SIMO POHORSKI: Deška ročna dela. »Kaj pa je tebe treba bilo«? si je te uni mislil marsikdo, ko je čital v 20. številki »1'čiteljskega Tovariša« aaredbo Poverjeaištva za uk ia bogočastje o uvedenju deških ročaih del v osaovno šolo, veadar pa najbrž ni bilo nikogar. komur bi bil ta vzklik ašel radi tega, ker smatra aovi predmet aepotrebaim, marveč raajali smo z glavami, ker se nam vsled sedaajih razmer zdi rokotvorni pooik le težko mogoč. Res aam bode delal aovi predmet v začetka" velikanske težkoče. ker manjkajo zanj skoraj vsi predpogoji, kakor polja, hlevi, delavaice, orodje. zadostno izvežbanje učiteljev, toda prej ko se lotimo dela, tem bolje za nas in za stvar. Zapreke tudi aiso aepremagljive. Povodom izvedbe agrarne reforme in uvedbe profesorskih plač za duhovnike bode maogokje mogoče dobiti potrebao^ zemljo In prostore za delavaice, tvornica za učila in kaznilaice bi aiogle Lzdelovati ceno orodje in ker se je gojila marsikje ta ali ona panoga deških ročaih del, zamoremo učitelji \ kratkem zbrati toliko izkašeaj, da imamo navodil za začetek pouka več kot dovolj in nam ne bode treha preaašati šolskih delavaic iz aemških mest na naša kmetijska tla. Sčasoma se bodo predpogoji zboljšali. naše izkiušnje bodo številneje in mogoče bode urediti rokotvorni pouk zist^matično, kolikor bode sploh potreba." Naša prva naloga je. da hitro zberemo tozadevae izkašaje in prioaioče vrstice iniajo aanien, povzročiti. da tovariši, ki so se že ukvarjali z rokotvornim poukorn. podajo svoje misli o ajem. Tudi Jaz si usojam izreči q predmetu aekaj besed. Smoter ponka deških ročnih del bodi: vzbujati v učeacih veselie do koristnep.a dela. navajati jih k samostalnostl, uriti jim roko ia oko ter poglabljati znaaje obravnavane učne tvariae. Za dosego tega cilja delovati, je dolžnost vseh stopinj osaovne šole; aižja la sredaja stopaja aaj pripravljata aa pouk v deških ročaih delih, ki se goji v pravem oomeau besede se le na aajvišji stopnji. Olavni predpogoj za uspešea roko;vorai pouk je risanje iz spomina in po predstavah, vsled česar se mora risaaje od 1. šolskega leta aaprej gojiti aa ta aačin. Na sredaji stopaji bi bilo treba temu predmeta odmeriti na teden po 2 urt. Na srednji stopnji je že mogoče risanju temeljnih geometričaih oblik pridružiti rokotvorae vaje, n. pr. učenci izde- l::jejo iz papirja ali lesa po meri pravokotae in kvadratne ploskve. ravnila, trikotaike, priproste okraske ui razae druge H-imerne predmete, ki se dajo izgotoviti aajveč z aožem. Škoda, da moramo pogrešati plastelia! Ilovice ne ipriporočam za delo v šolski sobi. Ročna dela srednje stopnje aaj bodo po možnosti domače naloge. Učeace aavajamo k dehi, ako jih vaiiimo. da sami pazijo aa saago. prinaSajo redao svežo vodo, oskrbujejo tablo i. t. d. Jaz imam svoj razred vedno saažen, četavno so mi šolske služkiaje že po cele tedne štrajkale. Mojemu tovarišu zbirajo učenci za šolski vrt gnoj po okrajai cestl, ki vodi mimo šole, in nobeden kmet še ni agovarjal. Šolsko življenje sploh nudi zadosti priložaosti. da vzbujamo v otioclh veselje in voljo do dela. Redea poak v de§kih ročnih delih sr^ada v najvišji razred, oziroma oddelek. ^nov aam kažejo življenske potrebe prebivalcev šoiske občiae. a večkrat aam jo poda pouk v ostalih predmetih. Ker pa je ogromna večiaa aaših osnovnih šol podeželnih, je aaravno, da se bodemo pri pouku deških ročnih del morali v prvi vrsti ozirati na potrebe Kmetijstva. Da amogo kmetskih otrpk ne ostaae zvestih rodai grudi in se zgubi po mestih. rudnikih ia tovarnah, nas ne sme motiti: dobro je. da spozaa kolikor mogoče maogo ltudi, kako maogostraaska in umna so poljedelčeva opravila in kako ^ežaven in lep je kmetski stan. Za šole v velikih mestih bode seveda treba dru2ega učaega načrta. Ko bodo podeželske osaovae šole dobile velike vrte in poskusna polja, vzorne hleve za kravico ali vsaj za kozo, za pujske. kunce in kokoši in ko bode prl vsaki šoli stal lep čebelnjak, bode pač za vse učence višje stopaje dovolj prilike za ročna dela: opravila na vrtu. polju ia v Iilevu. a v zimskem tečaju ia ob deževaih daeh razna popravila ia izdelovanje aovih potrebščin. kakor orodja. ročev, zabojev, košar, polic i. t. d. Kjer se goji kakšna doinača obrt, mora se poak v deških ročaih delih ozirati tndi aa njo. Posebno važno bi bilo, uvajati v to obrt narodae motive. Razun potreb vsakdaajega živijeaja nudi tndi šolski potlk maogo tvariae za '•okotvorae vaje. s katerimi se more poglabljati obravaavaaa saov. Če a. pr. pri pravopisju ponavljamo pisavo lastnih imen, imamo lepo priložnost. da z učeaci izmenjamo nekaj tipičnih izvesaih tabel naših obrtnikov, ki sveta glasao kažejo aizko jezikovno izobrazbo ranogih ro"kodelcev in braajevcev. Kadar obravnavamo katero geoonetričao osaovno telo, naj ga tnladina izgotovi iz lepenke — najboljša predvaja za kartoaažaa dela — - izrezuje iz lesa ia Izdehje priproste predmete z isto obliko. Bliža se naroden praznik in tedaj aaj mladina pod našiai vodstvom saraa okinča slavaostai prostor. Pri zgodovinskem pouka bi se morali životopisi mož, ki so s svojim velikim umom in vztrajnlm oelom preobrazovali svet, vsai z isto vnemo obravaavati kot biografije velikih vojakov ia politikov. Ravno tako moramo otrokom ori zemljepisaem pouku dokazovati. da le plodonosno delo osrečuje človeški rod. Če govorimo o koristi in varstvu ptic, izdelujmo takoj tadi hišice za krmljeaje ia valilaice za razae krilate pevce, ali če opozarjamo na škodo glodavcev, pokažimo tadi, kako se delajo iz kolov in žice plašči za mlada sadaa drevesa Ia preproste mreže, ki naj branijo podganaat in mišim vhod v naše shrambe. Pri prirodoslovnem poaku izdelsujejo učeaci priproste aparate. n. pr. vod, motovilo. kramarsko tehtaico iz lesa i. ctr. Telovadci si naj izgotovijo palice In stojalo za skakanje sami. Delo bode moralo biti individualno, kajti zmožaosti učencev in potrebe domačega gospodarstva so jako različae. Ogromaa večiaa učiteljev sedaj ne taore biti kos aovi aalogi,- in zato bode treba več učnih tečajev iz poljedelstva, nuzarstva, pletarstva. Kjer aičiteti ai možen kakšnega dela, aaj šola aaime za aekaj ur rokodelskega mojstra. da p,okaže učitelju ia ačencem aajvažnejša opravila svoje stroke. Koačao se aekaj: ae bojmo se odpora nerazsodaega dela staršev in krajaih šolskih svetov! Kakor vsaka aovotarija bodo i deška ročna dela zadela aa oster oclpor. toda aiko se učiteljstvo z razumom in srceai loti nove aaloge, bode že v malo letih nasprotovaaje zloml.ieno.