List 44.
Gospodarske skušnje.
(Kako si more vsaka gospodinja lahko sama jesih napr avljati). Ker se dan današnji in po pravici zlo toži, da ni lahko zdravega jesiha dobiti, povemo našim gospodinjam, kako si lahko same napravljajo prav dober in dober kup jesih, in sicer tako-le: Vzamejo naj 2 funta s ter d i ali medu, 3/4 funta ali 3 unče v prah zmletega vinskega kamna (Weinstein) in pa 2 bokala dobrega žitnega žganja; vse to naj se dene v sodček, ki derži četert vedra,  ki se  potem z mlačno deževnico ali
pa z zavreto studenčnico zalije in skozi 3 mesce na gorkem mirno stati pusti. Po preteklih 3 mescih se lahko vsaki mesec 7 bokalov najboljega jesiha iz sodca odtoči, potem pa spet z 1 bokalom žganja iz žita napravljenega in pa s potrebno mero mlačne deževnice zalije.
„Lllust. landw. Dorfztg." (Divji kostanj še zmiraj premalo spoštovan in cenjen). Po novih skušnjah je v 100 funtih divjega kostanja 60 funtov redivnih stvari in med temi same čiste štirke ali močica blizo 36 funtov. Gotovo bi ga tudi ljudje zatega voljo radi zobali in prav dobro bi jim teknil, ako bi ne imel neke posebne grenjkobe v sebi! Dr. Lerh na Dunaji, ki se po sporočilu dunajskega deželnega poglavarstva že 2 leti peča s preiskovanjem tega koristnega sadu, je najdel, da za žganje ni skor bolje reči kakor je divji kostanj, ker iz 100 funtov kostanjeve moke se da 14 bokalov žganja, 40 gradov močnega, napraviti. Za živinsko pičo je dober, če se sirov (frišen) stolče ali zmečka in z rezanco zmeša. Moka divjega kostanja je kaj dobra piča za pitati al i odebeliti živino, pa tudi za molžo. — V Zločicah na Ceskem na grajšini kneza Kinskega vsako leto pridelajo 2 do 500 centov divjega kostanja, kterega ali sirovega ovcam pokladajo ali pa suhega shranijo zoper mnoge bolezni goveje živine in ovac. En funt sirovega divjega kostanja zaleže toliko kot dva funta sena. Pokladajo ga pa tako, da oven za pleme dobi na dan četert funta kostanja, poldrugi funt sena in en funt slame, — koštrun dobi četert funta kostanja, en funt sena in ravno toliko slame.