Leto VIII.	V Celju, dne 16. oktobra 1913.	Št. 42.
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. „Narodni List" stane za celo leto 4 K. za pol leta 2 K, la	Oglasi se rafnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri
Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati	Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 K BO v.	večkratnih objavah znaten popnst po dogovorn. Pristojbine
na naslov: ,,Narodni List" v Celju. Reklamacije so Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna številka	za oglase je plačevati po pošti na naslov: »Narodni
poštniiue proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. stane 10 vinarjev.	List" v Celju.
De!o Narodne stranke za kmetijstvo z posebnim ozirom na strokovno organizacijo kmeta.
(Poročal na letošnjem glavnem zboru narodne stranke strankin podpredsednik g. dr. Anton Božiči.
Narodna stranka je po večini svojih privržencev kmečka stranka. Vsled tega je razumljivo in popolnoma pravilno, da je stranka po svojih privržencih in kot organizacija delovala v prvi vrsti za dobrobit našega kmetijstva.
K delu narodne stranke na tem polju ni šteti samo ono, kar so storili Celjani, ampak sploh vse, kar so storili pripadniki stranke pod inicijativo izvr-ševalnega odbora ali brez istega.
Na vseh poljih kmetijstva najdemo naše ljudi v prvih vrstah. V hmeljarstvu dela izključno le hmeljarsko društvo v Žalcu in v Žalcu krasno poslujoča zadruga »hmeljarna«. Razstava, ki jo je /. velikim trudom letošnjo jesen v 2alcu uprizorilo hmeljarsko društvo, je delo pripadnikov narodne stranke. — V vinogradništvu dela kot dosedaj edina organizacija »Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju«, ki vkljub srditim napadom klerikalcev kot eminentno narodna in gospodarska naprava lepo napreduje. Za povzdigo naše živinoreje so ustanovili v prvi vrsti naši somišljeniki celo vrsto bikorejskih in sploh živinorejskih zadrug, posebno v slovenjegraškem, celjskem in ljutomerskem političnem okraju; ustanovili so brez klerikalcev, celo proti volji istih, za ljutomersko-mursko polje velevažno »žrebčarno«, ki naj postane središče že itak na visoki stopinji stoječe konjereje tega okraja. Okrajni zastopi Vransko, Šmarje m Sevnica so osobito po prizadevanju naših somišljenikov gmotno podpirali živinorejo, ki ie glavni vir dohodkov spodnještajerskega kmeta. Celo v čebelarstvu so bili naši somišljeniki skorai edini delavci. Po krasni razstavi čebelarskega društva za Spod-nještajersko v Celju, katere se klerikalna stranka oficijelno ni udeležila, se je čebelarstvo ravno j trudom naših somišljenikov izpopolnjevalo in utrdilo.
Glavno delo somišljenikov narodne stranke je pa bilo osredotočeno na zadružništvo. — Znana Vam je denarna kriza zadnjih dveh let z vsemi hudimi posledicami. Znan Vam je polom Glavne posojilnice v Ljubliani, ki je v veliki meri zadel ravno štajerske zavode, ki so imeli po krivdi ene osebe v tej zadrugi naložen precejšnji kapital. Znano Vam je, v kako obupnem položaiu se je nahajala šo-štanjska posojilnica. Osrednjo organizacijo našega našega slovenskega združništva — Zadružno Zvezo •— so hoteli razni ljudski neprijatelji uničiti. Odtrgali so ji skoraj vse koroške članice, mnogo štajerskih in kranjskih so ji izneverili. V teh težkih časih so mnogi obupavali, zopet drugi so vrgli puško v koruzo ter so se hoteli rešiti na ta način, da so izstopili iz načelstva ali pa da so se dejanski umaknili. Treznemu, trdemu delu onih, ki vedo ceniti kreditno zadružništvo kot poglavitni steber spodnještajerskega Slovenstva in ki so prepričani, da je dobro denarno gospodarstvo najboljši jez zoper raznarodenje, delu teh — na čelu jim naš predsednik dež. poslanec dr. Kukovec — se je zahvaliti, da so prej naštete rane že skoraj zacelile.
— Šoštanjska posojilnica je sanirana, pri Posojilnicah, ki so prizadete pri konkurzu Glavne, smo že ukrenili vse, kar je bilo potrebno, da se izključi vsaka nesreča. — Zadružna Zveza sama je postala trdna in prepričan sem, da bo se tu v prihodnjem letom po popolni konzolidaciji razmer začelo novo krepko delo tudi na zunaj.
Delo v prid kmetijstva se je vršilo mirno in tiho. Mnogi ga niti opazili niso, ker posebno dela v zadružništvu nismo obešali na veliki zvon. Mnogim to delo ni zadostovalo. Oglašali so se kritiki, ki so vodstvu in napredni inteligenci očitali nedelavnost. — Očitki so krivični. Povdarjain, da je ravno mirno, tiho, pa intenzivno delo za naš trajni napredek večje in trajnejše vrednosti, kakor delo na shodih, ki se sicer tudi ne sme podcenjevati.
Nas agrarce čakajo v prihodnjih letih precej težke, pa hvaležne naloge.
V prvi vrsti bo treba izpolniti našo kreditno zadružno organizacijo. Storili bomo to tem lažje, ker je po obstoječih razmerah ta del zadružništva pri nas najbolj razvit.
Poleg kreditne zadružne organizacije bo treba ustvariti stanovsko in pridobitno organizacijo našega kmetijstva. V delu za denarno zadružništvo smo morali v nemar pustiti pridobitno zadružništvo. Predstavljam si to organizacijo na ta način, da bo se ustanovilo v vsaki župniji ali večji občin' kmetijsko društvo v obliki zadruge. Ta društva, bolje zadruge, bodo imele trojni nameni, namreč buditi in učvrstiti stanovsko zavest našega poljedelca, potem namen, zastopati koristi in težnje kmetijstva, in konečno namen, posredovati skupni nakup in skupno prodajo kmetijskih pridelkov, in izdelkov. Osredotočena naj bo organizacija v organizacijskem in blagovnem oddelku Zadružne Zveze, ki je že ustanovljen in se lepo razvija, Da se to organizacijo vstvari in živo vzdrži, bo treba posebno zmožnih organizatorjev. Prepričan seru, da bo se nam posrečilo, ustvariti to organizacijo in z njo utrditi slovensko kmetijstvo. Stanovska, strokovna organizacija našega kmetijstva bo postala s tem popolnoma trdna.
Pozabiti ne smem še ene važne vrste zadrug, katere bo treba snovati. To so zavarovalne zadruge za živino. V nekaterih kronovinah so ustanovljene deželne zavarovalnice za živino. Na Štajerskem take deželne zavarovalnice ni, bati se pa je, da jo bo dežela ustvarila, kakor hitro se pokažejo v deželnem zboru redne razmere. Kajti na Zgornjem Štajerskem deluje že cela vrsta teli zavarovalnic, ki so se že poskušale združiti v enotno celoto. Bati se je deželne zavarovalnice iz narodnih ozirov.
Ako se jo ustvari in tudi nas pritegne, bo s tem ustvarjena nova nemška moč, novo orožje za naše tlačenje. Naš evangelij mora biti: ustvarimo si na iSpcdnjem Štajerskem svojo organizacijo; če bo prešibka, iščimo zaslombe pri Slovencih drugih pokrajin. S tem preprečimo tudi naše gospodarsko izrabljanje.
Pri razgovoru o ustanovitvi kmetijskih dru- ' štev bi kdo pripomnil: sai imamo kmetijske podružnice. Kmetijskim podružnicam štajerske kmetijske družbe smo posvečali do sedaj veliko pozornosti in dela. Skoraj vse podružnice so bile ustanovljene od naprednih ljudi. Ti so jih vzdržali pri življenju. Storile so mnogo za procvit vseh panog kmetijstva, za probujo stanovske zavesti in za strokovno izo-
brazbo našega poljedelca. Kmetijske podružnice naj ostanejo in naj delajo kakor do sedaj, že zaradi tega, ker postane le na ta način tudi naš človek deležen raznih podpor, katere dajeta dežela in država po štajerski kmetijski družbi. Naša zahteva je, da se kmetijska družba izpremeni v deželni kulturni svet z dvema samostojnima deloma — nemškim in slovenskim. Bojim se, da do te ustvaritve ne bo prišlo, ampak da bodo Nemci j-aje, kakor da bi ustvarili dvodelen kulturni svet, obdržali sedanjo obliko kmetijske družbe, v kateri ne pomenijo Slovenci vzlic velikemu številu podružnic prav ničesar. Vse, kar se stori od kmetijske družbe za Spodnji Štajer, je le storjeno, ker se mora tudi za ta del dežele nekaj storiti, in se stori le kot milost, ne pa kot pravica. Na združenje podružnic v slov. kmetijsko družbo ni misliti, ker bi s tem trenutkom, ko se taka osrednja organizacija ustanovi, podružnice prenehale biti članice štaj. kmetijske družbe ter bi se razpustile. Samostojna družba za slov. Štajer bi se brez podpor od države in dežele rie mogla držati, te bi pa podpore ne dale. Lastni kapital bi primanjkoval, in taka družba bi bila obsojena na brezdelnost in brezpomembnost.
Pri prej nasvetovani organizaciji kmetijskih društev bi vseh teh nedostatkov ne bilo, ker bi bila ta organizacija del splošne zadružne organizacije, bi črpala iz te splošne organizacije moči in sredstva, v kolikor si jih z skupno prodajo kmetijskih pridelkov in s skupnim nakupom kmetijskih potrebščin ne bi pridobila.
Moje mnenje je: ustvariho si stanovsko in pridobitno zadružno organizacijo, ki itak ni nič novega, ampak obstoji in se dobro ponaša tudi v drugih kronovinah in narodih, obdržimo pa tudi organizacijo kmetijskih podružnic, da ostanemo deležni sredstev dežele in države, ki nam po vsej pravici ne pa kot miloščina gredo.
Dotakniti bi se moral še vprašanja o kmetijskem delavstvu. Pomanjkanje delavstva bo vedno večje. Ljudi se je polotila amerikanska bolezen, ki postaja za naš narodni organizem sploh, posebno pa za naše kmetijstvo prava poguba. Treba bo najti postavna sredstva, da se izseljevanje omeji, treba bo pa tudi uporabiti razna druga srdstva v to svrho, da se obdrži male kmete in delavce na rodni zemlji. Socijalni demokrati in klerikalci so se poskušali z organizacijo kmečkega delavstva, klerikalci posebno z organizacijo viničarjev. Obema strankama gre le za pridobitev volilnih glasov, resnih namenov nima ne ena ne druga, vsled tega tudi ne trajnih uspehov. Jaz pravim: kmetijsko delavstvo je del velike kmečke družine. Ima iste interese kakor kmet, glavni interes mu mora biti splošni dobrobit kmetijstva. Ne pehajmo delavstva in malega, drobnega posetništva od naše celokupne organizacije, ampak obdržimo in pritegnimo ga k skupnemu delu, potem odpade potreba posebne 01-ganizacije. Skrb za gmotni in duševni prospeh kmečkega delavstva nam mora biti važna naloga. Zadovoljiti resnične potrebe se pravi sam sebi koristiti. Ne delimo, ampak združujmo.
Končno bi se moral dotakniti še naše agrarne politike. Bliža se doba, ko bo se odločilo, ali še ostanemo v dualistični zvezi z Ogrsko, ali se pa gospodarsko od Ogrske ločimo. Bliža se doba novih trgovinskih pogodb in z njo reševanje vprašanja, ali visoka ali nizka eolnina na kmetijske
e
i
i!
odružnico Ljubljanske kreditne banke v Celju
Deln ška glavnica 8 miljanov Kron.	Rezervni zaklad 1 miljon kron.
Centrala v Ljubljani, podružnice Spl'l, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica.
Eski mptira menice po i najkulantnejimi pogoji Otv^na tekoče in čekovne račune.
Prevzema vloge na knjižce m tekoči račun ter jih ob estuje od dne vloge do dne dviga brez odpo-
veoi ro 5% več'e vkge p ot odpovedi po 5V2%. Prodaja srfčke na cb" ke .-akor tudi promese za vsa žrebanja.	«8 fio-38
S
BI
K
NARODNI DOM
■•••••t
obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po
Rentni davek plačuje sama. :::::
I
izdelke in potrebščine. Javnost se ie za ta vprašanja že zainteresovala; mi vidimo nastopati ..ogrske in nemške agrarne barone z zahtevo visoke carine za kmetijstvo, vidimo na drugi strani posebno v enem delu nemških klerikalcev zopet agrarce z zahtevo po znižanju carine na -^r^^Jpri nespremenjeno visoki carini za živino itd.
Narodna stranka kot politična stranka in kot zastopnica agrarnih interesov Spodnje Štajerske mora zavzeti tudi v tem pogledu jasno in brez-dvomno stališče. Danes pa bi bila odločitev v tej stvari še prezgodnja. Treba proučiti statistiko, treba potehtati razmere, ki se morajo še le zjasniti, ker si niti odločilni agrarni krogi v teh vprašanjih še niso na jasnem.
Gospoda! Kar sem povedal, je uspeh in program dela; Ni sicer popoln program, pa če še s; nekaj tega izvede, bo to v veliko korist našega kmetijstva. Kličem na delo Vas vse, ki ste zavzeti za prospeh in napredek našega kmetijstva, plačilo za trud pa Vam bodi zavest, da ste vršili in storili Vašo dolžnost.
--
1)
Oktobersko slavje" Zveze na- 1 rodnih društev v Celju, dne 5. oktobra 1913.
Lani se je sprožila srečna misel, da se pod naslovom »oktobersko slavje« Zveze narodnih društev priredi na dan glavnega zbora Narodne stranke v Celju velika ljudska veselica, čije čisti dobiček gre vprid strankinemu skladu in strankinemu časopisju. Lanska taka prireditev je nad vse lepu uspela in tudi letos se nimamo nad izidom pritoževati. Letošnje »oktobersko slavje« je istotako privabilo na stotine gostov iz Celja in vseh strani dežele. Bilo je lepo in skrbno pripravljeno; vsi zgornji prostori celjskega Narodnega doma so se zanj porabili. V veliki in mali dvorani, na galeriji, v čitalničnih prostorih in v posojilnični čakalnici si videl okusno pripravljene šotore in priprosto, pa lepo ozaljšane prostore. Naše narodne gospe in gospodične, naš mojster Vinko in prijatelj Nace so imeli veliko truda, pa rezultat je bil očarujoč! Posebno pozornost je seveda vzbujala gostilna »pri Kani Galileji«, za katero je naslikal izviren lepak in pa motiv iz Bizeljskega g. prof. Žmitek iz Ljubljane. Na slavnosti se je nudilo gostom poleg pijače jestvine in plesa tudi mnogo umetniškega užitka. Pred vsem je priredil izborni koncert pomnoženi orkester celjske narodne godbe pod vodstvom ka-pelnika g. Engererja. Slišali smo letos že nekaj izbranih koncertov naše na novo oživljene in zopet krasno se razvijajoče godbe, a tako dober kot ta na »oktoberskem slavju« pač še ni bil nobeden! Celjsko pevsko društvo nas je iznenadilo s 4 pesmimi; dve je dirigiraj g. iur. Pere, dve, lastni skladbi, pa g. dr. Schwab. »Zlata kanglica« in »Dobro jutro» ste bili ti dve Schwabovi, na »oktobei-skem slavju» proizvajani pesmi, slišali smo jih Celjani že ponovno, a naše pritrjevanje ni bilo zato nič manjše. G. dr. Schwab se je moral oduševlje-nemu občinstvu udati in z lepim zborom našega pevskega društva ponovno nastopiti,- Šolski vodja iz Solčave, g. Branko Zemljič je nastopil kot solist. Dramatično društvo je vprizorilo šaljivo enodejan-ko »Na mostu«. Sodelovali ste gospa Ela dr, Kala-nova in gdč. Gizela Cetinova, dalje gg. Stibler, Vojska, Vošnjak, Pere, Videmšek in Grobelnik. Po koncertu in predstavi se je razvil v veliki dvorani ples. Po šotorih in gostilnah je bilo seveda Celi večer veliko življenja. V veliki dvorani smo imeli priliko pokušati »Haloške bisere« iz kleti »srbskega -Petra« (g. Mahoriča) in gospe Zupančič iz Ptuja. Prodajale so te »bisere« gospa Emica dr. Gosakova, gospodični Marica Mahoričeva in Mimica Šegova; vneto so pomagali gg. dr. Gosak, Germ in Kocijan. »Suho robo« so nam z velikim uspehom ponujale gospa Ela dr. Kalanova, Valerija Cvenklova in Marica Stiblerjeva. V japonskem bazarju ste bili gospodični Marica Veršecova in Finica Tomazinova, v tobakarni gospodične Minka in Cirila Banova ter Zofka Kovačeva, pošto je oskrbovala gospa Vera Založnikova; slaščice ste prodajali gospa in gospodična Kalanovi; v okusno opremljenem cvetlič-njaku so sodelovale gospodične Jožica Gregori-nova, Malči Kokoljeva in Malči Reberšakova; v »Kani Galileji« se je točilo vino Malusovo in Balo-novo z Bizeljskega; sodelovale so tam Bizeljanke, potem gospodične Moriceva, Drofenikova in Cer-nelčeva iz Št. Petra ter Sqhweigerjeva iz Brežic; vinska poskušnja v čitalnični bralni dvorani je seveda tudi privabila nemalo prijateljev finih vin, ki so jih poslali Petovar in Rajh iz Jeruzalema, gospa Omulčeva iz Ormoža, Fric Semlitsch iz Ljutomera, Ivan Krammer iz Trbovelj, Južnoštaj. vinarska zadruga v Gaberju pri Celju in pa precejšno množino tvrdka Norbert Zanier v Št. Pavlu pri Preboldu. Sodelovale so tu dame Eliza Kunejeva, Anica Sal-mičeva, Nina Kunejeva, Milica Hočevarjeva in Ivanka Vidmarjeva; pomagal je marljivo g. Benja-
-- j»i --—: ... v s ec "~
min Kunej.. V mali dvorani je bil nameščen bufet; sodelovale šo gospe Anica dr. KaVlovškova, Lina Grajžarjeva in gdč. Marica Kopačeva. Našel si tarn zbrane vse kuhinjske dobrote, od srnjaka s Pohorja do okusno pripravljene ribe iz Pulja. Priprave za bufet sestale veliko dela, za katerega moramo biti v prvi vrsti hvaležni gospe dr. KukOVčevi! V kavarni so se trudile gospe Benčanova in Kokotova ter gospodične Simoniškove, pivo so prodajale gospa Kapusova in gospodični Katica Predanova ter Gabriela Cerar, vino iz sodov pa gospa Loti Mirnl-kova s hčerkami ter gospodična Zorka Cizelj. Pozabiti tudi ne smemo originalne planinske koče; utrujenim hribolazcem ste tam stregli gospa Per-čeva in Blagovičeva. Vsem sodelujočim damam gre za njih napor in požrtvovalnost iskrena zahvala. Obisk je vsled nestalnega vremena nekoliko trpel in je bil manjši kot lansko leto, ostal je še pa vseeno lep gmotni uspeh. Posebna zahvala gre onim posestnikom, ki so došli iz oddaljenih krajev in pa damam iz Ptuja, Bizeljskega, Brežic, Št. Petra pod Sv. gorami in iz Savinske doline, da so nam došle pomagat in olepšat slavnost.
H koncu pa še majhen nasvet: ali bi ne kazalo prihodnje leto preložiti tega slavja na september in prirediti obenem kako malo gospodarsko razstavo (hmelj, vino, sadje, čebelarstvo, gospodarsko orodje)?
Kmetje na delo za narodno stranko!
Posestnik A. Malgaj pri Sv. Štefanu blizu Šmarja je pisal glavnemu zboru narodne stranke pismo, iz katerega moramo nekaj lepih odstavkov navedi. A. Malgaj piavi v tem pismu med drugim: „Dekler bodemo kmečki zaupniki naroane stranke po veliki večini samo spali spanje pravičnega, tako dolgo tudi oni gospodje, ki se trudijo za naš napredek in za politično samostojnost slovenskega naroda, ne bodo toliko dosegli, da bi bilo to vredno truda in žrtev pri posameznikih. Mi se moramo vzbuditi, vzdigniti se in pogumno nastopiti. Nam bo ljudstvo bolj verjelo, ako mu položaj razložimo ko gospodom, ker si mnogi mislijo, da ti delajo za svoje žepe. Ako opazujemo nam nasprotne ^lerikalne agitatorje, vidimo, da so ti premnogoferat bolj delavni in požrtvovalni ko mi. Mi moramo začeti z rednimi shodi in sestanki, ako hočemo, da se politična živahnost med našimi ljudmi povzdigne. Posebno letošnjo zimo bi naj ne zamudili v nobeni občini napraviti kakega, četudi malega shoda. Na takih shodih bi se naj govorilo politično in gospodarsko. Ne sme se pa zanje klicati vedno-le govornike iz mest. Najde se tudi med nami dovolj mož, ki so izvrstni ljudski govorniki. Poglejmo: žalibože pre-rano umrli poslanec Ježovnik ali pa vsem dobro žpni1 bivši drž. poslanec Ro&lek ritlp^jnobena „doi?tarja", ali vseeno sta znala izvršttitrgovoriti. Le nekoliko poguma in zaupanja v samega sebe je treba. Pokažimo našim nasprotnikom, da tudi mi kaj zmoremo, če le hočemo." Zlate in upoštevanja vredne besede priprostega, a za našo stvar navdušenega moža!
Trgatev (bratva).
Trgatev in pridelek na Bizeljskem.
Zadnji teden se je trgatev v bizeljskih vinogradih dovršila. Toča je nekaj vzela, ali v splošnem je letošnji mošt veliko boljši ko lansko leto. Sladkorja ima od 15 do 22 stopinj in bo dal torej izborno vino. Naše bizeljske vinogradnike moramo tudi zategadelj pohvaliti, ker so jako vestno odbi-rali in so tako mnogo za zboljšanje \ inske kapljice pridobili. Cene se gibljejo med 40 in 60 vinarji za liter. Kupci se jako pridno oglašajo. Kdor še hoče kaj dobiti, naj se hitro pobriga!
V ormoško-ljutomerskih goricah se je pričela ta teden glavna trgatev (bratva). Mošt ima okoli 20 stopinj slajave. Kupci ponujajo za mošt iz mešanih leg 52 do 60 vinarjev, sortna vina so pa seveda primerno dražja.
Trgatev na Dolenjskem (Kranjskem) se je pretekli teden ob lepem vremenu pričela. Vino bo boljše ko lani, a ga bo precej manj. Izkupiček večinoma ne bode pokril pridelovalnih stroškov. Spomladanske pozebe so pognale marsikaterega dolenjskega vinogradnika v Ameriko, jesenska praznota po hramih in zidanicah tudi ne bo pomnožila veselja do domače grude. Letošnji mošt tehta po klosterneuburški vagi od 15 do 20 stopinj sladkorja. Bele vrste so letos še najbolje dozorele.
Trgatev na Hrvaškem in v Slavoniji.
Iz Zagreba se uradno poroča, da se lahko letos računa na Hrvaškem in v Slavoniji na srednjo vinsko letino. Mošta bo znabiti okoli 450.000 hI. Pridelek bi bil navzlic spomladanskim pozebom še srednje dober, ako ne bi toča posameznih okrajev popolnoma uničila. L. 1912 je bilo 448.000 hI mošta.
V Hercegovini
to vsled močno razširjenih trsnih bolčzni le jako
malo in prilično slabega vina.
Koliko letos vina na Avstrijskem, na Štajerskem.
Dobro znani vinarski strokovnjak v polje-delskfljRpministerstvu, dvorni svetnik K. Por-tele "čafnr »Allgemeine Wein-Zeitung« množino letošnjega vinskega pridelka (na 4,316.000 hI, lani ga je bilo 3,969.877 ihl). Največ bo vina v Dalmaciji (1,100.000 hI), potem na Tirolskem (950.000 hO. na Nižjem Avstrijskem (643.740 hI) v Istri (bi 0.020 hI) na Goriškem (500.000 hI) in na Štajerskem 405.000 hektolitrov, lani ga je bilo 478.000 hI). Po Portele-jevi cenitvi bo po posameznih štajerskih vinorej-skih okoliših letos vina: v mariborskem političnem okraju (levi breg) 53.000 lil (lani 56.000); v radgonskem in gornjeradgonskem okolišu 18.000 hI (lani 32.200), v ljutomersko-ormoških goricah 60.000 hI (lani 86.300), v Halozah in ostalem ptujskem okraju 85.000 hI (lani 85.000 hO, v slo-venjbistriškem in konjiškem okolišu 33.000 hI (lani 20.000) in v rajhenburškem. brežiškem ter kozjanskem okraju 60.000 hI (lani 86.000).
Štajerski deželni zbor.
V	petek je pričel štajerski deželni zbor po triletni nedelavnosti zopet s sejami. Prve seje v petek so se udeležili vsi deželni poslanci razun mariboi-skega škofa, ki ima kot virilist sedež in glas v štajerskem deželnem zboru. Čudno je, da ga štejejo nemški listi (na pr. »Grazer Tagblatt«) k nemškim klerikalcem. Ali je mariborski knezoškof res že tako daleč v narodni popustljivosti zavozil, da se javno o njem trdi in piše, da je nemški klerikalec? Dnevni red prve seje sicer ni vseboval ničesar pomembnega. Dr. Korošec je ob živahnem ploskanju Nemcev umaknil vse obstrukcijske predloge, ki so bili stavljeni meseca februarja 1910 in so zaprli redno delo deželnega zbora. Med socijalistom Scha-cherlom in nemškim nacijonalcem dr. Kaanom se je razvil ob tej priliki živahen prepir, ali so dobili Slovenci za ustavljenje obstrukcije kake znatne koncesije ali ne. Nemec Kaan je povdarjal, da se je Slovencem ugodilo le v malem obsegu in da ustanovitve ene meščanske šole s slovenskim po-dučnim jezikom istočasno s 7 novimi nemškimi ni šteti med kake velike pridobitve; nameravana gospodinjska šola v Št. J ur ju ob J. ž. pa se itak ustanovi na državne stroške. Dr. Korošec je te poniževalne trditve brez ugovora požrl. V petek so se predložili deželni računski zaključki za leti 1911 in 1912 ter proračuna za leti 1913 in 1914, ki izkazujeta primankljaja 17 oziroma 19 miljonov kron!
V	sobotni seji sta bila izvoljena za deželna odbornika pl. Kaan namesto odstopivšega dr. Lin-ka in prof. dr. Verstovšek namesto umrlega prof. Robiča. Na to se je vršilo prvo branje deželnega zakona o zvišanju doklade na pivo od 2 na 4 krone. To zvišanje bo neslo deželi letno okoli 1,200.000 K letno. Prihodnje leto se namerava s tem denarjem priboljšati učiteljske plače. Slovenski deželni poslanci se glede tega zvišanja doklade na pivo niso nič oglasili k besedi.
V	pondeljek je došlo do živahnejše debate pri odkazu poročila o ustanovitvi slovenske gospodinjske šole kulturnemu odseku in pri predlogu, naj se se deželnemu odboru dovoli najeti posojilo, 16 milijonov kron, da pokrije dolgove, ki jih je napravil v času, ko deželnega zbora ni bilo. Tu se je oglasil k besedi dež. posl. dr. Kukovec in je predlagal, naj se poročila o najetju nameravanega 16 miljon-skega posojila za pokritje starih dolgov ne odkaze finančnemu odseku. Ostro je grajal nered v našem deželnem oospodarstvu, posebno pa okoliščino, da se deželnemu odboru ni zdelo vredno položiti podrobnega poročila o tem, kam se je ta ogromna svota denarja, ki se jo sedaj hoče plačati z novim posojilom, spravila? Za časa sedanje obstrukcije se je vedno trdilo, da se pri dežeinem odboru varčuje, a sedaj slišimo o tako ogromnih dolgovih! Ako se sedaj dovoli deželnemu odboru najeti posojilo, se mu da obenem dovoljenje za delanje dolgov v času kakih novih obstrukcij in to mora deželo denarno uničiti! Obenem je govornik odločno zavrnil naziranje, da je ustanovitev slovenske meščanske šole kaka milost za Slovence, nasprotno! Dežela je s tem poravnala le mal del svojega dolga napram slovenskemu narodu! Razun dr. Ku-kovežt ni ugovarjal nikdo drug novemu zadolževanju dežele, slovenski klerikalci so molče odobrili enostransko gospodarstvo deželnega odbor* vsa zadnja leta!
V	torkovi seji se je razpravljalo o poročilu glede ustanovitve meščanskih šol. Čudno je, da so se socijalisti spodtikali nad nameravano slovensko meščansko šolo v Žalcu. Slovenski poslanci, med njimi tudi dr. Kukovec, so pa zavrnili socialističnega tozadevnega govornika Resla prav krepko v prave meje. Poročilo se je odkazalo naučnemu odseku. Upamo, da bo hitro delal in da se bodo tudi čim preje našla potrebna sredstva za ustanovitev slovenske meščanske šole v Žalcu.
/
i ^1 i j
TrgoVsKo-obrtna kreditna zadruga 4 Celjn
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li član zadruge ali ne in jih obrestuje po
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso I O in iztirjanje, daja prednjeme, eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije po najkulantnejših pogojih.
57«
Trio*
529
Važna razsodba c. kr. upravnega sodišča na Dunaju.
Deželni šolski svet v Gradcu je bil že večkrat prestavljal učiteljstvo brez sodelovanja dotičnega okrajnega šolskega sveta. Med drugimi je bil lani tem načinom prestavil nadučitelja Radoslava Kna-fliča iz Gorice na štirirazredno šolo v Dobje in sicer na skrivni predlog predsednika okrajnega šolskega sveta glavarja Mullerja v Celju s sodelovanjem politične ekspoziture v Mozirjji. Knaflič in krajni šolski svet na Gorici sta se proti temu nezakonitemu ravnanju pritožila na naučno minister-stvo, ki je obe pritožbi kratkomalo zavrnilo, češ, da učitelj nima pravice se proti premeščenju ustavljati in da smejo šolske oblasti v ti zadevi po svoje ravnati. Nadučitelj Knaflič je vložil na to slovensko spisano.pritožbo na c. kr. upravno sodišče na Dunaj, ki je v svoji obravnavi dne 11. X. 1913 razveljavilo vse tozadevne naredbe in izreklo, da so šolske oblasti kršile zakon, ker so prestavile Kna-fliča proti njegovi volji in brez predloga seje okrajnega šolskega sveta Gornjegrajskega in ni bila predsedniku okrajnega šolskega sveta baronu Miii-lerju dana nujna potreba, staviti takšen predlog na-tihoma brez seje. Nadalje je izreklo upravno sodišče, da Knaflič ni bil dolžan se tem naredbain podrediti in da ima vsak učitelj pravico se proti nezakonitemu premeščenju pritožiti na višjo oblast.
Kadar bode upravno sodišče izdalo pismeno razsodbo, se bode ona priobčila dobesedno v »Učiteljskem Tovarišu«, na kar opozarjamo vso učiteljstvo, vse krajne in okrajne šolske svete.
Nadučitelj Radoslav Knaflič je vložil pritožbo po odvetniku dr. Vekoslavu Kukovcu ter se je pri obravnavi sam zastopal. S svojim odločnim in pravno šolanim nastopom je obvaroval vso včiteljstvo in vse okrajne šolske svete pred nadaljnim kršenjem njihovih pravic ter je pridobil sebi in vsem na jednako nezakoniti način prestavljenim učiteljem pravno moč, zahtevati od deželnega šolskega zaklada odškodnino ozir. vrnitev na prejšnja mesta.
R. Knaflič je ob jednem ovrgel ono sramotno nizko naziranje med Slovenci, da se baje s slovenskim jezikom ničesar ne doseže. Upravno sodišče je njegovo slovensko pritožbo brez obotavljanja o-bravnavalo, a naučno ministerstvo je odposlalo k obravnavi slovenščine dobro zmožnega tajnika, ki je v zasebnem slovenskem pogovoru na Knafličevo vprašanje omenil, da Slovenci v svojih vlogah na naučno ministerstvo jako redko rabijo svoj jezik.
Zavednost in prosvitljenost je največji varuh pravice! (Castitamo občini Dobje, da ima tako zavednega nadučitelja! Obenem pa častitaino tudi njemu na tem lepem uspehu! Uredništvo.)
Osebni parnik zgorel na morju.
136 oseb utonilo.
V četrtek dne 2. oktobra je odplul iz rotter-damske luke na Nizozemskem parnik «Volturno» s 538 potniki. Med njimi je bilo le 22 potnikov drugega in prvega razreda, 93 mornarjev in druge na ladjah potrebne služinčadi in 423 izseljencev iz Rusije, Romunskega in Galicije. »Volturno« je bil last male paroplovne družbe »Urania« v Rotterdamu, ki prevaža največ izseljence v Novi Jork. Ker ima samo tri ali štiri stare in slabe ladije, ne sme v večini evropejskih držav zaradi velike nevarnosti prodajati voznih listkov. Zakotni agenti pa ji spravljajo na ladije na tihem uboge izseljence iz Rusije m Galicije preko Dunaja, Basla in Francoskega v Rot-terdam. Kaj je takim brezvestnežem na tem, ali potujejo izseljenci varno ali ne!
Na morju, prilično na polovici pota v Ameriko, pa je na parniku iz doslej neznanih razlogov izbruhnil ogenj. S pomočjo brezžične telegrafije s>s je poklicalo vse parnike, ki so vozili na isti liniji, na pomoč. Goreti je začelo dopoldne in opolc|n%je pri-plul z največjo brzino na pomoč parnik; >£arma-nia« Cunard-linije. Divjal je strašen vijiajf) jn podil nesrečni »Volturno«, čegar prednji del je s plamenom gore!, sem in tja. Z gorečega p.irnika so skušali spustiti, čolne s potniki v morje, toda štirje od teh čolnov ^so takoj zginili v razsrjenem morju. Tekom popoldneva je prihitelo še 8 drugih velikih pai-nikov na pomč; vsi so spustili rešilne čolne v morje,■vk j pa niša mogli doseči »Volturna«. »Carmania« je biiajkomaj-.dobrih 100 čevljev oddaljena, vendar pa se ni dalo vreči vrvi na »Volturna« ali ga drugače doječi.
Med tem je moštvo na »Volturnn« z vso močjo gasilo in omejevalo ogenj na prednji del ladije, toda ves trud je bil zaman. Ogenj je napredoval in kma-
lu dosegel tudi stroje. Nastala je grozna eksplozija; veliki kosi železa so padali celo na pomožne parnike okrog »Volturna«. Ogenj je divjal naprej in celo noč so se trudili z drugih parnikov rešiti nesrečne ljudi na »Volturnu«, ki so se tiščali na zadnji del ladije in v smrtnem strahu tako blizu rešitve in pomoči obupavali.
Še-le proti jutru se je vihar polegel in takrat so rešili vse, kar je še bilo na gorečem parniku živega.
Med požarom so se morali odigravati na ladiji strašni prizori. Rešenci so nekateri napol zblazneli. Neka mlada žena je zgubila v valovih moža in oba otroka ter je hotela s parnika «Croonland«, kamor so jo spravili z »Volturna«, po vsej sili skočiti v morje. Nek štiriletni izseljenški otrok je zgubil očeta in mater ter ne ve niti povedati, kako se piše in odkod je doma. Večina izseljencev je prišla ob vse svoje že itak skromno imetje.
»Volturno« je bila že stara, razmeroma mala ladija.
Naši ljudje, ki nameravajo v Ameriko, naj ne zaupajo tujim, neznanim agentom, ki jih spravljajo za dober denar na take male in stare prevozne ladije.
BclcžK«.
žMiifna Zveza v Celju je klerikalcem* ff^d-no trn v peti. Ker pa proti Zvezi nimajo nižesai drugega več povedati, pa venomer pogrevajo Glavno posojilnico. V pomirjenje vesoljnega klerika-lizma povemo danes, da naj bodo gg. duhovniki glede Glavne brez vsake skrbi in jim želimo samo, da bi njihova ljubljanska zveza bila n. pr. pri Gospodarski zvezi v Ljubljani tako na varnem, kakor je' celjska Zveza glede svoje tirjatve pri Glavni. Uradna revizijska poročila Splošne zveze na Dunaju slikajo namreč »varnost« Gospodarske zveze s kaj čudnimi barvami. In to menda veste gg. klerikalci, da ima vaša zveza tirjati od Gospodarske visoke svote, celo več kakor 1 miljon kron! Lastno premoženje Gospodarske pa ne znaša niti 10% tega ogromnega dolga!! To bi bilo eno. Drugo, na kar bi prijatelje klerikalce opozorili, bi bilo to, da sc naj raje pobrigajo za red pri dolgovih ljubljanskega škofa, pri hotelih celjske klerikalne posojilnice in še marsikje drugod po farovških posojilnicah in zadrugah. Za narodne zavode bodo pa skrbeli že drug! ljudje, ki h klerikalcem niti ne bodo zahajali po svet.
Ljubljanski Sokol je obhajal v soboto in,nedeljo 50 letnico svojega obstanka. To je najstarejše in najuglednejše slovensko sokolsko društvo, iz katerega se je cela velika slovenska sokolska organizacija razvila. Poleg slavnostnega zborovanja in javne telovadbe se je priredil slovesen sprevod po ljubljanskih ulicah, v katerem je bilo 18 zastav, 40 sokolov na konjih in 450 sokolov v kroju, skoraj samih Ljubljančanov. Ljubljansko prebivalstvo je vrle svoje sokole z nepopisnim navdušenjem pozdravljalo.
Kako naše kmečke ljudi sleparijo. V Vodicah, okrajno glavarstvo Kamnik na Kranjskem, je živela skoro celo leto v ondotnem farovžu neka ženska, ki je trdila, da je »zamaknjena« in da ji v zamaknjenosti ter pobožnem premišljevanju o Kristusovem trpljenju teče iz rok in nog kri kakor pripovedujejo pobožne legende o nekaterih svetnikih Ime je bilo tej ženski Johanca in glas o njeni svetosti ter nitrdh prikazmn ^e je raznesel kmalu daleč po deželi. Govorilo se je celo, da dela čudeže in na tisoče kmečkega ljudstva je drlo v Vodice, da vidi svetnico in da bi bilo deležno kakega čudeža. Seveda je to neslo njej in pa farovžu vodiškemu lepe denarce. Duhovščina je »sveto Johanco« častila in podpirala in celo škof Jeglič, če smemo verjeti ljubljanskemu »Dnevu«, ji je kupil nove srajce. Toda našli so se tudi med vodiškimi farani ljudje, ki v to sleparijo niso verjeli in so jo tudi razkrinkali. Pokazalo se je, da je bila kri, ki je tekla »sveti Johanci« v zamaknjenosti iz rok in nog, telečja in da je ženska s pomočjo duhovščine pobožne ljudi predrzno sleparila. Neka ženica Jereb ji je dala vse svoje prihranke v znesku 200 kron; koliko je pa še drugih oškodovanih! Konečno so šli orožniki po »sveto Johanco« — a premetena sleparka je med tem iz vodiškega župnišča zginila. Utekla pa ni roki pravice; dobili so jot in vtaknili v kajho^Onim terci-jalkam, ki so tako vneto častile vodiško Johanco, se sedaj seveda vse smeji.
Duhovniki se nočejo zameriti Nemcem. V nedeljo dne 27. septembra so napadli mariborski nemški pocestni fantalini klerikalne telovadce, »čuke«, ko so se vračali od neke cerkvene slovesnosti v frančiškanski cerkvi v kroju domu. Nemški časopisi so na to napadli profesorja veronauka na mari-
borski gimnaziji dr. Medveda, češ, da je on bil tudi pri tej »demonstraciji« proti mariborskim Nemcem navzoč. Teden kasneje je priobčil »Grazer Tag-blatt«, ki je glavno glasilo nemških in protestan-tovskih hujskačev na Štajerskem, notico, v kateri pravi, da je dal dr. Medved prostovoljno častno zagotovilo, da on ni imel z dotičnim nastopom klerikalnih telovadcev nobene zveze, da ga obsoja in da mu je bilo vsikdar tuje ostro nastopanje proti Nemcem. Glejte, takti govori tisti dr. Medved, ki se je pred štirimi leti ponujal kot največji narodnjak slovenskim trgom za deželnega poslanca.
Vedno več vojakov! Komaj smo pozabili zadnje zvišanje števila rekrutov od 103 na 159 tisoč, že napovedujejo vladni časopisi novo zvišanje in sicer za 31.300 mož. To zvišanje je bojda potrebno za izpolnjenje tistih oddelkov, ki stoje na mejah in za izpolnjenje artilerije.
Jadransko razstavo na Dunaju so pred tednom dnevi zatvorili. Prireditelji so hoteli z njo vzbuditi zanimanje za avstrijske dežele in mesta ob Jadranskem morju. A ker je bila razstava le nemška, niso hoteli prebivalci naših primorskih dežel, ki so skoraj sami Hrvati, sodelovati. Na ta način je izostal zaželjeni cilj razstave. Ogromni primanjkljaj te enostranske prireditve bodo pa plačali davkoplačevalci.
Umrl je v Trstu upokojeni dvorni svetnik Matej Trnovec. Pokojnik si je pridobil velikih zaslug za uvedbo slovenskega uradovanja pri sodiščih na Primorskem.
Celo na Nizozemskem vedo ceniti veliko vrednost slovanskih jezikov in slovanske prosvete. Na nizozemskem vseučilišču v Leydenu ustanovijo profesuro za slovanske jezike in slovansko književnost.
Imenovan je naš štajerski rojak, g. Ludvik Mlakar za suplenta na višji državni realki v Idriji.
Bulgarsko ljudstvo čuti bolj slovansko ko nje-govl voditelji. Neki češki inženir, ki je bil zaradi stavbe velike tovarne v Trnovem na Bulgarskem, pripoveduje sledeč dogodek, ki se je odigral letos ob času, ko je izbruhnila vojska med Bulgari In Srbi: »Trnovski polk, ki se je ravno tedaj vrnil izpred čataldške črte, je moral zopet nemudoma odriniti proti — Srbom. Tedaj pa je nastala ired moštvom tega polka silna nevolja. Javno po ulicah su vojaki vzpričo dejstva, da je bil v mestu pred par dnevi močan potres, ogorčeno klicali: «Prst božji! Ne gremo proti bratom! Srbi so nam pomagali.« Zgodile so se neštevilne dezertacije in uradno se je potem objavilo, da je dobilo moštvo tmovskega polka — 14 dneven dopust, ker je desertiral skoiu ves polk.«
Osebne novice. Za častnega občana je imenovala občina Partinje lenarčkega župnika g. Janže-koviča in sicer zaradi napadov, ki so jih naperili nemškutarji proti temu narodno čutečemu duhovniku. — Odlikovan je bil instrukcijski podčastnik pri deželnem orožniškem poveljstvu v Gradcu Mihael Slavič za 36 letno službovanje z z!?tim zaslužnim križcem. — Imenovan je za kanclista pri ima,Tnberškem okrajnem sodišč« orožniški straz-mešter Franc Podgoršek. — Poročil se je v Ormožu Ad. Spatzek, sin znanega mariborskega gostilničarja «pri grozdu», z Miciko Skorčič, hčerko gostilničarja in mesarja. — Za novega uradnega živinozdravnika k mariborskemu okrajnemu glavarstvu je prišel neki dr. Hennemann, trdi Nemec iz Zgor. Štajerskega. Kakor da ne bi imeli Slovencev dovoli!
Graška trgovska akademija je obhajala minulo soboto na posebno slovesen način petdesetletnico svojega obstanka.
Ne hodite še sedaj v Srbijo. V ljubljanskem listu »Dan» je bil priobčen te dni jako umesten poziv slovenskemu občinstvu, naj si ne predstavlja Srbije kot nekako obljubljeno deželo, v kateri se lahko brez truda" veliko zasluži in dobro živi. Taki, ki niso kaki fibrtniki ali ki nimajo ničesar pod palcem, naj sedaj Wlt)h doli ne hodijo; dela je sedaj tam malo, treba bo počakati, da si dežela od neprestanih vojsk odpomore in da se razvije kaj veleindustriie. Delavcev imajo za sedaj Srbi več ko dovolj sami.
Finančni minister Zaleski je šel zaradi bolezni na daljši dopust. Nadomestuje ga sekcijski šef Engel.
Dogodki na Balkanu. Albanci še vedno ne dajo miru. Minule dni so napadli ostanki tistih roparjih čet, ki so jih Srbi tako odločno pognali s svo^gd ozemlja, črnogorske armadne oddelke. Bili so p«t tudi tu s krvavimi glavami zavrnjeni. Srbija je pričela pri velevlastih akcijo za boljšo ureditev mej med njenim in albanskim ozemljem.
Klerikalci niso veliko vredni. Kakor poročajo ljubljanski časopisi, je neznano kam zginil uslužbenec klerikalne tiskarne v Ljubljani, Josip Grošelj. Zapustil je v Ljubljani ženo s sedmimi otroci. Najbrže jo je popihal v Ameriko.
Jugoslov. dlj. poč. zveza je za letos dosegla svoj namen. Pripomoglo je k temu mnogo jugoslovanskih gostoljubnih rodbin. Odbor si šteje v prijetno dolžnost, da se tem potom toplo zahvali vsem dobrotnikom dijaštva. Jugoslovansko dijaštvo se je posluževalo v veliki meri tega izobraževalnega sredstva. Ceste naše domovine so bile polne potujočega dijaštva, lepota naših zemlja se je vtisnila marsikomu v dušo. Planine, Jadransko morje, zeleni grički Štajerske, slovanske ravnine, bosanska ln hrvatska zemlja je navdala našega dijaka z domovinsko ljubeznijo. Pri tej priliki se še enkrat zahvalimo za prijaznost stanodajalcev in prosimo, da oproste vse morebitne netaktnosti potujočega dijaštva. Javnost naj uvažuje veliki pomen te zveze in naj nam ostane naklonjena še za drugo leto. — Odbor jugoslovanske dijaške počitniške zveze.
MjsKi ©Kraj.
Štajerski deželni zbor je včeraj razpravljal o zvišanju doklade na pivo in o podpori učiteljstvu v znesku 1,200.000 K. Socijalisti so proti zvišanju doklade na pivo poskusili obstruirati, toda proti večeru so morali obstrukcijo opustiti. Seja je trajala pozno v noč. V torek je vložil poslanec dr. Kukovec interpelacijo o zadevi Knaflič (glej dotični članek).
Ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Celju priredi v nedeljo, dne 19. oktobra 1913 v Narodnem domu v Celju igro «Snegulčica». 5 dejanj. Spisal Gorner. Osebe: Kraljica: Vilma Kala-nova, kraljičina Snegulčica: Cirilka Rebekova, kraljevič Zlatodolski: Franc Penež, Bogdan, njegov spremljevalec: Franjo Rednak, minister: Tončeic Rebek, dvorjanki: Zora in Minka Rebekovi, dvorjana: Rado Štepic in Bojan Cerne, Radmir, loveč: Jože Kavčič, Škratje: Voj: Ivan Ravnikar, Soj: Vinko Rebek, Noj: Bratomijl Rebek, Roj: Lado Cerne, Loj: Viljem Bevc, Znoj, Maks Ropotar, Boj: France Karlovšek. — Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Blagajna se odpre ob pol 3. uri popoldne. Predprodaja vstopnic v Zvezni trgovini. Svira narodna godba. Opozarjamo občinstvo, da se naj podviza k predstavi. Začelo se bo točno ob pol 4. uri, da bo lahko občinstvo iz Savinske doline še dobilo vlak ob 6. uri.
Dramatično društvo v Celju priredi v nedeljo dne 26. oktobra svojo prvo predstavo v letošnji zimski sezoni. Obiskala nas bo prvič »Charleyeva teta», jako vesela in živahna vdovica. Režijo bo imel pri tej predstavi novi režiser, g. Rudolf Molek, bivši član deželnega gledališča v Ljubljani.
Pevski Izlet v Celovec priredi »Slovensko delavsko podporno društvo v Celju« dne 18. tm. V soboto 18. oktobra nastopi pevski zbor v hotelu Trabesinger v Celovcu. Povrnemo se v nedeljo ly. tm. čez Beljak, Rožno dolino, Jesenice in Ljubljano. Prijatelje petja in društva vabimo, da se udeležijo tega velezanimivega izleta.
Martinov večer priredi »Slovensko delavsko podporno društvo v Celju« v soboto, dne 15. novembra 1913 v gostilni »Pleterski« na Bregu pri Celju, na katerega že danes vabimo celjske in okoliške Slovence. Na sporedu bode petje, godba itd. ter bode za zabavo najbolje skrbljeno.
Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 16. oktobra v gostilni gospe Jezei-nik (»Grenadir«) v Polulah pri Celju.
Plesni odsek Slov. trgovskega društva v Celju priredi letos svojo plesno šolo v mali dvorani »Narodnega doma«. Vaje bodo vsak četrtek od 8,—10. ure zvečer in ob nedeljah od 3.—6. ure popJdi.e. Prva vaja se vrši danes zvečer. — Gospodje so najsrčneje vabljeni. Gospodične, katere niso dobile vabila, naj se blagovolijo oglasiti pri plesnem odseku.
Sestantek slov. trgovskih sotrudnikov je v
pondeljek v gostilni Sokolski dom v Gaberju prt Celju.
Nepotrebna zagrizenost. Avtomobilna zveza Celje-Ljubljana je dala večji družbi z Vranskega, ki je spremila v Celje nek mladoporočen par, na razpolago svoj avto-omnibus. Ker sta bili spredaj na vozu pritrjeni dve slovenski zastavici, se je nad tem spodtikal policaj na celjskem kolodvoru. Šofer pa ga je čvrsto zavrnil, da slovenske trobojnice tudi v Celju ne morejo nikogar izzivati, ker so narodne barve več ko enega miljona zvestih avstrijskih državljanov in povrh še deželne barve kranjske vojvodine. Celjska policija ima pač tudi še kako drugo delo ko hruliti mirne slovenske zletnike.
Stavba višje gimnazije v Celju, ki jo je dobila dunajska tvrdka Wayss, prav hitro napreduje. Poslopje bo še to jesen gotovo pod streho.
Pes požrl tisočak. Soproga domobranskega zdravnika v Celju dr. Leisnerja se je igrala zadnji četrtek opoldne z domačim psom. Pri Icm je bojda pes zgrabil tisočak, ki ga je imela gospa v roki in ga je požrl. Psa so še isti dan zadavili in pregledali, pa o tisočaku ni bilo najti nobenega sledu.
Mestni policaji znajo biti tudi prebrisani! Večkrat se pripeti, da prihajajo slovenske stranke v mesto, vprašujejo redarje (policaje) kje da stanuje ta ali oni slovenski trgovec, obrtnik, odvetnik ali zdravnik, kamor nameravajo iti. Policaj pa ne kaže, kakor bi bila to njegova dolžnost stranki dotičnega stanovanja, marveč stanovanje n. pr. nemškega
obrtnika, zdravnika itd. češ, da naj k temu pojde. Mestna policija menda ne ve, da je plačana od celj- i
skega mesta in da plačujejo slovenski davkoplačevalci in slovenski denarni zavodi veliko več kot polovico mestnih doklad čeprav nimajo v mestu nobenih pravic. Slovenci! Kadar prihajate • Celje in hočete najti stanovanje kakega Slovenca, nikdar ne vprašajte celjskih policajev!
Postopanje celjskega okrajnega glavarstva ob zadnjem sokolskem zletu v Hrastnik. »Slov. Narod« poroča o tem: »Okrajno glavarstvo celjsko je zapo-vedalo odstraniti slovensko trobojnico, ki je visela nad cesto, ker moti neko nemško stranko. In ni še dovolj! Isto okrajno glavarstvo je prepovedalo iz istega vzroka sokolski sprevod na telovadni prostor! Besed nimamo, ki bi mogle označiti tako početje g. okrajnega glavarja. Naj bo prepričan, da bo ta njegov čin veliko pripomogel k ljubezni, katero bomo gojili zanj in druge njegove vrste. Če bo količkaj mogoče, to ne bo zadnja beseda o tem vladnem dejanju!
Južnoštajerska hranilnica v Celju naznanja, da se radi snaženja uradnih prostorov dne 22. in 23. oktobra ne posluje s strankami.
Gg. dopisnike in inserente opozarjamo, da dopisov ali inseratov, ki pridejo v Celje še le v četrtek zjutraj, ne moremo več spraviti isti dan v list.
Učiteljska nameščenja v celjskem okraju. Začasno so nameščeni nastopni gospodje učitelji ozir. gospodične učiteljice: Gustav Šilih in Helena Zu-panek v Št. Pavlu, Anica Ježovnik v Petrovčah, Ljudmila Fišer v Teharji, Marija Selič pri Sv. Lovrencu, Franc Rožanc (nadomestuje bolnega nadučl-telja) in Angela Ztiolšek v Ljubečni, Angela Siter v Libojah (nadomestuje obolelo gospo Wudlerjevo), ga. Josipina Eksl (nadomestuje obolelo gospo Ko-šutnikovo). Gospoda Josip Žagar in Ciril Pregelj, ki sta imela dopust v svrho umetniške izobrazbe, sta svoji službi zopet nastopila, prvi v Celju, drugi v Petrovčah.
Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v soboto, dne 18. tm. ob 10. uri dop. v poslopju ljudske šole na Zidanemmostu. Ker se bode zborovanje združilo istočasno s hospitacijo v II. razredu, odredil je okrajni šolski svet, da je za vdeležence zborovanja isti dan pouka prost.
Iz Laškega trga. Tukajšnje »Bralno društvo« praznuje letos dvajsetletnico svojega obstoja. 1o — za laške narodno-družabne razmere — velepo-membno dejstvo namerava proslaviti v nedeljo dne 26. vinotoka s primernim slavljem. V Pivnici § 11 vršil se bode istega dne velik in odličen koncert, pri kojem nam je računati s sodelovanjem renomi-ranih izvenlaških pevskih moči. Tudi godba bode takova, da bode sigurno lahko zadovoljevala zahtevam vsakogar. Na to prireditev se c. občinstvo, osobito pa vsi bivši sp. člani že danes najvljudneje opozarjajo in vabijo. Podrobnosti, tičoče se koncertnega vzporeda in načina poteka nastopne veselice slede prihodnjič.
Občni zbor prostovoljnega gasilnega društva v Arjivasi se vrši v nedeljo dne 20. okt. 1913 v društvenem domu. Spored: 1. Pozdrav, 2. pregled računov, 3. volitev novega odbora, 4. posebni predlogi. K mnogoštevilnem obisku vabi vljudno odbor.
Iz Bočne. Zadnji dopis glede nesnage, ki bi imela po dopisunovem mnenju biti edinole v Bočni, ni imel samo namena očrniti tuk. posestnika g. Fr. Miklavca, marveč vreči vsem Bočanom nesnažno poleno pod noge. Ali se še morda nikjer ni zgodilo, da ne bi bodisikaterega že otrok ob nenavzočnosti staršev slučajno ne opravil svoje potrebe blizu ceste? Da bi pa bila Bočna vsled enega slučaja kot sploh nesnažna vas javno razglašena, je nesramno obrekovanje, zoper katero Bočani z vso ogorčenostjo protestiramo! Ako pa dopisunu Bočka vas sploh ne ugaja, naj pa potuje s pošto ali peš po sosednji Savinjski dolini.
V Vitanju se je vstrelil v soboto naravnost v srce lesni trgovec Jožef Fijavš.
Ciril-Metodova podružnica za Ksaverij-Ljubno
je imela letos ob sklepu šolskega leta 1912/13 svoj letni občni zbor. Sad tega zborovanja je bil, da so položili njeni udje lep dar 84 kron 80 vin. domovini na oltar. Ne meneč se za razne napačne presodke naših »prijateljev« storili so z veseljem to lepo delo. Na splošno željo vseh članov je obdržal vodstvo omenjene podružnice z malo izjemo stari odbor. Na novo so pristopili: Veronika Kolenčeva in vrla fanta J. Fiirst in Fr. Kolenc. Živeli!
Iz občine Bočna. Toliko smole še ni pri nobenih občinskih volitvah bilo kakor pri letošnjih. On ta nezadovoljnost! Ze tretji priziv je vložen proti tej volitvi. Prvi je bil proti volitvi odbora; drugi brez podpisov menda od tistih odbornikov, ki pisati ne znajo in tretji pa proti izvolitvi župana in to pa zato, ker je stari župan navzlic vsej svoji vestnosti pozabil na § 33 obč. volilnega reda. Da bi vendar enkrat zavladale prave razmere v tej občini, ljudstvo je že vsega sito do vrha.
Iz Gornjega grada. Naš kaplan Rabuza tuhta v Svojem samotnem brlogu, kadar ni na Menini, kako bi dražil ljudi. V št. 40 »Slovenskega Gospodarja« se je spravil na fante, župana Drukarja in celo ženske in priporoča manjše zavživanje alkohola. Njegovi nauki so vse hvale vredni zlati za to, ker je v živo zadel lastne klerikalne pristaše. Fantje ki popivajo v pozno noč, so sami muzikanti klerikalne Rakušove godbe, ki je pred kratkim časom sodelovala na veselici našega klerikalnega izobraževalnega društva in več noči godla družbi, katero
je povabila Turkinja. Rakuš je dobil precej denarja, katerega pa muzikanti še niso deležni. V tej družbi Turkinje je imela prvo besedo tehantova gospa, katero je godba ob 4. uri zjutraj spremljala domov. Jaka, dobro si zagodel, ali Micka bo huda.
Iz Gornjega grada. Kaplan Rabuza je pretekla tedna hodil od hiše do hiše in pobiral pšenico, denar itd., čeprav je bernja že dolgo odkupljena. Ako so kmetje tako neprevidni, da zopet prostovoljno kaj dajejo, bodo morali sčasom bernjo še enkrat odkupiti.
Iz Prihove pri Mozirju. V naši vasi se je, kakor pravi ljudski glas, patru Bonaventuri iz Nazarij pripetila mala smola. Občeval je s slaboumno devi-čarko, kar je imelo za posledice — dvojčke. Eden je že umrl, patra pa so nekam prestavili.
Sneg nas pozdravlja s Pohorja in Savinskii planin. Postalo je občutno mrzlo.
Mariborski oKraj.
Slovensko gledališče v Mariboru. Dramatično društvo v Mariboru priredi nedeljsko predstavo »Naš župnik gospod Jakob« dne 19. tm. ob pol 5. uri zvečer v slovo svojemu pridnemu igralcu i« sodelovalcu na dramatičnem polju g. Francu Pajn-hartu, ki nastopi v glavni vlogi župnika. Naši igralci se prav marljivo pripravljajo pod režiserstvom bivšega člana deželnega gledališča v Ljubljani gospoda Josipa Moleka, ki bode nastopil v komičnih vlogah, da bode predstava nudila večjo zabavo. Tokrat svira godba med odmori. Pričakujemo od slavnega občinstva, da bode z obilnim obiskom pri znalo narodno delovanje se poslavljajočega gosp. Pajnharta.
Mariborske Ciril-Metodove podružnice so poslale za pretekli mesec v Ljubljano sledeče prispevke: Moška: narodni davek 17 K 10 v, nabiralnik v Nar. domu 6 K, nabrala vesela družba pri Vodeniku v Kamnici 6 K 50 v; železničarska: nabiralnik v Nar. domu 8 K 52 v, »Pri pošti« 6 K, v Šumenjakovi trgovini 2 K 04 in v Frasovi gostilni 3 K 30 v, skupaj 49 P 46 v. — »Veseli družbi« prisrčna zahvala!
Iz Maribora. (Zahvala). Odbor podravske podružnice akad. fer. društva >Prosveta« v Mariboru se iskreno zahvaljuje vsem onim, ki so sodelovali pri Akademiji dne 11. tm. v mariborskem Narodnem domu. Osobito se zahvaljujemo gg. učitelju Fr. Se-rajniku, dirigentu M. Ungerju ter gdčni L Schrei-nerjevi, ki so v prvi vrsti in največ prfpomogli k uspehu naše prireditve, nadalje gg. ozir. tt. dijakom, ki so dragevolje sodelovali v pevskem zboru in v orkestru. Srčna hvala vsem veleč, damam in gospodom, ki so prispevali z darovi za bufet in kavarno, predvsem gospem L. Marinovi, dr. RosinovI, dr. Vouškovi, A. Vrtnikovi in gospicam hčerkam Vlasti in Ljubici ter gospe dr. Dolarjevi. Hvala g. restavraterju Starovašniku, slavni »Slovanski Čitalnici«, onim gg., ki so preplačali vstopnino in sploh vsem, ki so nam izkazali svojo naklonjenost kakorkoli! — Odbor.
Od Sv. Lenarta v Slov. gor. (Društvo za otroško varstvo In mladinsko skrb) je prejelo za 1. 1913 sledeče prispevke: Posojilnica pri Sv. Lenartu, posojilnica pri Sv. Trojici, g. Fr. Stupica, c. kr. notar, po 10 K; č. gg. svetnik Zmazek, Pajtler, Mihelic, Vodušek, župniki, g. dr. Tiplič, g. dr. Kraigher, g. Fr. Zupe, posestnik, g. Tušak ml., trgovec po 5 K; g. Ješovnik in g. Kopič, nadučitelja po 4 K; č. g. Šijanec, župnik in g. Podlinšek, okr. tajnik, po 3 K; gospice: J. Wutt, Iv. Kocmut, učiteljici, gospica Mi-naržik, c. kr. pošt. ofic., g. dr. Ilaunig, g. Mavrič, g. Marinič, nadučitelja, učiteljstvo pri Sv. Ani, g. Dernatsch, c. kr. sod. uradnik in g. Krainz, posestnik pri Sv. Lenartu po 2 K: g. Berlic, učiteljica, gg. Kovačič, Klemenčič, From, učitelji, č. g. Erhatič, kaplan, g. Mlinarič, krčmar in g. Horvat, c. kr. poni. uradnik po 1 K. Iskrena zahvala! Gospode, katerim smo tudi poslali položnice, pa se do danes niso odzvali naši prošnji, lepo prosimo, naj se blagovolijo spomniti gori imenovanega društva oz mu vrniti prejete položnice.
Ponarejen denar. V mestu Mariboru so na več krajih spravili neznani ljudje v promet ponarejene petkronske tolarje z letnico 1908.
Shod nemškoštajerskih perutninarjev se vrši dne 25. in 26. oktobra v Mariboru. Na dnevnem redu so strokovna posvetovanja in predavanja ter zleti v okolico.
Obsojeni nemškutarskl kridatar. V Mariboiu je bil obsojen nemškutarski gostilničar Jakob Novak od Sv. Lovrenca ob kor. žel. na teden dni strogega zapora zaradi kride. Novak je jeden od glavnih »nemških« stebrov Sv. Lovrenca.
Vlak povozil otroka. Blizu slovenjbistriške južnoželezniške postaje je povozil vlak dveletnega sinčka železniškega čuvaja Ozvaldiča. Fantek ima strto desno pleče in desno nogo nad kolenom. Spravili so ga v mariborsko bolnišnico.
Šolski škandal. Na tako imenovani dvojezični ljudski šoli v Slovenski Bistrici izstopil je iz službe učitelj Šorn, ker je šel k vojakom. Na slovenski šoli bi vendar morali biti sami slovenski učitelji, kakor so na tamošnji nemški šoli sami nemški učitelji. Zalibože imamo pa ravno tu na slovenski šoli večinoma učitelje, ki se odlikujejo po svojem nemškem mišljenju, kakor so to nadučitelj Koletnig, naduči-teljica Cunterer, učiteljica Lercher, ki bi morali vsi podučevati na nemški, ne pa na slovenski šoli, ker , jim je nemška družba črez vse, nas Slovencev pa ; ne marajo. Med Nemci kaj tacega ne bi bilo mogoče, ker slovenskim učiteljem na nemški šoli ne bi
ljudstvo niti sploh dovolilo vstopa v njo ter jim ne bi bilo niti mogoče podučevati na nemški šoli. Zato bi že nemško ljudstvo skrbelo. Iz nas Slovencev se pa oblasti naravnost norčujejo, ker nam pošiljajo take učitelje. Pa še teh ni dovolj. Namesto k vojakom odišlega slovenskega učitelja Šorna poslala nam je šolska oblast v svoji brezobzirnosti kot su-plenta Nemca Dietnerja, ki se je še le v jezikovnem kurzu naučil slovenščine. Kako bode ta podučeval slovensko ljudstvo, to vesta samo on in šolske oblasti! Slovenci bodemo že poskrbeli, da se bode to postopanje izvedelo na višjem mestu.
V Slovenski Bistrici so se vršile minuli petek volitve v cerkvenokonkurenčni odbor. Pri njih je dež. posl. g. Peter Novak v ožji volitvi proti nem-škutarju Versolattiju propadel.
Volitve v ormoški okrajni zastop. Minuli teden so se vršile volitve v ormoški okrajni zastop. Doslej so Slovenci složno in lepo delali v tem zastopu, letos so pa nastopili nekateri častiželjneži z geslom, da se mora Središčane brcniti iz okrajnega zastopa. Imeli so v skupini veleposestva in kmečkih občin: tudi uspeh. Središki občinski odbor ni v odgovor na to razdiralno delo izvolil svojih zastopnikov in tako bo ormoški okrajni zastop dobil — komisarja in se ne bode moglo v njem ničesar koristnega storiti. Med zgoraj omenjenimi razdiralci je znani »veleposestnik« učitelj Košar od Sv. Bolfenka in pa nekateri prenapeti duhovniki. Če bode kmetom ustreženo s takim razdiralnim delom in s strankarsko gonjo pri volitvah v okrajni zastop, zelo dvomimo. Če se ne bode za nje Gd okrajnega zastopa ničesar dobrega več storilo, naj pa pokličejo častiželjnega Kožarja in nekatere duhovnike iz zgornjega okraja na odgovor.
Od Sv. Bolfenka pri Središču. Ohesil se je v nekem gozdu delavec Jakob Tomažič p. d. Petrlož. Bil je strasten alkoholik. V teku treh mesecev imamo že drugi samomor, obema je glavni vzrok ptujski šnops. — Na nekem »kožuhanju« so fantje svojemu tovarišu odrezali nos. Na zdravje! — Pri enaki priliki so na sosednem Ogrskem do smrti nabili 16 letnega fanta in ga vrgli v potok. Komisija je našla baje še živega. .— Pri nas se je začela trgatev. Splošno se sodi, da bo letošnja kapljica boljša kot lanska. Morda bo tudi cenejša, kar si žele predvsem naši viničarji, ki so vsled visoke cene prisiljeni žganičiti, da ostanejo v razmerju s pičlo dnino. — Pri nas je občina Kog edina, ki ura-duje izključno slovenski, t. j. vrača vse nemške dopise. Kedaj si ostale občine ne le olajšajo uradovanje, temveč tudi izpolnijo svojo narodno dolžnost z enakim sklepom?! Predvsem bi to zahtevali od občine Vitan, ki je dosedaj po krivdi nekega moža celo s hrvaškimi oblastmi dopisovala v blaženi nemščini! Upamo, da bo pod novim g. županom tucu v tem oziru bolje. Prihodnjič kaj več! Ahasver.
ŠIRIMO »NARODNI LIST«!
Naš poziv v zadnji številki, da naj pridobe oni naši prijatelji, ki se niso mogli glavnega strankinega zbora udeležiti, vsaj enega novega naročnika »Narodnemu listu«, je že našel precej odziva. Nadaljujte! Krog naročnikov moramo razširiti že zaradi tega, da bode mogoče list povečati, za kar je nujna potreba.
Oglašajo se pa tudi novi dopisniki. Prosili bi jih, naj bi se omejevali bolj na poročanje zanimivin novic ko na osebne napade, razun, če je iz nujnih političnih razlogov potrebno koga prijeti. S skupnim delom bo list vedno zanimivejši in boljši ter bode vedno bolj ustrezal potrebam našega ljudstva.
Uredništvo.
Bergmann & Co., Dečin n. L (Tetschen a. E.)
ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pejre ter pri amnem negovanja kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah. parfimerijah itd. — Istotako izborna ie Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok ; v tubah po 70 v se dobi povsod.	147 50-23
■■■■»■■■■gHBMHMHHIMH
[jutoraersKi oKraj,
Od Male Nedelje. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo dne 19. tm. po rani sv. maši v šoli zborovanje s predavanjem g. Pirstingerja, ki bode razpravljal o gnojenju travnikov s posebnim ozirom na umetna gnojila, o razstreljevanju zemlje in o sadnih vrstah.
Iz Cezanjevca pri Ljutomeru. Dne 7. tm. je zgorelo gospodarsko poslopje kmetu Gregorinčiču in Pušenjaku. Ker je pihal močno veter, je bila nevarnost, da se užgejo sosedna poslopja. Požrtvovalnemu delu domačega in dveh sosednih gasilnih društev se je posrečilo požar omejiti. Nesrečo je zakrivil posestnik Gregorinčič, ker je v hlevu hotel ožgati muhe. Bodite previdni z ognjem!
Iz Katnenščaka pri Ljutomeru. Ljudje zapuščajo domača tla in se selijo v mesta, a največ v Ameriko. Kmalu ne bo hiše, od katere bi ne bil kao v tujini s trebuhom za kruhom.
Iz Prlekije. Isti fantič, ki je na »mladeniškem taboru« v Brežicah »konštatiral«, da je v Prlekiji
največ ubojev in pretepov, je menda znani »nad-mladenič« Sever s Huma pri Ormožu. Ta človek le lahko čenča ljudem njegove vrste, drugače pa ne upa pokazati svoje klerikalne barve.
Iz Murskega polja nam pišejo: Dne 12. tm. smo se peljali od Krapja proti Veržeju. Pri tem srečamo 4 dečke, ki so šli iz kloštra. Ko smo se hoteli srečati, se nas niti ne bi radi izognili, da bi voznik skoraj moral vstaviti. In ko smo se srečali, začel je en dečko kamenje za nami metati. Za las je manjkalo, da ni enega otroka na vozu v glavo zadel. Gospod Kovačič, res lepo vzgajate vaše oratori-jance!
Iz Veržeja. Dne 11. tm. je bila Antonija Kapun obsojena na 3 dni zapora, ker je dne 28. sept., na miholsko nedeljo, pri nekem trškem gostilničarju Alojzijo Alekšič za lase vlačila, ji dala par zaušnic in jo je imela za »briiso«. Gospod profesor Kovačič, dobro bi bilo, da bi prišli v kratkem domu k svoji sestri in si prinesli seboj eno veliko metlo, da bi malo pomeli, potem pa jo še z držajem malo po hrbti nabrisali. Je ta tudi od liberalne stranke? Ako se kje kaj zgodi, bode »Slov. Gosp.« brž rekel, tla je kriv »liberalec«.
BraiSKi oKraj.
Iz St. Petra pod Sv. gorami se nam piše: Tudi pri nas so ustanovili Marijino družbo; še celo gospod Hohnjec iz Maribora so prišli sem, da si ogledajo te zarjavele device. Samo predsednice še nimajo, ker ne vejo prav, če bi bila predsednica tu-kajšna učiteljica Zolgar ali pa Sodenška Mica. Pa najbrž bo zmagala učiteljica, ker ona jedina od vseh nosi klobuk in se drži bolj nobel. Kmetje tožimo, da je slaba letina in da nimamo delavcev, ker vse gre v mesta in na Nemško. Zdaj še le bode lepo. Namesto da bi te ženske doma pridno delale, čepele bojo v cerkvi in zanemarjale svoja opravila.
5!oV?ttjcgraJl|i oi(raj, ,
Iz Smartlna pri Slov. Gradcu. Večjega hujskača menda nima svet, kakor je naš nadpastir. Prete-čeno nedeljo je zopet enkrat za zabavo ljudstva sikal na prižnici, kakor jari kuščar, ako bi ga ščipal z žarečimi kleščami. Pravil je, kako častno in lepo je biti klerikalec in farovški podrepnik; kako je vesel, da je duhovnik, zaničevan in sovražen od svojih faranov, na čast in slavo božjo. (Ima čisto poseben okus!) Po njegovem mnenju so klerikalci ljudje, med katerimi ni »tatov, oderuhov, goljufov, roparjev, ubijalcev in falotov«, kakor med liberalci. Tako in enako govoril je katoliški duhovnik leta 1913 s prižnice blizu eno uro, vpričo svojih faranov in nedorasle mladine. Na ta način si upa fanatičen duhovnik v Šmartinu žaliti poštene svoje farmanc. To je škandal, ki si človek večjega misliti ne mori.-. V mestu ali v kateri drugi probujeni fari bi ljudje takega duhovnika počakali zunaj cerkve z metlami; državni pravnik pa bi ga preskrbel za nekaj dni z ričetom. Še enkrat gosp. nadžupnik, nehajte z zabavljanjem in hujskanjem na prižnici, sicer vam ne prizanesemo več. Svaka sila do vremena! Pre-vzišeni gosp. knez in škof! «Vera peša« v Šmartinu, ljudje so se začeli ogibati cerkve! Napravite red, skrajni čas je!
fipisi.
Kakšna bo prihodnja veržejska gimnazija. Slovenski javnosti je znano, da so Veržejci s pomočjo štajerskih in deloma ogrskih Slovencev sezidali zavod, v katerem naj bi se ustanovila kmetijaka šala. Mar-iikak krvavo zasluženi vinar so potrošili, a tolažili so se: ,.Bodo pa naši sinovi v zavodu zastonj študirali". Toda ta tolažba je bila samo trenotna. Komaj je bil zavod dodelan, je ljudstvi izvedelo, da ga ni zidalo v svoj„ korist, ampak v hasek sovražnim Nemcem. Predsednik stavbenega odbora, znaui marburški dohtar ni ljudstva povedal čiste resnice. Niso se mu smilili njegovi ubogi rojaki, ker njegov prvi namen je najbrže bil, da si nabere zaslug na pemškutarskem škofi,skem dvoru. Zato zavod ne "sme v prvi vrsti koristiti Slovencem, ki so prispevali zanj, ampak tujcem, ki so vajeni žeti, kjer seje Slovenec. Dovršeni zavod se je odprl privandranim fratrom, ki so bili takrat izgnani iz Iralije. pribežali v Avstrijo na Štsjersko. Sprva so se privandranci obnašali precej ^otuh-neuo, a ko jim je bil obstanek zasignran, so pokazali svojo germansko ošabnost. Kolikokrat so tržane izzivali z izzivalnim petjem, s posmehovanjem in sramotenjem. Mi bi jim tega ne zamerili, ko oi vsaj v miiu pustili našo mladino. A Nemcn je prirojeno, da razširja, kjer more, po-tujčevanje. Tudi veržejsko mladino so jeli vabiti na svoje limanice. Ko so Veržeict dozuali pretečo nevarnost, zbudila se iim ie za hip zaspana na rodna zavest. Fratrom bi b'lo odzvonilo, ko bi jim znaui mariborski dohtar zopet ne priskočil na pomoč. ,.Saj ne os'anejo N^mci v zavodu", je tolažil razburjene duhove. ..takoj letos začnemo s sloven-ko gimnazijo". Kl>-r kalni časniki so vest razbobnali v svet, in zdaj pričakujejo Veržejci — gimnazijo. Kdor ra/mere le nekoliko pozna, mu ni težko i lovedati, kakšna bo ta „slovenska gim-tiaz'i»". Kar moramo pred vsem povedati, je, da so N mci krsrli zavod z ..D^utsches Institut Marianum hi Werns*>-". Ravnatelj mu je Lah. -i je lopnlnoiiia nevešč slovenščine, preffkt je pruski N-mec, drngi so nemške ali laške narod nosti. Samo eden je baje Slovenec. Sedaj je iasno, da v zahodu gospodarijo Nemci in Lahi. Lihko
torej v gotovosti rečemo, da pouka ne bo v slovenščini, ker je v zavodu niso zmožni. Mladeniči, ki ste se oglasili za veržejsko gimnazijo, vedite, da se vam v zavodu pripravlja mučilnica, da se vam knje natezalnica, na katero vas bodo napeli nemški nacijonalci. Tudi o šolskem programu bi lahko povedali mnogo zanimivega, kar si pa še prihranimo, ker šola nima pravice javnosti. Ako bi> kaj dosegla s ponemčevanjera naših ljudi, ki še ne poznajo klerikalnih spletk, bo dosegla svoj glavni namen; drugega od privandranih fratrov itak ne pričakujemo. Dolžnost zavednih Veržej-cev je stati kakor močna trdnjava proti usilji-vemu tujcu. Vaša bo krivda, ako vam potujčijo sinove, vaša bo pa tudi čast, če strmoglavite ohole uničevalce slovenskega naroda v jamo, katero vam kopljejo.
Iz Kamnika. Prijatelj iz okolice nam pripoveduje sledeče: Pri nas vladajo čudne razmere, kakršne menda nikjer. Imamo sicer župnika, a nobenega mežnarja, nobenega organista in tudi ne ministranta. Vse to opravlja župnik sam. Le včasih nam nek domačin nekaj zaorglja. Celo kuha si župnik sam, le redkokedaj si vzame prej navedenega organista sestro na pomoč in v to se je menda malo preveč zagledal, kar dokazuje sledeče: Nekega dne je bila najbrž v Kamniku nekakšna klerikalna veselica. Župnik »n nar veden organist se napotita obiskat jo.«Kar si domisli župnik, naj bi šla tudi organistova sestra ž njima. Organ st skoči po njo — ali — o joj! — starši je ne puste. To razsidi župnika tako, da reče, da potem tudi ne gresta onadva. Kmalu nato je šel župnik to dekle klicat k oknu, za katerem je navadno spavalo. Pa o smola! Takrat je spal v tistej sobi drug, ki mu ni bilo všeč, da ga pri spanja in počitka moti nekdo po celodnevnem trudapolnem delu ter da glasno duška tej svojej nevolji. Župnika to razjezi ter začne pred oknom zmerjati in rentačiti, kakor bi bil oni v sobi kriv motenja nočnega mira. Opora navedenemu dekletu je bil njen ljubček, kar je tudi pokazal nekoč v dejanju, sicer bi bilo dekle skoraj gotovo padlo v roke župnikove. Nekoč je zvedel župnik, da sta dekle in njen fant v Kamniku. Proti mraku se jima poda naproti in ju res sreča na potu, ki že vodi v temen gozd. Župnik ju srdito nahruli, češ, da se to ne spodobi ter za-pove fantu, da moru iti sam naprej domov, a on ostane pri dekletu. Fant je res, poznavši žnp-nikovo nasilno naravo, ubogal in odšel naprej. Župftik pa, — ne bodi len — zavede dekle na drugo stransko pot. Kmalu na to-zasliši fant svoje dekle kričati in klicati na pomoč. Ko ju fant najde, sta bila oba v takšnej situaci ji, da se razsrdi in stepe na licu mesta z župnikom do hudega. Kaj se je nadalje vršilo, o tem prihodnjič. A glejte ga čudo! Ta nasilnež, pretepač in po-hotnež zna postati celo zvesti čavaj čiste nedolžnosti. Večkrat si namreč nabaše puško, dene zvečer okolu 10. ure na ramo ter gre od hiše do hiše po svojej župniji nadzorovat, da ja ne bi kak fant pod zaščito teme zlezel h kakšnemu dekletu. To so resnična dejstva, ki se lahko — ako treba — dokažejo s svedoki. Ljubljanskemu škofa pa bi nasvetO vali, da naj namesto nesramnih brošur o zakonskih, raje napiše in objavi vsa nesramna dejanja podložnega mu duhovništva, imel bo veliko zaslužen je pri Bogu!
Iz Ribnice na Pohorju smo prejeli sledeče pismo: Oprostite mi, da se oglasim danes v neki zadevi, ki vas bo gotovo zanimala. Ker ne berem listov, prihajajočih iz klerikalnega gnezda v Mariboru, še doslej ne vem, kako so ondi proslavili tukajšnji klerikalci svoj na nedeljo (21. sept.) naravnan shod, ki se je vršil v kaplaniji; drufirie za takšne hujskarije ne bi dobili prostora. Ko je namreč dospel semkaj kaplan Kranjc, vtepel si je v glavo, da se mora tukaj osnovati družba slov. mladeničev in deklet na klerikalni podlagi. Prirejevalni odbor se je sešel že 14 dni poprej; na tisti seji so se klerikalci skregali med seboj in je večina od njih odstopila ter se odločila za pristop v našo stranko. Navzlic temu, da so zgubili najboljše moči, so vsekako še sklicali gori imenovani shod, povabili nekega govornika iz Maribora (Hohnjec, ki je bil povabljen ni prišel, pač pa nekdo drugi in sedaj so pokazali črni namen svojega delovanja. Poprej so vsiljevali otrokom v prodajo tiste svoje klerikalne znake po kroni; 80 kr. vreden molitvenik je veljal 1 gld. 40 kr. in »stopnina v sobo je znašala zopet krono, tako, da je od črnuhov poslani govornik odnesel od tod precejšno sveto. Dokaj več so baje nalovili deklet nego fantov; pa upamo, da to, kar je govornik zahteval od članov novega društva, mora razdreti društvo samo po sebi, naj ga še tako krpajo g. kaplan, cerkvena ključarja in par farških fanatikov. Pred vsem drugim se je baje zahtevalo, da morajo člani biti strogi ab^tineuti, vsled česar ne smejo zahajati v nobeno krčmo, s tem je torej napravljen samomor takajšuega bralnega društva, ki je obhajalo lani svojo 25-letnico. Dalje ne smejo občevati z uikomur, o katerem je znauo, da ni klerikalec. mti dotičnih ljudi pozdravljati (pravcata zulu kaferska olika!) Otroci, ki bi radi bili pri tem društvu, pa bi jiin stariši branili, morajo sta rišem odpovedati pokorščino, mora;o jih zapuit.iti iti iti strani. (Toda kum?) Členi morajo pred vsem drugim šparati in šparati, da bodo imeli kaj žrtvovati v klerikalne namene itd. Zares
m
Po bolezni
■ledi čas, v katerem se čuti bolnik še medlega in km&lu utrujenega. V tem času je treba pri otrocih in odraslih posehne pazljivosti. Poleg primerne hrane je redno lahko prebavljiva
Scottova emulzija iz ribjega olja
za tafco stanje jako priporočljiva in pomaga zlasti k dobremu teku. V Scottovi emulziji j^ najfinejše ■ ribje olje, katero odstranjuje utrujenost, krepi telo in hudi veselje do življenja,
Scottova emulzija iz ribjega olja vpliva poleti ravno tako ko v hladnejšem letnem času.
Cena steklenici 2 E 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Proti vpošiljatvi 50 v v pismenih znamkah na naslov: Scott & Bowne, zv. z o. z., Dunaj VII., in sklicu j oC se na naš list, se Vam dopošlje od kake lekarne enkrat za posknšnjo.
558
velike dolžnosti, a komu na ljubo! Členi, zapuščajoči kaplanijo, so baje že glasno godrnjali, kajti večina članic se peča s tem, da pomaga v večjih praznikih po krčmah, kamor jim je pa vstop prepovedan. Prileten župljan Ig. Gmeiner, lastnik ene izmed ribniških krčem, je šel tudi poslušat govornika in ko je čul, kako je šuntal mladino ter vezal otrobe, mu je povedal par resničnih besed v obraz. Klerikalni petelin g. Držeč-nik pa ga je sunil skozi vrata. Eadi takšnega nastopa in hujskanja je sedaj tukaj ogenj v strehi. Ker je govornik baje končal z besedami, da naj k bodočemu zborovanju vsak član enega s seboj pripelje, spustilo se je vse, kar iz nasprotnega tabora leze in gre, na agitacijo. Ko sem šel v četrtek z doma, srečal sem posestnikovo hčerko Mimo Pokršnik, ki mi je pripovedovala, kako jo je prišla vabit k društvu neka šivilja, iz Ribnice in kako ji je ona pokazala duri, ko sem dospel k Lenceljnu, čegar hčerko so tudi vjeli v svoje mreže, naletel sem ondi na nekega agitatorja, ki je prišel priporočat »Gospodarja" in „Domoljuba" iz oddaljenega Remšnika. Znano namreč je, da je ondi ob času dveh novih maš g. Hohnjec sejal klerikalno seme. Torej vidite klerikalni aparat je sedaj v največjem teku in skoro bati se je, da se mu prava narodna stranka ne bo mogla postaviti po robu tako, kakor je to potrebno. Koga vse so vjeli v mreže, o tem bi bilo preobširno pisati, samo to mi boste pač povedali, ali je po novih zakonih še dovoljeno, da smejo biti kaznovani politični zločinci še voditelji društva, ki se peča z vzgojo mladine? Ali smejo imeti svoje politične gpvore kjer ščujejo svoje pristaše na njim neljube osebe, brez navzočnosti c. kr. komisarja? Ako to smejo, potem bo seveda borba ž njimi nekoliko težja, ako pa ne smejo, pa bomo to hujskarijo, upam, kmalu zadušili.
Razne noVosti.
Milijonarka, psi in mačke. V Petroeradu je pred kratkim umrla večkratna milijonarka Varpahovska, ki je stanovala v svoji palači v ulici Morskaja z več nego 40 psi in mačkami. Vsak pes in vsaka mačka sta imela svojo sobo. Ti prostori so bili vzorno čisti. Hrana živali je bila izborna. Porabili so 16 liber mesa, 9 kur in več litrov smetane in mleka.
Podpornemu društvu za slov. visokošolce na Dunaja so od 12. julija do 30. septembra 1913 vpodali: 52 K 48 vin.: Bralno društvo v Mokronogu; po 20 K: Dr. Anton Podpečnik, zobozdravnik na Dunaju, Hranilnica in posojilnica v Šmarji pri J., Ignacij Omahen, kaplan, Snmič, dr. Anton Primožič, c. k r. dvorni svetnik v Zadru; 5 K: dr. Franc Koprivnik, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani; po 3 K: Franc Ilovar, c. kr. revident, Brunn pri MO l lingu. Ivan Breznik, trg. in pos. v Kamniku; 2 K: dr. Anton Dolar v Mariboru. Skupaj 145 K 48 vin. Društveni odbor se vsem c. darovalcem iskreno zahvaljuje. Ob jednem naznanja slovenski javnosti, da so prejeti darovi v preteklem poslovnem letu zaostali za lanskimi za cel poldrug tisočak. Prosi torej v novem letu izdatnejših pri spevkov, ki se naj pošiljajo na naslov blagajnika Dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik Dunaj. I. Biaanerstr. 10.
Grozen čin pijanega moža. V mali vasici pri Ceikvenici na Primorskem sta živela zakon ska Blaliova z dvema otrokoma, ^j^dnjem času je začel mož iz neznanega vzroka pijančevati. V hiši se je nastanil prepir in pretep. Bilo je predvčerajšnjem, ko se je mož vrnil pijan domov Žena mu je očitala pijanost, mož je žarel raz sajatj in je končno pograbil sekiro. Zamahnil je po nji,, z; del jo je na vrat in ji popolnoma odsekal .glavo. Soseda, ki je mimogrede s poti vi-dela^jft'poklicala orožnike. Ko je morilec zagledal krožnike, je pobegnil. Do sedaj ga še niso :dobili.
Velika železniška nesreča. Iz Kijeva v Petro-grad vozeči brzovlak je zadel ob vhodu na petru-gradski kolodvor ob lokomotivo, ki so jo odpeli od poštnega vlaka. 14 oseb je bilo mrtvih, 17 težko, 10 pa lahko ranjenih.
Pomlloščen. Pnjigovodja E. Altman na Dunaju je bil svoj čas obsojen na smrt na vešalih, ker je umoril svoje tri sorodnike, podjetnike Berger. Altman je sedaj pomiloščen v dosmrtno ječo.
Odpustitev rezervistov. Vojna uprava je odredila, da so se trajno odpustili nadomestni rezervniki dne 10. tm. Rezervnikom letnika 1910. se všteje dosedanja vojaka služba za dve, onipi letnika 191 J. pa za eno Ofožno vajo. Rezervniki poljske artilje-rije se odpuste dne 31. tm.
Služkinja podedovala poldrug milijon mark. Iz Wiesbadena na Nemškem poročajo: Neka tu umrla stara dama je zapustila ženi mizarskega pomočnika Gibnerja, ki je dami dolgo let stregla, vse svoje premoženje v znesku poldrugega milijona mark. (Ena nemška marka je 1K 20 v. avstr. denarja). Oporoka je mnenju pravnikov neizpodbitna. Brat umrle se je zadovoljil s tem, da mu je dedi-činja dala 300.000 mark.
Nezvestoba žene, oprostilni razlog za krida-tarja? Te dni se je pečal najvišji sodni dvor s sodbo deželnega sodišča v Trstu glede nekega zanimivega slučaja kride. Lastnik delikatesne trgovine v Trstu, Anton Lutman je bil s to sodbo oproščen, ker je smatralo sodišče nezvestobo njegove soproge kot oprostilen razlog. Lutmanova soproga je namreč pobegnila, trosila je neresnične vesti o slabem stanju trgovine svojega moža in ga je tudi tožila ' za znesek 3680 kron, kateri znesek mu je svoje- j časno podarila. To je spravilo moža v pogubo. Proti ' ti oprostilni sodbi je vložilo državno pravdništvo ničnostno pritožbo. Kasacijski dvor je pritožbi državnega pravdništva ugodil, razveljavil je sodbo deželnega sodišča v Trstu in vrnil zadevo prvi in-štanci v svrho nove obravnave. V razlogih te sodbe navaja predsednik kasacijskega dvora, da nI popolnoma ugotovljeno, v koliko sta povzročila nezvestoba žene in njeno pogubonosno delovanje, polom in če je nesrečo zakrivila res samo žena.
Legar v vojašnici. V mestu Trenčin na Oger-skem je izbruhnil v vojašnici legar (tifus). Dosedaj je obolelo 90 vojakov.
Ochsena krogljlee za juho so cene in priporočljive za vsako rodbino, ki si ne more privoščiti mesa. Več glej v tozadevnem inseratu.
Lotrijske številke.
Dunaj, dne 11. oktobra 1913: 49, 39, 25, 21, 9. Gradec, „ 16. „ „ 87, 4, 84, 45, 58.
Najboljša, najboff preizkušana, cena | obratovalna sila za kmetijstvo In industrijo ™
-0
lokomobili ln motorji.
Se sme postaviti brez koncesije. — Brez dima, brez saj, brez daha.
Naprave s sesalnim plinom.
najcenejše, obratovalno sredstvo sedajnosti.
i za debelo in fino moko
edofcežena delavna zmožnost — zP nud e, kataH^t brezplačno. - - Iščejo se zastopniki. — Najboljoopriporočila O. ln kr. priv. tovarna za motorje in stroje
G. Bernhardt-a sinovi,
Ustanovljeno 1662. Telefon 37.204.
Rudolf g Geburth
c. i. kr. dvomi	strojnik
Dunaj VII., Kaiserstr. 71 (na voglu Burgsrasse)
Zaloga štedilnikov in peci w
za vsako porabo
Vse vrste raznih peCi, vlivanje železa. emajlna tovarna, kopalne peči. pat. kosi za lončarske peči. Sušilne priprave Pasta za snaženje
pefii „Helios". ltil 2«-14
Za spomladansko zdravljenje
Harbabryjev sestavljeni
Že 42 let vJt,rabi, zdravniško preskušan in priporoCan. Vpliva s pospešenjem snovne menjave krič>stilno, o d stran i a zaprtost. Najbolje sredstvo zoper zaprtje, izpuščaje na koži, hemoroide, debelosti Cena 1 steklenici K. T70. po pošti 40 v več za zavoj. — Edino prsten z zgornjo varstveno znamko. — Izdeluje in ima v glavni zalogi edino:
Dr. Hellmann, lekarna „zur Barmherzigkeit" Dunaj VII., Kaiserstr. 73. —75. 1*3 2K-13
Se doni skoro v vseli vetjih teka nah. - Po pošti se poSilja vsak dan.

Zahtevajte
Naznanjam
slavnemu občinstvu, da sem prevzel s 1. oktobrom t L
od gosp. Žuža poprej Baznič v Žalcu.
Postregel bodem cenjene goste z dobrim vinom, pivom, toplimi in mrzlimi jedili v zadovoljnost.
Nadaljnjem tudi urarako obrt kakor do sedaj. Imam veliko zalogo vsakovrstnih ur po najnižjih cenah. Za mnogobrojna naroČila in obisk s priporoCam
556 2—1
Josip Roje,
urar in gostilničar
2 stenografa strojepisca
vsaj deloma izvežbana v odvetniških poslih
se sprejmeta takoj.
Ponudbe na: Društvo slov. odvetniških in notarskih uradnikov v Celju.	554
je v celjski okolici enonadstropna hiša s trgovino in gostilniško obrtjo v bližini tovarn na lepem prostoru. Pogoji so ugodni. Več pove J. Hočevar, krojaški mojster v Celju, Kolodvorska ulica b.	555 3—1
Občinski pisarji, okrajni nradniki
itd. si lahko dobro po strani zaslužijo s
pisanjem naslovov. Naslovi iz koledarjev ali naslovnikov se ne honorirajo. Oferti z navedbo cene za 1000 komadov pod „P 9378" na Haasenstein & Vogler, A. G Dunaj I, Neuer Markt 3. 557
Barheti, flaneli, modno blago, bale,
platno, damasti, kanafas itd., vse novosti, katere razpošilja franko dobro znana razpošitjalnica
U. 3. Hauliceh in brat, Podebrad
(Češko).	559 8—1
Tudi razpošiljamo 1 ovoj 40 m ostankov od letnega in zimskega perila sortirano v Širokosti od
I do 8 m za le 18 K franko po povzetju. Ugodna p ilika za nakup!	Po ceni
Proda se	mala hiša
blizu"Celja, obsegajoča	3 sobe, klet in vrt. pripravka, za penzijonista.	Naslov pove upravništvo ..Narodnega lista". 541 3-2
Pozop!
Pozop !
80.000 porov čeuljeu!
!4 pari čevljev za le 9 K!
Ker je veC velikih tovarn ustavilo plačila', se je meni naročilo razprodati večjo zalogo čevljev globoko pod-teno. Prodam zato vsakemur 2 para moških in 2 para ženj-kih čevljev na zavezo iz rjavega ali črnega usnja po najuOSfjši mmli. Velikost po centimetrih. Vsi 4 pari stanejo le 9 K. Pošilja po poštnem povzetju. S. A. Leser, Krakov, Jožefova ul. 10 L 3223. — Se lahko zamenja, tudi denar vrne, 524 10—3
176 -80
Nova, stara
vina in droženko
las|nega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferlinc^ v Šmarji pri Jelšah.
4|fl*n |f	Vri,'
»•« J-	■
Kdor hoče priti poceni t Ameriko, naj se obrne zaupno Sta mene. Vsakomur dam natančna pojasnila	187 -30
A. Gruden, Geestemunde (Bremerhaven).
Dobra rodbina naReki (Fiume) išče za takojšnji vstop
samostojno (uharico
ki bi bila voljna tudi druga hišna dela opravljati. Dobro ravnanje se ji jamči. Ponudbe z navedbo plače in z opisom dosedanjega službovanja se naj pošljejo na naslov: Gospa ing. M. Čalagovič Reka (Fiume).	534 3-3
Prva slovenska izdeloval-nica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino in obrt. Stavbeno in umetno ključavničarstvo
IVAN REBEK
Celje, Poljska ulica št. 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno in franko. 340
Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež. * - * * m •''**'*• *........i* • " — 'i* •.—i -
50©0<JtC0C0 OOOOOOOOO OOO " <5»9	, !f
6
'Ji
o o o o o o
o
o o o o
r
i S:
C
8 C C v C C C«
I
C C«
Bratje Slovenci,
kupujte kanafase, platno za vsake vrste perilo, blago za obleke, barvano platno, druke le pri češki firmi
Jaroslav Kocidn, tkalnica
Cerven? KosteJec, Češko.
40 metrov ostankov kanafasa, blaga za obrisače, platna ali druka pošiljam za K 24'— proti poštnemu povzetju. 413 -12
Dr. Ribari Bcrpantt
| ordinira slej (o prej
i V Žalcu št. 40.
Ol
I
©J
9 &
@
Najboljše ln najmodernejše snkno za ma^e in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
£«52?* R. Stermecki, S3
Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami
promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje
Adolf Bursik v Celju
Cena zmerne. Postrežba točna
Za njive in travnike, za sadje, zelenjad, za žito, vinograd, moraš žlindre pridat.
Tomaževa žlindro
Zvezdne
znamke
453 10—6
9 O
•5

je priznano najboljše in poceni fosfornatokislo t	gnojilo za jesensko setev.
Gotov učinek! Bogat donesek!
no ni b .: POZOI*!	/tj Bom.
Tomaževa žlindra zvezdne znamke prodaja se le v plombiranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah. Za vsebino fosforove kisline, ki je na vrečah označena, se da popolno jamstvo.
Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina „IVIerkur" Peter Majdič v Celju.
Naročila na debelo in drobno se takoj izvršujejo
Ochsena-krogljice za juho po 3 vin.
zabelijo in krepijo vse jnhe, omake, guljaž itd. 1 kocka za krožnik zadostuje za napravo okusne in redilne goveje juhe s krompirjem ter sočivjem ter dobiva okus po mesu. Ochsena ko« nadomestilo za meso se lahko kupi za
dobro kosilo za 3-6 vin. na osebo.	5452-2
Poskus zadostuje. Stane v škatljah po 48 kock le 3 vin. franko in prosto colnine v vsak kraj Avstro-Ogerske. Plača se po sprejemu ah koncem meseca. Nengajajoče vzamemo vedno nazaj. Za preprodajalca v škatljah po 900 kock ceneje Ochsena se vedno drži in je patentirana.	. v	_ _
____Altona (Laba), MOHR & Co., dr. a o. z., Nemčija.
IIIIHSBI
jllli-
SloVenci! Nikar tujcem svoj denar! Priporoča se Vam v nakup
R. Salmic, Celje
Narodni dom.
To je največja in najcenejša razpošiljalnica pravih švicarskih ur, zlatnine, srebrnine in optike.	66 50-39
Zahtevajte cenike 1 Zastonj in poštnine prosto!
Opomba: Blago tvrdke R. Salmič je najbolj pripoznano po celem svetu.
LIKAR IN PLESKAR
prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah.
MIHAEL DOBRAVO, Celje
46	Gosposka ulica štev. 2.
51-40
za jesenske in zimske obleke.
Veliko zalogo vsakovrstnih garnitur, preprog in zaves priporoča najstarejša narodna trgovina	77 49-38
- Narodni dom - CELJE - Narodni dom
Postrežba točna in solidna
Vzorci na razpolago.
kamenite podstavke za nagrobne križe, nagrobne svetiljke, vsakovrstne peči,
navadne, preproste pa do najfinejših
izpeljav, štedilnike, kotle za žganje in piČO kukati, slamoreznica, robkarice za koruzo, sadne mline in stiskalnice za grozdje, umetna gnojila in vsakovrstno železninarsko blago priporoča po najnižjih cenah na debelo in drobno
Veletrgovina z železnimi Merkur", P. Majdič v Celju.
ffi
«wizdov fluid
fluid za turiste (znamka s kačo)
Staro priznano aromatično mazilo za okrepljenje kit in mišic, zoper protin. revma, ishias, trganje t križa. Planinci, lovci, kolesarji in jahači ga rabijo z uspehom za okrepitev pred in po večjih turah. Cena I steklenica K 2 —, '/3 steklenice K 120. ristno v vseh lekarnah. Vsak dan razpošilja po pošti glavna zaloga:
Franc 3an. Kwizda
riniiu juu. nivizua	g %
I. kr. avstr., kr. ramuiiski in kralj.	.JI 4
jarskidvornizaloinik,okrol.lekarnar,	fT^llg
irnpuhnrn nri flimom	._
e. I bolgarski
Korneuburg pri Dunaju.
Ilustrovani ceniki na zahtevo zastonj in franko.
Največja iznajdba nove dobe
je žepna ura za gospode „ConccirrenzM s pravim švicarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno številčnico, lepo graviranim okrovom, z 10-letno garancijo, K 3'90, 3 komadi samo K 10'50. — Če ne ugaja, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustr. katalog ur, zlata, srebra, umih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov.	463 16—8
F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstr.)
Od 1 nfq 4Q7QT Povsod priznana domača sredstva un icia loio. pri vecjiii naroČilih znatni popusti v cenah
A.THIERRY-ja BALZAM
ed'no pristen z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. 331 20-18	Oblastveno varovan.
Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in stroyo kaznuje. Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru. pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri infloenci. pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobo-bolu in nstnih boleznih, pri trganju po ndih, pri opeklinah in izpuščajih itd. — 12 malih, ali 6 dvoj nib steklenic, ali 1 velika specij. steklenica K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry-a edino pristno cenitfolljsko mazilo
je zanesljivo in naj goto ve j Sega nčinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tnje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tndi pri starih ranah
itd. — 2 do/.i staneta K S 60. Naroči se: Lekarna k ang-elju varihn. Adolf Thierry v Pregradi pri Rogatca.
Dobi se v večini lekarn. — Na	Pri večjih na-
debelo v medicinalnih drogerijah.	ročilih popnst
12/2 ali 6/1 ali I velika steklenica K 5 60.
SliHar in ptcsKar
I prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Pii-poroča se za obilna naročila. Svoji ksvojim!
Viktor Bevc, Celje
76
Graška cesta št. 43.
49-40
i Franc Strupi \
Celje, Graška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje cene. PreTzetje vseh steklarskih
35	del!	52 42
Na debelo! Na drobno!
| gggQggg@ggg§ggggj
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega. dobrega, puljenegs 2 K, boljšega 9 K 40 h; priina polbelega 2 K 80 h ; belega 4 K ; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kji velefinega. »nežnonelega polj«nega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg paha. aivega 8 K; 7 K; belega. Snega 10 K, najfinejši prsni pah 12 K. — Kdor »zame S k« 396	dobi franko.	50-12
Zgotovljene postelje
lz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nackinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm Široka, z 2 zgiavnikoma. vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim. »ivim. jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K. napol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K. 12 K. 14 K, 1« K , zglavniki 3 K. 3 K 50 h. 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13'—, K 14 70. K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4 50. K 5'20. K 5-70; pofipernica i i močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga. 116 cm široka, K 12 80. K 14'80. Razpošiljanje po povzetja od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se povrne denar.
S Benisch v Oešenici, štev. 773 Češko
S <
Bogato ilustrirani ceniki tasti" - '".....11=11
Svalcicni papir in strok
„Ottoman"
se hvalita sama in ne potrebujeta nobene reklame.
10 d
Trgovina s špecerijskim :: blagom ::
Glavna slov. zaloga ter velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
Vedno sveža žgana kava.

Točna in solidna postrežba I
J. KavniHar
Celje
Graška cesta 21
Na drobno in na debelo.
tsntSčs -
Trgovina z moko in de-:: želnimi pridelki ::
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev,
firneža in lakov. Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen.
Zaloga rudninskih voda.
Darujte družbi sv. Cirila in Metoda!
Vst potrebščine
i
j
Na debelo.
39 52-42
za ljudske šolo kakor:
Na drobno.
Svinčniki, peresa, per«sniki, radirke, kamenčki, gobice, raznovrstni pisalni " in risalni papir, barve, črnila, tuš, gumi, ravnila, torbice za šolarje, škatljice za peresa, kreda itd. se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji ceni pri
r Goričar $ EeslJoVScH V Celju
Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh tiskovin za urade. —i ...........*...........................||||—UMI I III II IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIllllllllllllllllllll II lllllllll
■ ■ m
ZVEZNA TISKARNA V CELJU,
J B ■
S 3 58 S
B S! R ■ POB
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v ttjm smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno iu z namenn potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlasalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.
. a B t ■ b n
I D B t B B B
" ~ a B
Lastna knjigoveznica.
"5 &
o ®
S. S
O! I
=> 2 —. o*
91	o
tc	'
K) 9? tC -I
d a H E B B B I B B B B B B B B B B
I
pegistrovana stavbena in stanovanjska zadruga
zavezo Y GABERJU PRI CELJU
n| Zadruga ima v Gabe-ju tik Celja 28 U| lepih stavbenih prostorov na razpolago.
0 Na teh stavi svojim zadruž. hiše, ako vplačajo v gotovini vsaj 30% vrednosti projekt stavbe.
z omejeno
,XXXXXXXXXXXXX XX xxxxxxxxxxxxxxxx
sprejema vloge od svojih članov ki nameravajo zidati hiše in jih obrestu.e po
xxxxxxxxxxx xxxxxxx xxxxxxxxxxxxx
pet od sto S1
86 49-40
Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12
Avstr. poštne hranilnice račun »lev. 64.366.
xxxxxxxxxxxxxxx Uraduje se vsak Četrtek od 9 12 ure, vsako nedeljo in praznik od 9. - 11. ur<) XXX dopoldne. XXX
-h
mm -
Južnoštajerska hranilnica w Celju
-p v Narodnem domu.
ma hranilne vioge vsak delavnik od 8. <i<. 12 are poldne in jih uhreRtnie pu
Qpreje O d.>p.
od dneva po vlogi do dnevu dviga ter pripisuje ohresti vsakei/a i•*»1 leta h kapitalu. — Rentni d .v k plačuje hranilnica s>ma ter ga ne Odtegu|e vi g:iteljem /.« vatn..st vlo^; |ati>l"ijo okraji: Sm rje Šo-
4
o
2
0
»tanj. Sevnuia. Vransko In Gornji grad in rezervna /aklada katrra ; »Mita u- H«d 350.000 K Ke* mina namena iskati d bi^ka. zato ■ a/.ileli znatne -vote ' oliiVko-Iistne " •1i'ltrodelne namene 'h t'ori navedene okrue 1'Jfi 35
4 -pvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K. različnim ufuim zavodom m za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim polarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico nstaiiovivšim okrajem izplavalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100 000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno ne-sovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovauje.