Radivoj Rehar:
Jurij in Majdica.
1.
Nekoč nekje  živela je mama, ki imela ji- sinka Jurja s pušo in Majdico lenušo.
Je Majdica Jenuša, nerodna  kakor buša, vse lonce ji pobila, pa mačko obdolžila.
A sinek Jurij s pušo jc vpihnil mački dušo, si> kregal s petelini in z zajčki kosmatini.
Jurij s pušo, naš junak, stopil je pred čebelnjak.
y>Hej, čebele, juz sem iu; dajte hitro mi medu!&
A čebele so hude se  zagnale   . mu n luse.
V kotu revež zdaj sedi, glaoa močno ga boli.
3.
Šel je Jurij s pušo čez zeleno polje, oriskal  in  prepeoal, bil poln dobre volje.
Pri zeleni mlaki pa ga oregljulu žabica je T?ega, ler mu 1o dejala:
»Silni Jurij s pušo, reši nus nudloge: strašen zmaj prišel je nud nas reoe uboge.
Ko da d našem polju on  le gospodar je, nosi se oholo, sikajo mu škarje.«.
¦»Dobrol«.  odgovoril ji je Jurij s pušo. »Danes se  upihnil grešno bom mu dušo.«
Pa je odkorakul Jurij nad mrcino ii- jo  našel  spečo v traui za krtino.
T   solncu se svetili so na glavi njeni, joj, rogooi sirašni, dolgi, zaostreni!
Jurij se je ustrašii,                    :
zbezal je junaček, a za njim smejal se v traoi je — rogaček.
4.
Jurij s pušo šel na Kras
0  Polžeuo je, dolgo vas; sum župan je ponj poslal, da bi polža jim zaklal.
Jurij vzel je oster nož in s podporo hrabrih mož zgrabil polža za roge,
1 oz potisnil mu u srce.
]n županorm gospa
s praznim piskrom je prišla,
da bi polooiia kri,
a krvi — nič bilo ni. . .
'Žalooali  so  možje, cmerile so se gospe, zdiliovala osa je uas — ker ni bilo nič klobus.
5.
Kaj  beli se  na zeleni gori? To so Jurja  našegn  šutori. 7brul je vojsko, vojsko potepuško, šel nad kačo, kačo-belouško.
^Silna kača, strah dežele naše, Jurij s pušo, zdaj nad tebe jaše, le kar brž se grehoo mi spokori, naglo svojo oporoko stori!« del je Jurij kači-belouški in pomignil vojski potepuski.
Naoalila oojska je  kroaDa, padla kači je sirahotna glaoa. odkorakal z njo d zeleno polje Jurij s pušo židane je oolje, pa se ustavil pred globoko mlako in zapel je žabam pesem tako: 7>Drage žabe, žabice in rege, rešene  te hude ste nadiege, mrtva zdaj je kača-belouška, ubila jo je oojska poiepuška. t)Uro pridife iz temne miake, Iri velike storite korake, dc: ogledate si njeno glavo, njeno glavo mrtvo in  krvaoo!«
Prihitele žabe so iz mlake, tri siorile skoke in korake, gledale so mrtoe kače glavo, Jurju zaregljale v čast in slaoo: :>Hvala ti, mogočni Jurij s puško. da ubil si kačo-belouško, rega-rega,  koak in  kDak, ii najoečji si junak!«
6.
Jurij s pušo šel je v gaj, ko je bil v dežeii maj, iam je našel hrastoo panj, roko je  potisnil oanj — o njem je bila ptičica, piičica siničica.
Jurij  ptičico je ujel, jo s seboj domov je ozel in zaprl jo o kajbico tcr  poklical Majdico: »Majdica sesiričica. glej, to je siničica,          N
lepo  bo  prepenala, kratek čas nam  delala.i
Jurij s sestro  Majdico ]d sedel pred kajbico, čukal je tri dni, noči, da se ptička oglasi, ali  ptička  žalosino je kionila glaoico, jedla nič ni, pila ni, ttič se oglasila ni...
Jurij d hudih je skrbeh
oprašal piičko po treh dneh:
>Kaj je tebi, ptičica,
ptičica siničica,
da se nič ne oglasiš,
da se žalostno držiš?«
»Špiči, špiči, ii, ti, čuj,
nič se name ne huduj!«.
dela rnu je ptičica,
ptičica siničica.
»V gaju tam je hrastov panj,
Lnezdo sem si znesla vanj,
]>et miadičeo v njem sedi,
mene kliče in medli.
kliče svojo mamico,
da prinese hranico.
Daj, odpri mi vraia spet,
spusti me d široki soet,
spusti me d zeleni gaj,
k mojim revicam nazajh
jurij uslišal ptičico drobno je siničico — zpustil jo v zeleni gaj; š/a k sirotam je nazaj, A ko jih nzgojila je, k Jurju jih Dodila je, sedla je na črešnjico in zapela pesmico: >Špiči, špiči, ti, ti, čuj, / narni Jurij se raduj, poj tn oriskaj d solnčni maj, čiči-fuj in čiči-daj . . .«