KMCTJKlrLlJT Uhaja vsako gredo. — Naročnina: ta celo leto 30 Din, ia pol leta 15 Din, >a inozemstvo ia celo leto 50 Din. — Inseratj po tarifa. — Pismenim vprašanjem naj ge priloži znamko ia odgovor. — Nefrankiraaa pisma g® ne sprejemajo. Rokopisi g« ne vračajo. — Plaža in toii ge t Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Jugoslovani Beograd, 26. septembra. Z manifestom Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja 1929. leta so bile začrtane smernice nove državne in narodne politike. Vlada, ki ji je Nj. Vel. kralj poveril, da izvrši naloge tega manifesta, je našla polno razumevanje in podporo vsega naroda v vseh krajih naše domovine. Tako je mogel šestojanuarski režim z uspehom dovršiti svoje poslanstvo. Njegovo poslanstvo je bilo v tem, da vrne našemu narodu slogo in notranji mir, da odpravi najtežja pogreške in nedostatke v naši upravi, da združi vse, ki hočejo delati in ki verujejo v napredek, in da učvrsti naše novo državno in narodno življenje na ideji našega popolnega edinstva. Z zakonom z dne 3. oktobra 1930. leta je Nj. Vel. kralj kronal novo nacijonalno politiko in dal naši Jugoslaviji njeno pravo ime in detinitivno organizacijo po banovinah. Navdušenje, s katerim je narod sprejel ta zgodovinski čin Nj. Veličanstva, je dokaz njegove visoke nacijonalne zavesti in njegovega globokega političnega razumevanja. Zvest globo&emu nacijonalnemu čustvu in tradicijam svojega veroizpovedi in za spoštovanje verskih čustev, ureja pouk na osnovni skladnost med kraljem in narodom za najjačje jamstvo naše svobode in našega napredka, je Nj. Vel. kralj dne 3. septembra t. 1. proglasil ustavo. S tem činom, ki nad vse druge postavlja državno celoto kot najbolj dragoceno svetinjo, posvečeno s krvjo in žrtvami naših najboljših sinov, ter narodno edinstvo kot glavni vir sile in napredka, so bili položeni stalni in neizpremenljivi temelji naše notranje ureditve in splošnega razvoja. Ustava z dne 3. septembra predstavlja popolno skladnost med interesi posameznih delov naroda in države ter zgodovinsko nujnost državne celote in narodnega edinstva. Ustava daje državljanom vse bistvene svoboščine, vse osnovne pravice, popolno enakost in ravnopravnost, svobodno izvoljeno narodno predstavništvo, odreja parlamentu najširši delokrog, uvaja široke samouprave, loči oblast upravnih in sodnih organov, jamči za svobodo vesti in vere, za ravnopravnost posameznih veroizpovedi in zas poštovanje verskih čustev, ureja pouk na osnovi svobodne znanosti, odreja pravec zdravega socijalnega in gospodarskega napredka, obnavlja svobodno izražanje misli ter združevalne in zborovalne pravice. V novi ustavi, prepojeni z jugoslovansko mislijo, so začrtane glavne in bistvene poteze nacijonalne in državne politike. Na podlagi tega programa naj se združijo k sodelovanju vsi, ki ljubijo svojo državo in žele dobro domovini. S svojim ukazom o razpisu volitev nudi Nj. Vel. kralj vsemu našemu narodu prUiko za to sodelovanje. Dne 8. novembra t. 1. bodo volitve za Narodno skupščino, ki bo skupno s senatom nadaljevala delo na oživotvorjenju načel jugoslovanske nacijonalne in državne politike. Kot člani kraljevske vlade se globoko zavedamo pomena poverjene nam zgodovinske naloge kakor tudi odgovornosti pred kraljem in narodom. Razbremenjen problema, ki je tako dolgo in tako usodno rušil njegove sile in ki so ga drugi narodi že davno rešili z edino mogočo strnitvijo vseh sil v veliko nacijonalno celoto, si naš narod ne želi ničesar bolj iskreno in toplo kakor to, da se lahko posveti plodnemu delu za svoje socijalno in kulturno blagostanje. Ustvarjajoče delo naj združi vse državljane, ki žele posvetiti splošnemu blagru vse žive in zdrave sile, ki jih nosijo v sebi. Samo tako si bo mogla naša draga Jugoslavija v sedanjih časih težkih gospodarskih in socijalnih pretresov zagotoviti v svetu mesto, ki ji gre po sijajnih sposobnostih našega naroda, po njegovih žrtvah in trpljenju in po prirodnem bogastvu naše zemlje. Le ustvarjajoče delo lahko našemu narodu da oni notranji mir in zadovoljnost, ki sta najjačje jamstvo naše svobode in našega obstoja. Delovni program parlamenta Delovni program, ki čaka narodno predstavništvo, je velik in obsega gospodarski in kulturni napredek širokih narodnih slojev. Tem je treba posvetiti glavno skrb našega bodočega zakonodajstva. Naša gospodarska politika naj poišče pravično izravnavo med interesi kmečkega stanu, ki tvori ogromno večino našega naroda, in med potrebami zdravega razvoja ostalih gospodarskih panog, brez katerih ne moremo ohraniti svoje gospodarske neodvisnosti. } - Revizija vsega našega davčnega sestava bo omogočila pravičnejšo razdelitev obremenitve narodne celote in bo ukinila one dajatve, ki so bile uvedene in povišane le zaradi začasne potrebe. Varčevanje, izvedeno v državnem in samoupravnem gospodarstvu do kraja, bo dalo prosta sredstva za pospeševanje kmetijstva, obrtništva, trgovine in industrije, tako da se bo mogla naša gospodarska organizacija solidarno razvijati in se izpopolniti za konkurenco. Dosledna izvedba štednje nam bo omogočila tudi izpopolnitev našega socijalnega zakonodajstva, ki pa bo moralo poleg delavca obsegati tudi kmeta in obrtnika. Že doslej se je posrečilo urediti našo upravo in jo očistiti krutega birokratizma. Naloga vlade in zakonodajstva bo, da se uprava čimbolj približa narodu in njegovim potrebam in interesom. Treba bo podvojiti napore in delati z vsemi silami, da naš narod kulturno dvignemo. Nacijonalna in državna misel, spoznavanje razmer in potreb vseh delov naroda, njega razumevanje in pa občutek nerazrušljive narodne solidarnosti mora prešiniti kri in življenje vseh jugoslovanskih pokolenj. V zmislu obeleženih pravcev bo pripravljen za narodno predstavništvo konkreten delovni program. Izvedba tega programa bo odvisna od pozitivnega sodelovanja naroda. Narod je že dozdaj izražal svojo neomajno in odločno željo, naj se preneha s starimi potmi in metodami. Nove volitve dajejo možnost, da se ta želja uresniči. Apeliramo na vse državljane, ki so dobre volje, da aktivno pomagajo pri končni ureditvi naših razmer in pri popolnem uresničenju velike ideje v jugoslovanskem, nacijonalnem in državnem programu. Ta ideja ne pozna ne plemenskih, ne verskih niti nekdanjih političnih razlik. Kličemo na sodelovanje vse Jugoslovane, ki so prepričani v končno ureditev našega narodnega in državnega življenja, v pravilen razvoj in v bodočnost našega naroda, in da je mogoče naše narodno in državno edinstvo ohraniti in ga učvrstiti samo z močnim in pozitivnim delom na osnovi polne ravnopravnosti vseh plemen in vseh ver. Vsi Jugoslovani, prežeti s tem prepričanjem in navdahnjeni s tem duhom, so dolžni brez ozira na razdvojenost prošlosti, z globokim spoštovanjem vsega onega, kar je kot tradicija iz prošlosti lepo in veliko, da združijo vse svoje sile za glavni cilj: za veličino naroda in moč države Volitve dne 8. novembra bodo zgodovinskega pomena. KMETSKI LIST ~l'lljii lil lil II 'i ........... I liil IMIIIIMIIH—min WMC Te,volitve bodo manifestacija narodne volje za življenje in napredek, . i izpoved vsega zavednega jugoslovanstva za veliko nacijonalno državno politiko, ki naj za vedno preseka naše stare nevolje in prepire in povede ves naš narod k miru, blagostanju, sreči in napredku. V Beogradu, 26. septembra 1931. B. Z. Maksimovič, 1. r. prosvetni minister. dr. Stanko šibenik, 1. r. minister za šume in rudnike. dr. Stanko Šverljuga, I. r. minister brez portfelja. Laza Badivojevič, 1. r. prometni minister. Nikola Preka, 1. r. minister brez portfelja. Mirko Neudorfer, I. r. poljedelski minister. Dj. Djurič, 1. r. finančni minister. dr. Marko Kostrenčič, 1. r. minister za socijalno politiko in narodno zdravje. Pavel Matica, 1. r. minister brez portfelja. dr. Avdo Hasan-Begovič, minister brez portfelja. Ljudje pravijo, da je dandanes življenje hudo in težko. Posebno na kmetih slišiš take besede ob vsakem koraku: pridelki nimajo nobene cene, vse pa, kar mora kmet kupovati, je drago — kako naj torej kmet poleg davka krije svoje življenjske potrebe, če hoče • živeti kot civiliziran človek in ne kot afriški divjak brez obleke in brez obuvala? Nič čudnega torej ni, če postajajo ljudje v splošni gospodarski krizi malodušni in kar obupani. Stara stvar je, da se človek vse drugače drži in obnaša, če čuti v žepu še kakšen desetak ali stotak kakor pa, če je »suh«. Zavest vsaj skromnega imetka vzbuja dobro voljo in pogum — in veselje do življenja, prazen žep pa človeka mori in tlači in mu jemlje in ubija vsako delavnost in podjetnost. To so vsakdanja opazovanja. Vsakdanja izkušnja pa nam ne kaže le tega, kar smo povedali zgoraj, ampak nam kaže še nekaj drugega, kar je zlasti za tako težke čase, kakor jih preživljamo dandanes, silno važno: »Cagovci« in figovci še nikdar niso rešili ne sebe in ne sveta, ampak samo tisti in taki ljudje so nekaj vredni, ki tudi v najhujših časih ne izgube poguma in veselja do dela in življenja in ki nikdar ne obupa-vajo! Obup še nikdar ni prinesel rešitve iz raznih stisk in tudi nespametno računanje na tujo pomoč še ni bilo nikdar nič prida, ampak rešitev je prinašalo vedno le zaupanje in vera v samega sebe in v svojo lastno moč. To kar smo ravnokar zapisali, se nam je zdelo potrebno povedati prav sedaj, ko stojimo tik pred volitvami za novi državni zbor. Volitve, ki nas čakajo 8. novembra, torej komaj čez en mesec, so volitve svoje vrste, kakoršnih sedanji rod še ni doživel. Nekdaj so si stale pri volitvah nasproti stare stranke, dobro znane po svojih »programih«, »načelih« in raznih volilnih »šlagerjih«. Tudi demagogije ni manjkalo, kakor vsi dobro vemo. Pamet in razsodnost je redko zmagala, pač Peter E. živkovič, 1. r. predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev. Nikola P. Uzunovič, 1. r. minister brez partfelja. Kosta L. Timotijevič, i. r. minister brez partfelja. Andrija M. Stanič, 1. r. minister brez portfelja. dr. V. Marinkovič, 1. r. zunanji minister. dr. Albert Kramer, 1. r. minister za gradnje. dr. Ivo Paleček, i. r. minister brez portfelja. dr. Kosta Kumanudi, I. r. minister za trgovino in industrijo. Ivan Pucelj, 1. r. minister brez portfelja. dr. Milan Srškič, 1. r. minister pri predsedništvu ministrskega sveta. dr. Drag. S. Kojič, 1. r. minister za pravosodje. pa so precej zalegla krepka pljuča. Tako je bilo nekdaj. Danes pa je položaj čisto drugačen. Starih strank ni več, in tudi starih volilnih »šla-gerjev« in stare demagogije in starega hujskanja in kričaštva ni več! Na mesto teh »lepih« stvari, zaradi katerih se nam je moral smejati ves pameten in razsoden in preudaren svet, stojimo danes pred usodnim vprašanjem: Ali hočemo veljati pred vsem svetom za ljudi, ki tudi v najtežjih časih ne obupavajo, ampak zidajo svojo bodočnost na -»mikom g. dr. A. Kuhar, notar v Ljubljani. Cerkvena posestva in agrarna reforma. Ministrstvo za šume in rude je izdalo oficiel-no tolmačenje zakona o likvidaciji agrarne reforme. Po tem tolmačenju se delijo cerkvena posestva v škofovska in nadarbinska posestva. Samo nadarbinska posestva so izvzeta iz zakona o agrarni reformi. Za nezadostno razvite otroke je prosvetno ministrstvo odredilo da se otvorijo oddelki v katerih se bo vzgajala ta mladina. V dravski banovini otvorijo take oddelke v Zavodu za slepe v Kočevju ter v ljudskih šolah v Trbovljah, Jesenicah, Št. Vidu na Ljubljano, D. M. v Polju in Mariboru. Za poslanika v Pragi je bil s kraljevim ukazom imenovan g. dr. Prvislav Grisogono. poleg glavne povesti: Božja sodba, mnogo manjšega čtiva ter organizacijiska poročila naše kmetske mladine. Naroča se pri Upravi, Cankarjevo nabrežje 5/1. Avtobus, ki vozi na progi Soštanj-Dravo-grad, se je pretekli teden z 20 potniki prevrnil pri Paki na neki travnik. Pri nesreči ni bilo večjih poškodb ter je avtobus, ko so ga izvlekli s konji, nadaljeval vožnjo. V Celju in okolici ne mine dan brez požara. V kratkem času so zabeležili že več požarov, ki so verjetno vsi zelo sumljivi. Slana je letos že prav zgodaj zapadla skoraj po vseh krajih naše banovine. Prizadejala je prav občutno škodo našimv kmetovalcem, ki še niso pospravili jesenske žetve. Posebno je škodila še nedozoreli ajdi, obenem pa tudi prisilila vse vinogradnike na predčasno trgatev, ko grozdje š6 ni doseglo one sladkobe kot jo je lani. V Beogradu se je vršil sredi tega meseca velik kongres čevljarskih delavcev. Zanimivo je, da so se nekateri delavci izrekli za češkega »kralja čevljev« Bafo, nekateri pa proti. Najstarejši tihotapec je gotovo neki Ste-van Trivič iz Banjaluke, ki šteje 105 let ter je opravljal svoj tihotapski posel že pod dvema carjema, turškim in avstrijskim. Sedaj pa so ga naše oblasti v njegovem poslu onemogočile. Trdovraten samomorilec je neki Jova Iga, ki sedi v novosadskih zaporih, kjer si je hotel vzeti življenje, kar je poskušal že prej štirikrat a so ga vselej rešili. Svinja odgrizla otroku obe roki. V vasi Jagodini v Bosni je bilo ostalo doma samo petletno dete. V hišo je prišla svinja, ki je odgrizla otroku obe roki nad komolcem. Nesrečnega otroka so prepeljali v bolnico, a ni upanja, da ostane pri življenju. Za 1000 dinarjev je poljubil na krstni slavi kmet M. Stanojevič lepo Janjo. Drugi dan pa se mu je tožilo po tisočaku ter ga je zahteval nazaj. Zadeva je prišla pred sodišče, ki je pa priznalo Janji tisočak, še prav posebno iz razloga, da jo je mož pošteno na-klestil radi poljubljanja z drugimi moškimi. Za kralja se je izdajal brezposelni delavec Rostohar Jože iz Zabukovja pri Brežicah. Delj časa se je klatil po Pohorju ter se je radi sličnosti z našim vladarjem izdajal za kralja in se puščal pogoščatf. Izvabljal je od ljudi tudi denar; vendar pa je kmalu postal sumljiv ter so ga ovadili in aretirali kot »kralja« pri Sv. Urhu. Za nekaj časa je sedaj končal svojo »kraljevsko življenje«. V greznici je utonila dveletna Anica Grašič iz Trstenika pri Kranju. Ko je mati pekla kruh, je pozabila na otroka, ki se je oddaljil medtem iz kuhinje ter utonil v greznici. Konj je udaril s kopitom v obraz posestnika Janeza Hočevarja iz Mačkovca pri Škocijanu, ko ga je hotel pogladiti; razbil mu je nosno kost in poškodoval usta. Po dveh dneh domače nege so morali ponesrečenca prepeljati v kandijsko bolnico, ker mu je otekel ves obraz. Ceneje nego v razprodaji in pri tem le prvovrstno blago za plašče, obleke, zimske suknje in vso ostalo manufakturo nabavite pri znani.tvrdki NOVAK, na Kongresnem trgu (nasproti nunske cerkve). Slovenski in hrvatski kmetje so se minulo nedeljo v velikem številu udeležili božje poti k Dobremu svetu pri Kostanjevici, največ jih je prišlo iz okraja Žumberka in Stojdrage iz hrvaške strani, iz slovenske pa izpod Gorjancev. Posebno pozornost so vzbujale narodne noše še izza časov Uskokov in Vlahov. Z nožem je izvršil grozen samomor brezposelni mesar Anton Starin iz Gline pri Ljubljani. Delj časa je popival po gostilnah, v torek preteklega tedna pa se je zaprl v svojo sobo ter si porinil nož v prsi. Domači vajenec ga je našel že mrtvega. S samokresom se je ponesrečil mladi France Somrek iz Kala pri Prečni, ko je neprevidno ravnal z nabitim orožjem. S prestreljeno nogo so ga prepeljali v bolnico. Roparskega morilca Štefana Faleža, ki je svoj čas .umoril v Gačniku v SI. Goricah po-sestnico Julijano Heričevo, so pretekli teden aretirali pragerski orožniki v bližini Ormoža. Po zaslišanju so ga prepeljali v Maribor, kjer je svoje zverinsko dejanje tudi priznal. Hmelska sezija v Savinjski dolini se bliža koncu. Računa se, da je prodanega hmelja do 75% celotnega pridelka. Cene so dosegle do 12 Din; glavni odjemalec je bila angleška dd. Sejem grozdja se bo vršil poleg sadjarske razstave v Sevnici 5. oktobra. Pri nakupu grozdja ima vsak gostilničar in trgovec z vinom pravico do gotove količine breztrošarin-skega vina. Terorista Hraniloviča in Soldin sta bila po obsodbi sodišča v Zagrebu ter po potrdilu obsodbe stola sedmorice v soboto justifici-rana. jen je na pet let ječe. Zlomil si je tilnik posestnik Lovrač iz Kolovrata, ko je otresal orehe. Med delom ni opazil, da se je povzpel na trhlo vejo, ki se je odlomila ter je Lovrač padel v precejšnjo globino. Pri padcu si je zlomil tilnik ter je obležal na tleh mrtev. Obesil se je neki neznanec na ograjo ob banovinski cesti poleg Savinje. Našli so ga na delo hiteči delavci, ki so obvestili oblasti o obešencu. Ugotovili so, da gre za nekega Ivana Manceta, nekje iz savske banovine. Strašno smrt je doletela neko Leposavo Kovačič iz okolice Rume. Leposava je že več časa s svojim razuzdanim življenjem povzročala starišem velike skrbi. Pred nekaj dnevi je prišla k starišem in je zahtevala od njih, da ji izroče dedno pogodbo, čemur se je pa oče uprl. Hci je grozila s požigom ter je tudi z nožem napadla očeta, ki je pograbil v kotu slonečo sekiro ter z njo zamahnil proti hčeri. Zamah je bil usoden in je lepi Leposavi raz-klal glavo. Oče se je sam javil oblastem. Junaški kmetski dekleti Marija in Draginja Bojič sta pasli koze na livadi pri Banji Luki. Med igro nista opazili, da je prišel volk in odnesel eno kozo. Ko sta to opazili sta stekli za volkom ter ga tako dolgo obdelovali s palico in kamenjem, da je mrtev izpustil kozo. Za junaški čin jima je občina izplačala lepo nagrado. Utopljenca s 100.000 Din so potegnili iz Donave. Našla ga je orožniška patrulja. Utopljenec je bil boljše oblečen ter so naknadno ugotovili, da je neki trgovec iz Novega Sada. Izpod avtomobila je neka pastirica pri Sisku rešila trumo gosi, pri tem pa je prišla sama pod avtomobil, ki jo je podrl na tla in ji prizadal smrtno poškodbo. Za mrtvega je proglasilo celjsko sodišče samskega delavca Franca Dobnika iz Lepe-njive, ki je odšel leta 1902 v Ameriko. Divji prašiči so se pojavili zadnje čase v okolici Kočevja v velikem številu. Posebno ondotnim kmetovalcem prizadevajo veliko škode, ko vse povprek pustošijo po njivah in uničujejo krompir, koruzo in druge pridelke. Kmetje sami so s pomočjo zakupnikov lova organizirali boj proti prašičem. Konnersreuthska svetnica Terezija Neu-mannova se je pred nedavnim preselila iz domačega kraja v Speyer, kar je dalo posebno oblastem veliko skrbi; oblasti so ji prepovedale vsak odhod ker je svetnica s svojimi zadnjimi napovedi o vesoljnem potopu spravila ljudi v velik strah in zmedo. Plesalec z eno nogo. Plesna umetnost si je pridobila že velik sloves. Prav posebno zanimanje in občudovanje pa vzbuja angleški plesni umetnik, ki ima samo eno nogo. Že v zgodnji mladosti se je pričel baviti s to umetnijo, ki mu je kmalu prinesla svetoven sloves. V polni meri je dokazal, da človek tudi z eno nogo prav dobro pleše. Poleg tega se posveča tudi drugemu športu, ki ga navadni zemljani z obema nogama le težko zmorejo. Dragocene želodce je mogoče najti pri nekaterih zelo premetenih tihotapcih dijaman-tov, ki v želodcu spravljajo čez mejo dragocen nakit. Pred nedavnim so prijeli dva tihotapca in jim rentgenizirali želodce v katerih so opazili dijamantov v vrednosti 2 milijonov Din. Z ricinovm oljem so potem prišli do dijamantov, tihotapca pa zaprli. Štednja se dandanes povsod priporoča, pa tudi izvajajo jo že ponekod; tako poročajo, da bo čehoslovaška vlada zmanjšala svoj prihodnji budžet za 620 milijonov Kč. Denarno podporo bo dajalo špansko ministrstvo kmetijstva vsem kmetovalcem, ki imajo posejan en hektar zemlje ali vinograda ter skušajo s tem vsaj nekoliko ublažiti silno gospodarsko krizo. Novi praški nadškof je postal škof v Kraljevem gradcu dr. Kaspar, ki je naslednik nadškofa dr. Kordača, ki je moral odstopiti radi svojega spora s papeškim nuncijem. Nemški državni zbor se sestane predvidoma 13. oktobra. Na zboru se bo predvsem razpravljalo o nemški zunanji in notranji politiki. Gela družina je znorela v Parizu. Neki uradnik je prispel s počitnic v Pariz s svojo ženo in tremi otroci. Po nekaj dnevih se je zglasil na policiji, kjer je zelo zmedeno pripovedoval, da na njih stanovanju grozno straši. Iz vsega so mogli ugotoviti, da je mož znorel, isto so ugotovili tudi pri njegovi ženi in vseh treh otrocih. V Južni Ameriki so po naključju odkrili čudno drevo, ki lovi ribe. Drevo ima od vrha do tal mnogo bodic, poleg tega pa vsebuje neki sok, ki mahoma omami ribe. Pa tudi človeku je ta sok zelo škodljiv. V sofijskih ječah se je pretekli teden izvršil političen atentat. Ko so se jetniki sprehajali po vrtu ječe, je neki Zavirov oddal na dva protogerista iz razdalje desetih korakov sedem strelov. Oba protogerista sta zelo težko ranjena. V Nemčiji so uvedli kontrolo za poslovanje bank. S kontrolo bank je zvezana tudi pravica soodločevanja v bančni politiki. . Na Angleškem se bodo vršile volitve v parlament že 24. oktobra t. 1. V*.;, .v.:-; SEJMI: 4. oktobra: Sv. Marija v Jarenini, Žalec, Jur-klošter, Selce, Turnišče. 5. oktobra: Arnuš, Konjice, Dol pri Hrastniku, Slov. gradeč, Sv. Urban, Slivnica, Oplotnica, Fara, Jesenice, Gor. Logatec, Videm ob Krki, Št. Rupert, Vinica. 6. oktobra: Pišece, Sv. Helena, Horjul. 7. oktobra: Ponikva, Toplice. 8. oktobra: Lovbek, Begunje pri Cerknici, Ra-kičan. 9. oktobra: Šmarjeta pri Rimskih toplicah. 10. oktobra: Poljčane, Rajhenburg, Tržič. Diamant. Med dragim kamenjem zavzema zelo odlično mesto diamant ali demant. Kaj je diamant? Prav tisto je, kar je »grafit«, t. j. tista črna snov, s katero piše naš navadni svinčnik! Kemično sta grafit in diamant samo zgoščen plin »ogljik«. Če se ogljik stisne v neurejeno maso, ga vidimo v obliki grafita, če pa so najmanjši delci zloženi na ovoj način, ga vidimo v podobi diamanta. Največ diamantov najdejo vVzhodni Indiji, v Brazilij, v Katliforniji, v Južni Afriki, na nekaterih azijskih otokih in v Uralu. Prav velikih kosov najdejo prav malo. Diamantov pa ne tehtajo na grame, ampak na »karate«; 1 karat pa je ena petina grama. Diamante visoko cenijo zaradi njihovega krasnega bleska, če so brušeni. Nebrušen diamant se sveti bolj medlo. Brusijo pa diamante na posebne načine. Če je brušen tako, da so vse obrušene ploskve trikotniki, potem imenujemo tako brušen diamant — briljant. Diamante pa cenimo tudi po njihovi čistosti (po »vodi«). Če je diamant skozi in skozi enakomerno čist kakor voda, ga imenu-jejo»diamant prve vode«. Popolnoma brezbarvni diamanti so najdražji. Največje in najdražje diamante hranijo dandanes v državnih in dvornih zakladnicah. gospodarstvo Kmetijska razstava v Kranju. S pomočjo ministrstva za kmetijstvo v znesku 15.000 Din se priredi to jesen kmetijska razstava v Kranju. Razstava bo trajala tri dni in to predvidoma dne 7., 8. in 9. novembra t. 1. Vršila se bo v prostorih Ljudskega in Narodnega doma in v gimnazijski telovadnici, ter bo obstojala iz poljedelskega in povrtninskega ter sadjarskega oddelka. Priključi pa se še mlekarski in planšarski ter šolski in propagandni oddelek. Razstavo organizira sreski kmetijski referent s pomočjo prireditvenega odbora, ki mu načeluje posestnik Joža Burgar iz Smlednika. Namen razstave je, da pokaže vse vrste kmetijskih proizvodov v surovem in predelanem stanju, a tudi stroje, orodja in priprave domačega izvora, v kolikor se vse to nanaša na kranjski okraj, s ciljem, da se kmetijska produkcija vsestransko izboljša in ojači propaganda za napredek. Prireditvi želimo obilo uspeha. Tržne cene v Ljubljani dne 15. IX. 1931. Govedina: v mesnicah po mestu I. 14—16 Din, II. 12—14 Din. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. 14—16, II. 12—14, III. 8—10 Din. 1 kg telečjega mesa I. 16—18, II. 12—14. 1 kg prašičjega mesa I. 20—22, II. 16—18, III. 14 do 16 Din. 1 kg koštrunovega 12—14, 1 kg ja-gnetine 18—20 Din, 1 kg konjskega mesa I. 8, II. 6 Din. Perutnina: piščanec majhen 12 do 15, večji 18—22, kokoš 25—35, petelin 20 do 30, domači zajec, manjši 8—10, večji 15—20 Din. Divjačina: Poljska jerebica 15, gozdna jerebica 18—20 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2'50—3, 1 kg surovega masla 25—28, 1 kg čajnega masla 32—40, 1 kg masla 30—36, 1 kg bohinjskega sira 24, 1 kg sir-čka 7—8, par jajc 175—2'25 Din. Pijače: 1 liter starega vina 16—22, 1 liter novega vina 14—16, 1 čaša piva 3—3'50, 1 vrček piva 5, 1 steklenica piva 5'50—6 Din. Kruh: 1 kg belega 4, 1 kg polbelega 3'50, 1 kg črnega 2'50, 1 kg rženega 3'50 Din. Sadje: 1 kg luksusnih jabolk 5—6, jabolk I. 4, II.3, III. 2, 1 kg luksusnih hrušk 8, 1 kg hrušk I. 6, II. 4—5, III. 2—3 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Por-toriko 80—84, 1 kg kave Santos 52—54, 1 kg kave Rio 36—40, 1 kg pražene kave I. 90 do 100, II. 80—90, III. 66—70, IV. 56—60, 1 kg kristalnega belega sladkorja 12'75, 1 kg sladkorja v kockah 14"25, 1 kg kavne primesi 18, 1 kg riža I. 9, II. 7, 1 liter kavne primesi 18, 1 liter jedilnega olja 16, 1 liter vinskega kisa 4% 4'75, 1 lier navadnega kisa 4%> 3, 1 kg soli morske, debele 2'50, 1 kg soli drobne 2'75, 1 kg celega popra 70, 1 kg mletega po-pra72, 1 kg paprike III. vrste 32, 1 kg sladke paprike, po kakovosti 36, 1 liter petroleja 7, 1 kg testenin I. 10, 1 kg II. 9, 1 kg pralnega luga 3'75, 1 kg čaja 80 Din. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0 na deb. 405—440, na drobno 475. št. 2 na deb. 375—415, na drob, 375, št. 4 na deb. 320—340, na drob 3'50, št. 6 na deb. 260—290, na drob. 3"25, 1 kg kaše 5—6, 1 kg iešprenja 5—6, 1 kg ješprenjčka 8—10, 1 kg otrobov 1'50—2, 1 kg koruzne moke 2'50—3, 1 kg koruznega zdroba 4—4'50, 1 kg pšeničnega zdroba 5, 1 kg ajdove moke I. 6—7, II. 5, 1 kg ržene moke 3'50 Din. Žito: q rži 190—200, q ječmena 180—200, q ovsa 185—210, q prosa 230—250, q koruze 155 do 160, q ajde 240—255, q fižola ribničana 275, q fižola prepeličarja 325, 1 kg graha 8—10, 1 kg leče 10—14 Din. Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 460, m3 trdih drv 100 do 120, m3 mehkih drv 70 Din.Krma: q sladkega sena 80, q polsladkega sena 75, q kislega sena 60—70, q slame 50—60 Din. Kmetijska okrajna zadruga v Kranju. Vsi kmetovalci se v njihovem lastnem interesu opozarjajo, da prijavijo v skupno prodajo namenjene množine »krompirja za izdelovanje škroba« pisarni Kmetijske okrajne zadruge v Kranju. Zborovanje belokranjskih vinogradnikov in kmetov. Pretekli teden se je vršilo v Metliki veliko in uspelo zborovanje vinogradnikov in kmetov. Zborovanje je bilo sklicano predvsem z namenom, da se skuša najti vsaj minimalen izhod iz silno hude vinske krize, ki je pričela tlačiti belokranjske kmete in vinogradnike. Na sestanku se je zbralo okoli 300 kmetovalcev; govorili so gg. Weiss iz Metlike, Kafol iz Ljubljane in drugi. Zatem pa je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija, katera vsebuje nujne in važne kakor tudi upravičene zahteve in potrebe belokranjskih kmetovalcev ne le glede vinske krize, marveč glede vseh javnih zadev, kakor cest, pitne vode, kuluka, ustanavljanja živinorejskih in mlekarskih zadrug, naprav gnojiščnih jam, obrestne mere pri zavodih in posojilnicah, šolstva itd. Izbrala se je tudi petčlanska deputacija, ki bo napravila v smislu resolucije potrebne korake. Povrnitev uvoznine poljskih pridelkov za neprodano blago. Ljubljansko mestno tržno nadzorstvo objavlja: Glasom tarifne postavke št. 26-a) o občinski uvoznini mesta Ljubljane se plača na mitnici za poljske pridelke 0'05 Din za kg. Uvoznik prejme potrdilo o vplačilu v obliki bolete mestnega dohodar-stvenega urada. Ako kmetovalec ni prodal vsega blaga na trgu, dobi pri odhodu iz mesta na mitnici proti predložitvi bolete povrnjeno razliko vplačila za tisto množino blaga, ki jo zopet pelje iz mesta domov. Na to je mestno tržno nadzorstvo velikokrat opozorilo kmetovalce, zlasti na trgu, kjer prodajajo na debelo krompir, repo, zelje in čebulo. Velika večina kmetov je o tem dobro poučena. Prosimo, da tozadevno tudi druga županstva obvestijo svoje občane. Sadna razstava v Ptuju za Dravsko banovino. Razstavni odbor, ki vrši priprave za razstavo in sadni sejem v Ptuju, nam sporoča, da se vkljub pozivom, prošnjam, opominom in pouku, kmečki sadjarji ne držijo navodil, temveč da na slepo prodajajo svoje sadne pridelke, celo ne popolnoma dozorele, vsled česar trpijo zgubo. — Res je, da primanjkuje denarja za plačila, toda vkljub temu bi kmečki sadjarji lahko počakali vsaj do razvoja sadne razstave in sadnega sejma, da bodo videli, kako se bodo cene sadju razvile, in tedaj naj prodajo svoje sadje, ako ga že shraniti ne morejo za poznejšo prodajo. — Opazuje se, da se kmečki sadjarji za razstavo premalo brigajo, da ne prijavljajo svojega sadja, ki bi ga imeli na prodaj, in da se nekako razstave izogibljejo, kakor da bi jim ta škodovala mesto koristila. — To je napačno razširjeno mnenje, ki bo samo kmetu-sadjarju škodovalo. — Kmet - sadjar se danes mora zavedati, da je le v skupnem nastopu in skupni organizaciji moč in veljava, tako tudi pri prodaji sadja. — Sedaj ko je trg prepolen drugega sadja, se trgovina s sadjem ne razvija povoljno in so cene nizke. Ko bo pa grozdje minilo in drugi rani, poletni in jesenski sad, pa pride zimsko sadje, to so jabolka in hruške, do veljavne cene. — Vse to ima v vidiku sadna razstava in sadni sejem v Ptuju, da izboljša sadno kupčijo in da daje pouk sadjarjem za izboljšanje. — Ker se menda sadjarji bojijo, da bi morali dati sadje za razstavo brezplačno, se pojasnjuje, da se bo razstavljeno sadje prodalo in plačalo raz-stavljalcem po najboljši ceni. — Enako velia za grozdje. Vsak sadjar in vinogradnik lahko razstavi tudi grozdje in se bo isto prodajalo po dobljeni ceni. — Razstavni odbor še enkrat apelira na kmečke sadjarje, da takoj prijavijo, koliko in katere vrste sadja bodo imeli naprodaj in če se hočejo razstave udeležiti ter razstaviti sadje, katere vrste in koliko. — Opozarjamo, da so določene lepe nagrade. — Sadje in grozdje sprejema razstavni odbor v Društvenem domu v Ptuju od 5. do 9. oktobra t. 1. K M £ t S K i L 18T 9 Rdeča luč — zdravilo. Zdravniška veda je v 20. stoletju silno napredovala in naravoslovci prodirajo vedno globlje v tajnosti narave. V najnovejšem času se je ogrskemu zdravniku dr. Mezli-ju posrečilo najti čisto pri prosto, toda jako učinkovito sredstvo za razne kožne bolezni, posebno za »koze«. On je namreč prišel na to, da imajo skozi posebne vrste rdeč papir prodirajoči svetlobni žarki presenetljivo zdravilno moč v sebi. Zdravilno moč rdeče svetlobe so poznali že v starih časih, že stari Grki in Rimljani. Tudi iz srednjega veka so nam ohranjena poročila, da je rdeča luč preprečila, da bi se komu koze po prestani bolezni poznale (od koz razjedena koža). Angleški dvorni zdravnik je zdravil že v 12. stoletju na kozah obolelega angleškega kraljeviča s tem, da je dal bolnikovo posteljo pregrniti vso z rdečo odejo in res se kraljeviču niso kasneje koze prav nič poznale. Tudi kralj Karol V. je nosil za časa svoje bolezni rdečo srajco in tudi njegova soba, kjer je ležal, je bila vsa prevlečena z rdečim blagom. Kasnejši zdravniki, ki si pač niso še znali razlagati vpliva solnčnih žarkov na razne bolezni, so sicer proglasili zdravljenje z raznimi žarki za »srednjeveško praznoverje«, toda to naziranje se je pokazalo za napačno, odkar je slavni učenjak Finsen dokazal, kako zelo vplivajo razni svetlobni žarki na človeka in na njegovo zdravje. Tudi ta učenjak je zdravil ljudi, ki so oboleli na kozah, v sobah z rdečo lučjo, kjer so bile celo zavese rdeče. Ta nauk je sedaj še znatno izpopolnil zgoraj omenjeni ogrski zdravnik, ki je dognal, da vpliva rdeča luč tudi na opeklino in na zmrzline. Zdravljenje je po njegovem načinu silno priprosto: on je iznašel posebno pripravljen rdeč papir, ki ga položiš na obolelo mesto (na mozolec, na opeklino itd.), papir pa pritrdiš s posebnim lepilom (s »flajštrom«) na obolelo mesto. Umetne svetlobe ni treba, ker zadostuje že navadna dnevna svetloba. Zdravilo se imenuje »hromo-luks« (>/Chromolux<).__ Vsak zaveden kmet je naročnik KMETIJSKE MATICE. Fabiani & (urjovec Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5 (S Ul (S ™ N 4 suknenega blaga za moške in ženske obleke. Lepa izbira svilenih rut in različnih šerp. Krojači in šivilje, pišite do vzorce ? KONOM OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI, KOLODVORSKA ULICA 7 nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo ba* naško in domačo moko, krmila špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa E. MikuS Ljubljana, Mestni trg 15 Ustanovljena 1839 Zahtevajte brezplačni CENIK z okr. 1000 slikami Ura Roskopf . Din 45 fsta boliša. z dve- Ig t% letno garancijo Din Ista ta kvalitete, s 4let. garancijo Din m mS> Budilka z 1 zvon- J§ fli cem......Din "frO Budilka la, s pet- VA letno garanciio Din * W Budilka Ia, z 2 zvoncema, s petletno garan- ciio......Din A. Kifffmann, Maribor 90 špecijalist samo za boljše ure Oblastveno koncesi* jonirana Šoferska šola G0|K0 PIPE1BACHER Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 12 Zahtevajte Informacije ZASTOPNIKE za prodajo šivalnih strojev, sepaiatorjev, koles, gramofonov, elektrotehničnih pred metov i. t. d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. »CENTRA" trgovina šivalnih strojev i. t. d. Ljubljana, Postni predal 248. Kovači! Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi Družba »lLBfitlJA» Ljubljana Dunajska cesta 46. Telefon 28-20. Polnomastni, polmastni in trapistovski ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah LJUBLJANA EKONOM Kolodvorska ulita 7 Pristopajte h Kmetijski Matici! Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zarodu Kmelshi in -posojilni dom ... M Ratun pošt- liraniln cr {i. 14.257 regisir. zadruga z neomejeno zavezo Brzojavi: „ K M E I S K I DON' \ LJ U B LJ AN I, Tavčarjeva (Sodna) ulica i feteio« «ev. VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 5'/, °/o brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7°/i> brez o J k i I L a u a * a na teiile Stanje vlog nad 50,000.000 dinarjev Rezerve nad 700.000 dinarjev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. - POSOJILA daie proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi prem.čnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12'/. in od 3 -4'/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/, Podružnici v Kamniku, Glavni (rg, in v ftfaršboru, Slomškov (rg 3 Šivaini stroii ' dietna 8»«odja * Pouk v vezenju brezplačen „adlerw In kolesa, najboljši materij al, precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena so samo pri Jo«. Peteline, Ljubljana Telefon 29-13 za vodo — pnjMMrik mi i nt Predaj« na ugodna m«i«čn« obrok« Pogoj«, katalog« in cenike brezplačno Generalno zastopstvo: /TT » trgovina radio-apara r gramo- j9%J)*ZKMTM:CZ Ionov, koles, šivalnih strojev itd. K)ubl)ana# Masarykova cesta št. 12 (nasproti kolodvora palača Vzajemne zavarovalnice) Jesensfec gne/enje ~ dvojno gnojenje? Travnike, sadonosnike, vinograde in njive, na katerih sejemo ozimine, moramo gnojiti v jeseni. Uspeh jesenskega gnojenja v primeri s spomladanskim — dvakratno. JViirofosfeaZ ^uše vsestransko gnojilo z dušikom, loslorjem, kalijem in apnom, uporabljeno v jeseni, daje pri vseh gospodarskih kulturah dobre pridelke in zboljša kakovost. Apneni dušik raztrošen v jeseni na travnike, povzroča zgodnjo košnjo in obilo dobrega sena. Naročila sprejemajo zadruge, kmetijske podružnice »EKONOM« v Ljubljani, kakor tudi Tvornica za dušik d. d. Ruše €aneno olje Firnež Gmajlne in ostalo lako nihcenah Oljnato barvo pri Ganene tropine m vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmer- Medic-zankl o. z o. z. Tovarne olja.firneža, laka in barv LJUBLJANA MEDVODE - DOMŽALE Podružnica: Maribor, Novi Sad Lastnik: Franjo Medli Vajenca od poštenih kmetskih staršev, ki bi imel vetje za mesarsko obrt, sprejmem takoj RODOLF LOVŠIN Sodražica 500 dinarjev tedensko plačamo zgovornim osebam z številnimi poznanstvi. Perssons - Ljubliana, Poštni predal 307. — Znamko za odgovor. Žima za modroce najboljša in najcenejša se dobi v tovarni žime M. Masterl d. z o. z. v Stražišču pri Kranju .-i.v;. Dne 24. t. m. je pričelo poslovati v prostorih palače „Dunav", Aleksandrova cesta 6 V -V V SPLOSNO JUGOSLOVENSKO BANČNO DRUŠTVO Podružnica Ljubljana (Societfe generale de Banque Vougoslave S. A.) (Succursale de Ljubljana) Lastna sredstva: Din 127,500.000.— •••••••••••mm« Lastna sredstva: Din 127,500.000 — Patronančni zavodi: Banque Belge pour 1'eiranger, Bruxelles Wiener Bank-Verein, Wien Basler Handelsbank, Basel Ceska Union Banka, Praha Urednik: Mdiam Mravlje. — Iadajatelj: Ivan Pucelj. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O. MichAlek), Ljubljana.