Št. 120. V Mariboru, sobota 14. oktobra.       IV. tečaj. 1871.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in Boboto, ter velja po pošti prejeman, ali v Mariboru h pošiljanjem na dom, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt lota 2 gold. 60 kr. — Za oznanila se plačuje od navadno čotiriatopne vrste 6 kr. čo so oznanilo-enkrat tiska, S kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempolj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Maribom, v koroški ulici hišn. štev. 220.
Opravništvo, na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne roči, je v tiskarnici: F. S kaza in dr., v koroški ulici bišn. št. 229.
Izv. telegram „Slov. Narodu."
Iz Gradca, 13. oktobra. Cesarski namestnik je odgovoril na interpelacijo dr. V o s ujaka zakaj ni vlada tudi za Štajersko (oziroma za štajerske Slovence) predložila postave obrambi narodne ravnopravnosti lako-lc: „Za Češko je bila narodnostna postava predložena, ker so se čule od tam želje in izjave zato; iz Štajerskega pa nijso prišle (! ? Uredn.) take želje, zato ni vlada postave predložila, a si pridrži za prihodnje daljnje postopanje.
Avtonomija kraljestev in dežel.
V čeških „fundamentalnih Člankih" so navedene samo one reči, ktere ima v prihodnji federativni zvezi češko kraljestvo sknpnc z Ogcrsko ali pa s kraljestvi in deželami, ki ne spadajo pod ogersko krono. Potrebno je nasproti našteti tudi stvari, ktere spadajo pod avtonomno samodoločbo češkega kraljestva. Kajti, ker Čehi sami v svoji adresi poudarjajo, da oni hočejo poravnanje s tako državo, ktera bode vsem narodom in deželam pravična, torej, ktera dade vsem to, kar oni sami za Bcbo zabtevajo, jasno jc, ali hi vsaj jasno moralo biti, da dosežemo v federaciji vsaj glavno tudi mi Slovenci to, kar oni.
Češki deželni zbor ima pravico samostalno sklepati:
o državnopravnih odnosa j ih Češke k celi monarhiji in o preme rab i mej ali novem razde ljenji dežel česke krone;
o vsakem nakladanji davka na Cesko;
on nasvetuje cesarju ude  za imenovanje v
senat;
on voli delegate v kongres neogerskih dežel in v delegacijo vse monarhije;
on sklepa samostalno v vseh ustavnih vprašanjih kraljestva češkega, kakor o upravni in s <> d it i j s k i organizaciji,
dalje  v rečeh deželne kulture  in obrtnijc,
Listek.
Tržaška razstava.
n.
(Predivo, konoplja, j u tein druga prediva ter izdelki iz njih,) Poleg bombaža ste sredi dolge mize razstav-tjeni konoplja in predivo. Neki izvedenec je preiskal okolo 40(K) povojev egipčanskih vuhali; vsi so bili platneni. Predivo in izdelki iz njega so dosti starši od bombaževine. Predivo ni kakor bombaž samo na gorke pasove nase zemlje navezano, ampak se nahaja po raznih krajih, po toplih in hladnih. Njegovo pridelovanje od setve do žetve ali do rovanja stane le malo trnda, tem več pa stane izdelovanje ozimca in lami, prodno se iz stebel napravi predivo. Dotično umno ravnanje je pred letom v „Novicah" popisal K. Dolenc. Moravsko, Slezijsko in deloma tudi Češko so se pri dotičnih napravah ravnali in posnemali Belgijance Francoze (v Normandiji) in Angleže, ki pripravljajo najlepše in najtrduiše predivo. Dosti lepša od pre-
glede poslednje omejen v tem kar M tiče nedi-rektnih davkov.
dalje vreČch verozakona in uka (torej tudi višjih šol);
on vodi vso kazensko sodstvo, policijo, in civilno-pravno postavodajo za kraljestvo češko;
sklepa samostalno o pobiranji direktnega davka, to jc: o gruntnem, hišnem, prihodninskeni, in ohrtninskem davku; o deželnem proračunu in deželnih posojilih.
Deželni zbor čuva o ministerki odgovornosti nasproti dvornemu kancelarju in njegovim deželnim organom.
Češki listi nabrajajo še nektere manjše kom-petence. Ako dosledno vsaka skupina, torej tudi slovenska, katero zahtevati hočemo in moramo tako dolgo dokler jc dobimo, vsaj glavne izmed teh terjatev doseže, posebno priznanje politično-upravne samostalnosti,   potem smo zadovoljeni.
Priznamo, da Slovenci v celoti zgodovinske pravice nemarno. Ali imamo narodno, naravno pravico. In nismo tako politično nedolžni, da nc bi spoznali, ka Čehom vse njih stare zabilježene pravice ne bi bile nič pomagale, ako jih ne bi bil predstavljal živ narod in jih ne bi bila terjala njegova stalna n a r o d n a zavest, Češka zmagajo zmaga krepke narodne volje, narodnega uztrajanja, narodne moči. Slava češkemu narodu, ki si je znal te pravice priboriti, posnemajmo ga v enotnem, odvažnem delovanji, in tudi mi zmagamo. In kader bodo Slovani v novi in prerojeni Avstriji zadovoljeni, in kader se poleg njih nemštvo konsolidira, kteremu je mar za svobodo brez tlačenja sosedov, — minila jc nevarnost pred pruskim mačkom, ki preži, na skok iz severa pripravljen.
Upor v hrvatski granici.
Iz Zagreba, 12. okt. [Izv. dop.J V gorujej vojniški  krajini   tedaj   res gori! Službene novine same to priznavajo |  pa tudi to je gotovo,  da ta ogenj denes še ni ugašen. Da-siravno službene noviue poročajo, da je ustaja na
diva jc velika zbirka raznovrstne konoplje, šteje namreč 16 izglcdkov omikane in ncomikane konoplje. Mnogo je tudi tulj, ki jc tržaški trgovci zlasti iz Laškega dobivajo.
Res da se naše cesarstvo primerno prišteva onim deželam, ki veliko predira in konoplje pridelujejo, ono namreč pridela na leto še črez 2 milijona centov prediva in nekaj črez l milijon c. konoplje. Idclancga — platnenega blaga pa je bilo v prvi sobani le malo razstavljenega. Kazne vrste tako zvanega rumburgskega belega platna je na ogled poslal fabrikant Holfcld iz Ncugeorgs-vvaldc. Prekrasna pa jc mnogobrojna zbirka pla-teninc iz fabrike Ed. Obcrlandssohnc v moravskem Sehonbergu. Belo lično platno od debelega cenega do najtanjšega in gostejšega, ki ga avstrijske fabrike še izdelujejo. Poleg belega je velika vrsta rožastega za prte, zgavnice itd. \ potem razno bar-vauega rožastega za obleko raznega pohišja itd. Kazen velikih zbirk pa je bilo še po raznih stolih in omarah mnoge plateuinc, pri kteri pa razstav-Ijalci niso bili namenjeni kazati kupljenega platna ampak lastno delo.   Taka dela obsegajo lično pa
rakovaško kompanijo ogulinskega regimenta tik turške meje lokalizirana ostala, vendar je nevarnost, da se ne bi vsako uro na vse druge strani razširila, zelo proteča. Sicer se pa lc malo izvest-nega sliši, vse se nenavadno skrivnostno drži, in ravno to je znamenje, da more stvar precej grbava hiti, ali kakor se pravi, da „smrdi". Kakor se čuje, stoje ustajniki na Plaškej planini, ter da so že dva oberstara usmrtili. Včeraj je šel 7. lovski bataljon — če se ne motim — Kranjci — iz Varaždina skoz Zagreb na bojišče. Cnje se, da je še drugih pet regimentov nagloma poklicauih. Stvar mora tedaj zelo resna biti! Magjaroni dejo, da jc ustaja od Dunajske kamerile najeta! Tudi leta 1848 so Jelačiča dolžili, daje orodje kamerile. Kongruenca med taČas in denes je res strašno očevidna. Eni pravijo da so Magjari upor — provocirali, da bi imeli uzrok nstrogo" postopati. Drugi zopet pravijo, da je vstaja delo Starčevičjanccv, ter da je precej veliko Starčevičjancev pri ustaj-nikih, med njimi tudi Bacil, bivši urednik Starče-vičjanskega časopisa „llervatska", ki je naj prej svojemu rojaku in dobrotniku loOOO gld. ukradel, ter s tem denarjem potem ustajnikc nabiral. Koliko je na vsem tem resnice in laži, to je denes težko reči. — Sinoč so bili po zagrebških ulicah plakati raztrošeni, ki ljudstvu naznajajo, da se je vojniška krajina vzdignila, da je bila v prvej praski cesarska vojska potolčena, ter bodrijo narod, naj krajišnike posnema. Za božji čas, kaj bo!
Ilcnst pri Koncu.
Iz Dunaja, 12. okt. [Izv. dop.J Kdor dunajske noviue bere inje bral govore poslancev v dunajskem deželnem zboru, kdor je bral da rogovili uuiverzni študent, ki je leta 1S4H revolucijo naredil, kdor vse to bere pa se celo članka domisli v kterem „Vaterlaud" že vojaške sablje po Duuaji nabraja, — a poleg tega v našem veselem avstrijskem Babilonu ne živi, ta bi mislil in djal: da bode že jutri tu ustavoverna revolucija poknila, ali pa da se ho Dunajčan v drugo .,bar-
ceno napravljeno perilo kot srajce in srajčnike, ovratnike, zapestnice i. 1. d. ali pa dragoceno vezenino. V teh delih so zlasti vezilje zastopane. Pri nekterih izdelkih se človek res mora čuditi ncu-trudljivi roki, ki je napravila vse te zvezde in zvezdice, rože in rožice, pike in pičice. Zlasti so ženski srajčuiki, in naprsniki možkih srajie tako lepo prešiti in ozaljšani, da bi bilo težko za i/.bi-ratclja najlepši izdelek si izbrati. Na prvi pogled se pa ločijo z mašino napravljeni izdelki od onih, ki jih je ustvarila ncutrudljiva človeška roka ; ti so mnogoličui, trni skoraj brezizjemno enolični : pa prvi tudi cena kot iz mašinski izdelki, drugi pa dragi.
Izdelki iz prediva zlasti pa konopljo se posebno nahajajo v mornarskem oddelku (sezione inarittima), sobana IV. V tem oddelku so Marina, Angeli in Komuzzi razstavili velikanske kupe raznih vrvi in vrvic, od drobne vrvice za šivanje jadre-vine do močne vrvi kakor človeška noga debele, Med temi stoje drugi ne dosti manj visoki kupi razuovrstnega platua za jadra. Najlepša in vsaj pogledati so uajmočnejša so ona, ki jih je Dickson'
tholomansnacbt- zarotil in vseh 100.000 tukaj živečih Čehov poklal, od trebušnega ministra .Jirečka po-čcnši, pa do Češke kuharice in njenega dragega Vac-lava, ki je v predmestni fabriki lenega dunajskega delavca izpodrinil.
Ali vsega tega ne bode. Krik in upitje je samo v kliki, dunajski meščan se dobro počuti in rožljanje za ustavo ga ne dirne. <>n no bo ni enega koraka storil za ustavo. On se je bolj zanimal za brazilijauskega cesarja, ki jc tc dni po Dunaji razgledoval si to in to, nego mu dela sive lase federalizem, ki bode zdaj trpinčeni Avstriji febr. in derem-berske zaplate s telesa potrgal in jej dal naravno lepo in celo obleko, kakor jej pristuje. In tudi nemški univerzni študent, ki je 4Sletno gibanje najbolj uzročil — on ne bode nobene revolucije več stvoril. k večemu je zdaj nekaj dobrega uči-nil, Bcusta bode pregnal, pravijo, očeta Bcusta, ustanovitelja dee. ustavo, slavnega pritiskalca Slovanov na steno, Bcusta, kterega ni mogla vsa av-trijsko-klerikalna stranka prognati, ki so ni genil, ko so mu konservativni in radikalni listi očitali »aniopridnost, denarja lakomost — zdaj ga ena pest nemških študentov iz pota spravlja, iu denes vse govori, da se bode posrečilo!
Znano vam jc iz časopisov, da so pri instalaciji novega rektorja študentje nemškega „tugend-bundau' ministra Jirečka z divjim krikom pozdravili, Neustu pa pohvalo upili. Jireeek je odšel iz teh krogov proč, Beust pak si je dal dopasti, da ga jc ista drhal slavila, ktera je njegovega kolega surovo zasramovala. To za c. ministra nevredno obnašanje, in pa opravičen sum, da utegne v ma-lostih velik intrigant Beust sam poslednji uzrok one demonstracije biti, dalo je ministroma Schiiff-le-ju in Habietincku povod, cesarju prošnjo in terjatev staviti, naj nju odpusti, ali Bcusta. Ker na-steno-pritiskalec Slovanov že v obče ne spada več v okvir denašnjega časa v Avstriji, ker je to spoznanje že v višjih krogih prodrlo, gotovo mu bodo zdaj, nasiteni njegovih intrig, pot pod nogami pokazali. In uničen hi bil eden največjih ro-varjev proti spravi. Če so dunajski študentje s svojo nad Jircčkom spuščeno"prusofilnostjo to dosegli, imajo vsaj toliko zaslug, ko oni „marzge-fallcnenu ktere slave.
Iz deželnih zborov.
a>e>.eliii Klior krt*iii*l4i.
(9. seja dne 12. oktobra.) Nazoči vsi poslanci. — Po prebranem zapisniku naznanja gosp. deželni glavar dopis deželnega predsedstva, da je postava zarad izgube mandata dobila naj-vije potrdilo ter da je uvrštena v deželni zakouik. — Dež. predsednik pl. \Vurzbach naznani zboru zalivalo presvitlega cesarja za lojalno čestitanje dne 4. t. ni. (Slava! Slava! Slava!)
Vladna predloga: postava, s katero se pre-drugačaj" M :>., 12. in M deželne nstave vojvodine Kranjske <»d 2«i. februarja l*o'l se izroči ustavnemu odseku — poročilo dež. odbora o proračunu normalnega šolskega zaklada za 1x10, 1871 in I^Tl' pa finančnemu odseku. Prošnja to-varnegavoditdjstvapIjevkani-Josefstlial" se naslednje reši: De/, odbor naj se dogovori s posestniki tovarne rI,e> kani Joacfsthal" zastran zidanega ah železnega mosta čez SntO pri (loričanih tako , da čc prevzame imenovana tovarna */s dotičnih stroš j kov, bode omenjeni most konkurenčni predmet in se bo lfa tretjina stroškov iz deželnega zaklada, zadnja 1 , pa od okrajev: Ljubljanska okolica in Loka izplačala.
Od ceste v Predjamo se tisti kos iz Brinja v Predjamo opusti, nasproti pa dozdanja srenjska pot iz Brinja pod Bukovjem in Belskim v Planino smatra kot konkurenčna cesta.
Poročilo finančnega odseka o proračunu de-želno-kulturnega zaklada za leto 1872 se potrdi ter pritrjuje, da so občine ltovte in Sibcrše združijo z vrhniško soduijo.
Cdede posojila glavnega mesta Ljubljanskega1 ne sklene, da sc ima priporočiti državnemu zbora sledeča postava:
§ 1. Deželnemu glavnemu mestu Ljubljana se izjemno od postavnih določil, veljavnih za vzetje zasebnih posojil z delnimi obveznicami dovoljuje nabira loterijskega posojila v povedani vrednosti enega milijona tako, da se izdado delne obveznice na prinesca, vendar ne izpod dvadeset goldinarjev, in ktero se ima pri vračevanji združiti z dobitki Proračun kranjskega glcdiščncga zaklada za 1. 187 2 se potrdi po poročilu finančnega od seka. Podpora za namene slovenskega dramatičnega društva seje povišala na 24(X) gol d.
Pred dovršenim dnevnim redom dobi gosp dež. predsednik važen telegram, vslcd kterega seja za IO minut prestane. Po tem prestanku naznani gosp. VVurzbaeh telegram ministra Ilohcn vvarta, da naj se deželni zbor kranjski konča dne 14. t. m., ter da naj voli poslance v državni zbor.
Dr. Blcivveis: To naznanilo je osupnilo ves naš zbor. Gotovo smo pridno delali, kajti 4 tiskarnice niso zmogle dela. Okolo 15 predlog jc Še nerešenih, med temi take, ki že dve leti čakajo rešenja, tako zlasti Šolske postave. (Dobro!) Prosi sc tedaj prečastiti g. dež. predsednik, da takoj brzojavi ministru Holiemvartu prošnjo, da nam na Najvišem mestu izposluje  odlog vsaj za teden dni. (Dobro! dobro!)
Dr. O o s ta predlaga, da bi sc zbog nujnosti poročila nenatisnena obravnala. Obvelja.
Bleivveis in Costa še govorita, bi li bilo pri-kladneje pribodnjo sejo takoj na jutri ali za soboto odločiti. Končno obvelja predlog dr. (Jo ste , da jc prihodnja seja soboto 14. t. m.
l»4'>4-lni zbor *twj«»r*hi.
(14. seja 12. oktobra.) Najvažnejša točka denašnje seje in morda zdanje sesije, vladni predlogi glede spre m c in b e volilnega red a itd., je bila ta dan na vrsti posvetovanj. Zalibog da ni po godu rešena, da je nemška večina bolje zavrgla, pa slabše ohranila.
V imenu večine jo poročal dr. Schloffer in nasvetoval naj ae gre črez tr, osnove zakonov na dnevni red, ter z vsemi sofizmi dokazoval, da nova osuova ni demokratična, ker je proti liberalni stranki (t. j. bolje proti prusotilski kliki) obrnena.
V imenu manjšine jc poročal dr. D o m i n k u š. Kazal je, kako je za 468*000 prebivalcev slovenskega Stajerja po dozdanjem volilnem redu samo 12 poslance? določeno, med tem ko ima nemški Stajer za (574.000 prebivalcev 30 poslancev, no-števši virilne glasove in zastopnike velikega posestva. Dokazal jim je, da nova osnova ni proti Nemcem obrnena, kterib opravičeno stanje jim nihče ne jemlje. Abotno pak jc od ustavoverno-nemške stranke, ako hoče narodne manjšine ob pravo in pravico spraviti. Nasvctuje potem naj so vladni predlogi v pretres vzemo. (Kasneje prinesemo po stenografskih zapiskih celi Dominkušev govor.)
Dr. Heilsbcrg v imenu ustavovercev spominja davatelja te osnove (ministerstvo) in pravi, da iz take roke Nemci ne marajo daru, ker bi se „moralo ministerstvo zarad preloma ustave v obtožni stan deti."
Oberranzinaver izkuša proti Dominkušu zagovarjati primerno preveliko število poslancev kup-čijskih zbornic.
Cesarjev namestnik Kllbck: V vsaki prejšnji sesiji se jc prosilo za prenaredbo volilnega reda. V dozdanjem volilnem redu ni enaka mera. V srednjih mestih obrtnik, ki 8 gld. davka plačuje, nema pravico voliti, zemljišču t posestuik, ki plača .'J gld. pak jo ima, če prav samo kot prvotni vo-lilec. Krivica je, da posestnik velikega zemljišča ne sme v velikem posestvu voliti, med tem ko drug posestnik, ki je v deželni tabli, voli v tej kuriji dasiravno komaj 100 gld. davka plača. Kar sc tiče skrivnega glasovanja in odpravljanja zistema volilnih mož, to so terjatve demokracije in duha novega časa. Torej sme to predlogo vsak sprejeti, naj bode ktere politične stranke hoče.
Namestnik navaja celo vrsto dokazov s številkami , ki neovrgljivo govore zato, da je nova osnova bolja nego dozdanja. Tudi te data bodciuo kasneje rabili.
Poročevalci: večine Schlo ff er se je v končnem govoru obrnil tudi proti Slovencem iu rekel: ,,ako res hočete ljudsko mnenje izraziti, ako sc v prihodnje ne boste vezali z onimi, ki branijo da bi se ljudsko mnenje izrazilo, potem smo edini, potem bomo roko v roko držaje šolske postave razsvetljeno generacijo odgojili." (Libcraluoteoretičua fraza, ktere praktični izrazje: zavrženjc skromnega Voš-
(in dr.) poslal iz francoskega Duukcrque-a. Znamenita če prav manj trdna so tudi ona iz druž-binske prejnice in tkavnice v moravskem Brnu. Lepo blago so še razstavili : Neapolitanca Donzelli in Maresea, Anglež Oavin iz Leith-a pa Francoz Joubert iz Angers-a.
Od leta do leta važniše za veliko obrtnijo je neka druga travasta rastlina, rjutc" imenovana (po Bengalskem), K<> ob času krvave vojske v Krimu Angleži iz Ruskega niso mogli dobivati izvrstnega prediva, iskali so drugega prediva iu v vshodnji Indiji dobili dolgojin močno rjute." Njeno seme sejejo meseca aprila in maja v dobro pre močeno zemljo. Ko je podrugi crevelj visoka, ople-vejo jo. Na dobri zemlji zraste celo 12' visoka, cvete konce avgusta in v začetku septembra in dozori konec tega meseca ali pa še le v oktobru. Njeno steblo meri eno k drugemu po 3/i palca v premer. Barva dolgega prediva, ki ga na posebno napravljajo iz dobro premočenega — godnega steblevja, jc sprva bela, potem pa postane rumenkasta. Kupčijska zbornica je v svojem oddelku na posebni mizi razstavila   7 raznoličnih izgledkov
Tenko in mehko silo dolgo   vlakno je stmgasto kakor volna, bombaž in predivo, vendar ni tako vlačno in trdno kakor pri zadnjih.   Obrtniki jc radi  popredejo in   potkajo   zlasti   med  voluo iu bombaž , zato prodajajo dotično blago po čudno nizki ceni , kajti fuut jute  velja  komaj 4 do G krajcarjev.   l*o Angleškem črez 70, Francoskem in nekoliko tudi po Belgijskem sc nabajo mnogo fabrik,   ki  podelajo mnogo te indijske surovine. Moravske in česke  fabrike od Angležev kupujejo prejo in jo mešajo med bombaž iu volno. Samostalna prav nova fabriko, ki jute podeluje, je na Dunaji. Ta jc   razstavila poleg surovine 4 kose tkanine iz jute; razen teh pa v sobani VII. (se ziouc   industriale   mach.   agr.)   veliko piramido platna iz jute in iz njega narejenih vreč (žakljcv) Tkanina je   debela in močna če prav ne tako voljna ia  liena  kakor prtena.   Posebnega, neprijetnega duha,   ki je   dolgo časa strašil pred to rastlino,   nisem mogel zaslediti.   To obrtništvo se bode v prihodnje zmerom bolj razširjalo in zlasti s svojo nizko ceno spodrivalo izdelovanje našega domaćega debelega platna.
Daleč od rečenih nitastih rastlin stoji v zbirki kupčijske zbornice prav v neprimernem kraji nekaj drugih nitastih iu žimastih rastlin. Tako lepa pletenina iz kokosove lupine. Na prvi pogled na zraven ležeči kokosovi sad, sc čudimo, da lupiuinc nitke daje tako lepo plcsti (Kogožine) — Poleg kokosa ste dve butarici Piasavc, ki jo dajete dve vrsti južuo-ameriških palem: Leopoldine piassaba iu Attalea fuuifera. — Rastlinska žima (erin včgo-tale) je zastopana v dveh kaj lepih snopičih. Ta beli in trdni pridelek dobivajo od palme pritli-kovke (Chauiaerops humilis) in ga zarad nizke cene pogostoma rabijo žimnice itd. — Kakor rumenkasta, precej dolga žima je nitje ameriške agave; prav za prav nitje, ki sc dobiva iz lista rečenega drevesa. Pred 20 leti (1851) komaj znan, sc je ta pridelek jako hitro razširil; pogostoma nado-mestuje sedaj drage (prašičeve) ščetine, kajti iz tega trdega-žimastega nitja narejajo krtače za razno rabo, nadomestuje pa tudi drago konjsko žimo po žimnicah in blazinah (zlasti v železničnih vozeh). — H koncu naj omenim še kineske trave, ki daje kaj žlahtno, čudovito lepo ličino.
ljakovcga predloga v prejšnji aeji glede ptujske ealgimnazijc.)
Za Dominkušcv predlog je glasovalo 15 po-dancev, Slovenci in konservativci; drugi proti ajemu.
O dopisu namestnika, v kterem sc deželni zbor pozivlje voliti v državni zbor , poroča Reeh-bauer in predloži, naj se voli , pa samo v „ld-galni" državni zbor, „21 brambo pravic Nemcev"
— a ne v državni zbor, ki bi bil s pridržki voljen. rNckteri deželni zbori niso legalni, nekteri sami to izrekajo, zato je mogoče da Vaši (Štajerski,) poslanci svojih pravic ne bodo mogli rabiti."
Grof P lat z bere v imenu Slovencev in konservativcev izjavo, da so le-ti že v H. seji 3. periode dež. zbora razložili svoje stališče, s kterega se udeležijo volitev v državni zbor. „To stališče obdržavši, izjavljamo, da sc bomo pod isto pravno zabrambo udeležili volitve v faktično obstoječi državni zbor, a samo da se sodeluje na rešenji državopravnega vprašanja in se zagotove životni pogoji države."
O tem pa se bode v eni prihodnjih sej. najbrž v soboto, debata vnela.
■>4'>><»liti zbor ko rit* It I.
(4. seja 7. okt.) — DenaŠnja jc imela biti najmikavniša seja, a zasuknila se je reč drugače Bila sta na dnevnem redu  samo dva predmeta zemljiščne (gruntne) knjige in glasoviti volitni red in kar sem spada.   Poslušalcev se je bilo zbralo še precej, a čakati so morali a/4 ure začetka ; izvedelo sc jc, da sc skušajo Slovenci z Lahi zarad volilnega reda pogoditi. — Ob V* 12. se jc pričela seja. Poročevalec deželnega odbora o zemlj. knjigah je bil poslanec Oorjup. Zbor je vzel na znanje, kar se jc z letom 1809 pretreseno, pa v Beču ne potrjeno zemljiško knjižno postavo dosehmal godilo in kar misli zbor še vprihodnje z njo storiti, preduo bo zrelo za obravnavanje v zbora. Dogo varjanja je treba šc z višjo deželno sodnijo, da se predlanski načrt uravusi po državni dotični postavi.
— Na to prido branje poročila (Pajcr) odseka političnega o volilnem redu in pa dotičnoga poročila manjšine slovenske v istem odseku (Oorjup, Lavrič, Winklcr); bral dr. Lavrič. Trajalo je oboje skup čez -1/4 ure. VeČina (laška) namreč, odseka političnega, kteri jc obravnaval volitni red, stavi predlog, naj bi se vsi i\ dotični načrti postav, kakor so došli od vlade, potrdili. Manjšina (slov.) pa na-svetuje: enako število poslancev (kakor laške narodnosti, tako tudi slovenske); dva slovenska poslanca v deželni odbor, kakor do sedaj. Ako Lahi teh principov no potrdijo, neče se spuščati slovenska stran v nadrobno pretresovanjc postave. H koncu je bral dr. Lavrič še svoj predlog, naj bi sc vsi 3 načrti postav (novi volilnik iu ostali dotični popravki v deželni ustavi) zavrnili na politični odsek nazaj. Sc pred generalno debato nasvetu jc poslanec Oorjup, naj bi sc, ker jc že pozno, iu ker so imeli poslanci premalo časa, sporočila in ves ogromni, v njih zapopadeni material pretebtovati, obravnavanje tega predmeta za ktero drugo sejo prihodnjega tedna odložilo. Poročevalec Pajcr pravi, da nema nič zoper odloženje, samo da se določi, da se dene stvar na dnevni red prve prihodnje seje kot prvi predmet. Po kratkem razgovarjanji o tej furmalnosii, za ktero pa menda nekaj važnega tiči, glasovalo sc je o popravnem nasvetu Pajerjevem, ki je tudi obveljal. Glasovali so zanj vsi Lahi in na desni strani Winkler in Oorjup. Ob 1. uri se jc seja končala. Prihodnjo je napovedal glavar za v sredo (11. t. m.)
„Nov.u
Varaždinu. Ako ministerstvo pritrdi, dobimo spet dve izvrstne filologične moči v domovino nazaj.
„Nov."
— Iz Gradca izvemo, da je poslanec za brežki okraj g. Jancžič vendar v enem prašanji s Slovenci glasoval, t. j. v vprašanji o ptujski realki, ktero smo zadnjič omenili. Radi torej protivni pasus zadnjega sporočila s tem popravljamo. Želeli bi samo . da bi gospod Janežič , rojen S1 o v e n c c, kakor že ime priča, zdaj ko ima priliko, prepričal se da Nemci za svojo nemško samopridnostjo gredo, da mora torej on Slovenec biti, ako neče Nemcem samo za pritekliuo služiti.
— G. Adamovič je imel v zadnjih sejah odpust, zato ni mogel glasovati.
— O. Profesor Janko Pajk jc vslcd umlji-vih razlogov odložil predscdniŠtvo katoliŠko-konser-vativnega tiskovnega društva in to naznanil dotičnim oblastim in krogom.
— Hrvatski profesor in akademik dr. Jagič jc te dni odpotoval na Busko, kjer prevzame profesuro na odeski univerzi. Kakor naši nemšku-tarji tako tudi magjaroni pode domače moči iz dežele.
Domačo in slovanske novosti.
— Deželni šolski svćt kranjski je  te dn predlagal c. kr. miuisterstvu nauka, naj — ker razpis zdaj ni več mogoč — profesuro na ljubljanski gimnaziji podeli profesor Zakclj-nu  na Reki, in profesuro na novomeški gimnaziji prof. Žepiču v
Dopisi.
Iz IJiioIJmimn 12. oktobra. [Izv. dop.
V enem zadnjih dopisov se mi je zgodilo nekaj človeškega, bil sem namreč slabo informiran, in to je bilo o priliki volitve deželnega odbornika
V narodnem „klubu" jc namreč gosp.Ko ren glasoval zaZarnika, Svetce pa za Mu mika. To se jc sicer tudi takoj dalo misliti, ker nismo nikdar pričakovali, da bi Svctčcva po litima rrosinante" preskočila navajene ojnice in se iztrgala že pri rasten i m vajetom, — pa reč sc nam je poročala iz tacega vira, da smo mogli verovati. S temi vrstami menim, da sem popravil svojo pregreho. —
Naši ; deželni brambovci imajo sedaj svoje vaje, v kterih jih — mirabile dietu — podučujejo Huvnovei! To jo skoro tako, kakor bi hotel mutec govoriti učiti. Kajti Huvnovei ne umejo slovenski, naši brambovci pa magjarski ne. Ali ni to že na robe — svet V Vrh tega ima pa stvar tudi mate rij al no hibo, kajti naši domači podčastniki izgube tako svojo dnevno priklado, ktera hi so jim kot učiteljem plačevala. Pričakujemo tedaj, da sc ta nepriličnost, ta krivica nemudoma odpravi.
Iz IJul»fl.|»tiB«% 11. oktobra. [Izv. dop (O  kranjski  pripravnici za učitelje in o vaduici, spojeni s to šolo.) Zelo važna je gotova šola, v kteri se izrejajo in izobražujejo prihodnji  učitelji slovenske mladine  na Kranjskem Ta šola je ljubljanska učiteljska pripravnica. Deželni šolski svet za Kranjsko se tudi marljivo ozira na to šolo, zlasti v tej zadevi, da sc slovenščina pridno goji, in da se predmetje razlagajo v našem materinem jeziku.  Tudi poslednji  ukaz naučnega ministersterstva nam je všeč. da veleva vodstvu te šole, pri podučevanji pripravnikov pred očmi imeti njih  priboduje delovanje na slovenski ljudski šoli.
Kakor so   nam  povelja vlade v tej zadev zelo  po volji,   tako malo  nam ustreza ravnanje učiteljev pripravniških. Od dijakov te šole sem izvedel, da sc jc lansko leto kljubu nasprotnemu povelju dež. šolskega sveta vcčiua predmetov raz lagala samo v nemškem jeziku;  le poredkonu je pala iz ust profesorja slovenska besedica. Tud so se rabile samo nemške knjige. Za zemljcpisje povestuico, prirodoznanstvo, kteri nauki bi se imel predavati vsled ukaza slovenski, rabile so sc nem ške knjige (!) Zakaj se niso slovenske knjige uvedle V Zakaj  sc  ni izpolnovalo  povelje dež. šolskega sveta V in zakaj se ni ustrezala potrebam in željam prihodnjih slovenskih učiteljev? Učitelji na tej šol BO sicer zmožne moči, samo preradi nemškutarijo kakor po nemški Lcsjak, in lc vodja Uro vatli jc predober mož, ki premalo strogo postopa na sproti nepostavnim ravuanjein.
Kakor so pomanjkljivosti na pripravnici za
učitelje, tako se šc večje krivice gode na ljubljan-ki vadnici.   Tu delujeta med   drugimi dva stara nemškutarska učitelja. Kdcn je bil v prejšnjih učinkih časih dobra moč, ko jc bila treba učenec vaditi Ic nemških r.praehlehr, ko ni bilo treba v šoli nič „kranjsko" učiti,   kakor ta   gospod  pravi; a edaj mož ne zadostuje več.  Tudi je ta gospod Ivanetič že zelo prileten, podučuje žc .r>l let, pri-litžil si jc že tedaj svojo pokojnino, Deželni šol-ki svet bode tedaj gotovo prav storil in njemu in šolstvu koristil ,   ako nadomesti  omenjenega gospoda z močjo,   ki bode delovala v smislu sedanjega časa.
Drugi učitelj, ki ga imam v mislih, jc g. Putre, rojen Kočevar. Mož zavoljo tega ni za slovensko šolo, ker ne zna nič slovenskega jezika, kterega se kljubu i?Oletncmu bivanju na Kranjskem naučiti ni mogel. Slišal sem od vodje te šole, da ga kar nič pri šoli rabiti ne morejo; k večemu mu izroče nauk v pisanji, češ, pri takih predmetih ni treba rabiti nikakoršnega jezika (?). In vendar dobiva ta gospod letne plače 700 gld. za svoje molčanje v šoli.
Velika napaka je naredil deželni šolski nadzornik Dr. Jarz, ki sc vslcd novega vetra zelo prikupujc slovenski stranki v dež. šol. svetu, pri novi izobraževalnici za učiteljice.
Predlagal jc d. š. svetu za učitelja na tej šoli M. Lazar-ja, ravnatelja šolskega iz Kranja. Ta gospod duhovnik je sicer slovenski domoljub, a za to službo tako malo sposoben, da se je vse čudilo — in menda šc sam —, kako more dež. š. svet tako važni posel izročiti osebi, ki svoje zmožnosti za predavanje dotičnih naukov niti s spričali niti v dejanji skazati ne more. D. š. svet gotovo ni poznal moža, ali pa ga je postavil iz spoštovanja do njegovega duhovskega stanu, kterega dr. Jarz protežira ne glede na sposobnost.
Še bolj sc jc dr. Jarz blamiral s tem, da je za učiteljico na tej šoli postavil 19 let staro nem-škutarsko gospodičino, ki je šc lc eno leto službovala prav slabo v Idriji, ki ni kratkomalo nič izurjena v predmetih, ktere bode razlagati mogla, in ki govori slovensko — oziroma kranjsko — kakor ,,Brcnccljeva" rešpehtarjeva kuharica.
To naj služi dež, šols. svetu kranjskemu v pojašnjenje, da bode pomanjkljivosti odpravil in nc poslušal vsikdar nepriliznjenih besedi dr. Jarza, ki svoj vpljiv večkrat v to porabi, da se sicer Slovencem zdaj(!) dobrika, a da vendar lc po-pospešuje nemškutarstvo po šolah — s pomočjo svojih prijateljev in prijateljic, kterim mastne službe podeljuje.
Iz NoMtuii.i«t. 4. okt. *) [Izv. dop,) Redka svečanost sc jc slavila pri nas 27. sept. — Njih veličanstvo jc blagovolilo odlikovati istinito mno-gozaslnžnoga gospoda izglednoga nadučitelja Petra Musi-ta, uda okrajnega šolskega svctoval-stva itd., se zlatim križem za zasluge, in bil mu jc ta dan očitno in slavno izročen. Gosp. Peter Musi, rojen na Vranjskcm leta 171)9, najvspeš-nejšo že služi v šolstvu skozi celih 58 let, in 4!) let žc v Šoštanju. — Z mladostno krepostjo iu močjo se vedno izvrstno opravlja svoj težavni posel kakor nekdaj. Musi-tovo ime je mnogim slovenskim bralcem dobro znano, kajti gotovo jc bil on prvi učitelj na slov. Štajerskem, koji jc izvrstno in mnogo spisoval za šolske knjige, za gospodarske in strokovnjaške liste. Vseh zaslug tukaj sc vo da našteti nc moreni, ker bi bilo to preobširno ; omenim lc, ka je bil mnogokrat itak žc odlikovan in obdarjen za vrlo delovanje v sadje-, svilo-in čbeloreji itd.
Kar pa zadeva svečanost, imam pred vsem povedati, ka jc bila izvrstno in velikansko prired-jena in izvršena. Že vtorek zvečer je gromovito streljanje, umetni ogenj in pevski zbor naznanje-valo prihodni veseli dan. Godba iu streljanje sta tudi v sredo storila veselo gibanje.
Ob 10. uri dopoldne sc jc vrševal akt izro-Čevanja zlatega križca.   V ta namen je  bil na javnem trgu zalo okiučau oder pod šatorjem pri-*) Zakaanjono.
i. li
pravljen. Visoko blagorodni gospod c. k. okrajui glavar pl. Strobach sam je v pričo g. župana, okrajnega- in krajnega šolskega svetovalstva, občinskega odbora, okrajnega zastopa, šolarjev, 36 belo-ovenčanih deklet in velike množice ljudstva od blizo in daleč, z jedrnatim govorom izročil križec velecenjenemu slavljeucu.
Po končanem kinčanju bi!a jc maša s petjem v tržki cerkvi, kojo je bral g. župnik Sotlšek x asistencijo gosp. župnika Urlauba in enega meniha iz Nazarja. Krepko je popeval pri maši domač pevski zbor, kojemu so pomagali nazoči 10 učitelji.
Poprijel je po končani maši g. župnik Gospodaric besedo, ter kakor 6ploh znano, je dobro izvršil svojo nalogo. Kar mi jc opomniti od te besede, jc konec, v kterem se je obrnil do mlajših učiteljev, in poudarjal, ter jim v imenu dn-hovništva roko podajal, rekoč, naj bi v slogi in zastopnosti delovali: „ka jc pravi poduk in prava odgoja mogoča le na podlagi rimsko-kato-liškc vere, kar on iz lastne 341etne izkušnje ve!"
Jaz kot učitelj hočem samo pridjati, ka gotovo gorko želć vsi naši učitelji složno in združeno delovanje za pravo omiko in pravo značajno izrejo v prid vsemu človečanstvu, da pa žalibože ne samo nekteri učitelj, ampak tudi nek-teri prenapeti duhovniki to zaželeno in toliko potrebno slogo kale, ter so pogostoma uzrok razprtije. To so tiste vrste ljudje, ki se brezobzirno in nepogojno vsemu naprednemu gibanju protivijo, ter kolegialno roko učiteljevo odbijajo in zame-tujejo. Duhovniki torej veliko lahko store v to, da ne bodo nekteri naših kolegov v protinaroden tabor posiljeni.
Za tem govorom zadoncla je cesarska pesem, popevana od vseh nazočih, spremljana z orgijami in godbo. Iz cerkve je šla procesija nazaj v ro-tovž, kjer so različne korporacije čestitale oslav-Ijcncu.
Ob 1 uri bilo je kosilo v krasno okinčani dvorani Hrcznikovi, kjer sc je zbralo nad 70 go* stov tržanov, uradnikov in učiteljev. Govori in na-pitnice so sc obilo vrstile, med kojimi je prva veljala Nj. veličanstvu, in ki je bila odzdravljcna z burnim in gromovitim .'Jkratnim „živio" — in „hoch" (! Ur.) Prednašal je pri kosilu g. Gospodaric nemško slavno pesem, ki je vredna, da se omeni zavoljo svoje originalnosti.
Zvečer bil je veliki „Zapfenstreich" — in potem krasni, muogoudelcžen ples, ki jo veselo trajal do zore drugega jutra.
Tako se jc /vršila svečanost, kakoršno se Šoštanj ni kmalu obhajal. Da se je svečanost tako krasno zvršila, gre v prvi vrsti hvala gospodu županu Fr. X. Nckcrinanu, ki jc previdno uravnal in priredil vse, g. Cb. Kernu pa ki je naredbe tako točno izpeljeval.
Sploh so Soštanjčani, jim na Čelu g. Nckcr man, dokazali, ka jim jc veliko ležeče na napredku šole po duhu časa in ni bilo napačno, ko jc nek
govornik omenil: da so Soštanjčani vrli izgled drugim občinam, tistim, žalibože celo nekim tržkim srenjam, ki po 2—3 leta že vinarja za šolo ne darujejo.
Pač bi vsem učiteljem privoščil takih županov, takih šolskih svetovalcev itd., kakor je g. Ncker-man in drugi, kteri učitelje podpirajo na vso moč in jih, če je treba tudi branijo proti napadom so-vragov protivnikov šole, napredka in omike, med tem ko drugod tržani, ki bo za omikane šteti hočejo, s pravimi mračnjaki se združujejo, take učitelje sovražiti in črniti počno, ki težijo za napredkom in ki žele splošno omiko in značajno izrejo širiti in gojiti med prostim narodom!
Ko bodo imele vse šole take krepke podpi rateljc in sovetnike, onda bo tudi civilizacija med ljudstvom in ž njo blagostan naroda in države cvctcl! Vsi duhovniki šoštanjskega okraja so bili k tej svečanosti uljudno povabljeni, vendar razen zgoraj imenovanih se drugi niso udeležili, še celo domača dva gg. kateheta sc nista prikazala. Prcd-hodnjo nedeljo sta bila naprošena, ka bi iz lccc bila povedala , naj se šolska mladež udeleži te svečanosti in sv. maše ki bo vsled te prilike, ali tega nista račila povedati! — Vsakdo pa ve, da je g. Musi bil vedno velik spoštovatelj in prijatelj duhovščine; kam tedaj meri to! ? — Menda vendar ni nov dogma, ka so vsi učitelji, ki sc javno ne upirajo novi šolski uredbi, ravno zavoljo novih šolskih postav z interdiktom obloženi.
Končno bi le še pristavil željo , naj bi se ljubezen naklonjenost do šole, omike in napredka po naši inteligenciji vedno bolj in bolj širila med prosti narod, ka bi tako stopil skoraj v vrsto drugih izobraženih narodov v lastni prid in blagostan, in sc tako potrla vsa moč mračnjaštva in natražnjaštva, potem bode naš narod kakor češki, potem bomo zmagali z lastno močjo tudi mi Slovenci!
Iz KoI»itri«l&t (na Goriškem), 11. okt. [Izvir, dop.] Naša čitalnica jc napravila dne S. oktobra zopet prijetno veselico, ktere se jo udeležilo obilno število poslušalcev. Program je bil do-voljc bogat, ter je obsegal štiri pesmi: „Slovenskoj mladini", „Domovina", „Sta čutiš" in „Naglo bratje", same izbrauc pesmi, ktere so naši vrli pevci z navadno gladkostjo izvršili; zraven teh je deklami »val a Marija Pagliaruzzijcva „Grauičarja, Amalija Štrukelj pa „Kabeljsko jezero" obe tako lepo, da bi človek ne vedel presoditi, ktera bolje. „Samohvala papirnatega goldinarja" jc vzbudila splošno veselost; sploh sem opazil, da se naši Ko-baridci ložejc smejejo kot jočejo, kar mi je spri-čala igra: „bratovski prepir", ki je bila tudi omenjeni večer po naših diletautih čedno izpeljana. Igra jc prav podučljiva če tudi morda ni klasična; kaže nam kako iz malenkosti pogostoma nastaja sovražtvo celo med onimi, ktere že narava veže enega na drugega, kaže kako hudobneži to sovražtvo podtikajo in podžigajo, in kolike vrednosti je v takih okolnostih zvest in razumen prijatelj j kaže pa tudi britke nasledke prepirov in pravd ter slad-
kost sprave. — Vsi igralci so svoje naloge dobro izvršili ter značajem primerno igrali; zato pa tudi zaslnžijo: oba učitelja kot sovražna brata, Janez Hrast kot advokat, Kurinčič kot dr. Blum, J. Grun-tar v vlogi okrbnika, posebno pa A. Belin, kot Bullcr, Fr. Rakuščik in Malica Spehonjeva, ki razen domačih šol niso imeli nikjer priložnosti kaj več se naučiti, pa so vendar tako dobro igrali, — vso našo pohvalo.
Koncema pristavim le željo, da bi Kobaridci naredili stalen glediški oder in da bi osnovali po izgledalu rujanske čitalnice poseben odbor, ki bi bil vedno pripravljen sodelovati pri „besedah" ; sposobnih moči kolikor možkih toliko ženskih ne manjka, — dobre volje bi pa manjkati ne smelo.
Politični razgled.
Izmed deželnih zborov je dolnjc-avsrij-ski po zadnjih vclcizdajnih škandalih volil v „legalni" državni zbor. A njegov organ ščuvanjska „N. fr. Pr.u že naprej poroča da se ti poslanci državnega zbora ne bodo udeležili. — Tirolski zbor bode pred zaporom poslal cesarju adreso v federalističnem zmisln, pozdravljajoč Hohenvvartovo mi-nisterstvo in poudarjajoč, da hoče Tirolsko iste pravice imeti kakor Ccsko. — Gornjc-av-strijski deželni zbor je 12. t. m. zaprt. — V moravskom deželnem zboru so posvetovanje o pre-naredbi volilnega reda do prihodnje sesije odložili.
Vladna „Wiener Abendpost" si na dalje prizadeva kričače ustavoverne klike spokoriti, ter jim dokaže, da je med češko deklaracijo in med tem kar Čehi zdaj ponujajo, velik razloček, ter da ako so Cehi od svojih tirjatev mnogo popustili, mora to tudi njim protivna stranka; samo tako je poravnanje mogoče«
Pruske novine se zdaj jako mnogo pečajo z novo uravnavo Avstrije. Tako imenovani na-rodno-liberalni listi trobijo v en rog s našimi nemškimi listi, iz kterih zajemajo. Zmernejši pak priznavajo, da se federativni ustroj preprečiti ne da, in „Koln. Ztg." celo meni, da jc lagljc z ustavo-vernimi Nemci simpatizirati nego jim pomati.
Listnica uredn. —p. Vse, kar dobili, bilo je tiskano. — G. R. B. Prihodnjič. Hvala.
V gospodarstvu,
posebno v vinatvu, sadjereji in živinoreji (s hlevno poklajo) izveden, slovenskega jezika zmožen mož, se s prav dobrimi pogoji pri večjem posestvu v službo vzame.   Več se izve pri admi-
nistraciji  „Slov. Naroda."
(2)
Kovane, uradno preiskane rftf'fimff rtfffv četirivoglate oblike:
NoHiteljna moč:   1    2    3    5    10    15 cont. Cena, gld.V      18   91   25   35    45 bb. NoHiteljna moč: 20   25   30   40   50 cont. Cena, gld.:   ~70   80   90 100~110.
Hđll<tilXiš'šl4> raffe: NoBiteljna moč:   1    2     4    10    20  30 fnt. Cena, gld.: 5    6   7.50   12    15 18.
Nositeljna mož: 40  60    BO    70    80 fnt. Cena, gld.:        20   22    25 27.50 '60. •   W        Širino z železnim obroč-jem in utcH (^evibti):
Nositeljna moč: 15 20 25 30 40 50 cent. Cena, gtd.: 150170 2O0 230 300 350.
Noaiteljna moč; 50 60 70    80  100 cont.
Cena, gld.: 350 400 450 500 5S6T
Noaiteljna moč: 120 150 200 300 cent.
Cena, gld.: 600 650 750 900.
(11-17)
MMaij4> vse sorte druge vage itt uteg i.\
Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno|
poduzetje ustreže precej:
li« IS ugaimiy *fe € oiii|»*. fabrikanti vag in utegov.
Dunaj, mesto, Sinfjerstrasse Nr. 10.
S
a
i
3
« rt ' ja .- O P > t
~ S ~ g *
a     S o »
o.«" c S S
g rt n m
litil
= 2^ - c O. d rt ■ t.
rtLB T3
B 2 rt i
o< rt
a s Ci
ra o o ■ « e > "S
Ha § °
S3 o X o *— S, >oo © *o *—
rt *>
c- rt s
p p li rt > > Hm
o
1 N S,
2
2 > č
* g rt
S,8 ^'
C' o rt   - —
fli
«     t. w
S. t 9 3 Sh
z. '-t.
3d
1 s
•a £ rt
B« Si o
i
Vi
«6
rt „
•s ©
.S . iT S 'o1 r:
; > 2 s g 5 J i 2.5 t| ^%
> m m oq oj O
■ ^ s s s a
> cj oj Z S B
, a o 2 ® rt k
( rt — t (3
B O™ S B I
rž V
rt
o. rt S.C
0 x>
U
rt H p. ai
rt*0
1 1
ti
O C
B -5 t- ^
t3
Mm
*ff rt
rt tt'— —, 91 rs 2 5
sLttm «
S « rt >
»•g
s a
3 S
4