PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ
LETO IV. -  ŠT. 7  Domžale,3.10. 1979
ZADREG
RAZLIKA V SAMOUPRAVNIH ODNOSIH:
f---"->
Razlika v samoupravnih odnosih je razlog
odtujenosti ali kaj drugega ?
Nekaj dinamičnih let je minilo in že smo sredi drugega mandatnega obdobja v uresničevanju našega delegatskega sistema. Ob tem se seveda že kažejo pozitivni rezultati pa tudi odprta vprašanja, ki jih doslej še nismo uspeli razrešiti. Gre za to, da smo uspeli ponekod že zajeti v odločanje domala vsakega delavca, občana, posameznika, drugje spet pa je odločanje še vedno ljudem odtujeno, kot je bilo takrat, ko so v imenu delavcev odločali drugi, mimo njihovih avtentičnih hotenj zahtev in teženj.
Ko danes pregledujemo rezultate in vrednostimo izkušnje poldrugega delegatskega mandata lahko vidimo, da smo v sistemu skupščinskega odločanja uspe/i doseči, da je odločanje podružbljeno, da se v njem, zahvaljujoč dobremu delu delegacij, rezu/tirajo hotenja, zahteve in težnje delegatske baze. Torej prihaja do veljave delavčeva beseda, ko je predhodno informiran uveljavi/ svojo besedo tudi v skupščinskem sistemu odločanja.
Poleg tega pa žal še vedno velja prepričanje, da je skupščina občine tista edina raven, kjer se dejansko „odigrava" vse najvažnejše, saj so denimo v delegacijah za zbor krajevnih skupnosti le moški.
Na drugi strani zanemarjamo naše samoupravne pravice in dolžnosti, ki jih imamo pri odločanju v samoupravnih interesnih skupnostih: nemara še najbolj zaradi neznanja, saj se ne zavedamo, o čem vse se na SIS odloča, o kako velikih vsotah našega skupnega denarja teče včasih beseda. Občutek imamo, da ljudje ne dojamejo, da lahko sploh odločajo, oziroma o čem vse lahko odločajo. Prihaja torej do tega, da zaradi obsežnosti gradiva, njegove strokovnosti in drugih vzrokov ne spoznamo svoje dejanske interese. Le—ti praviloma ne sežejo dlje kot le do kake manjkajoče komunalne dobrine — denimo ceste.
Naloge, ki tod čakajo družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti in temeljne organizacije so zato nedvomno velike. Prav gotovo pa bodo morali dokaj večji del nalog in odgovornosti nositi predvsem tajniki SIS, ki bodo morali posvetiti več pozornosti delu z delegacijami in delegati. Te prepotrebne oblike dela doslej ni bilo opaziti, saj tajnikov SIS, denimo, nikoli ni v krajevno skupnost ali temeljno organizacijo. Ali je tedaj čudno, da se delegacija čuti odtujena od dela SIS, in zato prihaja do delegatske abstinence, kise pokaže celo v enkratni, ponekod pa celo v dvakratni zaporedni nesklepčnosti. Tarnanje na občinskih ravneh pri nas so pa delegati nezreli, težak problem imamo s sklepčnostjo. . . pomeni tudi
rezultat dejstva, da strokovna služba konkretne samoupravne interesne skupnosti ni uspela vzpostaviti stike s sredino, od koder prihajajo delegati.
Tiste SIS, ki so se doslej že pravočasno zavedle kolikšnega pomena je, da dejavnost, ki jo opravljajo, vsakodnevno podružbljajo, da odločanje in razpravljanje o njem ni le njihova domena, pač pa domena vseh zainteresiranih samoupravlja/cev in tiste, ki so se samoupravno tesno povezale ter zavedle kolikšna je pomembnost tudi predhodne informiranosti, uspevajo. Uspevajo v tem smislu, da so pritegnile v svoje delavne okvire občane — samoupravlja/ce v večjem številu. Taki občani bodo v prihodnje radi sodelovali v delu delegacij, ki tako (ko je bilo marsikje dosedaj) ne bodo več le administrativno mesto rojevanja odločitev, ko je bilo ponekod doslej, pač pa mesto predočevanja avtentičnih delavčevih hotenj.
Dejstvo je, da je delo delegacij v KS in TOZD za skupščinski sistem boljše, da je gradivo ustreznejše, ker so ljudje vključeni v proces samoupravnega predhodnega informiranja in ker čutijo, da jim je skupščinsko odločanje približano v večji meri, so svoja hotenja priprav/jeni izkazovati v večji meri.
V vseh delegacijah za S/S tega ni čutiti in dokler bodo občani še občuti/i odtujenost, ki je nemara nihče ne načrtuje, pa jo je vendarle občutiti, dotlej bo resnično vsebinsko samoupravno odločanje v SIS — le želja. Tu pa so po našem mnenju tudi pravi razlogi za nesklepčnost.
Matjaž Brojan
UGOTOVITVE, SKLEPI IN PRIPOROČILA O UVELJA VLJANJU IN DELOVANJU DELEGATSKEGA SISTEMA V OBČINI DOMŽALE
Na razvojni poti izpopolnjevanja
Skupščina občine Domžale je večkrat obravnavala uresničevanje delegatskega sistema v občini, obravnavala delovanje delegacij za zbore skupščine pa tudi delovanje organov skupščine in delovanje delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih, ki se vključujejo v skupščinski sistem. Primerjava rezultatov kaže, daje v razvoju odnosov in organiziranosti v delegatskem sistemu dosežen precejšen napredek. Pomembni uspehi so bili doseženi v izgrajevanju in delovanju celotnega institucionalnega organizma delegatskega sistema, izboljšala se je struktura delegacij, oblikovanih je več posebnih in združenih delegacij, boljša je povezanost delegatskih skupščin in usklajenost njihovega dela, več je vključevanja družbenopolitičnih organizacij v delo delegacij in delegatskih skupščin, precej so se tudi izboljšali pogoji za delo delegacij. Ob tem ugotavljamo, da je bilo uveljavljanje delegatskega sistema v največji meri odvisno od poglabljanja samoupravnih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in aktivnosti družbenopolitičnih organizacij pri ustvarjanju ustreznejših družbenopolitičnih pogojev za uspešno delovanje delegacij in delegatov, stalne delovne povezanosti delegacij z delovnimi ljudmi, oblikovanje smernic, temeljnih stališč in delegatskih pobud pa tudi od razvijanja demokratičnih komunikacij med samoupravnimi in državnimi organi n v celotni družbeni strukturi.
V nadaljnjem uveljavljanju in razvijanju delegatskih odnosov in delegatskega sistema v celoti bodo morali vsi družbeni dejavniki osredotočiti svojo aktivnost na odpravljanje naslednjih slabosti in pomenjkljivosti, katere ugotavljamo tudi v poročilu.
Delovanje delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti
Delegacija še vedno ni oblika odločanja delavcev oz. delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, preko katere bi le—te uveljavljale svoje interese v občinski skupščini ali skupščinah SIS, ampak imajo še marsikod položaj organa občinske skupščine oz. skupščin SIS. To potrjujejo ugotovitve o šibki povezanosti delegacij še posebej z organi upravljanja v temeljnih organizacijah. To je tudi eden od razlogov, da poslovodni organi in strokovne službe še vse premalo obravnavajo vprašanja, ki so v pristojnosti dele gatskih skupščin, značilnost pa jt tudi ta, da pri pripravi programa dela zborov skupščine občine Domžale organizacije združenega dela niso dale nobenega predloga za obravnavo v občinski skupščini. Odgovornost za tak položaj delegacij nosijo delavski sveti in skupščine krajevnih skupnosti kot temeljni organi upravljanja, odgovornost pa nosijo tudi družbenopolitične organizacije v temeljnih sredinah.
Delegacije se ponekod ne sestajajo:
Konference delegacij ne smejo piti zamenjava za delegacije in prevzemati njihove vloge, kar pa se še pogosto dogaja. Iz podatkov zbranih v Šoli samoupravljanja pa lahko ugotovimo, da se marsikod delegacije pred zasedanjem delegatske skupščine sploh ne sestanejo, kar velja predvsem za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Ta trditev se nanaša predvsem na tiste sredine, kjer imajo izvoljene splošne ali združene delegacije.
Kje ste, ženske, v odločanju?
Glede na to, da je v občini Domžale zaposlenih 54 % žensk, daje zelo negativno sliko podatek o razpravljalcih v zborih skupščine občine glede na spol. Ob tem, ko je v tem obdobju razpravljalo v zborih skupščine le dobrih 12 % žensk (izvoljenih v zboru združenega dela je 44 % žensk, sej pa se je udeležilo 42 % žensk), lahko slutimo, da ženska v našem združenem delu pa tudi v krajevnih skupnostih še vedno nima tistega položaja, ki ga ji zagotavlja socialistična samoupravna družbena ureditev. Kdaj povratna informacija?
Poročanje delegacij samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam po končanih zasedanjih delegatskih skupščin še vedno ni postala redna praksa v delu delegacij. Ker ne obstaja torej povratna informacija, se s tem zmanjšuje tudi interes za aktivno delo v delu delegacij pa tudi za proučevanje predloženih gradiv.
Še vedno ne moremo biti zadovoljni s pogoji dela delegacij, pa naj bo to problem prostora ali pa
opravljanje administrativnih del za delegacijo.
Delovanje delegatskih skupščin
Slabosti v delu delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti neposredno vplivajo na delovanje delegatskih skupščin, razen teh pa ugotavljamo še naslednje pomanjkljivosti:
Roki, roki!
Občasno so gradiva za zasedanja zborov delegatskih skupščin poslana v krajšem roku, kot to določa poslovnik skupščine (10 dni). Pogosto nastane zamuda zaradi objektivnih težav, vendar pa predsedstvo ugotavlja, da bi morali z bolj organiziranim delom upravnih organov še posebej pa strokovnih služb samoupravbih interesnih skupnosti tudi te, objektivne težave, odpraviti. Smatramo, da zamud v dostavi gradiv v nobenem primeru ne bi smelo biti.
Predlogi niso usklajeni!
Delegacije in konference delegacij se pred sejami delegatskih skupščin prepozno sestajajo, ne glede na rok sklica, zato dobivajo predlagatelji pripombe in predloge neposredno pred sejo ali na sami seji in se do njih pogosto ne morejo opredeliti, razen tega se pripombe in predlogi v pretežni večini nanašajo na predložena gradiva in skoraj ne predstavljajo pobud za obravnavo odprtih vprašanj v delegatskih skupščinah. Zaradi premalo usklajenih predlogov se v praksi pojavljajo včasih kritike o dolgotrajnih postopkih pri sprejemanju odločitev ali pa so pobude delegacij zaradi časovne stiske neupoštevane. Z boljšim in doslednejšim delom v vseh sredinah bi kritike o neučinkovitosti delegatskih skupščin odpravili, dosegli bi celo nasprotno — pokazala bi se velika učinkovitost delegatskega sistema na vseh področjih odločanja.
Neaktivnost....
V nekaterih delegatskih skupščinah se še vedno srečujemo z neaktivnostjo delegatov, kar še posebej velja za zbore uporabnikov skupščin SIS. Tu gre za posledico navedenih slabosti v delu delegacij, po drugi strani pa se zastavlja vprašanje razvitosti metod dela zborov (nezadostna diferenciranost področij v delu zborov, redko se uveljavljajo občasna delovna telesa in podobno).
Razmeroma veliko samostojnost so dosegli zbori občinske skupščine, ne moremo pa biti zadovoljni z doseženo stopnjo samostojnosti zborov v skupščinah SIS, kjer večina zadev še vedno obravnavata zbora na skupnih zasedanjih.
Občinska skupščina se je v pre cejšnji meri že uveljavila kot konferenca delegacij za republiško skupščino, večino dela pa vendar morajo opraviti skupine delegatov. Pri tem ugotavljamo, da se v delo skupin delegatov premalo vključujejo ostali družbeni dejavniki, če hočemo, da bi skupine postale oblika široke družbene konzultacije vseh ustvarjalnih družbenih sil v občini.
Da bi delegati bolje delovali
Na osnovi navedenih ugotovitev predlaga predsedstvo vsem zborom skupščine naslednje
I. SKLEPE
V nadaljnjem delu skupščin in njih odgovornih organov je potrebno:
1. Dosledno uveljaviti stališča o programiranju dela delegatskih skupščin in uresničevati odgovornost vseh družbenih dejavnikov za izvajanje sprejetih programov in odločitev.
2. Še naprej razvijati informiranje za delegatsko odločanje in v tem okviru Indok center.
3. Zagotoviti organizirane predhodne obravnave o pomembnejših gradivih v temeljnih sredinah.
4. Razvijati metode dela zborov, ki bodo zagotovile boljše sodelovanje in večji vpliv delegatov v oblikovanju skupščinskih odločitev.
5. Nadalje uveljavljati občinsko skupščino kot konferenco delegacij za republiško skupščino in skupine delegatov kot obliko široke družbene konzultacije vseh ustvarjalnih socialističnih sil v občini.
6. V delu družbenopolitičnega zbora še naprej uveljavljati njegovo pristojnost, da oblikuje stališča o pomembnejših zadevah, o katerih sicer odločata druga dva zbora.
II. PRIPOROČILA
1. Potrebno je vsestransko okrepiti informiranje delovnih ljudi in občanov, še posebej informiranje samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih organov OZD o delu delegacij in delegatskih skupščin. Interna glasila morajo vključiti več poročanja o delu delegacij v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
2. Zagotoviti je treba rednejše poročanje s sej delegacij in uveljaviti odgovornost delegatov za svoje
delo v delegacijah in delegatskih skupščinah. V družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih je treba zagotoviti redno obravnavanje dela delegacij.
3. Še naprej je potrebno razvi jati vse oblike usposabljanja delega cij in delegatov, posebej pa še raz vijati metode dela Šole delegatov
4. Samoupravni organi in druž benopolitične organizacije naj obli kujejo stalne vezi z delegacijami Pri tem je treba uveljaviti tudi metodo posvetovanj za oblikovanje temeljnih stališč ob pomembnejših temah, ki so na dnevnem redu delegatskih skupščin.
5. V konference delegacij je treba vključiti vse ustvarjalne sile socialističnega samoupravljanja, zlasti sindikat ter jih tako uveljaviti kot oblike široke družbene konzultacije pri usklajevanju skupnih stališč.
6. Samoupravni organi temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti naj zagotavljajo prostore in   opravljanje administrativno-tehničnih del za delegacije.
7. Organi delegatskih skupščin, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije naj zagotavljajo spremljanje aktivnosti delegatov in delegacij, pri čemer naj še naprej razvijajo neposredne stike in izmenjavo izkušenj z delegacijami in drugimi družbenimi dejavniki v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
8. Samoupravni organi temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, organi družbenopolitičnih organizacij, organi delegatskih skupščin in delegacije, naj na podlagi ugotovitev sklepov in priporočil z ustreznimi ukrepi poskrbijo za odpravljanje slabosti in pomanjkljivosti v delu delegacij. V ta namen naj sprejmejo ustrezne sklepe in programe aktivnosti.
Predsednik skupščine: Jernej LENIČ
Paradoks v obdobju zagona telesne kulture v DomžalaJi:
r--
Nesklepčna skupščina ZTKO, ali neodgovornost delegatov
Naš samoupravni dogovor oziroma kot se kaže v telesni kulturi smo tudi v tej smeri naredili uspešen korak naprej. Gre zato, da daje družba danes neprimerno večja sredstva za telesno kulturo,po drugi strani pa smo mi pripravljeni dajati čedalje manj; še celo tega ne, da bi za tako važen dogovor kot je skupščina ZTKO zagotovili svojo udeležbo. S tem zbledijo vse besede, da smo „ZA" portoroške sklepe, da je šport dobil mesto kot mu pripada, da bomo z načrtnim delom uspešno delovali in dosegli tudi lepe športne rezultate. Toda kako, ko ni osnovnega - naše delovne pripravljenosti. Te je bilo v obdobju, ko je bilo denarja mnogo manj — veliko več. Entuziazem je danes le še ideal za katerega menimo, da ga moramo v časopisu poudariti kot muzejski primerek.
Poglavje, ki je posebej boleče je neodgovornost vodstev klubov, društev in drugih športnih ustanov v nespoštovanju rokov dogovorov, planiranja in delegatskih obveznosti. Tukaj se vse konča.
9.7.1979 ob 17. uri je bila sklicana skupščina ZTKO Domžale. Od 34 delegatov, ki bi naj zastopali klube, društva ali druge športne ustanove, se je skupščine udeležilo le 16 delegatov. Ta številka pa
je bila potrditev še ene nesklepčnosti. Dnevni red je bil bogato pripravljen. Predsedstvo ZTKO, Izvršilni odbor, Samoupravna delavska kontrola pri ZTKO-ju, so se na skupščino temeljito pripravili. Gotovo je, da bi imela ta skupščina pozitiven odmev. Tudi to je gotovo, da bi bila ta skupščina kot najvišji zbor nova odskočna deska za domžalski šport.
Zavedati se moramo, da člani ZTKO delajo kot amaterji. Se kako skrbijo, da gre vsak denar v prave namene. Druga stran medalje, pa so neodgovorni delegati, ki so krivi, da je bila skupščina nesklepčna.
Celo vrsto problemov bi morali ta dan rešiti. Morda, kako najti način k še večjemu razmahu rekreacije v občini. Vsi skupaj bi morali nekaj storiti v zvezi z nekaterimi našimi športnimi objekti, itd.
Štirinajst prisotnih delegatov je upravičeno negodovalo zaradi neodgovornosti manjkajočih. Morda je edina prava pot, ki mora pripeljati k boljšemu stanju v naši občini v tem, da pokličemo neodgovorne na odgovornost, klubom zmanjšati ali tudi ukiniti dotacije, saj konec koncev družba ni dolžna dajati sredstev tistim, ki ne spoštujejo sprejetih načel ali statuta telesne kulture.
Jože Smerdelj
V__J
Predsedstvo OK SZDL o gospodarjenju v prvem polletju 1979 v domžalski občini
r
POLLETNI POGLED NAZAJ!
Kaj menijo o Biltenu?
O gospodarjenju v občini Domžale v prvem polletju letošnjega leta je prinesel kopico podatkov poseben bilten.. Kot informacijski vir je pre-dočil določene podatke, želimo pa da bi bil v prihodnje celovitejši (s tem ni rečeno naj bo tudi zajetnejši), da naj prinese podatke o ustvarjanju in porabi vseh vrst.
Prav bi bilo, da SIS preko svojih delegatov v republiških skupnostih zahtevajo podoben bilten (vsaj dvakrat letno) - denimo o delu republiške skupnosti otroškega varstva, pokojninsko invalidske skupnosti, zdravstvene skupnosti in ostalih velikih uporabnikov. Na tak način bo delovnim ljudem omogočeno, da bodo celovito seznanjeni, tako z našo ustvarjalno zmogljivostjo, z ustvarjanjem in delitvio dohodka in v celoti z uresničevanjem svobodne menjave. Niso potrebna velika poročila, ampak le kazalci, ki morajo pokazati, kako se uresničujejo samoupravni sporazumi. Brez dvoma je čas, da delavci in delovni ljudje v občini vedo, koliko prispevajo naprimer za pokojninsko invalidsko zavarovanje, koliko in kakšnih upravičencev je v občini in kolikšna sredstva so bila za to porabljena.
Sicer pa je predsedstvo ugotovilo ob razpravi o gospodarskih gibanjih na področju skupne porabe sledeče:
Ne samozadovoljstva!
Kljub pozitivnim premikom, ki se kažejo v povprečju, tako glede fizičnega obsega proizvodnje, izboljšanja na področju zunanje trgovinske menjave, skladnejše rasti osebnih dohodkov, ugodnejših razmerij v delitvi dohodka v prid poslovnim skladom, manjših izgub in še nekaterim elementom gospodarjenja, ne moremo biti zadovoljni. Brez dvoma je združeno delo na podlagi visokih obveznosti in stabilizacijskih programov opredelilo stabilizacijsko naravnanost, ki pa ob teh zaznavnih rezultatih ne sme usahniti, nasprotno, mora se krepiti v nadaljnjih naporih za doseganje resolucijskih ciljev. Vsako zadovoljstvo na polletju nas lahko pripelje v še slabši položaj na koncu leta. To pa zahteva veliko prizadevnost tako strokovnih služb, samoupravnih organov in vseh družbenopolitičnih organizacij pa do delegacij in delegatskih skupščin.
Družbenopolitične organizacije v vseh TOZD ne dosegajo planskih ciljev. Skupaj s samoupravrfimi organi naj mesečno obravnavajo stanje ter sproti iščejo rešitve ob skrbi za popolno seznanjanje delavcev z rezultati poslovanja, krepitvijo lastne aktivnosti in samoupravljanja.
Pravilna naravnanost v oceni rasti skupne porabe
Predsedstvo ocenjuje, da je bila resolucijska naravnanost glede skladne rasti skupne porabe pravilna, saj je zagotovljena soodvisnost uresničevanja programov od gospodarske moči. Tudi realizacija samoupravnih sporazumov o sredstvih za programe ni zaskrbljujoča, četudi je nekoliko pod planirano, ker mora do te izenačitve priti v drugem polletju - glede na nadaljnjo gospodarsko rast.
Podatki biltena kažejo tudi na stopnjo uresničevanja programov, ki so vsebina samoupravnih sporazumov. Resne težave so nastopile pri skupnosti socialnega skrbstva.vendar paje uresničitev programa v sporazumu z združenim delom treba zagotoviti.
Želimo pregledne in razumljive podatke!
Obrazložitev uresničevanja programov bi v prihodnje SIS v največji možni meri naravnale tako, da delavci iz pregleda vidijo naprimer
kolikšen delež predšolskih otrok je vključenih v WZ, koliko otrok je v šoK, koliko v celodnevni šoli, ipd., koliko investicij je v teku in koliko sredstev od skupno zagotovljenih je v tem času porabljeno. Skratka, predsedstvo ne more dajati recepta za metodologijo poročil, vendar se zavzema za to, da bodo podatki enostavni, javni in da se iz njih vidi, koliko od sprejetega plana je v določenem obdobju uresničeno. Vse to pa seveda za seboj potegne vrednost programa.
Pospešiti želimo proizvodnjo osnovnih živil
Predsedstvo predlaga IS, da z vso pozornostjo premotrimo stanje na področju kmetijske proizvodnje in skupaj s kmetijskimi organizacijami išče najboljše rešitve za pospeševanje proizvodnje, zlasti osnovnih živil, kot je mleko, meso in še nekatera.
OD - zagotoviti skladnost
Rast osebnih dohodkov in njihova višina v povprečju ni zaskrbljujoča, vendar je v posameznih OZD opaziti izstopanje. Predsedstvo predlaga IS in OS ZS, da ugotovi skladnost OD v takih organizacijah s sprejetimi resolucijskimi cilji.
Politika cen
Predsedstvo podpira prizadevanja IS glede politike cen in zunanjetrgovinske bilance in sprejete sklepe zadnje seje.
KURIVO: potrebno bo ukrepati
Ob vseh številnih vprašanjih gospodarjenja ne gre zanemariti preskrbe prebivalstva z kurivom, zato predlaga IS, da stanje na tem področju temeljito oceni in razmeram primerno in v okviru pristojnosti tudi ukrepa.
Zaposlovanje
Predsedstvo bo na eni prihodnjih sej skupaj z občinskim svetom ZS obravnavalo problematiko zaposlovanja na podlagi analize skupnosti za zaposlovanje.
Učinkovito v reševanje problemov
Najodgovornejši organi družbenopolitične skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij in aktivisti v KS in TOZD moramo biti prisotni in budni v vsakodnevnem dogajanju in življenju ljudi, da bi hitro in učinkovito reševali probleme, ki se pojavljajo.
Stališča so pomoč za odločanje delegatom
Predsedstvo predlaga, da ta stališča upoštevajo tudi delegati družbenopolitičnega zbora, ko bodo na seji zbora obravnavali gospodarska gibanja prvega polletja.
S PODATKI O GOSPODARSKIH GIBANJIH VAS BOMO SEZNANILI OBŠIRNEJE V NASLEDNJI ŠTEVILKI OBČINSKEGA POROČEVALCA, TER VAM HKRATI PREDOČILI TUDI RAZPRAVO NA VSEH TREH ZBORIH DELEGATSKE SKUPŠČINE. ZA TO RAZPRAVO PA SO TEMELJ TUDI ZGORNJA STALIŠČA IN SKLEPI.
OBRAZLOŽITEV   DRUŽBENEGA   DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLI TIKE NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE
Za smotrnejše
kadrovanje in boljše delo!
Nova ustava, zakon o združenem delu, zakon o delovnih razmerjih, dokumenti kongresa ZKS in ZKJ ter drugi dokumenti, ki opredeljujejo posamezna načela kadrovske politike, so narekovali uskladitev družbenega dogovora o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Domžale, ki je bil sprejet leta 1976. V__,__/
Množično v javni razpravi
V želji, da bi bila uskladitev z zgoraj navedenimi dokumenti čim doslednejša, smo komisijo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Domžale razširili in vanjo vključili predstavnike družbenopolitičnih organizacij ter sekretarja IS in SO Domžale. Glede na vsebinsko pomembnost zakonskih dokumentov, ki so narekovali spremembo družbenega dogovora, se je razširjena komisija odločila,da zdela nov osnutek družbenega dogovo-a. V javni razpravi, ki je trajala do 10.6.1979 smo družbeni dogovor posredovali vsem temeljnim organizacijam in drugim   samoupravnim organizacijam,
samoupravnim interesnim skupnostim, skupščini občine in družbenopolitičnim organizacijam. ,
Utemeljeni predlogi v celoti, upoštevani
Komisija in delovna skupina sta vsestransko proučili prispele pripombe, mnenja in predloge iz javne razprave za dopolnitev osnutka družbenega dogovora. Pri oblikovanju predloga družbenega dogovora sta utemeljene predloge v celoti upoštevali. Pojasnila zakaj nekateri predlogi in mnenja iz javne razprave niso bili upoštevani pa bodo posredovani pismeno posameznikom.
Delovni ljudje — nosilci kadrovske politike
V samem uvodu je bolj poudarjena vloga delovnih ljudi in občanov kot osnovnih nosilcev oblikovanja in izvajanja ter podružabljanja kadrovske politike.
V temeljnih načelih so opredeljene poglavitne naloge udeležencev pri oblikovanju in izvajanju načel kadrovske politike.   Poudarek je   na planiranju
kadrov ter zahtevah po kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih potrebah, s tem pa so tudi zajete potrebe po izobraževanju kadrov. To poglavje vsebuje tudi obveznost udeležencev dogovora glede evidentiranja in usposabljanja kandidatov za družbenopolitične funkcije ter zagotavljanje pogojev za uspešno opravljanje teh nalog.
V poglavju razvid del oz. nalog je prikazan pomen in namen tega samoupravnega akta.
r
Ste že vedeli zanjo ?
RADIJSKA POSTAJA GLAS LJUBLJANE
Radijska postaja Glas Ljubljane, ki so jo pred nekaj leti ustanovili v Ljubljani je mlada radijska postaja. Ker pa mnogo občanov zanjo ne ve in je na svojem radijskem sprejemniku še ni poiskalo, vam sporočamo nekaj podatkov o njenem delovanju.
Glas Ljubljane zelo dobro in pravzaprav vsakodnevno spremlja dogajanje v naši občini: tako samoupravno življenje v krajevnih skupnostih, TOZD pa tudi delo gospodarskih organizacij in občinskih družbenopolitičnih skupnosti, ki jih s prispevki o naši občini pripravlja novinar Sandi PIRŠ. V teh oddajah zasledite poleg vsakovrstnih novic tudi obilo pogovorov z občani oziroma delavci.
Ker bo v bližnji prihodnosti radio Glas Ljubljane oddajal že 9 ur programa je prav, da ga na svojem radijskem sprejemniku poiščete in poslušate. Svoj program oddaja vsak dan razen nedelje od 16. — 19. ure na srednjem valu 241,5 m oziroma na frekvenci 1242 KHz, ter na UKV frekvenci 89,3 MHz.
Občane vabimo, da potem, ko bodo to radijsko postajo poslušali, o njej povedo tudi svoje mnenje ter ga sporoče INDOK CENTRU Domžale oziroma uredništvu Občinskega poročevalca ter tako oblikujejo oddaje o svoje kraju.
SZDL V KRAJEVNI SKUPNOSTI
Kako še bolj demokratizirati njeno delovanje in uresničevati Titovo pobudo
Na nedavnem seminarju SZDL na Gorjuši so udeleženci razpravljali tudi o tem, kako čim dosledneje uresničevati Titovo pobudo v nadaljni demokratizaciji političnega življenja in delovanja. Dogovorili so se, da bodo svojo aktivnost v družbenopolitičnem delu usmerili predvsem za uresničitev naslednjih nalog:
— doslednejše uveljavljanje neposrednih oblik odločanja delovnih ljudi in občanov (zbori občanov, zbori stanovalcev, hišni sveti, odbori SZDL, v vaseh, ulicah, naseljih itd.). Predsedniki KK SZDL bodo povsod tam, kjer še ni organiziranih odborov SZDL zlasti v večjih KS, v hišnih blokih in na ulicah le—te organizirali.
— Večja usklajenost vseh delov fronte in uveljavljanje delegatskih odnosov v KK SZDL. Vsaka DPO mora nositi svoj del odgovornosti* in na podlagi oblikovanih stališč preko svoje delegacije sodelovati v krajevni konferenci SZDL.
— Javnost dela organizacij in vodstev SZDL.
Krajevne konference SZDL bodo v svojih KS organizirale posebne informativne skupine ali zadolžile posameznike, ki bodo občane obveščali o delu političnih organizacij in samoupravnih organov ter delegacij v krajevni skupnosti.
— Javnost in demokratičnost kadrovske politike.
— Resnejše, odgovornejše in bolj zavzeto delo za uveljavljanje delegatskega sistema (spremljanje dela delegacij in delegatov, oblikovanje stališč za delegacije, usposabljanje delegatov, ustvarjanje pogojev za delo delegacije itd.)
— Organiziranje sekcij, v vseh večjih krajevnih skupnostih in čim širših razprav o vseh najpomembnejših vprašanjih življenja in dela v krajevni skupnosti.
— Doslednejše povezovanje društev in družbenih organizacij v Krajevni konferenci SZDL.
— Uvajanje kolektivnega vodenja ter večje osebno in kolektivno odgovornost posameznikov in vodstev v vseh DPO.
— Redno ocenjevanje dela krajevnih konferenc SZDL in njenega predsedstva na letnih sejah konference SZDL.
AKADEMSKA SLIKARJA STA SE PREDSTAVILA:
RAZSTAVI V DOMŽALAH
V okviru prireditev praznika občine Domžale sta pripravila razstavi dva domžalska slikarja - akademska slikarka Vera Terstenjak— Jovičič, v preddverju hale Komunalnega centra Domžale in akademski slikar Danijel Fugger na ploščadi pri Veleblagovnici.
Številne obiskovalce je pozdravil predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale Dušan Borštnar in poudaril velik pomen razstav domačih likovnih umetnikov.
Dva domžalska umetnika: Vera Trstenjak-Jovičič in Danijel Fugger
O slikarki je na kratko spregovoril Aleksander Bassin. Prav je, da jo bolje spoznamo.
Vera Terstcnjak-Jovičič, rojena 1944 na Prcvojah pri Domžalah. Osnovno šolo in fimnazijo je obiskovala v Domžalah in New Yorku. Likovno se je izobraževala na American Art School v Ncw Yorsku in na likovni akademiji v Ljubljani, ter diplomirala slikarstvo pri profesorju Berniku.
Po diplomi se je posvetila slikarstvu in filmski scenografiji. Pri filmu je sodelovala na TV serijah, igranem, dolgo-metražnem in dokumentarnem filmu.
Slikarska dela je do sedaj razstavljala v: Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Slovenj Gradcu, Kranju, Ncw Yorku, Stuttgar-tu, Mannheimu, Frankfurtu, Hanu. Gaggcnau . . .
Večletno sodelovanje pri filmu kot scenograf, predvsem tovrstni stik z odprtimi krajinskimi razsežnostmi, v zadnjem času zlasti stik s slovenjgraškim okoljem, je prineslo slikarski Veri Terstenjak-Jovičič nove pobude. Predvsem je treba opozoriti na natančno obdelavo drugega in tretjega prostorskega plana, kar je namesto prejšnjega neopredeljenega brezmejnega prizorišča imelo za posledico tudi širše vsebinske razsežnosti: videnje kopaste pokrajine z značilnimi meglicami sc je tako vključilo v prvotni slikarkin rokopis, tako da je postal bolj odprt, brez nevarnosti, da bi zašel v maniro. Iz tega razloga se je sprostila tudi barvna skala, v kateri se Terstenjakova ne zateka več po pomoč v „modro" simboliko, temveč daje prednost naravni barvni lestvici.
Akademski slikar Danijel Fugger se je prvič predstavil z eksperimentalno razstavo asfaltna galerija.
O eksperimentalni akciji pravi v katalogu: „S to razstavo začenjam eksperimentalno akcijo pod geslom „Asfaltna galerija", s katero želim kot samostojni umetnik svojo slikarsko ustvarjalnost  približati širšemu krogu
delovnih ljudi in občanov. Razstava ni tematsko urejena, niti stilno in ne motivno, temveč skuša osvetliti delovni dan v mojem delovnem prostoru. Predstavljam se z raznimi tehnikami in motivi. Eksponati so del mojih slikarskih ciklusov, katere pripravljam in sc izpopolnjujem. Rad sem s slikarskim stojalom, čopičem in paleto v naravi, kjer sc vsak trenutek vse spreminja in barvna skala ne pozna meja. Rad slikam človeka, ki je del te čudovite narave z vstini njegovimi detajli in smisli. Vsa ta slikarska dela bi rad predstavil na ulicah,
pločnikih, ploščadih in drugih primernih zunanjih prostorih, kjer je največ mimoidočih. S tem bi vzpostavil direktni kontakt slikarja-izvajalca z občanom uporabnikom in ga nenehno življenjsko vključeval v kulturno dejavnost. S tematskimi razstavami želim opozarjati in tudi vplivati na čisto in zdravo okolje. Z vsem svojim delom sc trudim, da bi bil svet lepši in čutim, daje umetnikovo poslanstvo vsekakor to, da svoje okolje kvalitetno upodablja, prostorsko ureja in likovno plemeniti.
Tone Ravnikar
PREBRALI SMO ZA VAS NA MPPŠ/79 TEGA NE BERITE!
Tega prispevka nc beri! Ne zato, ker bi pripovedoval kaj prepovedanega, ampak zato, ker ničesar nc pripoveduje, ničesar nc pove. Prosim te opusti branje sedaj, ko si še na začetku, ker lahko izredno dragoceni prosti čas bolje izkoristiš. Zatorej obrni list in si preberi kaj zanimivejšega. Še enkrat te opozarjani, da v tem prispevku ne boš našel ničesar kar bi te zanimalo, ker pač v njem ni ničesar zanimivega. Še vedno je čas, da branje tega nesmisla opustiš brez večjih posledic, pa šc sekirati se ti nc bo treba, ker pač ne boš ničesar izgubil. Še več, pridobil si boš nekaj dragocenih minutk, da bi lahko opravil kakšno prepotrebno delo. Zal mije, da si trmast-a in da tako vztrajaš pri branjui tega nekonstruktivnega izdelka. Res je, ni ne prvi, nc zadnji, ki ničesar ne pove, a jaz te vsaj vseskozi opozarjam. Stari ljudje bi rekli, da pojdi dalje, ako si že prišel do sredine, a tokrat nc velja. Če do te vrstice nisi nič novega izvedel, boš v naslednjih izvedel še manj. To ti zagotavljam, če pa slučajno kaj koristnega potegneš, prosim, sprejemam reklamacije. Si pa res vztrajen! Kar bereš in bereš. Mogoče pa to ni tvoja vztrajnost in trma, ampak ti tvoj firbec nc da miru. No, ker si se, na lastno pobudo seveda, prerinil do te vrstice, tega prispevka, pojdi do konca! Še enkrat, in to zadnjič, te opozarjam, da brez večje škode lahko opustiš branje tudi na tem mestu. Kot vidiš, je obljuba izpolnjena, v tem prispevku nisi dobil nobene novice, nobenega napotka, skratka nič ti ni bilo povedano. Ker vedno odneha pametni (vsaj tako pravijo stari ljudje), bo odnehal članek. Le še napotek: drugič lahko nasvete tudi upoštevaš.
Vsaka podobnost s članki v Občinskem poročevalcu ni slučajna!
J