviti le tiskovne in morebitne smiselne napake. Če korekture ne vrne v predvidenem roku, oziroma največ v petih dneh, se razume, kot da popravkov ni in gre prispevek v takšni obliki v tisk. 5.4 Uredništvo bo vračalo v dopolnitev prispevke, ki ne bodo pripravljeni v skladu s temi navodm. 6 Oddaja prispevkov Prispevke pošiljajte na naslov glavne, odgovorne in tehnične urednice mag. Božene Lipej, Geodetska uprava Republike Slovenije, Kristanova ul. 1, 61000 Ljubljana. Rok oddaje prispevkov za naslednje številke Geodetskega vestnika je: številka l - 1996-01-09, številka 2 -1996-04-20, številka 4 (29. Geodetski dan) - 1996-06-19 in številka 4 - 1996-10-03. Geodetski vestnik 39 (1995) 4