brezplačna številka časopisa Ijubljanskih študentov številka 0 letnik XXIX Ijubljana 3.9.1? uvodnik TRIBUNA PRIHAJAJOČIM Dobili ste brezplačno posebno številko TRIBUNE. Morda vam bo večkrat pomagala s svojimi informacijami. Pa ne samo posebna številka; skoraj verjamemo, da boste sprejeli tudi vse redne številke študentskega štirinajstdnevnika TRIBUNE. Ko boste na steno sobe v študentskem domu, podnajemniške sobe ali celo svoje prilepili prvo, zadnjo in srednji dve strani skupaj, ki vam poskušajo koristiti kot plakat, bo TRIBUNA vaša. Jo že poznate iz srednje šole? TRIBUNA se ne prilagaja povprečnemu bralcu, ker takega bralca ni. Povpreč-nost je vedno le krinka, konzolna maska uredništva, ki se ni sposobno jasno opredeliti in oceniti družbenega pojava ali stanja; povprečnost je vedno začinjena z osladnimi senzacionalističnimi ocvirki nesposobnosti, ki pri nas še prepogosto cvrčijo na razžarjeni plošči dogmatične miselnošti. Vsem je jasno, da se taki ocvirki pražijo za poneumljanje in odvračanje od resničnih problemov, da s pre-računanimi prijemi hočejo doseči prav slehernega človeka, ki je zanje možen kupec. To pomeni, da se prilagajajo tako tistim, ki kakšno stvar eklatantno odo-bravajo kot onim, ki jo kritično vrednoiijo in argumentirano celo zavrnejo. Če lahko nekaj ugaja pristašem in nasprotnikom, to pomeni, da tu nekaj mora ^,f Jd4 Warning: The Surgeon General Has Determined That Cigarette Smoking Is Dangerous toYour Health. RAZVOJ VISOKEGA ŠOLSTVA V UUBLJANI Ljubljanska univerza je 1969. leta praznovala svojo 50-letnico; leta 1919 so zahteve slovenske inteligence po slovenski univerzi dokončno uspele: ustanovila seje prva slovenska popolna univerza. Vendar zasledimo zametke današnjih visokošolskih ustanov v Ljub-Ijani že konec 16. stoletja, ko je bil 1595. leta ustanovljen jezuitski kolegij, ki je sprva vzgajal na stopnji vjsokošolskega študija študen-te teologije, do leta 1665 pa je nastala tudi filozofska faku/teta, vendar v znatno ožjih okvirih kot poznamo študij na filozofski fakulteti danes. Znana Academia operosorum je že predlagala, da bi se visokošolski študij ločil od kolegija ter konstituiral na samo-stojni univerzi. Vendar pri tedanjih avstrijskih oblasteh predlog ni uspel: šele v drugi polovici 18. stoletja je za kratko dpbo filozofska fakulteta dobila nekatere matematične predmete. Že 1783—1785 pa sta bili edini fakulteti ukinjeni. Ponovne spremembe je prinesla francoska oblast, ki je ustanovila v Ljubljani, takratnem središču llirskih provinc, takoimenovano Ecoles centrales, ki je zajemala študij medicine, politehničnih strok, prava in tehnologije. Z odho-dom Francozov pa je ostalo od visokošolskih ustanov bore malo: zgolj študij teologije na liceju in škofijsko semenišče. Marčna revolucija je razgibala tudi Slovence, ki so v okviru poli-tičnih zahtev postavili zahtevo po ustanovitvi slovenske univerze; vendar je ostalo le pri željah. Za časa razvoja monarhističnega abso-lutizma je v Ljubljani ostalo le še bogoslovje. Politične zahteve narodnostnega gibanja so proti koncu 19. stoletja vse bolj ostro vključevale v programe tudi ustanovitev slovenske univerze.Ftazna-rodovalna politika dunajskega dvora je programe vztrajno odklanja-la do propada Avstroogrske. Zedinjenje jugoslovanskih narodov v enotni državi leta 1918 je omogočilo, da so bili napori slovenskega izobraženstva kronani z uspehom: z zakonom je bila ustanovljena slovenska univerza s štirimi fakultetami: — fi/ozofsko, ki je vključevala oddelke za humanistične in ma-tematično-prirodoslovne znanosti; — tehniško z naslednjimi oddelki: gradbeni in arhitektni, strojno-elektrotehnični, rudarski in kemični ter geodetski tečaj; — teotoško ter malo kasneje — pravno. Univerza je dobila stavbo bivšega deželnega dvorca, kjerje danes tajništvo univerze in pravna fakulteta, posamezni oddelki in inštituti pa so kmalu morali začeti z iskanjem novih prostorov, ki jih je sta/no primanjkovalo. Šestojanuarska diktatura je v zadnjem desetletju pred vojno stalno ogrožala obstoj vse slovenske univerze, vendar so se te težnje izjalovile. Največ je k ohranitivi naše univerze prispevalo demokratično študentsko gibanje, ki so ga vodili komu-nisti. Pogoste študentske demonstacije so učinkovito, ob pomoči inteligence, delavstva in naprednega dela meščanstva, obvarovale ne le univerzo, temveč so se 1940. leta uresničile tudi zahteve po izpopolnitvi medicinske fakultete, ki je bila vse do tedaj le dvo-letna, nato pa so študentje morali nadaljevatt študij na drugih jugo-slovanskih in inozemskih univerzah. Slovensko demokratično študentsko gibanje se je v polni meri vključilo kot eden izmed nosilcev v NOB in Ijudsko revolucijo. Iz vrst študentov Ijubljanske univerze sta zrasla med drugim tudi Tone Tomšič in Boris Kidrič. Spremenjeni družbeni pogoji po osvoboditvi so prinesli nov zalet slovenski univerzi v Ljubljani, poleg nje pa so nastale visoke in višje šole ter akademije. Razvoj je bil zaključen v začetku šestdese-tih let, ko je struktura visokošolskih inštitucij v Ljubljani dobila podobo, kijo je ohranila do danes. rmiBnnntTTTiT jfHHTfjTfiL UililllJlulIIMiliJJlL mm 5 Tllllllffll tuiir TT7( ifflinM fl D\\J UPlililllll mifW] Sr-JV UK ISMS ORGANIZIRANOST UNIVERZITETNE KONFERENCE ZSMS LJUBLJANA Najvišji organ univerzitetne organizacije mladine je univerzitetna konferenca. Sestavljajo jo delegati vseh osnovnih organizacij, ki je osnovna celica političnega organiziranja na posamezni VTOZD in delegati družbenih organizacij in društev, ki vključujejo mladino na univerzi Edvarda Kardelja. Univerzitetna konferenca zagotavlja organizirano razčiščevar.je idejno-političnih vprašanj, demokra-tično obravnavanje in usklajevanje pobud, hotenj in stališč, spora-zumevanje in dogovarjanje za široko družbeno akcijo ter ustvarja in organizira pogoje za njihovo uveljavljanje v SZDL, v delegatskem sistemu in celotnem življenju in razvoju. Predsedstvo univerzitetne konference ZSMS je politični izvršilni organ UK ZSMS in je za svoje delo odgovoren konferenci. Sekretariat predsedstva UK ZSMS je izvršilno-politični organ predsedstva UK ZSMS in je za svoje delo odgovoren predsedstvu. Predsednik UK ZSMS je politično-izvršilni organ UK ZSMS in je za svoje delo odgovoren konferenci in predsedstvu. Podpredsednik je politično-izvršilni organ UK ZSMS, v odsot-nosti predsednika vodi dela UK ZSMS in predsedstvo UK ZSMS. Sekretar UK ZSMS je izvršilno-politični organ UK ZSMS, v odsot-nosti predsednika in podpredsednika UK ZSMS vodi delo univerzi-tetne konference. Komisije, odbori in centri v posameznih področjih obravnavajo idejno-politična vprašanja s posameznih delovnih področij v skladu s sklepi, stališči in delovnimi programi univerzitetne konference in predsedstva UK ZSMS. Pripravljajo stališča in gradiva za sklepe predsedstva UK in univerzitetne konference ter skrbijo za izvrše-vanje nalog, sklepov in stališč s svojega delovnega področja. Pred-sedstvo univerzitetne konference ustanovi naslednje komisije, odbore in centre: — komisijo za idejno politično delo, — komisijo za politični sistem, organiziranost in kadrovska vpra-šanja, — komisijo za vzgojo in izobraževanje, — komisijo za socialno-ekonomska vprašanja, — komisijo za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, — komi$ijo za kulturo, — komisijo za telesno kulturo, — komisijo za mednarodne odnose, — koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva, — center za obveščanje in propagando, — center za mladinske delovne akcije, — klub raziskovalcev univerze v Ljubljani. V okviru UK ZSMS pa delujejo tudi družbene organizacije in društva kot kolektivni člani, ki direktno volijo delegate v UK ZSMS. Družbene organizacije in društva so: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Ljubljana, Trg osvoboditve 1. APZ Tone Tomšič je naslednik in dedič predvojnega Akadem-skega pevskega zbora, ki ga je ustanovil in vodil znani slovenski skladatelj in zbiralec folklornega blaga France Marolt. Vsako leto v jeseni ima avdicije, na katerih sprejme v svoje vrste nove člane. Zbor že leta dosega pomembne mednarodne uspehe. Gostoval je skoraj po vseh evropskih deželah in ZDA. Seveda se je zbor tudi doma odlično uveljavil, o čemer med druglm pričajo njegove gra-mofonske plošče s slovenskimi Ijudskimi pesmimi in prvo mesto na reviji slovenskih amaterskih zborov. ŠTUDENTJE! Bi radi potovali, pa nimate denarja? Bi radi spoznavali nove Ijudi, pa ne veste kje? Bi se morda radi aktivno ukvarjaii s kulturo, pa ne veste, kako bi začeli? Vas preganja dolgčas? Najlažje in morda tudi najhitreje boste take probleme rešili, če se boste vključili v eno izmed akademskih skupin, ki v sklopu univerze delujejo v Ljubljani nadvse uspešno že dolgo vrsto let. Morda bi veljalo poizkusiti pri akademski foiklorni skupini ,,France Marolt". Vaje imamo dvakrat tedensko (za novince ob sredah in petkih zvečer), tudi družabnih srečanj ne manjka, pa spletanja (ne)trajnih prijateljskih vezi, spoznavanja plesnega izroČila slovenskega pa tudi drugih jugoslovanskih narodov itd. Letos poleti smo vdobrem mesecu dni prerajžali Irsko, Madžar-sko, Švico in kdo ve, morda boste z nami že na skandinavski turneji, (Finska, Švedska, Norveška), ki jo načrtujemo za pri-hodnje poletje. Torej, če ste mladi, če imate posluh in veselje do petja, plesa in morda še česa se nam pridružite. Prijavite se na avdicijo, ki bo razpissna v začetku jesenske sezone, na naslov: AFS ,,FRANCE MAROLT" TRG OSVOBODITVE 1 LJUBLJANA, tel. 24-655 Akademska folklorna skupina France Marolt Ljubljana, Trg osvoboditve 1. Folkorno-plesno skupino študentov univerze Edvarda Kardeij« je ustanovil leta 1948 sedaj že pokojni etnomuzikolog Franc Marolt. Člani ansambla so združeni v treh skupinah gledenazal tevnost izvajanja. AFS je prav tako veteran na mednarodni nastopih. Študentski kulturni center (ŠKUC) Ljubljana, Stari trg 21, SKUC se ukvarja s prirejanjem likovnih razstav, orgarizaci koncertov, snemanjem in predvajanjem kratkometražnih filmo založništvom in podobnim. FORUM Ljubljana, Študentsko naselje bl. 10. Forum sodeluje s ŠKUC-em. Poleg organiziranj kulturnih prir ditev omogoči mladim umetnikom predvsem kreativno de (eksperimentalne gledališke predstave študentov v Študentske naselju, kiparske in slikarske razstave, razstave fotografije itd.) Akademsko planinsko društvo Ljubljana, Trg osvobcxlitve 1. APD združuje v svojih vrstah Ijubitelje narave, predvsem cora, študentskih vrst. Društvo je organizirano v dveh odsekih: — mladinski odsek: skrbi predvsem za tiste, ki se želijo varno spr hoditi po naših gorah, — alpinistični odsek: združuje v svojih vrstah tiste študente starejše člane, ki jih mikajo prepadne stene. Zanje organizii društvo alpinistično šolo ter poletni in zimski tabor. Smučarski klub Akademik Ljubljana, Trg osvoboditve 1. SK Akademik že vrsto let popularizira smučarski šport m« študenti. V ta namen organizira smučarske tečaje, tekmovanja ti izlete. v Radio Študent Ljubljana Študentsko naselje bl. 8. Radio Študent pospešuje komuniciranje med študenti, seznanj javnost z dogajanji v univerzitetnem okolju in z njegovimi stališč ter zbližuje študente in mladino in avtentično prenaša razmišljanj in poglede mlade generacije. Študentski list Tribuna Ljubljana, Trg osvoboditve 1. Tribuna zadovofjuje kolektivno potrebo informiranja študantcj aktualizira in vzbuja zanimanja za njihove probleme in študijsk vprašanja. V Tribuno pišejo vsi študentje, ki so pripravljeni sposobni na svojem Študijskem področju ali izven tega sodelo/ati ii se aktivno udejstvovati. Koordinacijski odbor za mednarodno izmenjavo strokovni praks (KOMISP) Ljubljana, Trg osvoboditve 1. Pri univerzitetni konferenci ZSMS Ljubljana je KOMISP zado žen - kar pove tudi njegovo ime - za usklajeno in povezano deL, vanje študentov pri pripravi, organizaciji in izvedbi raznih oblilJ mednarodnega sodelovanja študentov na strokovnem področju ta okvir spada predvsem organizacija strokovnih počitniških pra in sicer za naše študente v tujini in za študente \z tuiine v na OZD. Izmenjava sama se izvaja na več načinov. Sodelovanje s specii ziranimi mednarodnimi študentskimi organizacijami je eden tradicionalnih kanalov. Takšne organizacije so: AISEC za študer ekonomije, IAESTE za študente tehničnih in naravoslovnih v IFMSA za študente medicine, IVSA za študente veterine i^ Veliko izmenjav pa je tudi na osnovi sodelovanja fakultet 02. u verze z ustreznimi institucijami v tujini. Študentski plesni klub Ljubljana, Trg osvoboditve 1. Klub prireja začetne in nadaljevalne plesne tečaje, goji pa ti tekmovalni ples. Zveza študentskih organizacij Ijudske tehnike (Zveza ŠOL Ljubljana, Študentsko naselje U. 7. Zveza Šolt je organizacija, ki združuje in koordinira de študentov, ki se na kakršen koli način ukvarjajo s tehnično in tt s sorodno umetniško dejavno6tjo. M EI\Ze Študentske menze V Ljubljani obstajajo tri študentske menze: V Študentskei naselju, Akademskem kolegiju in domu študentk VŠZD, ki pa zaprtega tipa, namenjena študentkam te šole. Menze so zmožr dajati dnevno okrog 3.300 obrokov, vendar ta kapaciteta ni doce izkoriščena. Največja menza, v ŠN, je dokaj oddaljena od sredtšč mesta, zato se mnogi študentje raje hranijo v drugih objektih javr prehrane. Kalorična vrednost hrane v študentskih menzah sia zadošča, vendar je njena biološka vrednost kljub izboljšavam zadnjem času še vedno nezadostna. Cena treh dnevnih obrokov b predvidoma znasa\a> okrog 5 ND. Razliko do ekonomske cefl obrokov regresira Republiška izobraževalna skupnost. Tako nekaj več kot 1 /3 celotne oskrbnine v študentskih dcxnovih re< strirane, od celotnega regresa pa gre okrog 75 % prav za študentsk prehrano. Višina regresa ni odvisna od števiia obrokov, ker se regn sira posamezen obrok. Prahrano bo treba še izboljšati, saj je dam velik del (19 %) študentov celo podhranjenih. Izboljšanje prehran kakor tudi ostalih storitev v študentskih domovih bi se nedvomn dalo izvesti z integracijo domov, ki se predlaga že dalj časa, a dosl še ni bila realizirana vglavnem zaradi nasprotovanj delovnih kolel tivov teh domov. Od ostalih objektov javne prahrane v Ljubljani velja omeniti i Emono, Triglavsko restavracijo ter restavracijo v Delavskem domi kjer lahko študent zasilno zadovolji svoje potrebe po hrani. Vend« je hrana v študentskih menzah še vedno biološko ustreznejša p tudi cenejša. Z - ZDRAVJE, ZDRAVSTVO, ZAŠČITA Dispanzer za zdravstveno varstvo študentov je ugnezden v tesnih najnižjih luknjah študentskega doma na llirski cesti številka 2. Od 55 zaposlenih je 47 zdravstvenih delavcev. Na llirski so na razpolago štiri zobne ambulante, tri splošne, ena ia ginekološke preglede, laboratorij, patronažna sestra za socialne >roblem&, probleme prehrane in bivanja študentov, občasno je na razpolago nevropsihiater, h kateremu se boste zatekli predvsem proti koncu študija polnega leta, ko vas bo obiskal kakšen manjši stres pred ali po izpitu, ali pa že prej, ko se bodo začeli grmaditi drugi problemčki. Po napotnico in razpored za okulistični pregled bo prav tako treba na llirsko, pregled pa bo v zdravstvenem domu Vič. Za to prijavo se lahko potrudite tudi po telefonu. Dispanzer za zdravstveno varstvo študentov ima ambulante tudi V študentskem naselju: zobno, splošno in laboratorij za osnovne preiskave. Od letošnje jeseni bo tu vsak dan na razpolago splošni zdravnik. Srečniki iz naselja torej v vrste pred temi vrati. Brucem in tretjerazrednikom dispanzer ne prizanese niti v primeru, ko se počutijo povsem zdrave. Zanje je sistematski pregled obvezen in je ,,pogoj" za vpis v višji letnik. Pod sistemat-skim razumejo mozaik \z splošnega, laboratorijskega, fluorografske-ga in zobozdravstvenega pregledovanja. Spoznanja o boleznih, ki se jih morate najbolj bati, so strnili v dve grupici: bolezni prebavil in zobna gniloba. Pri prebavilih jo boste skupili v Ljubljani, če boste dovolili, da vas bo hranila, zobna gniloba pa se ponavadi vpiše na univerzo po uspešno zanemarjeni srednješolski preventivi. Zato vse sveže vpisane skrbno pregledajo in (p)ozdravijo že v prvem letniku, da bi potem imeli z njimi manj sitnosti. Pripravili pa so čakajočim nekaj materiala, ki naj bi bil na razpolagc vsem; gre za 5 letakov s skupnim naslovom - Zdravstvena beseda študentom (Skrb za lastno zdravje, Zdravi zobje, Spolne bolezni - nevarnost našega časa, Alkoholizem je skrajna stopnja človekove odtujitve in Naj-[osnovnejše o drogah). ? Na ,,svoji" šoli boste dobili študentsko zdravstveno izkaznico, ,potem ko ste skupaj z vpisnino že vplačali 20 dinarjev za študent- isko zdravstveno zavarovanje. Med letom pa ne bo potrebno prekli- (njati sistema zdravstvenega varstva zaradi participacije, ki je za ^tudente ni. To pa še ne pomeni, da preklinjanja sploh ne bo. tt, Ko bo zdravnik odrinil datum in uro vašega zdravljenja ali po- tnovnega pregleda v negotovo prihodnost tudi tja preko tromesečia, ne boste mogli zatajiti vseh naučenih kletvic. Potem pa boste do dneva ,,odrešitve" na stvar že pozabili in vdrli v čakalnico pol ure po predpisanem času. Naslednji mesec vam vtem primeru ne uide. Vestni bodo prišli že kakšno urico prej, a bo pred njimi še najmanj dve uri čakanja. Zato bodite točni: čakali boste najmanj med vsemi, a brez tega ne bo šlo. Ne zato, ker je tako dano enkrat za vsefej, ampak zato. ker to dopuščamo. „ . FRANCMILOSIC :dravstveno varstvo študentov Študentje so zdravstveno zavarovani po starših, ki uživajo lošno zdravstveno varstvo kot svojci (do izpolnjenega26. leta. če imajo status študenta). Takih je 68,5 %. Kot svojci kmetov imajo nepopolno zavaro-anje (12,1 %), 19,4 % pa jih je po splošnem in posebnem varstvu lezavarovanih. Za te plačuje zdravstveno zavarovanje zdravstveni ikiad pri Univerzi, v katerega se steka republiška dotacjia in štu-ientski prispevki za zdravstveno varstvo (4 IMD letno na Studenta). tklad doplača tudi takim zavarovancem potrebno vsoto do polnega :avarovanja. Povsem nezavarovana sta študentov zakonec (v koli-cor ni študent) in otrok (če v družini ni nihče zaposlen). Zavod za zdravstveno varstvo študentov je imel tudi velike ožave z rednim plačevanjem uslug, saj «• je plačnikov (posamezni zavodi za socialno zavarovanje) preko 200. Studentje pa imajo dostikrat težave, če iščejo zdravstveno pomoč v drugih zdravstve-lih zavodih. Od letošnje reorganizacije zdravstvene službe v Ljub-Ijani posiuje zavod v okviru Zdravstvenega doma Ljubtjana, vendar Je vedno po istih načelih glede na status študenta. izvajanje s // \ čne, komorne, vokalno-mstrumentalne m zborovske glasbe. Kon-----//^^JlZ^rr^: rr—^xJJL .V^ tl ^trUiL^ \ v»mi Z JLk»Z,^k^{štu,lntJ^^ 6. Centraina tehniška knjižnica. Tomšičeva 7 /^ A certna sezona traja od začetka septembra do srede jutija. Študentflr~> *-*—*—^- 8. Knjizmca fakuitete jastrojpištvo, Murnikova ? ^ s \ l \\ . J f, ^fOSi^^^T^ — fi^r t J L. ,,,. / / V prostonh SKUC se v/N/95y>P^ I V ^2S2i I—""" / i najrazličnejši glasbeni dot/odk\/iterarni večehcfi/msfteDjro/ekcije 11?." Knjlžnlca FSPN^ThSS^ "~ ¦' \ /e strokovno združenje skladateljev in glasbenih piscev. Poiefl / II ^^^Jiff /s^m^^1191^ Cv^ tolmav j *"*/"ww ^lternativn^ga filmaf^predavanja in *%>; A. 12. Knjižnica PZE za arheoiogijo ff, ASkerčeva 12 \\ izdaje edicij in konzorci/a za izdajo plošč deluje tudi koncertnH t /f j -^*-J t / ^N^*/ /"*^W~^/ /w ) i"^ - ^^ ( >' ^V- r| 13. Knjižnica PZE zai etnojogijo. fiioz6f«jo, geografijo, ^rmanske jezike in \\ atel/e, ki vsako sezono prire/a komorne koncerte s pretežno (so- I JM I / ^vfe>/ ///«// S___J \\ Gledališča: \ "^^^l* ; knjizevnosti, gr«ki m tatmski jezik, muzikoiog.jo, pedagogiko, pnmerjal- \\ dnLimil dnvemkimi deli Poseben Doudarek ie na krstnih izvri^ \~*^ I \i JOTk/s// J'•#//'^-----? \ \\ Slovensko narodnooledališče - Drama, ErjaV«eVa 1, ; no jezikoslovje in onentalistiko, pnmerjalno knjfževnost in literarno *\ uODnimi/ siovensKimi aeii. roseoen pouaareK je na Krsinin /zveu'1 r-" * "V j&/M JS*l nL^/ / Ta// f c ' l \ v ' teorijo, psihoiogijo, romanske jezike in književnosti, slovanske jezike in \S, bah domačih avtor/ev. - l\—-—^ f /jsr.j^yj^/b/»^ JL+Jh I r~""^ )?? l \/ Ljubljana je imete.-~jped slovenskimi rrtp^ti prva poklicno književnosti, sociologtjo, ter umetnostno zgodovino^F - vse^na Ašker- ^ \\ \------¦ / JRJ\&YMJwOf /t*LJ fffl \ Y dramsko 9>edališče, to je\bilo gledališče Dramattčnega društva, ki 14. KnTižnica astronomskogeofizikainega observa,#ja rJ Goiovcu, P^nk ^^Prireditvena poslovalnica ,,Festival" Ljubljana, Trg francoske revo- lf-j ____^ / Cj I l^ffil fel J /H^U JRi—A \ /e6//o ustanovljeno 18767feid. V začetku se/ep^skuš^o z^ešola- Goiovec 25, p.p. 20 \V/ 'ucUe 2 -4 V~ \ ~fl / ishT^t// /Jwx*a ^t •*»/ B O^x—'----~"^~~\ \ n//77/ igralci, ob koncu prejšn/pga stoletja so priškočili^a pomoč 7 n zamehaniloFN^^ LeP,'pltii ' >V jUlijuinavgustomednarodnepoletneprirrtit*}^ V\l^Ai a ,/>,c \ K^valo bolj ah manj samosvoje^en^o g/edatiSčA ^ i8.Kn)Jižnicakatedrezametearo4joPFNT,AškerčeVai2 J^ liškimi in koncertnimi predstavami. ObčasnoFestival organizirS ^^^h^^nU-^h' J-ViMALAVAS \ ^Danes.maDramapolegvehkegapdrakateregashor^ 19. KnjižnicaoddeikazamontanistikoFNT,Aškerčeva20 >LT tovrstne pnreditve tudi med letom, posebej pa te mladinski kulturU llt-----UgOfia^f ^ »>~J r \\ \ '^0''17 del kot pokvahtet, upnzdntev zadnja faa zmeršfi bolj 20. Knjižnica oddelka za tekstilno tehnoloflijo, Snežniška 5 ^^ -* . . ahnnma komornih končertov in komentirane komornM II i* • Ji J '¦ '-~i pi h J ^ \ neuravnotezen še t.i. malo dramo ii\ t. i. levi oder. Medtem ko seje 2i.Matematičnaknj,žnk:aFNT.jadranskai9 - s^ , teden, abonma komormh koncertov m komentirane Komornš* /11 -ifaarS^obiM V EJx&W\ \ maladrama nekoč ponašala z množico kvalitetnih\ksperimental-22.Kn,iznicaoddeikazaf.z.koFNT,Jadranska '19 .: ^^ koncerte za miaaino. f M / N^^rSttLl <>*iUw Im -^ ^ K^vAV fl N^ predstav-danes komajda spravi skbpa/ ubogi d& predstavi na 23. Knjiznica Pravne fakultete, Trg osvoboditve 11 ^^ f,A ____J/I - # \ {~ iMi J< ¦'nYnlja___^ cl |W \\ O jTs, .- . . r>nd l- i ' *• ^f \ 24. Knjižnica inštituta ?a delo, Trg osvoboditve 11 luanclovancka kinntpka di/orana na Miklošičevi cesti _H"' , |___________ _____M,1'." r LflrQ nnrr-,KT... .L. L —J;----------------VV>---------------------------------, JJS^^L.St3-3dlG-C.-QfLSJiSi4MQPMk=~-—r----\-------------t—"-----1 25. Knjižmca inštitutaz? javno upravo, Trg osvoboditve 11 v---------------------------- "\ T J j ^-^~~~—-\ « I , L - ~tt 1; AV» /' Levt-oagr, ki je nekoc vel]al za ^Kcrmtmjs^oliticna tnbuno pa 26. Knjižnicainštituta za kriminoiogijo,Trg osvoboditve 11\\ Kinoteka opravlja predvsem nekakšno ,,muzejsko"informativna___^^^^ | /L^ J[ R ^,, , , )c % %V\a // /e danes skdrajda.j}ggo/noma zapuščen. (v sežorri-^l$78/79 na 27. Knjižnica inštituta za socioiogijo in filozofijb, Trg osvobdtirtve 11 jn izobraževalno-kultumo poslanstvo. Zajema posebne filmska J J/rn^i r~-—L fošl S ^0P^lia-|L vA\ f^i // primgr niimel nitienepremler&l-------—— "~~^~i SvTft"9 b'OlOŠka knjl2mca m kni|žni«3M^fa za|^l^jjo, Ašker- cik!use posvečene posameznim filmskim ustvarjalcem, filmskini__^^ f^V^iL-^ j —h Jr,^««^ " U J \/ \/^' " " - ^^ | 29. Knjižnica Akademije za glasbo, Gosposka^y\\ \K žanrom ipd. Namenjena jesev&davsem jubiteljem filma^^^ ,' /""""^""^I^r^^^ Ft~~~~i f~1^ L Ž^^fr^^^Ml ^-^^A ^^\V >** V/v^ Slovensko narocinogledališče — Opera, Županova 1, J 3?! Knjlžnica Akademiie,^ 1^1 umetnosOErS^(25 >>%,* __—---- ---^"""\ U // /^^^^TS^Sj LZ5j1 Cnr-J L fTvU ^S^^^R \ V O^rhki je^la zgrajena 1892. leta so blfe sprva operne, 32. Knjižnica Pedagoške Akademije, Stari trg^fvA \\l/vr • ^T\ f— _^-—-—~"~~ \ \\ / / // I J^—i i l ^jMIHTfrTz Wr>vffirV^ | M^ \ _^——"—"— \ \\ / / // / fe »^S,^. 1 1 i : fc-^^^^Sj^vA^v >\//>. ^ipV začsfa delovati zgolj Opera. | 34. Knjižnica vštk Poijanska 4 <>- \\\ \jWM>\ v^—^T----5T M\ / / // /r^"^ I HsF^ ^33^ ^1®—-^ ^-^^^-^C^vVrV^ \ i I' Da/wss na sporedu' Ijubljanske operecnajdemo le dela iztako- 35. Knjiznica Visje sole za socialno delo, Saranovičeva 6V \\ \^. \\ '—: >\ <\ \\/ / // št J/w r-4 ¦> ru_7_J Cl f 1^^-^*^ \^Sl V/ X A L • - « , ^ • ,, , ¦ ,¦ ¦ ,- tL 36. Knjižnica Višje šoie za zdravstvene delavce, Poijanska\ iX\ \ >\ ^X V/ ^ C // \\ ¦ IJ-8 fi TOZSStotD / r*^ \W \^^y^l h imenovanega-^e/^ega repertoarja t k^se ponavOajo ati pa^ame- 37. Knjižnica Višje tehniške varnostne šole, Bohoričeva 3 W \\ \ x^x\\ \^ y*S' /s^ X~~~~^I^< Ib—^^ltJ* "' — / i^ \//^f ^TDŽlf^H i nJuJeJ° IZ ^a v leto. >L.^j~l ' j 38. Knjižnica ArhivaSRS, Levstikov trg 3 f" ^^. \\ //v !^V\ X/*^ /x^^\ \ I ^**^~f **-*—!_ 3evkoya r I / /V^N^ J 0 pomembnih sodobnih opetn^^Jffr^-Operi ni ne ddha ne 41. Strokovna študijska knjižnica Moderne galerije, Prešem(VLK^\^k \v>^ \\ «w* #>< "^^^^^^T"^**«^^ /'\s' \ \ / /f &P ^Ofi-D\pakny^ ~* r~j ^g^ ^^s^ \ v' ^^a~ " -y 43. KnjižnicaSlovenskegaetnografskegamuzeja, Prešem^^A\\^\^ V/ *^ /^ / / "^""^" *^^: \\ H «O/A/ /« I ^™~~^feR^ / / /y pv- '^"^"^ ^55*555^/^ -^*51110 gMališČe Ijubljansko, GledaTšČe pd^Ža 45. Knjižnica Tehniškega muzeja Slovenije,'Parmova SS^^^^A \\x \\ >^>^V\ A. L^O&z*/ / /n^ ^^%>v /^" - ' ^ / jr———-_// - la ^ fl ViS^l iT /T r //^^ GledaJišče je bilo uStanovljeno leta $9*t9 kot profesionalno 46. Frančiškanska knjižnica, Prešemova 1 -. r\ \\ V \yyr 5) \S siLS3i!f^i / /C/^^-v ^"^^ \v\MtM4MMM // /f H*Y /f -^ fflS J * M i I 7/\ f »;¦! i. /Agp TFt***/Me$ino diPdališče". Za ,,Mestno gledatjšče Ijubljansko" naj bi 47.Skofijskaknjižnica,CiriiMetodovtrg4 pO\ V^V%X &^%TtL!?Xj// ' /r^<>>^ V^ V /7 n /f ^* / f'¦ 5ffl1^ fe" S=if L'lmum l 7 F™^ /^ !™wl/alo, da vpruaoa Jahkotnejša" ini martj zahtevna dela kot npr. 4t?n™!^ //^^^V^^ Vf- 0liubljanskaDrama.Ne9f^natao^kopaMGLpripravlia^dno 50. Bibliotekakemijskegain§tituta8orisKidrič, Hajdrihioto 19 \\č&* V^i 2&l3l / // ^/vS^^lV^^ T^*l /TrrL /Cl" ' / H^Vn*!" V Tli I skfI rCw> il n., .' A " ' ° ro^ kvalitetnejšHi in zahtevnejših predstavfkar pride ob zbledflosti 51. KnjižnicaElektroinštitutaMilan Vidmar, Hajdrihovap'^^^ ^vAMjlv^ J& J+i / / L //^J ^~-J U\ \ f/ §TOVJ(O^ ff &^T^^hlJJ l I I \ / ]** ^^oLJ3Stt eL O • . ^Drame še posebejdo izraza). S, g. Knjižmcajfl5tjtutaJdžrfStefan.Jamova38 A*&< \>^ V^srf^ J§7 / //^v^ // / r- « \ VT**' *Afe^W7EWiWffif B::::^[,^S*3z POmJ' / f o Pri vseh treh ustanovah lahko študentje pred začetkom%zone 55. Knjižnica ln§tituta zanarodnostna vprašanja, Cankarjeva 5 ^K/C ^W ?*S- ^Tf ^T// "^^Jt/T' ; ? /**A \ f P^-~~>T M frtlt/rMwJ -* /^— I ° \v- * Mjaditisko giedaliŠČe, Trg VII. kongresa ZKJ Ld& \ 56. Knjižnica InStituta za zgodovino delavskega gibanjal T^g osvoboditve -f/ \ A\m" N^ _>,- : '/1* X jr/M "T*^- -W t' K\ M §tL!ll J1 l?*f č^ 1 • I lQl ^__^^TT~—¦ 5 \V '/ii^j.^:: />j #•»* • /. •/ /• » *orir7^ # 57. Knjižnica Kmetijskega inštituta Slovenije, Hacqetova\ ^ž" \ v> ^ftJf 7/T ^>J // \f I l H I i\\l ^fio*?/ ^7 r-fiCj^koi-,-^ / l f^^^^^r \ ' ^ \ V S Mtedjnsko gledahsče je bilo uštanovljeno leta 1955 kot pclpro- 58. Knjižnica Metaiurškega inštituta. Lepi pot 11 y' \~ /V5^ /a? *^s5/ i/ // *j O f 1 \ M.ri^ I__-/ ^L^^^ftT^SjTr l7 ^*-^*^-*!. / i = ydj fesionalno gled^Hšče. Letno pripravi povprečno štiti pre^j/sre. Splošnoizobraževalne knjižnice: "^4^>> !!^^-v\. f IŠf M ^oW ^^^sT /ZT /. // /riL!!!*~w \f\\l /^^^QS^U*X jr^'*^ f«r L^^^BBNfMkJ ^^-»aa^ca^^-J I Ljubljansko lutkovno gledališče z mariormpiim g/edaH^en in 1. Deiavska knjižnica, Prefemova 30 Idnika^- S& L\\D *ATC*f L& far ^^ / ^w ^fl^ / 7/ //ia^mT«/ \\ // ^^^fT^^^O^^fl^sss^^l ^^11 ročnimi lutkamipbstaja od leta /Š4&^ Narhenjeno je p/^rsem 2. Mestna knjižnica, Gosposka 1 ^^v //" sj%* AvVv // J^ \\ /^k. //s^ uw ' ¦ f 1 Ltl L II« il/it // TTrt^l I /^____ /1 otrokprri in rr}fadfrv stcgr pa se/enakovnsdno uvršča med vidne 3. Pionirska knjižnica^omensk^^^A -Jfl^L ^m%flTV\v (V/ ^ V/^^//y Jfit^ ///// UANA/OiX^ ^/^^^SSS^^ dejayijlke slovenskjtgfeda^kekt^ure. L N. ^ 7. KnjižnicaPreiihovVoranc,Vrhov«ik^V^^(/^^ ^ / ^7 #7/7 // T^/A ofe^lno. \\ M ^iJr& /^ Jfc \yM^^^š^s /1 l/ \^/1^iL!1 / w// /"^^7 // //—"^5^ I \ V 11^—^?»fcr~~"^ uOijffcif /»oz/M^tiSvf^S /Jhepertoar sestavljajo dela /ugos/ovanske in svetqvne ,%laske", ^L^ JT y$V^ ^A\ i?CTM|-^\J ^^ \l/ Ml U^ ^^^ališ6eGlej,trenutrtoupri«Ha^prostarihMaled^m /^•¦V7 /č\' ^^V ^7 a/^^w\ v/ W&nLffrf $/9 |\\\ //// \\\ 7//J / / / /JlBS^^FF^^^Sfl^ l*-rl C ' ^^SaaEa^T^-^^/^/^r^J #[] ki je-^cčdejavnost usmer/a/op$edvsem7ttkrivaty ^~^ X S/$\V^ &&yL& /?'\ \Sff/r^^^/* š^f.LE^e no^mčinov geldališkegafdela. franes se dtla, Ki jih BG Glej Kmm 1/ /4/S C ^SL ^7/*yS^ ^AV /S\ ^&M//f^ P&^Sh^^^t^^Kl ona/pARKvill'^ ^l &^S-^^S^sfe^y^ ^V ^C^V ^J^^^U^tfiWm^Mn kV ^Bd/ANt Bif^TlJ^^^K1^^^^8^ r' l—*^—--------^^C^r^^r^^V 7a? ot/ uprUoritev obeh osrednphljut}ljanl>k% gledališč, pa tudi I \^^CLN7l»//^^ \\smuč.s**ka/nw, ^\X ^N^ ^hfif^^^l^^^liJ^ V^^ \ ^ \&// /^^^ urri**"°sti ^oZtoletja. Zobčasnimirazstavamipredstavljad^nače I \ /V // *H^^C^^\ V^^A^^ 0^U ir^ // J'e razstavni prostor Moderne galerije kjer razstav^^fobni I /\ /«v^ ^^"AN V\ >^«l?ww/^^ji -a ^X^ \ ^Š^MIa hr «ffl II Ml~^ l& S^tT*4 Pl Id [^^^J/^i^godovinskim oddeikom,numrzmatičnoAjrminbogatokn/žnico \ f\ ^\ \ž^Z~~~' T^ • li Wj^?^r\ ir-n/ ^^1 A\ I L^^NA^A^S^^^^^ /C^/i^itpK\ / indusfrljškega iryghfičnega oblikovanja iz vse Slovelije. Muzej ima U ^f^ \ r^^T \\ llp^fiA V^^^^VVV lr^'-:S\-d^:S^^4^ /^^tR.Vv/ _ ^ie prod^v Nši arhitekta Jožeta Plečnika, čiAzapuičina I9h ¦COD \ A. ¦ W \ 5, ^ M ^.rT- %\ V^r^^^fe^ /------ ^meljni del muze/ske zbirke. Prireja tud, medna%dni biena/e^ M -.^,., I - ^ ,- A^ ^ y>bv^O%^ / A?S^^ ^O^^^V^SA ^v^^^^S^^^ iebil ustanovljen l951Jeta.Z^^ifp^deJ^gradiv\oiazvoju I \ \V___ ^^^ \3 ' LV A.^ «v ^>r /^\% // ^vsTSf P \\w\\ vV/vv^k^^^ {oyerju MestnegagledališčairiStJ^aliskipaiaži. II ŠRJDENTSKI DOMOVI ANKETA Že predvojni študentski domovi niso bili kaj prida in so dajali prostor komaj 400 študentom. Zasedba nekaterih samostanskih poslopij po letu 1945 pa študentom zopet ni nudila ustreznih študijskih razmer in ni zadovoljila vseh potreb.1 Leta 1947 je tedanfe ministrstvo za prosveto LRS dalo pobudo za gradnjo študentskega naselja. Z gradnjo so zaceli naslednje leto, vendar je bila strahovito počasna, tako da je bil leta 1951 vseljiv prvi objekt. Do leta 1956 je bilo dokončanih 5 objektov v študent-skem naselju (projekte zadnjih dveh objektov so opravili študentje iz studia prof. Edvarda Ravnikarja). Leta 1957 pa je bila postavlje-na menza v študentskem naselju in s tem dani boljši pogoji za življenje. Vzporedno z gradnjo študentskega naselja so se ukinjali stari študentski domovi, ostali so le trije: akademski kolegij, Oražnov dom v VVolfovi in depandansa na Zelenem hribu.2 Vse je kazalo, da se bo uresničila ideja prof. Plečnika, ki je že pred vojno skiciral lep osrednji študentski ,,camp", toda na drugi strani Tivo-lija. Leta 1958 pa je to idejo ogrozil nauk, ki so ga nekateri izvajali iz takratnih zagrebških demonstracij, da je potrebno študentske domove decentralizirati. Zato je namreč prišlo do dislokacije doma v Gerbičevi ulici, menda pa tudi tistega na llirski ulici. Po letu 1956 so bili zgrajeni še stolpiči 6-10 v študentskem naselju, dom fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter dom študentk višje šole za zdravstvene delavce. V zadnjem obdobju (1979) še stolpič B v okviru novega družboslovnega centra za Bežigradom, v gradnji pa sta v njegovi neposredni bližini še stolpiča A in C. Vse te domove upravljajo tri organizacije posebnega družbenega pomena, to so: Študentski center, (od 1. 7. 1979, ko so se študent-ski domovi združili s Študentskim servisom v Študentski center), dom fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter dom Študentk višje šole za zdravstvene delavce. Njihove kapacitete so: 1. Studentski center: — študentsko naselje ima 1987 ležišč in sicer: blok I - 250 ležišč, blokll-263, blok III - 154, blok IV - 260, blokV - 166, blokVI- 182, blokVII-182, blok VIII - 168, bloklX-182, blok X - 180, — dom na llirski 246 ležišč, — dom na Gerbičevi 166 ležišč, — akademski kolegij 272 fežišč, — stolpič B za Bežigradom 250 ležišč. 2. Dom FSPN ima 280 ležišč. 3. Dom študentk višje šole za zdravstvene delavce ima 219 ležišč. Obenem imajo v Studentskem centru posamezne temeljne orga- nizacije združenega dela jugoslovanskih železarn svoje posteljne fonde: Zenica 50 postelj, Skopje 15postelj, Nikšič 10postelj, Sisak6 postelj, Ravne 45 postelj, Jesenice 36 postelj, čloie 20 publelj. Skupaj imajo železarne 182 postelj, o zasedbi katerih odloča odbor za sprejemanje študentov v študentske domove po določilih razpisa in predhodnih predlogih jugoslovanskih železarn. Zavod za mednarodno tehnično sodelovanje (ZAMTES) ima svoj fond 110 postelj v Študentskem centru in o njem odloča sam. 1) Po letu 1945 so študentje naselili naslednje domove: dom Ivana Mojzerja (prej rezidenca stiškega samostana), na Poljanski 6, aka-demski kolegij (prejBaragovo semenišče), na Tyrševi 52 a, dom Otona Župančiča v Žibertovi 27, dom na Viču {prej Frančiščanski samostan) dom vojnih študentov (prej akademski kolegij) v Kolo-dvorski, Oražnov dom v VVolfovi in depandanso na Zelenem hribu. 2) Oražnov dijaški dom z depandanso na Zelenem hribu je bil pred vojno bogata ustanova in je nudil svojim študentom brezplačno stanovanje in v glavnem tudi brezplačno hrano. Dohodke je črpal iz najemnine lokalov v pritličju, od kuponov 7 % investicijskega posojila iz leta 1921 in iz 7 % obveznic Blairovega posojila. Takoj po vojni so se ti dohodki zreducirali na tri procente od obveznic pri Narodni banki in na letnih 4000 din od zakupa zemljišč na Galje-vici, ki so jih obdelovali vrtičkarji. Ugodnosti študentov so se s tem seveda skrčile. O brezplačni hrani ni bilo več govora, stroške stano-vanja so najprej pokrivali s prostovoljnimi prispevki, kasneje pa z redno najemnino, ki je še vedno neprimerljivo manjša kot v drugih domovih. Oražnov dom ima svojevrstni sistem upravljanja, ki sledi iz ustanovne listine ir> je kodificiran v pravilniku iz leta 1923. Vodi ga upravni odbor, katerega predsednik je vsakokratni dekan medicin-ske fakultete, odbornika" pa sta vsakokratni dekan pravne fakultete in delegat zdravniškega društva. Dom upravlja upravnik. Vsi zgodovinski podatki so vzeti iz knjige ..Petdesetletnica Univerze v Ljubljani" 1919-1969. Ljubljana, 1969. V domu FSPN je namenski posteljni fond 40 postelj za srednjo politično šolo pri centralnem komiteju ZKS, o njem odloča politi-čna šola sama. Torej Ljubljana trenutno razpolaga s 3420 ležišči za študente, od tega je namenskih 332 ležišč. O razpoložljivih ležiščih odloča Odbor za sprejemanje študentov v študentske domove. Na podlagi razpisnih pogojev odbor zavrne ali da pozitivne odločbe študentom, ki so se pravočasno prijavili na razpis. Odbor zaradi pomanjkanja prostora v začetku študijskega leta, ko stari stanovalci rešujejo študijske obveznosti, rešuje prošnje A in B. S tem odbor olajša študentskim domovom stisko pri vselje-vanju v začetku študijskega leta. Odločbo A dobijo študentje s slabšim socialnim stanjem (nedosegljiv cenzus prejšnjega leta) in z večjo oddaljenostjo od stalnega prebivališča. Ti študentje se selijo takoj v začetku šolskega leta. Odločbo B dobijo ostali študentje, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, vselijo se, ko odbor pregleda izpolnje-vanje razpisnih pogojev starih stanovalcev v domu. Kje so ta ležišča, kaj nam nudijo in kolikšna je cena? vŠtudentsko naselje, stolpiči I — X so na Viču, Cesta 27. aprila 31, tel. 23-735. Dom na Gerbičevi na Viču, Gerbičeva 59, tel. 261-590. Dom na llirski v Centru, llirska 2, tel. 314-542. Akademski kolegij za Bežigradom, Trg VII. kongresa ZKJ 1, tel. 322-174. Stolpič B za Bežigradom, Allendejeva 6. Dom študentk višje šole za zdravstvene delavce v občini Center, Poljanska 26 B, tel. 317-194. Dom FSPIM za Bežigradom, Titova 102, tel. 341-461. V vseh teh domovih so zadovoljene sanitarno -higienske zahteve, saj snažilke čistijo vse prostore razen sob, študentom vsakih 14 dni menjajo posteljnino, domovi imajo centralno ogrevanje in toplo ter hladno vodo. Glede na starost doma je odvisna udobnost življenja in usluge, ki jih dom nudi. V novejših domovih so na razpolago čajne kuhinje in skupni prostori. Cajne kuhinje so v naslednjih domovih: v stolpičih VI — X v študentskem naselju, v domu na llirski, v stolpiču B za Bežigradom in v domu študentk višje šole za zdravstvene delavce. Prehrana je urejena s študentsko menzo v študentskem naselju, ter z dislociranimi oddelki (tam samo strežejo hrano, ki jo pripra-vijo v menzi študentskega naselja) v domu na llirski, Gerbičevi, v akademskem kolegiju, domu FSPN. Športni objekti so le v študentskem naselju — telovadnica in nekaj športruh igrišč. Vsi domovi imajo manjše ali večje prostore za družbeno-politično ali obštudijsko dejavnost. Organizirana obštu-dijska dejavnost je v Študentskem centru, kjer v ta namen razpola-gajo z materialnimi sredstvi, prostori in strokovnim profesionalnim kadrom. Obštudijska dejavnost, ki ni le strogo za študente Študent-skega centra (v letošnjem letu želimo vso obštudijsko dejavnost na univerzi Edvarda Kardelja združiti v obštudijske dejavnosti v okviru Študentskega centra) vsebuje: — študijsko dejavnost, — zbiranje slik in dokumentacije o akcijah, — rekreacijsko športno dejavnost, — kulturno dejavnost, — družbeno-zabavni program, — program idejno-političnega izobraževanja in informativne dejav-nosti, — interno blokovsko dejavnost, — program tehnično-kulturne dejavnosti, — srečanje bratstva in enotnosti. in koliko vse te usluge stanejo' Predvsem so stanarine različno visoke zaradi kvalitete domov, manj zaradi vzporednih uslug. Višina stanarin po domovih je: (tu* navajam cene iz julija 1979) 1. v Študentskem centru: - blok I, ll,IV-522din, — blok 111 in V in dom na Gerbičevi — 552 din, - blok VI, VII, VIII, akademski kolegij - 570 din, — dom na llirski 576 din, - blok IX in X - 582 din, — stolpič B za Bežigradom. Stanovalci tega doma plačujejo akontacijo 582 din, ker svet Študentskega centra še ni sprejel končne stanarine v tem stolpiču, vendar je glede na največjo kvaliteto izmed vseh stolpičev predlog za višino stanarine 630 din. 2. v domu FSPN - 620 din 3. v domu študentk višje šole za zdravstvene delavce — študsntke tu plačujejo stanarino 580, za nočno vratarsko službo (zato ker je to dekliški dom) pa 145 din, tako da skupaj plačujejo 725 din. Višina stanarine sedoloča na podlagi kalkutacij, ki jih pripravijo strokovne službe uprave doma. Cene se sprejemajo na svetu Štu-dentskega centra, oz. doma FSPN ali doma študentk višje šole za zdravstvene delavce, ki je sestavljen tripartitno (iz študentov, delav-cev in uporabnikov). Takšna je situacija danes. Kakšna pa je bližnja in daljnja prihod-nost? Trenutno se v Sloveniji gradijo domovi iz sredstev, ki se zbirajo z ,,Družbenim dogovorom o nalogah podpisnikov pri zdru-ževanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obdob-ju 1976/80!. Iz teh sredstev je v Ljubljani zgrajen stolpič B v nastajajočem družboslovnem centru za Bežigradom in obsega 250 ležišč. V njegovi neposredni bližini se gradita stolpiča A z 260 ležišči (po pogodbi naj bi bil končan 31. 8. 1979) in stolpič C z 240 ležišči (po pogodbi naj bi bil končan 29. 11. 1979). Z vsemi temi domovi bomo imeli na razpolago 3920 ležišč, kar pomeni, da bi stanovalo v študentskih domovih 21 % vseh študirajočih na univerzi Edvarda Kardelja. Za ostanek sredstev zbranih z družbe-nim dogovorom so podpisnice družbenega dogovora sprejele pre-dlog dopolnilnega programa izgradnje domov, v katerega je vklju-čen tudi dom v študentskem naselju z 250 ležišči, če pa bodo ostala sredstva še po realizaciji dopolnilnega programa, se bo se-zidal še stolpič s 450 ležišči na Gerbičevi. Če se vsi ti predlogi in sklepi realizirajo, bo v šolskem letu 1981/82 v študentskih do-movih stanovalo 4620 študentov, kar bi glede na porast študirajo-čih pomenilo 25 % vseh študentov v Ljubljani. To vsekakor ne bo zadovoljilo potreb, saj bo še vedno veliko študentov stanovalo pri zasebnikih (danes 35% študirajočih v Ljubljani, ki nimajo zagoto-vljenih osnovnih socialnih varnosti, saj podnajemniki nimajo skle-njene pogodbe s stanodajalcem). Po analizi iz leta 1979 ima le 22 % študirajočih podnajemnikov sklenjeno pogodbo s stanodajalcem. Torej je naša skupna naloga, da vodimo družbeno akcijo za podpis ..Družbenega dogovora o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obdobju 1980/85". Tu pa moramo sli^fi glas študčnt0v, brupev; ki ¦vttcf-' t pajo v študentsko žMjenje in študentov višjin letnikov. V • ČUKGORAZD ez o< H> |s »c/3 ^* si 2i Univerzitetna konferenca ZSMS Ljubljana ima v svojem delovanju nalogo spremljafi in izboljšati socialno-ekonomski položaj študen-tov. Iz evidence, ki jo vodi univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, smo ugotovili, da 28 '/> študentov prebiva doma, 20 % študentov se v času študija vozi v kraj šolanja, 17 % študentov prebiva v času študija v študentskih domovih in 35 % študentov v času študija prebiva privatno. Iz podatkov, ki smo jih imeli na razpolago. ni bilo mogoče ugotoviti, kakšna so sta;iovarjska raztnerja med študentom in nosilcem stanovanj-skih pravic. Zato smo se odločili /a anke.o. s katero smo želeli empirično prikazati realno stanje na področju podnajemniških stanovanj in dobiti konkretne podatke, s katerimi bi širši slovenski družbi prikazali ta pereč problcm študirajočih v Ljubljani. Do sedaj smo obscg tega problema le predvideli, v naših akcijah pa so nam za uspeh primanjkovali konkretni po-datki, s katerimi smo poizkusili iskati rešitve za sistemsko rešitev problema. Ker menimo, da je 17 7< od vseli študentov univerze Edvarda JCar-delja, ki stanujejo v študentskih domovih, ve-liko premalo. smo želeli s to analizo prikazati pravilnost odločitve družbe, ko je podpisala ,,Družbeni dogovor o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učen-ce in študente v obdobju 1979/80" in prispe-vati k uspehu v družbene akcije za ponpvni podpis tega družbenega dogovora za obdobje 1980/85, saj se že danes vidi. da z iztekajočim še nismo rešili problematike študentskih do-mov. Po predhodni analizi med študenti smo pri-pravili anketni list in se odločili za v/.orec 2000 od 6000 študentov, ki so podnajemniki. Delov-na skupina. ki jc bila ustanovljena /a izvedbo ankete po osnovnih organizacijah ZSMS. jc to delo opravila v aprilu 1979 in s pomočjo pred-sednikov OO ZSMS to ankcte razdelila študen-tom podnajcmnikom po vseh OO ZSMS na univerzi Hdvarda Kardelja v Ljubljani. Vse pri-spele ankctne liste nno pripravili za računalniš-ko obdelavo. ki je bila izvedena na računalniš-kem centru na FSPN. Titova 102 v maju in juniju. Kje in kako živijo študentje? Analiza nam poV:u;>.e. da 58 'J, etndentov stanuje v sobi saniih. 54 '/< študentov inia v sobi sostanovalca, 6 7< študentov ima v sobi dva so-stanovalca in pri 2 '/< so v sobi več kot 3 študcn-tje. Pri tem 32 c/< študentov /ivi v sobi s površi-no do 10m2, 25 7< študentov od 10 do 15 in-. 28 % študentov živi v sobi s površino od 15do 20 m2, ostalili 15 7< študentov pa stanuje v sobi s površino od 20 do 35 m-. Ručun nam k^žc. da na študcnta pride približno 10 m-. kar pa ne zadovoljuje standardov. ki jih je sprejela aaša družba. Ce vzamemo, da inia vsaka soba poste-ljo (2 m2), mizo (1.5 m-). omaro (1,5 m-)Jn vrata (0.7 m2 ). ugotovimo. da so za študentovo gibanje na razpolago le dobri 4 m2; to pomeni prostor 2x2 m. kar pa ni najbolj ugodno. Čc pa si ogledamo pogojc. v katerih živi 54'; štu-dcntov, vidimo. da imata dva študenta nokako 9 w.~ za gibanje kar pomeni, da je /a norma:no življenjc. ki naj bi ga študent imel v tako majh-nem prostoru za študij. predpogoj. da so štu-denta sostanovalca dobro razumeta. Gledo na to, da je 88 7< študentov odgovorilo, da v sobi lahko študira. mcnimo. da sc študentjc po/nujo. še preden postanejo sostanovalci ali pa so prila-godljivi. Podatck. ki to potrjujc. jo. da 30'' študentov izve za sobo preko prijateljcv štud?n-tov. 29 7, preko sorodnikov. 112'' slnčajno in 29'/ preko oglasov. Glavni trije načini inlor-macij o praznih sobah so nekako cnakomorno porazdeljcni. Kvaliteta sobe Če se lotimo ocene kvalitete sob, ugotovimo, da ima 63 % študentov centralno ogrevanje, 33 % ima lastno ogrevanje (termoakomulacijske peči, električne pečke, plinske peči in peči na trda goriva ali olje) in 4 % študentov v sobi sploh nima ogrevanja. Pri tem 71 % študentov stanuje v sobah v etažah, 15 7c študentov je v kletnih sobah in 14 % na podstrešju. Najbrž imamo lahko sobe v kleti in na podstrešju za manj kvalitetne, kar pomeni, da živi v primer-nejših prostorih le 71 % študentov. Pri tem je 'potrebnd omčniti', da 82 %'študentdv1 žrivi v suhih- prostorih, ostalih 18 % pa v vlažnih. 16 ca Študentov ima svoje kopdlrike's'sariitafijami, vendar je takrat v večini primerov v sobi več študentov ali pa več študentov v dvosobnih stanovanjih, ki jih stanodajalci oddajajo v celoti (to je pa tudi tistih 25 % študentov, ki plačujejo za sobo več kot 800 dinarjev). 61 % študentov ima souporabo kopalnice, kar pomeni, da živijo v večsobnem stanovaniu z manišimi družinami ali v privatnih hišah. 13 % študentov celo nima kopalnice s sanitarijami, kar je na današnji stop-nji razvoja presenetljivo visok odstotek. Najbrž ti študentje stanujejo v kleteh (teh je 15 %) ali podstrešju (teh je 14 %) in menimo lahko, da ti resnično živijo v zelo slabih pogojih, saj je to najbrž večina od 18 % študentov, ki živijo v vlažnih prostorih. Pri tem je potrebno omeniti, da 25 % študentov nima tople vode, kar poseb-no v zimskih časih na higieno zelo slabo vpliva. 72 % študentov ima možnost kuhanja in to je najbrž tudi eden od vzrokov za zmanjšano število prodanih obrokov v študentski menzi, saj sprotni študij prisili študente, da si sami kuhajo. 40 % študentov ima lasten vhod, kar potrjuje naše razmišljanje, da so to predvsem študentje, ki živijo v garsonjerah, v pritličnih etažah pri-vatnih hiš in študentje, ki živijo v večsobnem družbenem stanovanju, ki ga odstopi stanodaja-lec zato, ker gre na delo v tujino ali pa zato, ker ima drugo stanovanje. Pri tem ne smemo za-nemariti študentov, katerih starši so vojaški uslužbenci in dobijo s sostanovalci v uporabo garsonjere ali dvosobno stanovanje. 33 % študentov ne sme imeti obiskov, kar potrjuje nehumane podnajemniške odnose, ko je študent le objekt za pridobitev postranskega zaslužka, ne gre pa za pomoč študentom v sta-novanjski stiski. Ostalih 67 % študentov ima možnost obiskov. Analiza nam nazorno pokaže, da le malo študentov stanuje v občini Center, večina je namreč v obrobnih delih mesta ali novih nase-ljih, ki se gradijo v Ljubljani. Dokaj velik del študentov stanuje tudi v okolici Ljubljane, kar kaže na pomanjkanje praznih sob v samem mestu, torej je ponudba manjša od povpraše-vanja, to pa nas vodi k tržni in neekonomski ceni. Pri tem naj omenimo, da le 87 % študen-tov meni, da imajo dobre avtobusne zveze. Če pogledamo vpliv kvalitete sobe in uslug ter pravic stanodajalca na ceno sobe, ugotovimo: Na višino stanarine najbolj vpliva: 1. lastna kopalnica 2. površina sobe 3. ogrevanje 4. možnost kuhanja 5. število študentov v sobi 6. lokacija sobe (podstrešje, klet ali ostalo) 7. vlažnost prostorov 8.1astništvo opreme v sobi (ali je stanodajal-čeva ali študentova) 9. laetni vkod 10. možnost obiskov. Ti podatki potrjujejo našo trditev, da kvali-teta sobe ne vpliva na ceno, posebno ko še po-gledamo zmerno povezanost med kvaliteto in ceno, temveč ponudba in povpraševanje, prav tako pa je to izraz podnajemniških odnosov, saj so število študentov v sobi, lasten vhod in , možnost obiskov kot socialni faktorji v drugi ! polovici razpredelnice. Ob ugotovitvah, da na ceno vpliva kopalnica s sanitarijami, se kaže potreba po gradnji sanitarno-higienskega objek- ' ta v Ljubljani, ki naj ne bi nudil samo možnost neposredne higiene študentov, temveč tudi pral-nico za pranje perila in posteljnine, saj je to eden od vzrokov za veliko migracijo študentov med vikendi v domači kraj. To za študenta niso j le dodatni stroški, temveč tudi izgubljeni dnevi za študij. To je posebno izrazito v času aktiv-nega študija za izpite ali kolokvije. Z zgraditvijo tega objekta pa bi tudi zmanjšali vpliv kopalnice in sanitarij na višino stanarine. Poskušali smo razdeliti kvaliteto sob v štiri kategorije I. kategorija: tu so zadovoljeni vsi minimalni standardi in v takih sobah živi 20 % pod-najemnikov. Študentje verjetno plačujejo nad 1000 dinarjev. 11. kategorija: sem smo uvrstili sobe, ki nimajo treh prej naštetih uslug. Torej je življenje v teh sobah še dokaj ugodno. Ti študentje (42%) plačujejo od 700 do 1000 dinarjev. III. kategorija: to so sobe, ki še komaj zadovo-ljujejo potiebe za normalno življenje, medtem ko pogojev za normalno^ družabno ali higiensko življenje skoraj ni. Studentov, ki stanujejo v tej kategoriji, je 25 % in pla-čujejo od 500 do 700 dinarjev. IV. kategorija: sem smo uvrstili sobe z najslab-šimi pogoji za življenje, ki jih morajo štu-dentje sprejeti predvsem zaradi pomanj-kanja sob tako pri privatnikih kot pri štu-dentskih domovih. V takih pogojih živi 13 % študentov in za takc bome usluge plačujejo do 500 dinarjev. Odnosi med stanodajalcem in podnajemnikom Socialno varnost ima zagotovljeno le 22 % študentov, ki imajo s stanodajalcem sklenjeno pogodbo. Ostalih 78 7< študentov pa je pre-puščeno dobri volji stanodajalcev in s tem možnosti neprestanega dviganja. stanarine ali neodgovorne pdpovedi, sredi študjjskega le.ta, kar lahko povzroči celo prokinitev študija. Pri tem je potrebno opozoriti, da pri teh 78 % družba nima kontrole nad sredstvi, ki se tu pre-livajo. Po rezultatih ankete je povprečna stana-rina 760 dinarjev. Evidenca na univerz-i EdvarJa Kardelja pa pove, da je v šolskem letu 1977/78 stanovalo 6100 študentov v podnajemniških stanovanjih. Če zanemarimo porast števila štu-dentov, lahko ugotovimo, da se mesečno ne-kontrolirano preliva 3.616.000 din, to pa po-meni letno 43.392.000 dinarjev. Če pa primer-jamo te podatke s podatki, da 23 % študentov podnajemnikov dobi štipendijo iz združenih sredstev in 43 % študentov podnajemnikov kadrovske štipendije, ugotovimo, da družba zbira velika sredstva v štipendijske sklade, ta denar pa gre k privatnikom, pri čemer je štu-dent le posrednik. Pri tem naj poudarimp, da je v večini primerov sklenjenih pogodb rok veljav-nosti 12 mesecev in da le pri 5 % študentov pogodba vključuje predplačilo. Na vprašanje, zakaj so študentje s stanodajalcem najpogosteje v konfliktu, so bili najpogostejši vzroki pred-vsem višina stanarine, obiski, pozno prihajanje domov, uporaba kopalnice. Ti konflikti nam jasno pokažejo" odnos, ki sloni predvsem na izkoriščanju in neprilagodljivosti tistega, ki si pridobi lep dodatni mesečni zaslužek. __ Študentski domovi 48 % študentov je v anketi izrazilo željo, da bi stanovali v študentskih domovih, 33 % si tega ni želelo in 19 % študentom je bilo vseeno. Ti podatki nam nazorno pokažejo, da je le-žišč v študentskih domovih premalo. Študente smo vprašali, kako bi po njihovem mnenju pro-blem podnajemnikov rešili. Večinoma so poudarjali hitrejšo in bolj množično graditev študentskih domov. Torej je potrebno podpisati ,,Družbeni dogovor o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obdobju 1980/85", kajti predlog, ki ga je sprejel univerzitetni svet, vse-buje 700 ležišč iz dopolnilnega programa za obdobje 1976/80. Če bi v obdobju 1980/85 vsako leto zgradili stolpič z 250 ležišči, bi leta 1985 glede na porast števila študentov na uni-verzi Edvarda Kardelja v Ljubljani stanovalo v študentskih domovih 30% vseh študirajočih, s tem pa bi vsaj zasilno rešili ta akutni problem, saj bi tako vsaj izločili tistih 13 % študentov podnajemnikov, ki danes stanujejo v sobah IV. kategorije, ki so neprimerne za življenje. Za ilustracijo naj povemo, da je predvpis za šolsko leto 1979/80 pokazal, da želi 1674 brucev v domove, 1400 brucev pa bo iskalo sobo pri privatnikih. Prav tako ne smemo pozabiti na študentrVe družine, katerih situacija je danes nesistemsko rešena tako v okviru študentskih domov kot v privatnih stanovanjih. 48 % štu-aeniov je lzjaviio, da so poročeni. Vendar nas 33 % študentov, ki so rekli, da ne bi stanovali v študentskih domovih in 19% študentov, ki jim je vseeno, opozarja, da mo-ramo paziti, kakšne domove gradimo. Najbrž gola ležišča, ki jih nudijo današnji domovi in jih dovoljuje graditi družbeni dogovor za obdobje 1976/80, ne zadovoljujejo vseh potreb študen-tov, saj je potrebno poleg ležišč nuditi tudi prostore in površine za obštudijsko, družbeno-politično in rekreacijsko dejavnost. Vsega tega pa je danes v naših domovih premalo. Zato moramo družbeno akcijo za podpis družbenega dogovora za obdobje 1980/85 usmeriti tako, da bo dogovor vseboval tudi gradnjo spremljajočih objektov. da ne bomo gradili le spalnih stol-pičev. In kaj lahko storimo na področju podnajemniš-kih odnosov? Praksa je pokazala, da se z administrativnimi ukrepi ne da rešiti situacijc. kajti v trenutku, ko postavimo zgornjo mejo višihc stanarine in ko poostrimo izvajanja sklepov, da morajo biti pogodbe sklenjene in prijavljene, se pojavi nc-varnost, da lastnik stanodajalskih pravic odpove študentu in ta je na cesti, saj se v tem primeru stanarina šteje v njegov dohodck, od katerega plačuje davek. Razmišljanja, ki so se pojavila v delovni skupini, so sledeča: - povečana gradnja študentskih domov, torej podpis družbenega dogovora ^a obdobje 1980/85, naj bi vsebovala tudi gr.;dnjo spre-mljajočih objektov in sobe za mlade atudentske družine, - poostriti se mora izvajanje sklepov, da mo-rata delovna organizacija in samski delavec ali mlada družina s skupnimi močmi čim hitreje reševati stanovanjsko problematiko v okviru delovne organizacije, s tem se bo zmanjšalo število mladih delavcev in mladih družin, ki so podnajemniki in s tem pribli-žalo povpraševanje ponudbi na danes pro-stem trgu zpodnajemniškimi sobami, — - potrebno je poiskati način samoupravnega sporazumevanja med stanodajalci in širšo daižbo in s tem vsaj dclno urediti podnajem-niške odnose. To so le nekatera razmišljanja o sistemski rešitvi podnajemniške problematike, vsekakor pa mora o tem razpravljati širša družba. SOCIALNO-EKONOMSKA KOMISIJA | PRIPREDSEDSTVU UK ZSMS ^ .•¦-.* ^LJUBLJANA | ^•P PROBLEMI so mesečnik, ki vsebinsko obsega tako različna področja, ČASOPIS ZA KRITIKO ZNANOSTI da pravzaprav združuje trrati celo štiri revije v eni: razprave, * bazične teoretske sklope, katerih težišče je zadnja leta predvsem Casopis za kntiko znanosti namenja svoje strani predvsem na materialistični psihoanalizi (teoriji označevalca) in njenem tlstim razmišljajočim študentom in mlajšim raziskovalnim delavcčm, razmerju do historičnega materializma, ,,rock-esejistiko", kise kl vslovenskostrokovnopublicistiko vnašajo kritično sooča s pojavi t.im. ,rmnožične kulture" {rock-glasba, jazz, MARKSISTICNO razhko. film) in vzgojo družino ipd., poleg tega pa še tradicionalnejši Npgova uredmska pohtika tzhaja iz zgodovinsko-materialistične tipi esejistike in - predvsem avantgardno usmerjena - literarna anahze sodobne druzbenedejanskosti ter namenja posebno produkcija. Revijo posebno zadnja leta odlikuje pozornost mestu m vlog, znanost, (in ,,duhovne produkcije" sploh) zaostren idejni boj med heterogenimi usmeritvami ter ostra pole- f te/c/ejanskosti. Gre tore/ za kntiko, ki ne ostaja Jzven objekta m.fina narzvnannžt ¦ kntike samega , temveč gleda na znanost, kakor tudi na druga ^^¦¦^¦¦^¦¦¦^^¦¦¦¦¦¦¦H \\R y^pv ^. ¦ >^ področja clovekovedejavnostt (rengijo, pravo, moralo. . .) kot H^^l^^ftA ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H Q> -^ rtfri fS^-Tl Wim*^ | na ,,posebnenačineprodukcije, kispadajopodnjen občizakon". yjHHB^BB |B^H^P^H^P^P9^H '^Bk3^^ ViW f&X*-i |\ ^^ ____ ^^^^^ Časopis se neizprosno bojuje proti vsem tistim pnzaaevanjem l B ^B fltt I ^Ki^B B IB^^H B [^B^^fi^r^|Sja /|^f tffffs 3^'J H^^Hl^k^^^^ffl^kH HBHHBi^^H vznanosti (inostali ,,duhovni produkciji"),ki setrudijo I BH 9^1 I ^B 1 ^h I ^H ^^3 I UK^SB^-^-^M^-^ - -^ m^B^^mI^T^^^^^VI ^^^hH^h^^I^ apologetsko zakrinkati realna družbena protislovja, otopiti razredni ftBJMIVAVV^UAfl ^gMK*jjt|W^B^_^' " | B^^^^^l .^P^Kl_V^I H II boj in blokirati revolucioniranje **••*" ™ ™ ^^^^M^^^^^^MI HM Najpomembnejša področja, ki se jih loteva Časopis: zgodovinski .... ... „ . materializem, kritika politične ekonomije, filozofije, vprašanja \ c. • Stonarociln.coneprek.cnonarocujem...... delavskega gibanja, kritika metodologijesodobnih S to naroclmcose neprekhcno naročam na Jjvodov casop.sa PROBLEMI. Obvezujem ser znanostf, vprašanja ..normalne"zavesti oziroma norosti, urbanizem S to naročilnico nepreklicno naročam......... ^A^ZAV?^^MUNISTIČ.NEGA MANh da bom narocnlno P°ravnal p° Postl arhitektura,planiranje, sociologija... izvodov študentskeoa časopisa TRIBUNA. rbbiA V STHIPU. Obvezujem se, da bom po posti. Obvezujem se, da bom naročnino poravn^l po pošti. Naslov: Časopis za kritiko znanosti,Trg osvoboditve^1 Naročnina: celoletna naročnina za posameznike, šole in knjižnice 70 din . . .. . .--. Hin Naslov: PROBLEMI Ljubljana Stari trg 21 (ŠKUC) celoletna naročnina za institucije 150 din Letna naročnina za studente 50. - d.n, . Letna naročnina. 100 ND enojna številka 20 din za ostale 75.-din Cena izvoda je 30.-din , .,. Enojna številka: 10 ND dvojna številka 30 din INTERVENCIJA (UVODNIK RŠ; NA SPO-REDUJEBIL 14.5. 1979) Zvesti naslovu tega teksta se bomo postavili vmes. Na privilegirano pozicijo torej, v tisti konec govora, ki ne pripada niti vprašanemu niti vpraševalcu. Temporalen privilegij nam bo omogočil, da si komedijo inštitucije izpita ogle-damo od daleč, vendar si pridržujemo pravico arbitrarnosti, kot potencialen vprašanec avtor tega teksta drži z žrtvijo. Ena od možnih definicij izpita, in vsekakor najbolj pogosta je preizkus znanja. Iz čisto me-todoloških naklepov si jo bomo prisvojili, vendar z nekaterimi zlonamernimi razširitvami. To kar se preizkuša je znanje, ki mu je treba dodati predikat, nastopa kot znanje nečesa, je torej skupek veščin operacionalnega karakterja. Za tiste, ki imajo radi filozofijo še tole, opisna definicija meri na distinkcijo med znanjem in vedenjem, problematika bi morala biti obče znana in je zaradi pomanjkanja prostora ne bi razvlekli. Ce so komu besedne akrobacije tuje bo prikrajšan za komično poanto. Znanja, ki se preizkušajo so po navadi dovolj natančno na-vedena v študijskih programih, seznamih, sezna-mih literature in podobnih kombinacijah, tukaj pa bi se radi dotaknili tistih veščin, ki se žal ne predavajo, so pa nujno potrebna za uspešnost preizkusa. Na izpitu gre za izmenjavo besed. Ta proces menjave poteka v kontekstu študijskega procesa in ga lahko torej umestimo v polje sodnega di-skurza. Iz retorike dobro vemo, da meje med diskurzi niso toge, in na izpitu vsekakor ne gre za obtoževanje in obrambo. Smo torej zunaj prava. Ne gre za to, da branimo svoje znanje ampak, da ga tako ali drugače dokažemo. Sogo-vornika je treba prepričati, da predpisano mno-žino znanja posedujemo v trajni lasti. Ravno v tem prepričevanju je ves hec izpita. Veščina prepričevanja pa je prav retorika, ki pa žal ni nastanjena po naših katedrali in se klati po brezdomovinskem teritoriju izvenšol-skega nabiranja znanj. V tem izpitniškem času se njena odsotnost dostikrat kaže kot generator tragičnosti, mehanizmom prepričevanja bomo zato posvetili pozornost in ljubezen, ki gre,drvi, ki nas vleče iz težav. Prvi element izpita je zunaj verbalnosti. Gre za videz, nastop in prvi vtis. Zunanji videz niti ni kako zelo pomemben, ker se ga da s primer-no intervencijo v drugih mehanizmih korigirati. Vendar je v primeru, da imamo opraviti z učite-ljem, ki se igra lepe manire dunajske šole, dobro, v mejah spodobnosti, ureditizunanjost. V večini primerov so umiti lasje in nekaj čistih cunj dovolj prepričevalen znak dobre volje in podreditve. Dosti bolj kompliciran element prvega vtisa je primeren nastop. Komplieiran zaradi tega, ker njegovo primernost ne zagotav-ljajo nobeni univerzalni klišeji. Odvisen je od spleta, dostikrat kontradiktornih, okoliščin in zahteva hitro oceno, trezne odločitvo in ne trpi nobenega obotavljanja. Variant obnašanja je poljubno veliko, zaradi večje jasnosti bomo obdelali le dve. Če pričakujemo, da bomo de-ležni tretmana enakovrednega besednika. je nujno paradirati z vsemi kanoni. Situacijo se da obvladati z nekaj dovolj preprostimi fintami. Hitro je treba odpreti vrata, vstopiti brez obota-vljanja in zakoračiti s kretnjami človeka, ki se zaveda pomembnosti trenutka, se je pa ne boji. Pravo vzdušje ustvari tudi stnn pogled v oči. Ce spregovorimo prvi bomo vsaj na začetku izpita dajali ton pogovoru mi. To si lahko privoščimo, če nimamo težav z izražanjem in nam tudi dru-gače beseda gladko teče. V primeru, da učitelj v nas vidi nekaj tretje-ga, ali da nas sploh ne vidi, je pač potrebna inverzija. Treba je igrati ponižnega šolarčka, situacijaje preveč mučna, da bi jo opisovali. Ko smo uvodne ceremonije opravili je treba tako ali drugače obvladovati temo pogovora. S prvimi besedami navadno trema izgine, raztiese-nost, nizka koncentracija, zmedenpst, to so reakcionarne poteze. Če smo študirali dve uri ali dva meseca, se nam mora na obrazu videti, da smo prebrali vse in še več. Nikoli se ne rnore zgoditi, da ne bi nič vedeli. Iz tistih drobcev, ki smo jih slučajno nabrali naokoli in ne vemo od kod jih imajo je treba zgraditi sistem, ki bo tistih dvajset minut ali pol ure izpita stal trdneje od zapadnoevropske metafizike. RADIO STUDENT - KAJ JE TO? ¦ . ' ** . ... ,,„..<= ureianie nupovedovanie in povezovanie progra- ne moremo tako puhvaUti, kot bi se radi. Še ..tretjega sveta". Za razliko od drugih radijskih Dva naipogosteisa odgovora. 1 Radio Stu- ma')er tehlfjčm ilvedba _ La s0 delo studentov vedno imamo premalo sodelavcev, zato - nasli- Postaj se trudimo vzbuditi pri posluiakih druž- ™ A, ia " fče smo natančni, moramo omcniti, da so naii hvte se pri ms. veseli vas bomo! beno kritičen odnos do tega, s čimer jim polri- SFRJ 2) R$ ,e ed.mjmdemska rad.jska posta- 'sodelavci seveda tudi bm ,.„ bodo^ študentje: Druibem redakcija si prcdvsem prizadeva mousesa. ja v bvropi, sta le mzlicta istega rmta. Na Ri, o mMi y ZSM$; . sproti osvetljevati tiste družbene probleme, v Ne pozabimo napovedovalcev in tehnikov. čem takem ničesar m vemo, s temi rečmi naj se Ker m fo ustvarjamo mjveL ituden. katere so vpleteni mlad: in jih občutijo m lastni Oboji imajo na RŠ ie odgovornejio nabgo kot pecap emologi nase prestolmce, mi imamo . . '* mmmjen nredvsem šmdentom. koži - to so npr. problemi položaia mladih v drugje, sajgre velika večina oddajkar.,,živo'. tje, je tudi namenjen predvsem študentom, lastnega poslazadosti, smo OZD. čeprav se trudimo, da bi bil čim zanimivejši za družbi, tako imenovanega vzgojno-izobraževal- ZaW šf bolj kpt za ostale programske delavce OrganizacijazdruzenegadelaRadio Student yL mMe (ddavce dijake mMe ' nega procesa in še nekateri. ^lja, da je RS že vseskozi Jola usmerjenega jeustanovila UKZSMSvLjubljanifposvetitevv ^. ^ ^ ^'Za tQ ^Q ^ Kulturna redakcija predstavlja poslušalstvu izobruževanja". Pripravljanje programa namreč skrivnost kaj da je UK ZSMS, ahku najdete redakcije: aktualnopolitična družbena kultur- mlado literamo in kritiško produkcijo, nekoliko m b »praktično preverjanje naučenega znanja", tudi med vrsticami Tnbune). Rednozaposlenih m ffi gksbem s čim se uk'varjajo de{oma po_ manj uspešno pa spremlja kakšno kulturo, spet *9- ^jema tudi nenehno načrtovanje dela in imamo pet Ijudi in tiimajo na skrbi v glavnem vedo fe njihova ^ mt0 bomQ b- spričo primanjkljaja kadrov, delajo in trošijo samoupravno dogovarjanje o programskih na- finančno orgamzacijsko plat zadeve, kamor opozoriU m tisti del njihove aktivnostit ki jih mladi v svojem vsakodnevnem živetju. bgah. Studentom skratka omogoča, da že med med drugim spada naloga, spraskati vsako leto ioči od istoimenskih redakcij drugih radiev Glasbeni redakciji namenimo nekaj besed rednim študijem izkusijo vse poglavitne plati skupaj nekaj novih milijonov, s katenmi ob Aktualnopolitična redakcija po svojih mo- več, saj je ravno glasba tista, ki povzroči, da tistega, kar jih po končanem študiju čaka na skrommh honorarjih nekako zvozimo. (Te čeh obvešča posiušaice o dogajanju na naši oni, ki nestrpno suče radijski gumb, pristriže delovnem mestu. zaupnosti vam polagam na srce, ker vas bodo Univerzi> še posebej tistem, ki se neposredno ušesa in se ustavi na valovni dolžini RŠ. Izbor T"k°, S^vno ste izvedeli. S tradicijo RŠ vas prepncale v resnost tiasega podjetja prq kakor nče študentov in študya. Prav tako poroča o sega od množične glasbe urbanega sveta (sem ne bomo obremenjevali (čeprav smo maja letos goreca zagotovila o nujnosti izgradnje informa- delumladih napolitičnem,delovnem, športnem spada tisto, kar je spravlfeno pod nalepkami praznovali 10-letnico obstoja), raje si zakli- cijskega sistema Univerze). Celotno načrtovanje in m drugih področjih. Z obsegom in rednostjo rock, pUnk, jpzz itn.J preko revolucionarne čimo: Na svidenje v kleti 8. bloka v Študeni- in izvedba programa - avtorstvo oddaj, njihovo informiranja se na nobenerh^ od obeh področij glasbe v različnih smislih do zvočne produkcije ^^ mselju in na poslušanje na valuRŠ! BODIUKAJ ZQoj! BODI TUKAJ ZDAJ! (Redna glasbena oddaja RŠ,kijebilanasporedu21.3. 1979) ¦Avizo: London' s Burning-The Clash-LP..... Sledi: ¦Pankrti: Lublana je bulana— Single..... Pravzaprav tale kratek spis, ki bo tokrat izpolnil ,,prosvetiteljsko" kritično osvejčevalno dolžnost te oddaje, ne potrebuje uvoda, ker je sam na sebi več kot zgovoren — kot je sicer večina punkrocka in del novega vala; ker pa živimo v še vedno ne-komunistični družbi, kar pomeni, da odnosi med besedami in ljudmi (še) niso jasno umevni in ,,prozorni", si jemljem v dolžnost, da postavim omenjeni spis ,,v kon-tekst", se pravi, da poskušam izreči njegov pomen za naše razmere. Gre pa za pismo nekega bralca časopisu NME: torej za tisti publicistični žanr, ki ima pri nas najnižjo možno vrednost — poglejte si saino rubrike ,,pisma bralcev" v naših revijah — in časnikfli — od Stopovega ,,mimo koša" preko Delovega ,,p. p. 29" pa do famoz-ne Telexove rubrike Odmevi. ToUko pozerstva, narcisoidnosti, neumnosti, prilizovanja, podti-kanja, kritizerstva, predsodkov in ozkomiselno-sti na kupu je res težko najti. Seveda so tudi izjeme — vendar jih vse ostalo povsem duši. Če bi jemali te rubrike kot merilo za osveščenost, demokratično zavest, kulturo polemike in kriti-ško hrabrost slovenske nacije, bi morali nemu-doma zapasti v globok pesimizem. In zakaj jili ne bi jemali kot takšno merilo? Ampak dajmo se raje osredotočit na tale naš primerek, ki zadeva ožje področje pisanja rock ,,fanov": še preden ga bo slišat, lahko napovem, da je s svojo lucidnostjo, jasnostjo in smislom za arti-kulacijo misli odličen dokaz pozitivnega vpliva, ki ga je imel punk/novi val na zavest dela (an-gleške) rockerske publike. Rad bi predstavil nekaj mnenj, ki bi se mogla zdeti zastarela spričo sedanjih medijskih mnenj, piše na začetku svojega pisma Alan Copland iz Southamptona. Razlog, da smo se vsi zbrali okrog Novega vala, je bila v prvi vrsti tista stara zadevščina o tem, da so ,,v stiku z ulico, živijo tam, kjer živimo mi, in se brigajo za to, za kar se brigamo mi" itd., za razliko od Stonesov, Zeppelinov, (Status) Quo ad nauseam." No, to je bilo res, in je še vedno, vendar se zdi, da nas poskušajo nekateri elementi zakrmariti varno nazaj v 68. leto. Ce ne morete razumeti, zakaj pride vsakič, ko igrajo Sham v Londonu, do upora, potem ostanite doma. Ne razumite me napak, tega ne opravičujem, vendar — kar spre-hodite se mimo viktorijanskih vrstnih hiš ali po naseljih ogromnih občinskih blokov v katerem-koli britanskem mestu, pa nam potem servirajte svoje prebrisane srednjeslojne vice o ,,ulični verodostojnosti". Vzeli ste ta termin in po za-četni napačni interpretaciji izkrivili njegovo vrp^nost ven iz vsakega konteksta. ¦Sham 69: Hey Little Rich Boy - LP..... Seveda so se fantje, ki živijo v katastrofah občinskega planiranja, z grafiti na vseh mrzlih sivih zidovih in vsakotedenskili pretepih na stopnicah, množičjno navezali na Clash in kasne-je na Sham, ker je bilo vse to res. Vendar pa ne pričakujte, da bo katerakoli skupina kdajkoli spremenila to resničnost in tudi ne negujte fan-tazij, da bo demonstracija in slavljenje njiliovih problemov povzročila, da bodo fantje ,,videli luč" in začeli delati za nekaj boljšega — to je najmočnejši hippijevski ideal, in je laž. Ali res kdo pošteno misli, da bo ,,London' s Burning" podrla^ ogromne bloke, ali pa, da bo ,,Borstal Breakout" fantom preprečil, da bi zabredli v težave? Preprosto ne morem si predstavljati, zakaj naj bi .,grde scene" na enem zadnjih nastopov Sham 69 pripravile Jimmyja Purseya do tega, da bi ,,dvakrat premislil", razen če ni razumel svojih fantov tako zelo narobe kot Paul De Noyer. ¦Shani 69: Borstal Breakout - LP..... ,,Oni" so ustvarili v mestnih centrih s svojim planiranjem in preureditvami in popolnim po-manjkanjem realistične in prioritetne zakono-daje tako grozljivo in nečloveško situacijo, da je v trenutku, ko Pursey ali Stmmmer ali kdor-koli, ki ve, kako to je, stopi na oder in spremeni to (namreč ,,grozljivo in nečloveško situacijo", o kateri je bil prej govor) v a) najboljši r n r na svetu, b) v prekleto veliko bombo, ki jim jo lahko vržeš nazaj, c) v to, da ti nekdo pove pravo resnico o tvojem življenju, takšnem, kot ga poznaš, daje v tem trenutku torej nujno, da jiin stvar eksplodira v obraz. To je narnreč edini trenutek, ko vse to občutiš tako intenzivno, edini trenutek, ko dobiš občutek moči, edini trenutek, ko si v množici skupaj z ljudmi, ki enako čutijo, edini trenutek, ko te lahko vidijo. Ta družba je zajebana in fantje delavskega raz-reda, so edini, ki bodo razumeli te stvari s svojim srcem — pojejo v njej največ dreka. Nji-hove reakcije na koncertih so samonaraven izraz tis*ega, kar se jim dogaja v življenju. ¦Paraf: Moj život je novi val - Trak Yu 36/3. Govorjenje o ,,topoumnem/nepremišljenem nasilju" ali o ,,medsebojni borbi, namesto da bi se borili proti sistemu" (kateremu prekletemu sistemu? ), je nerelevantno. Vse skupaj je en klinc, anarhija je že tukaj, torej nikar ne priča-kujte razvitih, planiranih reakcij, vi sanjač. Pravzaprav ni važno, če Sgam 69 nikoli več ne bodo igrali, in tudi ni važno, če Clash ,,uspe-jo" v Ameriki (kaj ve Los Angeles o čiščenju slumov? ), ali pa če bodo izdali album o slepem, zaostalem in gluhem fantu (najbrž aluzija na Tommyja— op. prev.), ta glasba je tukaj in zdaj in že mimo, ,,White Riot" je bil trenutek v času, bila je občutje trenutka, ko so jo (Clash) napisali, in občutje, ko si jo prvič slišal. ,,White Riot" je kot čista pesem mimo (se pravi, prema-knili so se k ,,Tommy Gun" itd.), vendar pa je občutje White Riot" še vedno tu. Še vedno je tu, da se ga preseže, vendar pa nikoli ne bo kanalizirano. Gre za izraz strasti, zavzetosti, ne pa za politično izjavo. Nobenega upanja ni, ali če parafjraziram Patti Smith: ,,Oni so to ustva-rili, dajmo ga sedaj porušit/uničit". To je bilo torej pismo NME. Na čisto teoreti-čni ravni bi se mu sicer dalo v kaki trditvi ugo-varjat; a v celoti deluje zares avtentično in pre-pričljivo, kot dokument tega, kaj pomeni punk/novi val delu angleške mladine — katere-mu delu, pa je iz pisma samega povsem jasno razvidno. Pri nas je morda ,,socialna/razredfta osnova" novega vala nekoliko drugačna — vendar je to tema za poseben razmislek. Samo še to bi rekel: če zavest naše rock publike o širšem pomenu te glasbe ni tako razvita kot v Angliji, potem vzrok za to gotovo ni samo rela-tivna nerazvitost naše ,,rock-scene", ali pa so-cialna mešanost publike, ampak tudi površen, nekvalificiran odnos medijev, šole in drugih sooblikovalcev daižbene zavesti. Po domače povedano: revija ,,Stop" dobiva za svojo famoz-no rubriko ,,Mimo koša" natančno tako tehtna. inteligentna in duhovita pisma. kakršna si s svojo vsebino zaslužijo. In da se RŠ ne bi posta-vil iznad vsega tega: tudi telefonski klici ob naših okroglih mizah so odraz našega programa. Samo, da smo mi glede tega laliko bolj zado-voljni, kot nekatere gornje publikacije. OGLASI SE NA ,,RADIU ŠTUDENT", KER POTREBUJEMO NOVE SO-DELAVCE! Potrebujemo nove napovedovalke, še bolj nujno pa nove napovedovalce, kajti zdaj nas je majhna gručica, vsi smo že hripavi, pa tudi poslušalcem bo začelo presedati, če bodo vsak dan poslušali iste glasove in iste štose. Novih sodelavcev si želijo vse redakcije. Glasbena potrebuje take ljudi, ki bodo na nov način pristopili k predvajanju muzike, ki jo na RS že vrtimo, prav tako pa sodelavce, ki bodo popestrili naš glasbeni repertoar (npr. z glasbo ..tretiega sveta", z ,,novo kJasiko" itd.). Aktualnopolitična in družbeiia redak-cija sta še zmeraj v zadregi z novinarji, dopisniki in pisci teoretsko zahtevnejših člankov, saj je pcdroeje zanimanja teh dveh redakcij zares obsežno. Dobrodošel je zato vsakdo, ki je pripravljen poročati o delu in življenju študentov, srednje-šolcev in mladib «p»oh, nc b na širsem Ijubljanskem področju, marveč po vsej Sloveniji (in Jugoslaviji!). Program kulturne redakcije ni namenjen le mladim literatom in kritikom, marveč si želi tudi sodelavcev, ki bi jih zanimalo razisko-vanje novih izraznih možnosti radia, na drugi strani pa novinarjev, ki bi nam izčrpno poročali o vsem kulturnem snovanju mladih (vključujoč vse, od ne-obiskovanja abonmajev, do pesnjenja po fakultetnih klopeh!). Oglasite se v uredništvu ,R?dia Študent", vsak delavrJk med 10. in 15. i:ro, pa vas bomo, kot bi trenil, vpeljali v delo! gc*Crm: Lepa dikcija je vsekakor vitalna. Četudi govorimo neumnosti, morajo biti povedane jasno in razlocno, razvite z vsemi implikacijam; v knjižni slovenščini. Še tako lepa resnica se v zmedeni formulaciji sliši neumno, nasprotno pi največja neumnost, povedana strokovno, izzve-ni prijetno in ustvari vtis široke duhovne kultu re. Kakor pravi Hans Magnus Enzensberger brez izhodnost ni nobena kariera. Če se nam n sanja o neki posebnosti, ki bi jo radi od nas, j*. treba poudariti njen obči značaj, širino koncep cije, umeščenost v historični kontekst, odvis-nost od baze ali nadgradnje ali od česarkoh enako nemogočega. Če bi pa od nas radi široko poznavanje neke materije za katero še nismo slišali se je treba vpičiti v neko malenkost, ki se nam mora zdeti izredno zanimiva, vsekakor tudi sporna, vendar vredna širše obravnave in pozor-nosti. Govoranco je treba na hitro strukturirati štiridelno, četrti element je fakultativen. V prvem delu naslovimo učitelja, z občimi fra zami nakažemo problematiko, se sklicujemo na literaturo in poezijo in pridobivamo čas. Cin* širše zastavimo problem, večje možnosti variacij bomo imeli, vendar moramo paziti, da ima vse skupaj vsaj nek približen smisel in ni golo pe-snjenje. V drugem delu postavimo nekaj tez. Treba je paziti, da izberemo tiste, ki jih vsaj približno poznamo ali vsaj take, ki se dajo pod-razumevati kot dokazljive. Eno od tez je treba razviti do meje njenih lastnih kontradikcij. Ko jo imamo dovolj široko razpredeno smo že v tretjem delu govora. Pri dakazu. V tretjem delu gre namreč za potrditev prvih dveh in za kon-čne ugotovitve. Če smo zadevo lepo zapletli in nakazali njene možne rešitve in smo zadovoljni z njo, si lahko privoščimo še višek užitka. V četrtem delu elegantno pokažemo na briljant-nost izpeljave, trdnost argumentov, na treznost dokazovalnega procesa. Upoštevajoč prejšnja napotila lahko ta teater priredimo ne glede na količino znanja, ki ga v resnici posedujemo. Še enkrat je treba poudariti, da je vsa finta v formi, ker se igramo z besedami ne pa s stvarmi. Ker gre za dialog, se lahko pripeti, da pride do kakšnih nenadejanih prekinitev. Če se zahteva kakšen podatek, ki ga za gotovo ne poznamo je treba glasno reči ne vem. Gotovost neznanja velja pri inteligentnih profesorjih prav toliko kot znanje sarno, ker šele poznavanje meje omogoča njeno prestopitev. V primeru, da to dejstvo učitelju ni znano mu ga je treba hitro servirati. Če se v izpeljavi preveč zapletemo, vendar kakšni elementi kažejo na to, da je sogovornik še pripravljen na dialog, obrnemo logiko izpita in mi zastavimo vprašanje. Če to napravimo z okusom lahko iz odgovora potegnemo dovolj opornih točk za nadaljevanje. Med poslušanjem lahko kdaj pa kdaj razumevajoče prikimamo, vendar ni treba migati z glavo kot voli, ker je potem očitno, da od zadaj stoji ritolizenje. Če materijo obvladamo dovolj dobro, vendar ne v primerni obliki je treba poudariti, da smo sicer snov naštudirali vendar se ne strinjamo s tezami, ki jih zastopa učitelj. Taka poteza je tvegana vendar potisne učitelja v defenzivo, v akademski debati pa vsaj načelno velja moč argumenta ne pa argument moči. univerza UNIVERZA ,fEDVARDA KARDELJA" V LJUBLJANI Najvišji organ univerze je univerzitetni svet, ki ga sestavljajo delegati univerzitetnih delavcev, študentov in uporabnikov (vsakih po 20). Predsednik weta je Emil Rojc iz centralnega komiteja ZKS. Svet ima svoja delovna telesa in izvršilne organe. Rektor univerze je redni profesor fakultete za elektrotehniko Slavko Hodžar, prorektorja pa Levin Šebek (filozofska fakulteta) in Franc Galič (pedagoška akademija). Univerza ima 6 inštitutov: 1. Inštitut ,,Jožef Stefan", Jamova 39 2. Inštitut za biologijo, Aškerčeva 12 3. Inštitut za geografijo, Aškerčeva 12 4. Inštitut za matematiko, f iziko in mehaniko, Jadranska 19 5. Inštitut za sociologijo in f jlozof ijo, Cankarjeva 1 6. Pedagoški inštitut, Gerbičeva 61. Obstajajo tudi trije univerzitetni centri: 1 /Vlarksistični center univerze, Trg osvoboditve 11 2. Center za razvoj univerze, Trg osvoboditve 15 3. Računalniški center univerze, Vojkova 69 UNIVERZITETNI SVET: A. Oelovna telesa: komisija za kadrovska vprašanja, statutarna komisija, komisija za informatiko, knjižničarstvo in dokumen- tacijo, komisija za socialno-ekonomska vprašanja, strokovni svet za računalništvo, strokovni svet za muzejsko-arhivsko službo, izdajateljski svet univerzitetnih publikacij. B. Izvršilni organi: odbor za vprašanja vzgojno-izobraževalnega in znan-stveno raziskovalnega dela: " — študijska komisija — komisija za študij ob delu komisija za usmerjanje izobraževanja v visoko-šolski študij in učinkovitost študija — komisija za znanstveno-raziskovalno delo — komisija za študij zamejskih Slovencev in tujih državljanov — komisija za sistemizacijo — komisija za telesno kulturo, odbor za finančno-gospodarska vprašanja odbor za pritožbe zoper odločitve odbora za sprejemanje študentov v študentske domove, odbor za sprejemanje študentov v štud?ntske domove, odbor za študentovske štipendije sklada Borisa Kraigher- ia, odbor za študentovske Prešernove nagrade, odbor 2a znanstvene in kuiturne stike s tujino, odbor za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, habilitacijska komisija, sarooupravna delavska kontrola univerze. USMeigENO izOBRAŽevanje O (PRE)USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU Dosedanje izkušnje iz boja za intelektualizacijcTdelovnih množic Čeprav je takoimenovana prva faza sprejemanja zakonskega določila, ki naj bi v korerinah spremenil dosedanji vzgojno-izobraževalni sistem takorekoč zaključena (javna razpraya o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju je namreč že potekla), pa to nikakor ne pomeni, da so s tem zaključene vse in vsakršne razprave o tem ,,velepomemben projektu današnjce". Druga faza slediM Predlog tega zakona — upajmo, da usklajen s številnimi pripombami in dodatki — mora \r kratkem, najbrž pa koncem tega leta, priti na plan. Napočil je čas, ko moramo očistiti topovske cevi! Vsekakor se nam obeta zanimivo branje, ki nam bo omogočilo nadaljnjo razpravo s katero ne smemo odlašati niti za trenutek. V to razpravo so poklicani vsi in poglavitni namen tega sestavka je vanjo pritegniti tudi sveže brucovske moči. Le-te so vse prevečkrat ostajale ob strani bodisi zaradi lastne nezainteresiranosti, neorganiziranosti ali kakšnih drugih razlogov. Kako pomembno je sodelovati v tej javni razpravi najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Ali pa" Kajti ni malo takih, ki vsevprek oznanjajo, da je vseeno, nepomembno ali celo napačno sodek vati v takih razpravah, da se tako ali taka ne bo nič spremenilo, da je vse le cenena farsa, \v. Tako buržuazno, oportunistično stališče spetjuje vodo na mlin prav tem, ki žele prepros; reproducirati obstoječe odnose in s tem svoje tople fotelje narediti še udobnejše, koristi prf-tistim, ki žele skozi to zakonsko določilo in s tem zakonskim določilom oropati de^ai/ske množice njihovega najmočnejšega orožja — znanja. Birokracija širokogrudno pozdravlja vse, ki tovrstne razprave bojkotirajo in ji tako omogočajo nove zmage z vnaprej premaganimi na-sprotniki. Zatorej zapomnimo si prvo izkušnjo dosedanjega boja. NA VSAK NAČIN SODELOVATI V JAVNI RAZPRAVI! Vsako izogibanje javni razpravi pomeni kapitulacija, vnaprejšnja predaja. Druga izkušnja ni nič manj pomembna, zato pa toliko zahtevnejša. Zahteva od nas, da se za razpravo primerno oborožimo, kajti le „ . . .s kislino materialističnega pojmovanja zgodovire se izperejo goli interesi buržoazije. ,,ldealni" sopotniki se ohromijo. Razredni boj se zaostri." (B. Brecht). In proti temu orožju ni zanesljive obrambe. Tretje kar nas čaka je temeljit pregled nad dosedaj storjenim. To pomeni temeljito branje pričakovsnega predloga zakona in zbranih ddkumentov o poteku javne razprave o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju. Nekaj, gotovo kvalitetnih materialov, je na voljo v lanskih številkah našega časopisa. To bo prav gotovo velika izkušnja. Na vsakem koraku je potrebno vzpodbujati razpravo, delovati v ZSMS, ZK, sindikatih, na fakultetah in tovarnah, v administraciji in med administranti, vzeti iniciativo v svoje roke. To je naloga vseh, ki se bore za intelektualizacijo deiovnih množic, za splošno izobrazbo, za pravico do izobrazbe, za oborožitev delavskega razreda z materialistično dialektiko. In potrebno je biti vztrajen. Nepopustljiv. Toda taktičen. Ne vračajmo razpravo na začetek! Ne razpravljajmo o že zdavnaj sprejetih načelih!, nam bodo vpili in pisali, za tem pa največkrat skrivali svojo bojazen, da ne bi razpravljali o zakonskem predlogu v lučf že sprejetih načel. Skratka — ovir bo veliko. Tudi Tribuna se bo nanje pripravila, ko bo tudi v letošnjem letu izpolnjevala svojo zeio pomembno nalogo — publiciranje in spremljanje razprave. ib. studlij cB delu UNIVERZE V JUGOSLAVIJI Univerzitet u Banjoj Luci, Trg palih boraca 2 Univerzitet u Beogradu, Studentski trg 1. Univerza v Mariboru, Krekova 2. Univerzitet u Nišu, Kej Mike Paligoriča 2. Univerzitet u Novom Sadu, Veljka Vlahoviča 3. Sveučilište u Osijeku, Radičeva 13. Univezitet u Prištini, Maršala Tita bb. Sveučilište u Rijeci, Trg Riječke rezolucije 7. Univerzitet u Sarajevu, Obala Vojvode Stepe 7. Univerzitet ,,Kiril i Metodij" Skopje, Bulevar Krste Misirkova bb. Sveučilište u Splitu, Livanjska 5. Univerzitet ,,Veljko Vlahovič" Titograd, Beogradska bb. Sveučilište u Zagrebu, Trg Maršala Tita 14. Univerzitet umetnosti Beograd, Vuka Karadžiča 12. Univerzitet ,,Svetozar Markovič" Kragujevac, Borisa Kidriča bb. Univerzitet u Tuzli, Rudarska 71. Univerzitet u Mostaru, Trg ,,14. februar" bb. Univerza ,,Edvard Kardelj" Ljubljana, Trg osvoboditve 11. Univerze združuje Skupnost jugoslovanskih univerz s sedežem v Beogradu. Univerza v Ljubljani ima že dolgoletne pogodbe z naslednjimi univerzami v Evropi: univerza Karla Marxa v Leipzigu, univerza Palack.ega v Olomucu, univerza Komenskega v Bratislavi, slovaška tehniška visoka šola v Bratislavi, Karlova univerza v Pragi, univerza v Varšavi, tehniška univerza v Budimpešti, politehniški inštitut v Temišvaru, beloruska državna univerza V. I. Lenina v Minsku, univerza v Ouluju na Finskem, univerza v Regensburgu. 1978. ieta sta bili podpisani pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju še z univerzama v Katovvicah in Trstu. Nobene pogodbe ni z univer-zo iz katerekoli neuvrščene države! Najbolj perspektivna povezava se pripravlja z eno od univerz v Iraku. Najpomembnejša točka v pogodbah z navedenimi univerzami predvideva medsebojne izmenjave učnega kadra. Vsaka pogodba posebej navaja število dni bivanja članov univerze iz Ljubijane na univerzi pogodbenici in obratno. Trenutno vse pogodbe skupaj predvidevajo 571 dni. Ta papirnata številka živi s komaj nekoliko več kot polovičnim življenjem. O študiju ob detu in študentih ob delu vemo redni študentje tako kričeče malo, da bi bilo hitro potrebno poiskati krivca za to. Redni in študij ob delu v resničnosti nič ne kažeta na to, da sta samo različni organizacijski obliki istega procesa. Pa bi morala; če že ne zaradi drugega, vsaj zaradi enakega obravnavanja diploman-tov. Morala bi biti enaka predvsem po kvaliteti, ki pa študiju ob delu pogosto ni primarni cilj. Če poznamo kvaliteto rednega, raje ne sprašujmo po oni drugi! In kaj nudi študij ob delu poleg ma-hanja z diplomo? Ponavadi zgoščena ..instant" predavanja ob koncu tedna, ki pogosto niso povezana z vajami, referati, seminar-skimi nalogami. . . Nudi tudi zadovoljitev politične parole o izobraževanju iz dela, a samo medlo in navidezno zadovoljitev. Razumeli bi, da se ekonomist, ki je zaposlen kot ekonomist, vpiše ob delu na ekonomsko fakulteto. To bi politično paroio zadovo-Ijilo in jo že odpravljajo z resničnostjo. Resničnost pa se nagiba v drugo stran in naenkrat spoznamo, da je temelj, na katerega smo začeli zidati palačo usmerjenega izobraževanja, votel in šibak. Naši ..gradbeniki" ga ne bodo ojačali, ampak bodo njegovo podobo zakrili z lepo fasado in mogoče bo celo prenesel težo nekaj nad-stropij. Bomo našli krivca za ruševine prihodnosti? Pa poglejmo nekaj dimenzij študija ob delu. Od zaposlenih kandidatov za študij ob delu v tem študijskem letu jih manj kot petina prihaja iz neposredne proizvodnje. Več kot polovica kandidatov je zaposlena v administraciji in skupnih služ-bah. Vsak peti kandidat (tisti, ki so se prijavili za vpis) opravlja vodstvena dela. Skoraj četrtina jih je iz prosvete, zdravstva, milice in drugod, kjer opravljajo delo z Ijudmi. Govorimo o zaposlenih kandidatih za študij ob delu (dobra desetina jih ni zaposlenih). Prihajajo iz različnih področij: največ \z zdravstva in socialnega varstva (13,7%), družbenopolitičnih skupnosti, SIS in družbeno-političnih organizacij (11,5%), kovinarske industrije (10,5%) itd. Samo tretjina teh meni, da lahko računa na pomoč in soglasje delovne organizacije, kjer so zaposleni. Torej je zglodan argument, da študirajo iz dela za delo, saj s soglasjem delovne organizacije prihaja le 36 % študentov ob delu. To soglasje pa še ne pomeni pomoči študentu. Dve tretjini sta pripravljeni sami pJačati prispev-ke za študij ob delu, ti pa znašajo do dveh starih milijonov za letnik. Le četrtini bo te prispevke plačala delovna organizacija. Večina tistih, ki bodo plačali sami, je strogo obrnjena na družbo-slovne smeri študija. Dve tretjini neposrednih proizvajalcev bosta sami plačevali šolanje, med onimi z voditnih delovnih mest je le malo takih, ki bodo segli v svoj žep . . . Študij ob delu je še vedno poglavje zase, ki bo slejkoprej giasno zahtevalo, da ga temeljito ,,preberemo"! TRIBUNA-ŠTUDENTSKI ČASOPIS Trg osvoboditve i/Ji, so^s 86 telefon 21 - 280 oluoo UU3UANA •^DAJAUKZSMS Warning: The Surgeon General Has Determined That Cigarette Smoking Is Dangerous toVour Health. Uredništvo: Franc Milošič - glavni urednik, Igor Bavčar, odgovorni urednik, Bojan Korsika - urednik za teorijo, Jurcan Svetomir - IViiki - mednarodni odnosi, Igor Žagar — kultura, Rudi Podgornik in Stanislav Južnič - naravoslovje, Bratkovič Branko in Ante Goran-Čala — gratično oblikovanje, Nives Vidrih - lektura, Mitja Maruško — prodeja, Tanja Zgonc — tajnica; IZDAJATEUSK! SVET: Rudi Rizman, Matjaž Maček - predsednik, Marjan Kunej, Mile Šetinc, Bojan Korsika, Branko Bratkovič, Franc MiloŠič, Igor Bavčar, Srečo Kolar, Vera Šeško, Miran Žiiavec, Viktor Lovrenčič: Uradne ure so ws'.\ deiavnik od 10. do 13. ure, Redni javni sestanki so od 17. ure dalje vsak ponedeljek, priprava za tisk BEP Dnevnik] ytisk: tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani, celoletna naročnina za dijake 50 za ostale 75 dinarjev. Poštnina plačana v gotovini, Rokc pisov ne vračamo in pisem uredništvu ne honoriramo,. številka žiro računa: 50101 — 678 - 47303 z obveznim pripisom za Tribuno; Oproščeni temeljnega davka na proinet po pristojnem sklepu št. 421 - 1/7J od 22. januarja I973