NIKO GALEŠA, predsednik Odbo- ra za HE: »Če bi elektrarne gradili Avsthjci, bi v Boštanju še zdaj imeli samo , gradbena jamo.« iNaš pogovor, str.3 SPOMINSKA SLOVESNOST NA PLANINI »Kaj se zgodi, da zmaga zlo?« Iz naših krajev, str. 5 | PLANINSKO SRE- ČANJE NA LISCI "20. obletnica tor- kove pohodniške skupine« Iz naših krajev, str. 7 ( VLASTA ROŽMAN absolventka medicine in pevka: »Zaradi povpre- čnega petja me ni- hče ni hotel vzeti v uk ...« | Zadnja, str. 24 J^^^^r mil^mšdk ^^L^T JttL, JHLJHL JtKL «JHL» JIHfchi Poštnina ptačana pri pošti 1102 Ljubljana Časopis za pokrajino Posavje, leto X, St. 19, četrtek, 21.9.06,24.000 izvodov IZVSEBINE 2 Županski kandidati Pajk, Molan in Jane 4 Življenje za živo cerkev 6 Prenove v zdravstvenih postajah 8 Energetski del brez zamud 13 Mostičekv Čelah 14 Kolajnav "lovu na lisico" 15 Iz občine Brežice 16 Izobčine Krško 17 Iz občine Sevnica 18 Šport 20 Kultura 21 Zgodbeiz Vrbovega Loga TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO ¦ 8270 Krtko. CK2 7. p.p. 335. lel.: 07 49 21 674, fax: 07 49 01 085 GSM: 041 630 135,041 684 320 e-mail: BooM@slol.n«t, www.toom.sl Vj»n«Jeljek.25.septCTbr(i,ofal8,yri. Vos vooftno v cerfcev sv. Rozollje v Krškem na predstavitev novega vodnika: "KBŠKO - turistično spoinanje kuiturnozgodavinskih drajoeenosti __________občlne Krško"___________ Hop ligradnfa HE no tpadnfl Sort HOLDINO SLOVENSKE tUKTRABHE D.O.O. (ib Skupnt podvtg) Koprsfca ultca 92, 1000 Ljubljana Mqč energije A MSeCOM' A- p.p. 26S, 8270, Krško (((• 080 1444J Secom KrSko d.o.o. Tel.: 07 488 01 70, Fax: ...73, secom.krsko@siol.net, www.oknainvrala.com DIRKAŠKA DEŽELA - Pri sramoznici v Vrbini, le streljaj stran od Zbirno reciklažnega centra in nekoliko dlje od Nuklearne elektrarne Krško, na nekdanji deponiji pepela iz podjetja Vipap, raste Park tehnične kulture Krško. Več o tem na str. 12.________ 12. seja Odbora za HE na spodnji Savi "Zaostritve si ne želimo, vendar je čas za dejanja" BLANCA - Na gradbišču HE Bianca je v torek, 19. septembra, potekala 12. seja Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi. Predsednik odbora Niko Galeša jo je sklical, ker vlada RS še vedno ni sprejela programa infrastrukturnih ureditev ob gradnji HE Bianca in uredbe o državnem lokacijskem načrtu za HE Krško. Dr. Žiga Andoljšek z ministrstva za finance je članom odbora zagotovil, da sta oba omenjena dokumenta, ob tem pa še finančna konstrukcija za infrastrukturo ob celotni spodnjesavski verigi, medresorsko usklajena in da ju bo naslednji teden obravnaval vladni odbor za gospodarstvo, nato pa še vlada sama. Kot je uvodoma ugotovil Ga- leša, praktično ni bil reali- ziran noben sklep z zadnje, junijske seje odbora. Vlada s sprejetjem programa in- frastrukturnih ureditev ob gradnji HE Bianca zamu- ja že celo leto, z uredbo o državnem lokacijskem načr- tu za HE Krško pa nekaj me- seeev. Po mnenju Galeše to ni pravi odnos države do pro- jekta, ki je zato na kritični poti: „Koncesionarju (HSE, op. p.) bomo dali pobudo, da revidira terminski plan iz- gradnje HE Bianca in HE Kr- ško. Vztrajali bomo, da mora biti vsaka elektrarna zgraje- na v 42 meseeih, dlje ne bomo pustili gradbišča v Po- savju." Direktor projekta iz- gradnje spodnjesavskih hid- roelektrarn Bogdan Barbie sicer pravi, da je v tem tre- nutku še težko reči, ali bodo zdajšnje zamude vplivale na končni rok izgradnje elek- trarn, je pa začetek gradnje HE Krško v letošnjem letu, kakor je bilo načrtovano, neizvedljiv. Zagotovilo dr. Andoljška z ministrstva za finance, da bosta program za Blanco in uredba za Krško v kratkem na mizi odbora za gospo- darstvo in zatem še vlade, je sicer do neke mere po- mirilo nejevoljo članov od- bora, vendar ostajajo zadr- žani, saj "kogar je enkrat pičila kača, se boji še zvite vrvi", kot se je slikovito iz- razil Galeša. „Zaostritve od- nosov z državo si ne želimo, je pa napočil čas, da preide- mo od sklepov in dogovorov k dejanjem," je dejal Gale- ša in dodal: „Ponujamo roko državi, da družno peljemo ta projekt, saj je nacionalen in nadstrankarski". Gradnja HE Bianca v tem času sicer po- teka nemoteno in brez za- mud, težave pa bodo, ko bo potrebno gradnjo ener- getskih objektov uskladiti z gradnjo spremljajoče in- frastrukture, ki pa se še ni začela. Cveto Kosec z ministrstva za gospodarstvo je poročal tudi o pripravah na izdela- vo državnega lokaeijskega načrta za HE Brežice. Kot je poudaril, bo pri tej elektrar- ni (in seveda pri HE Mokri- ce) potrebno upoštevati tudi cezmejne vplive. Ker bodo Hrvatje zagotovo zahteva- li soudeležbo pri postop- ku, to lahko privede do za- mud. Barbie je povedal, da so v HSE že pričeli s tehnič- no-ekonomsko študijo in da bodo čez pol leta že imeli jasno sliko o tehničnih rešit- vah obeh elektrarn. Predsed- nik komisije za spremljanje gradnje HE Brežice in novi član Odbora za HE na spod- nji Savi Jože Avšič dodaja, da bo potrebno spremeni- ti zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetske- ga potenciala spodnje Säve, saj ponavadi šele državni lo- kaeijski načrt pokaže na vso razsežnost potreb, zato dvo- mi, da lahko v okviru zakon- sko razpoložljivih sredstev pride do končanja verige. Dr. Andoljšek pravi, da vla- da zaenkrat še ne razmiš- Ija o spremembi omenjene- ga zakona, razen če bo prišlo do velikih odstopanj od začr- tanega projekta. P. Pavtovič Posavski občinski sveti končujejo delo SEVNICA, KRŠKO, BREŽICE - Vsi trije posavski ob- činski sveti končujejo mandat 2002-2006. Sev- niški občinski svet je zadnjo sejo v tem mandatu opravil v ponedeljek, 18. septembra, v Brežicah se bodo svetniki in svetnice zadnjič sešli v pone- deljek, 25. septembra, krški obdnski svet pa naj bi po današnji v tem mandatu opravil se dve seji. Znani občinski nagrajenci Občinski svet Sevnica je na 31. redni seji med drugim potrdil program opremljanja zemljišč za območje zazidalnega načr- ta Krmelj, sprejel odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda v občini Sevnica, preimenoval del vasi Go- veji Dol v Brezje pri Krmelju, določil cene programov predšol- ske vzgoje in rezervacij v javnih vrtcih v občini, potrdil prenos številnih objektov v občinski lasti (novi športni dorn, grad Sev- nica, Ajdovski gradec, kulturna dvorana, bazen, športna dvo- rana pri 0Š, pristan in čolnišče Orehovo) v upravljanje Zavoda KŠTM Sevnica ter dal soglasje k imenovanju Ane Dolinšek We- iss za direktorico Lekarne Sevnica. Potrjeni so tudi prejemni- ki letošnjih občinskih priznanj. Grb Občine Sevnica bo prejel Franc Mlakar, zlate plakete igralska skupina Društva Trg, Niko Fric in Niko Galeša, srebrne plakete pa Slavka Ivačič, Vicente Marcos Japelj, Janez Močan, Športno kulturno društvo "Več- no mladi" Smarčna in Drago Žnidaršič. O prizidku Zdravstvenega doma Občinski svet občine Brežice se bo v ponedeljek sestal na 28. seji v iztekajočem se mandatu. Na dnevnem redu so med drugim: izdaja soglasja za zagon investicije v dozida- vo prizidka na stavbi Zdravstvenega doma Brežice, predlog sklepa o letnem programu upravljanja s stvarnim premo- ženjem v lasti Občine Brežice, predlog odloka o spre- membah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Brežice, predlog sklepa o del- ni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve, predlog sklepa o podelitvi letošnjih oktobrskih nagrad in priznanj, ureditev prostorske problematike na OS Breži- ce in poročilo o realizaciji občinskega proračuna v prvem polletju 2006. Referendum v Dolenji vasi? Ravno danes pa se na 43. redni seji v tem mandatu sesta- ja Občinski svet občine Krško. Z dnevnega reda velja izpo- staviti točko o izgradnji večnamenskega objekta z dvorano v Dolenji vasi, saj naj bi občinski svet predvidoma razpi- sal posvetovalni referendum za uvedbo samoprispevka za gradnjo. Župan bo svetnikom in svetnicam poročal o izvrše- vanju občinskega proračuna v prvem letošnjem polletju in predalagal sklep o prerazporeditvi proračunskih sredstev, na dnevnem redu je tudi osnutek odloka o zagotovitvi sred- stev za odpravo posledic plazov, poročilo o delu Nadzorne- ga odbora Občine Krško v zadnjih dveh letih, predlog odlo- ka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo regionalne ceste v Dolnji Prekopi ter predlog sklepa o izdaji predhodnega so- glasja k imenovanju Polone Brenčič za direktorico Valva- sorjeve knjižnice Krško. P.P. www.avtoline-krsko.si CITROČN Slika je simbolična C4 1,6 HDI Poraba goriva predstavljenega modela: 4,71/100km. Emislja CO2 prodstavljenega modela: 125g/km UGODNA FINANCIRANJA 4v&fmrfaMt7 d.o.o. Bohoričeva 10, 8270 Krško_______ PRIHRANKI VSEPTEMBRU - pri C1 300.000 SIT - pri C3 do 700.000 SIT - pri C4 do 1.000.000 SIT - pri PICAŠSU do 1.050.000 SIT - pri BERLINGU do 900.000 SIT -priC5ll DO 1.500.000 SIT TEL.: 07/49-02-117 HAKTUALNO Posavski obzornik - leto X, številka 19, četrtek, 21. 9. 2006 Stane Pajk, kandidat za župana občine Krško "Delovati v interesu večine občanov" KRŠKO - Poslanec v Državnem zboru RS in predsed- nik občinskega odbora SDS Krško Stane Pajk je v po- nedetjek, 18. septembra, predstavil svojo kandida- turo za župana občine Krško, stranka pa je ob tern predstavila tudi tisto kandidatov za Obdnski svet občine Krško. Zdaj imajo v Obdnskem svetu dva svetnika, kot cilj na oktobrskih lokalnih volitvah pa so si v SDS zastavili osvojitev županskega stotčka in deset izvoljenih svetnikov, saj »stranka brez visokih ciljev nima perspektive«, kot pravi Pajk. 45-letni diplomirani ekono- mist Stane Pajk, doma iz Go- renjega Leskovca, se je na politično prizorišče zavihtel na državnozborskih volitvah pred dvema letoma, pred tern pa je bil dolgoletni vodja me- tereološke postaje na Lisci. V boj za župansko mesto v obči- ni Krško se podaja predvsem na željo stranke, če bo izvo- Ijen, pa bo, kot pravi, spo- štoval voljo volivcev, delal kot dober gospodar in posku- šal v projekte pritegniti čim več denarja, ki je za Slove- nijo namenjen v evropski fi- nančni perspektivi 2007-2013. »Občina Krško mora omogo- čiti ugodne pogoje za prihod kapitala in s tem za odpiranje kvalitetnih delovnih mest ter s primerno štipendijsko poli- tiko poskrbeti, da bodo mladi izobraženci, ki so nosilci raz- voja, ostali v občini Krško,« meni Pajk. »Dobra infrastruktura je ključni pogoj, da mladi osta- nejo na podeželju in v občini Krško kot celoti,« še dodaja, zato bo dal poudarek izgrad- nji cest in zagotavljanju kva- litetne pitne vode. Projekti župana Bogoviča niso slabi, pravi, zato jih bo v primeru izvolitve nadaljeval, potreb- ni pa so prevetritve. Poudar- ja, da je tudi do sedaj z župa- nom dobro sodeloval, saj je to v interesu občanov. Logično se mu zdi, da nizko in srednje radioaktivni odpad- ki oStanejo v neposredni bli- žini Nuklearne elektrarne Kr- ško, vendar se morajo s tem strinjati okoliški prebivalci. Glede regije Posavje pa se bo zavzemal sedež regije v Kr- škem, »ker je Krško gospodar- sko, demografsko in geograf- sko središče Posavja. Prav je, da Brežice in Sevnica to pri- znata,« meni Pajk in ob tem poudarja, da se Krško nikoli ni obnašalo egoistično in ho- telo vsega zase, zato bo raz- voj Posavja tudi v bodoče po- licentričen. Na vprašanje, aii so se v SDS o tem pogovarja- li na regijski ravni, odgovarja: »Pogovarjali smo se, nismo se padogovorili.« O odcepitvi krajevne skupno- sti Kostanjevica na Krki meni, da so se tamkajšnji prebival- ci očitno čutili zapostavljene, čeprav po njegovem mnenju v resnici ni bilo tako. Zdi se mu prav, da občina Krško ostane čim večja, saj bo tako moč- nejša, ko se bo ustanavljala regija Posavje, pričakuje pa tudi, da bo občina Krško dobi- la status mestne občine. Do- daja še, da je potrebno dati več veljave krajevnim skup- nostim, »saj se v tem primeru Kostanjevica ne bi zgodila«. Ob zapletu pri gradnji hidroe- lektrarn na spodnji Savi meni, da so slednje nujne za Slove- nijo in da jih Posavci ne ra- bimo, saj so tujek v okolju, zato je potrebno spoštova- ti voljo občanov. Seveda pa morajo biti projekti, ki jih lo- kalna skupnost zahteva, v po- vezavi z elektrarnami. Nima pa nič proti zaostritvi zahtev proti državi. Kako bo opravljal župansko funkcijo v primeru izvolitve za župana? O tem se bo od- ločil naknadno. Čeprav se mu zdi povezava poslanec - žu- pan dobra, se načeloma zav- zema za nezdružljivost funk- cij. Glede povolilnih koalicij pušča odprte možnosti, kot edini pogoj pri tem postav- Ija "delovanje v interesu več- ine občanov". »Župan Botjbvič je vendarle dobil dostojne- ga tekmeca,« pa je Pajkovo predstavitev zaključil pred- stavnik za stike z javnostmi v občinskem odboru SDS Krško Samo Hajtnik. SDS Krško je predstavila tudi kandidate za Občinski svet občine Krško. Na čelu list so poleg Pajka v 1. volilni eno- ti (KS Koprivnica in Senovo) še Janez Krajnc v 2. volilni enoti (KS Brestanica, Dolenja vas, Rožno - Presladol in Zdo- le), Metod Šonc v 3. volilni enoti (KS Gora in Krško), Cve- to Sršen v 4. volilni enoti (KS Leskovec, Veliki Trn, Senuše, Veliki Podlog in Krško polje) in Zdravko Urbane v 5. volilni enoti (KS Raka in Podboqe). Peter Pavlovič Stane Pajk (drugi z leve) in nosilci list na volitvah v Obänski svet Metod Šonc, Cveto Sršen in Janez Krajnc (manjka Zdravko Urbane)____________________________ Ivan Molan, kandidat za župana občine Brežice Za lepši jutri brežiške občine BREŽICE - Župan občine Brežice Ivan Molan je v petek, 15. septembra, napovedal, da se bo na je- senskih lokalnih volitvah potegoval za župansko mesto. Minister za gospodarstvo mag. Andrej Viz- jak, ki je obenem predsednik občinskega odbora SDS Brežice, mu je izrazil vso podporo, predstavil pa je tudi listo kandidatov Slovenske demokratske stranke za brežiški obdnski svet. Minister Vizjak je med drugim dejal, da so v stranki zelo za- dovoljni z delom župana Iva- na Molana in s svetniki SDS v občinskem svetu in da Mola- na podpira zaradi jasnih ciljev in poti do njih. Poudaril je, da je v občini viden napredek na vseh področjih, zato je prav, da se nadaljuje, še posebej pa je pomembno učinkovito sodelo- vanje občine z državnimi insti- tucijami. Aktualni župan in obenem žu- panski kandidat Ivan Molan pa se je dotaknil dogodkov izpred leta in pol, ko je šele zasedel župansko mesto po odhodu Viz- jaka na mesto ministra in podal oceno, da je bilo doseženega več, kakor so vsi pričakova- li. S programom se je predsta- vil že lani in ta je bil zastavljen za šest let, zato namerava rea- lizirati še vse tisto, kar je že za- čel oz. kar si je zadal, pa v tem kratkem času županovanja še ni bilo možno narediti. Prizadeval si bo dvigniti kako- vost živtjenja vseh prebivalcev v občini ter poskrbeti za hitrejši gospodarski razvoj, kar bo ime- 10 za posledico nova delovna mesta in manjšo brezposelnost. Glede izgradnje infrastruktu- re je navedel posodobitev in gradnjo vodovodov, cest in jav- nih razsvetljav, razmišlja o ko- lesarskih stezah, ki jih bodo začrtali in v naslednjih štirih le- tih realizirali, vsekakor pa sta prednostni investiciji podvo- za v Brezini in Dobovi. Prihod- nje leto bodo sprejeli nov pros- torski plan, ki bo za vlagatelje zanimivejši. Med prednostne naloge šteje tudi dokončno ure- ditev mestnega jedra. Za čistejše okolje namerava re- alizirati že predvideno čistilno napravo, urediti kanalizacijski sistem ter poskrbeti za skrbno ravnanje z odpadki na podro- čju celotne občine. Trudil se bo spodbujati turistično ponudbo na kmetijah ter pridelavo zdra- ve hrane ter v tem smislu skr- beti za nadaljnji razvoj kme- tijstva in obenem tudi turizma ter za prijazno umestitev hid- roelektram v prostor, za širitev letališča Cerklje ob Krki, ki je tudi nacionalnega pomena. Zgradili bodo OS Bizeljsko, kjer se je gradnja že začela, obnovi- 11 OŠ Brežice ter začeli z izgrad- njo moderne športne dvorane v Brežicah. »Mladim je potrebno dati samozaupanje,« je pouda- ril Molan »ter jim povedati, da so ravno Brežice tisto mesto, v katerem lahko prebivajo in ustvarjajo.« Zato ima v načr- tu ustvarjanje boljših pogojev za mlade ter njihovo aktivnejše vključevanje v družbeno življe- nje. Sem sodi tudi ustanovitev fakultete za turizem, saj meni, da se bo na ta način izbotjša- la izobrazbena struktura in da bodo dobili domači predavatelji priložnost za zaposlitev. Zasebniki so spoznali, da so Brežice zanimivo mesto, kamor se splača vlagati denar in gra- diti stanovanjske kapacitete, je nadaljeval Molan in dodal, da se bo zato zavzemal za nadalj- nji športni in kultumi utrip, če- prav je že do sedaj veliko pod- pore dajal tistim, ki so s svojim denarjem in časom ustvarjali tak način življenja. Vsekakor pa mora biti ob vsem tem tudi uänkovjta ter dobro organizira- na in občanom prijazna občin- ska uprava, ki bo odgovorno in gospodarno ravnala z občinskim denarjem in premoženjem. Pomembna pa je komunikacija občine z državo, kajti le pogo- vor in dogovor obrodita sadove, je dodal in pri tem še navedel, da si bodo prizadevali pridobi- ti dodatna sredstva iz različnih državnih in evropskih razvojnih skladov. Za konec je primerjal občinski proračun pred leti in v letošnjem letu, ko bo dose- gel 5,5 milijarde tolarjev, kar je zelo veliko denarja, kot je dejal in je eden izmed največ- jih uspehov njegovega kratkega županovanja. Tudi zato verja- me, da ga bodo volivci nagra- dili z zmago. Za zaključek je mag. Vizjak predstavil kandidatno listo SDS za člane občinskega sveta, na kateri je kar 38 % žensk. Li- ste so poskušali uravnotežiti in nadgraditi z mladimi ljudmi, z uglednimi strokovnjaki, pa tudi podkrepiti z izkušenimi oseba- mi. Nova imena na listah bodo Patricija Čular, Milena Strašek, Mitja Ošterbenk, Franc Strni- ša, Franc Kelhar in Meta Gra- hek. Pričakujejo, da bodo ime- li v občinskem svetu 10 do 12 svetnikov, ki naj bi bili močna podpora županu. Mari ja KatčičMirtič Ivan Molan in minister ma$. Andrej Vizjak Kristijan Jane, kandidat za župana občine Sevnica "Izpolnil sem vse obljube in še-več" SEVNICA - Sedanji sevniški župan Kristijan Jane je v družbi ministra Janeza Božiča, vodje poslanske skupine SLS Jakoba Presečnika in predsednika ob- činskega odbora SLS Srečka Ocvirka prejšnji teden tudi formalno napovedal svojo kandidaturo za na- slednji mandat. V njem želi predvsem prispevati k uspešnemu dokončanju številnih občinskih, regij- skih in državnih projektov, zaradi katerih je Sev- nica tačas eno največjih gradbišč v Sloveniji. Jane je dejal, da je pripravljen na še štiri leta garanja in odre- kanja prostega časa, ker kot od- govoren politik ne more obrniti hrbta številni podpori občanov in posameznikov, ki pomembno vplivajo na dogajanje v gospo- darstvu, krajevnih skupnostih in na številnih drugih področjih v občini. Tudi doslej opravljene raziskave javnega mnenja mu kažejo zelo dobro, za zdaj celo na zmago v prvem krogu. Na očitke o nezdružljivosti opravljanja funkcije poslanca in župana odgovarja, da se je to v veliki večini primerov doslej pokazalo za uspešno, v primeru Sevnice pa potrjuje dejstvo, da so v proračun občine Sevnica v zadnjih dveh letih bili vktjučeni številni projekti, ki jih sofinan- cira država. »Vse pomembnejše odločitve, ki imajo neposreden vpliv na občine, se še vedno sprejemajo na različnih nivojih v Ljubljani in če te ni tarn, je uspeh zagotovo manjši,«-je za- trdil Jane in dodal, da je kljub županskim obveznostim v Dr- žavnem zboru prisoten več kot marsikateri izmed tistih, ki so samo poslanci. Občina Sevnica še ni imela ni- koli toliko projektov, kot jih ima danes, med pomembnejši- mi, ki so v izvajanju pa je nave- del: gradnjo HE Bianca s števil- nimi lokalnimi pridobitvami v vrednosti preko dveh milijard tolarjev, centralno čistilno na- pravo za Sevnico in Boštanj tudi v vrednosti dveh milijard, most čez Savo na Logu v vrednosti 800^ milijonov, izgradnjo brvi na Šmarčni, rekonstrukcije cest skozi Sevnico, ureditev prosto- rov za knjižnico in vrtec v Sev- nici, za vrtec v Loki, dograditve za OS Loka in OŠ Tržišče in vr- sta manjših. Med večjimi projekti prihodno- sti pa je na prvem mestu ume- stitev tretje razvojne osi čim bližje Sevnici, sledijo realizaci- ja infrastrukture ob HE Bianca, izgradnja podvoza v Dolenjem Boštanju, nadaljnja širitev in- dustrijskih con, gradnja novih stanovanj, začetek izgradnje atletskega štadiona, ureditev državne ceste skozi Orehovo in rekreacijskih površin na Oreho- vem. Nadalje Jane napoveduje oživitev športno rekreacijske- ga centra na Lisci ter načrten razvoj družbenih dejavnosti in programov v občini. Dokončali bodo večnamenski dorn v Zabu- kovju, uredili staro mestno je- dro v Sevnici in našli lokacijo za novo kulturno dvorano, pred- vsem pa nadaljevali z izgrad- njo ali obnovo lokalnih in kra- jevnih cest, javne razsvetljave in vodovodnih sistemov. V na- slednjem mandatu naj bi tudi uspeli dokončati sanacijo po neurju 2005. Z izpolnitvijo teh in še števil- nih drugih programov bo po oceni in napovedi Janca obd- na Sevnica čez štiri leta sodila med srednje razvite slovenske obdne, saj bo imela stabitno gospodarstvo, dobre možnosti za zaposlovanje mladih, nje- ni prebivalci pa bodo živeli v komunalno in družbeno ureje- ni občini. Kandidat za župana občine Sevnica Kristijan Jane je tudi poudaril, da je poseb- no ponosen na predvolilni listič iz leta 2002, na katerem je za- pisan njegov tedanji program, ker ga je popolnoma izpolnil in celo presegel obljubljeno. Zato je seznam izvedenih projektov in programov precej dolg. »Da program presežeš, ni ravno obi- čajna politična praksa v Slove- niji, pogostejše je sajenje ro- žic!« je še dejal Jane. Jančevo kandidaturo so podprli tudi minister za promet Janez Božič, vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik in pred- sednik obdnskega odbora SLS Sevnica Srečko Ocvirk. Preseč- nik pa je opozoril, da ima SLS svoje župane ne le v majhnih podeželskih pač pa tudi v ne- katerih večjih slovenskih ob- činah, med katere spada tudi Sevnica, ki je z županom Kristi- janom Jancem danes eden no- silnih stebrov lokalne uprave v Sloveniji. Predsednik obdnskega odbo- ra Srečko Ocvirk pa je dejal, da so v SLS odgovomi do svoje obdne, saj želijo, da se ta raz- vija sorazmerno z ostalimi deli Slovenije. S. Mavsar Srečko Ocvirk, minister Janez Božič, Kristijan Jane in Jakob Presečnik Posavski obzornik - leto X, številka 19, četrtek, 21. 9. 2006 NAŠ POGOVOR H Niko Galeša, predsednik odbora za HE na spodnji Savi »Pa ne ga lomit', fantje, v Ljubljani komaj čakajo, da bi se sprli!« Rojen leta 1939 v BiH je prišel v Slovenijo preko Rdečega križa po drugi svetovni vojni kot vojna sirota in odrasel pri krušnih starših v Trebnjem. Po prvi zaposlitvi v bresta- niški termoelektrarni ga je službena pot kot diplomiranega elektrotehnika in ekonomista vodila od Novega mesta do Ljubljane, a se je pred upokojitvijo ponovno vrnil v Po- savje in se spopadel s tako imenovanim projektom stoletja, z izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. Razlogov, da vam predstavljamo Nika Galešo, pooblascenca posavskih občin za pogajanja in spremljanje izgradnje elektrarn ter sadjarja iz Mrčnih sel, je več kot dovolj, povod pa pred log, da mu podelijo letošnjo zlato plaketo občine Sevnica. Kdaj in kako se je zgodilo, da ste se vključili v projekt grad- nje hidroelektrarn na spod- nji Savi? Že kot svetovalec na Gospodar- ski zbornici Slovenije, ki naj bi sodelovala pri vsebinski ponud- bi izgradnje HE, sem bil za- dolžen za ta projekt. In tu je pravzaprav prišlo že do prvih razhajanj, da ne rečem kar spo- ra med menoj in Smeltom, v katerem so navijali za varian- to, da bi HE gradili Avstrijci. V času službovanja v Savskih elek- trarnah sem pripravil projekt za spodnjo Savo in se tako vrnil v Posavje, saj sem bil lociran v Sevnici, kjer smo imeli poslov- ne prostore. Tedaj sem začel z lobiranjem in iskanjem sogovor- nikov, kako bi čim bolj poveza- li posavske občine, da bi te bolj enotno nastopile pri tern pro- jektu. To mi je sicer delno uspe- valo, a ne v celoti. Bil je čas prvih mandatov županov, v Bre- žicah Avšiča, v Sevnici Peterne- la in v Krškem Siterja. Ker pa mi je bilo dovolj konfrontacij med peščico somišljenikov, da mora- mo HE graditi Slovenci, in med močnim političnim lobijem LDS, ki je zagovarjal avstrijsko vari- anto, sem si leta 1989 dokupil delovno dobo in se pri 58 letih upokojil. V Mrčnih selih, kjer imam vi- kend s sadovnjakom, sta me ne- kega dne obiskala novoizvoljena župana občin Krško in Sevnica, Bogovič in Jane, in me kot neve- sto zasnubila, naj se lotim tega projekta. Tako sem postal po- oblaščenec posavskih županov in sem v imenu Posavja začel voditi pogovore z driavo, to je s koncendentom, o odnosu Po- savja do projekta HE na spodnji Savi. Kmalu zatem smo imeno- vali tudi pogajalsko skupino, ker smo se že pripravljali na konce- sijsko pogodbo. Pa vendar v prvotnem osnut- ku koncesijske pogodbe ni bilo Posavje niti omenjeno... Tako je, jaz sem že v začetnih pogajanjih vztrajal, da mora biti Posavje vključeno, a so bili gospodje v Ljubljani proti, češ, saj dajeta država in koncen- dent denar, Posavje pa nič. »To ni res,« sem rekel, »Posavje da več kot denar, Posavje da pros- tor in če ne bo Posavje vključe- no, ne boste gradili! Hjdroelek- trarne potrebuje Slovenija in ne Posavje!« In dejansko ni bilo v prvem osnutku koncesijske po- godbe Posavje omenjeno niti z besedo. Temu so sledila velika politična preigravanja in priti- ski, da bi mene umaknili iz ožje pogajalske skupine, ki sta jo po- leg mene sestavljala še Peter Žigante iz Krškega in Jani Zem- Ijak iz Sevnice. Pa je tale tečen Galeša vpra- šal ljubljanske gospode: »Po- vejte mi, katera država, razen afriških, daje koncesijo za svo- je naravno bogastvo tujcu?« Od- govora nisem dobil. V nasled- njih dveh letih pogajanj smo razpravljali o devetih osnutkih koncesijske pogodbe in šele de- seti je bil „užiten". Nato so šle stvari tako daleč, da mi je Ko- pač (tedanji okoljski minister, op.p.) pred podpisom koncesij- ske pogodbe na Vrhovem preko svoje tajnice sporočil, naj pri- dejo župani pol ure prej na Vr- hovo, da podpišejo pogodbo, potem pa bo sledil podpis po- godbe še med koncesionarjem in koncendentom. Jaz pa sem naročil tajnici sevniškega župa- na, naj v Ljubljano kar lepo po- šlje faks, da v kolikor ne bo pod- pis potekal istočasno, pogodbe ne bo podpisal nihče. Po nekih čudnih poteh sem tedaj urgiral tudi do Drnovška, ki mi je dal prav, in tako so bili naenkrat vsi „za". Upam si trditi, da v kolikor bi elektrame gradili Avstrijci, ne bi bilo še niti ene, v Boštanju bi imeli gradbeno jamo, Avstrijci pa bi driavo ogulili, ker je neo- rganizirana, o infrastrukturni ureditvi pa ne bi bilo niti govo- ra. Mi pa smo želeli, da se poleg izgradnje rešuje lokalna, vodna in driavna infrastruktura. In kakšna je (bila) vloga po- slancev in županov v tern pro- jektu? Koliko so na učinko- vitost vplivale tudi občasne razprtije tako med občinami kot med strankami? Najprej bi rekel, da so največ pozitivnega naredili župani. Predvsem Franci Bogovič in Kri- stijan Jane, ki sta me poslušala, se posvetovala in mi pustila pro- ste roke, da govorim kot stroka in se pri tern držala dogovora, da me podpreta tudi, ko bom potreboval politično zaslombo. Dejansko sta za projekt HE na- redila zelo, zelo veliko. Zaslu- ge imata tudi LDS-ova poslanca Brane Jane in Jože Avšič, ki sta bila predlagatelja osnutka zako- na o pogojih koncesije za spod- njo Savo, čeprav so poslanci v prejšnjem mandatu nasprotova- li, da bi elektrame gradil HSE, ampak so podpirali Savske elek- trarne, za njimi pa so stali Av- strijci. V bistvu je bil v prejš- njem mandatu naš nasprotnik stranka LDS, naš zaveznik pa opozicijske stranke in SDS, v ka- teri je imel veliko vlogo Andrej Vizjak. Med našimi, če rečem temu podpornimi zavezniki, pa je bil tudi driavni sekretar za energetiko Robert Golob. Zaradi strankarskih nasprotij niti nismo imeli težav na pro- jektih, prej bi rekel naspro- tno, saj smo se pred začetkom dogovorili, da je za nas ta pro- jekt nadstrankarski. Pač pa so na trenutke dejansko nekoli- ko škode delale razprtije med samimi posavskimi občinami in naj ne zveni domišljavo, če re- čem, da sem bil kar nekajkrat tisti, ki sem iupane miril: »Pa ne ga lomit' fantje, v Ljublja- ni komaj čakajo, da bi se spr- li!« In spreti so želeli tudi nas med seboj. Povsem naključno sem zvedel, kar mi iupani niso niti povedali, da so jih povabi- li v Ljubljano na pogovore, a da naj pridejo brez Galeše. Pa da je Franci (Bogovič, op.p.) rekel: »Ne, mi se brez Galeše ne pogo- varjamo!« Vemo, da so bile velike teža- ve pri vključevanju posavskih podjetij v izgradnjo - po eni strani jim je bilo težko zagoto- viti možnosti, da se sploh pri- javijo oz. sodelujejo, potem pa tudi sama niso bila dovolj organizirana. Kako je s tern sedaj? Mi smo si izborili, da pri izde- lavi meril za oddajo del so- deluje tudi območna GZ Po- savje in to smo v veliki meri izkoristili. Naša podjetja so se vključevala, a so se te- žave pojavile drugje. Razen redkih zasebnih podjetnikov ostali organizacijsko niso bili pripravljeni, pa čeprav smo jih na to, naj se organizirajo, opozarjali že pred petimi leti. Nekaj podjetij je sicer posla- lo ponudbo, potem pa so cin- cali pri cenah. Torej ni pro- blem vključevanje, temveč da se naša podjetja vključuje- jo pod konkurenčnimi pogoji. Ni dovolj samo, da so naša. Na Blanci zdaj dela Kostak in mo- ram iskreno reči, da dela na moje presenečenje zelo do- bro, ker sem se nekoliko ven- dar bal. Pri dobavi hidroopre- me za Boštanj, pri Blanci in za HE Krško bo sodeloval INKOS iz Krmelja. Kakšna je trenutna situacija? Kaj se dogaja s HE Bianca in kaj bo s Krškim? Komisija za HE Bianca, ki je bila imenovana zato, da pripravi ob- seg in način financiranja infra- struktumih ureditev in te pred- laga v nadaljevanju odboru za gospodarstvo, se je po veli- kih teiavah vendarle na koncu uskladila, zadeva pa je obstala na finančnem ministrstvu, kljub temu, da sta v komisiji dva nji- hova predstavnika. Menda zato, ker se nista mogla uskladiti pro- metno in okoljsko ministrstvo. Drugo poglavje je spet komisi- ja za HE Krško. Program infra- struktumih ureditev bi moral biti po koncesijski pogodbi po- trjen tri mesece po sprejemu Državnega lokacijskega načr- ta (DLN) za HE Bianca. To pa je bilo že pred enim letom. In kaj to pomeni? Preprosto to, da nekdo krši koncesijsko po- godbo in da to nismo mi. Ker program infrastrukturnih uredi- tev za HE Bianca še ni sprejet, ker ni sprejeta uredba za HE Kr- ško, smo že v zamudi. Po kon- cesijski pogodbi se naj bi Blan- ca zgradila v 42 mesecih, a se bo očitno dlje, česar pa mi kot Posavje ne bomo dovolili. Ne bomo dovolili, da se ponovi zgodba Vrhovega, ko so HE gra- dili sedem let in pol! Pri Krškem pa obstaja nevarnost, da bo za- radi tega zavlačevanja zamuda že pri pripravljalnih delih, kjer je predvidena izgradnja krožiš- ča in mosta preko Save, tega pa ne mores delati, ko je voda vi- soka. V odboru za spremljanje gra- ditve HE ste pogosto pohvali- li dobro sodelovanje z ostalimi člani, še posebno s sedanjo di- rektorico Infre. Kako sodelu- jeta sedaj v drugačnih vlogah? Moram reči, da kot odbor zelo dobro sodelujemo z Infro, ki je podaljšana roka koncenden- ta in jo sedaj vodi Gračner- jeva. Poznam jo, ker je vodi- la posebno komisijo in sem bil za to, da je imenovana za di- rektorico iz preprostega razlo- ga, ker tisti trenutek nisem vi- del primernejšega človeka, ki bi projekt zagrabil z vsemi šti- rimi. Ana je zelo delovna, pre- dana in tečna v Ljubljani. Mi je rekel Tauzes (Radovan, diiavni sekretar na MOP, op.p.): »Če si bil ti tečen, je ta ienska dok- tor tečnobe, tudi pred WC-jem me čaka...« (smeh). Zavedati se je potrebno, da še zdaleč nima lahke naloge. Kot direktorica In- fre forsira v Ljubljani stvari, ki se morajo narediti v Posavju, a je podaljšana roka koncenden- ta. Zadovoljiti mora driavo, a hkrati biti všečna Posavju. Ni mi še dala raztoga, da bi podvomil vanjo, čeprav so bile opazke že, ko smo jo imenovali za predsed- nico komisije, češ, pa menda ja tega ne bodo „babe" vodile. Jaz pa sem za to ie iz preprostega razloga, ker ste ienske bolj do- sledne, ker ste pismene in ne popustite, dokler ne pripeljete stvari do konca. Ste primer zelo konkretnega prispevka »seniorjev« sedanji družbi in mlajši generaciji. Kaj pa sicer menite o aktivnostih posavskih seniorjev, za katere nekateri menijo, da so pred- vsem družabna organizacija. 0 posavskih seniorjih lahko go- vorim samo pohvalno. Bili so prvi, ki so spregovorili o HE na spodnji Savi. V delovni skupini, v kateri smo bili Edo Komočar kot predsednik zdruienja posav- skih seniorjev, Janez Dular kot dolgoletni direktor NEK, Stefan Marjetič kot dolgotetni tehnični direktor TEB in Silvo Gorenc kot dolgoletni predsednik Interesne skupnosti elektrogospodarstva in premagovništva in jaz, ki sem tudi delal v energetiki, smo pri- pravili tudi predlog za župane, kako bi Posavje enotno pristo- pilo k izdelavi projekta. Vseka- kor skušamo biti posavski seni- orji tisti subjekt v Posavju, ki sledi gospodarskemu razvoju in bi radi prenašali svoje izkušnje tudi na mtajše generacije, ne da bi jih pri tern posiljevali s svoji- mi mnenji. Po drugi strani pa se ob debatah seveda radi tudi dru- zimo in veselimo. Kakšne so dejanske razvoj- ne perspektive Posavja in od česa je predvsem odvisen ta razvoj? Če so bile kdaj velike razvojne moinosti Posavja, je to sedaj, a je ta razvoj odvisen od pro- gramov. Osebno sem malo jezen na Regionalno razvojno agenci- jo Posavja. Sedaj namreč dela- jo na razvoju regije pravzaprav župani, ti pa bi po mojem miš- Ijenju morali biti le koordina- torji in usmerjevalci razvoja, nikakor pa ne nosilci. Zakaj pa ima potem RRA pro- gramski svet? Denimo RRA v No- vem mestu ima trenutno, če se ne motim, izdelanih 42 progra- mov, vprašajte vašo, koliko jih ima in s kakšno vsebino? Kaj vam pomeni priznanje ob- čine Sevnica, ki ga boste pre- jeli ob letošnjem občinskem prazniku? To, da bom prejel zlato plake- to, sem zvedel šele pred dne- vi. Pomeni pa mi veliko, pred- vsem kot dokaz, da smo bili na pravi poti. To priznanje, naj ne zveni lažno skromno, je prizna- nje ne le meni, ampak vsem, ki so z menoj delati. Domišljam pa si, da sem vendarle bil tisti, ki je dajal tempo. Vsekakor sem počašcen, da so ljudje opazili moje delo. Gradnja bo se dolga, koliko časa se se vidite v tej vlogi? Zaenkrat smo se dogovorili, da do konca tega leta, kako pa bo naprej, je odvisno od dogovo- ra in tudi mojega zdravstvene- ga stanja. Vsekakor pa bi bilo v vseh pogledih smotrno, da do- bim zamenjavo, da najdejo člo- veka, ki bo, dokler sem še na projektu, delal z menoj in po- tem tudi nadaljeval moje delo. In kaj počne Niko v prostem času? Vedno sem sledil prepričanju in nekakšnem osebnem motu, da če človek v življenju ničesar ne zapusti za seboj, nobenega de- lovnega spomenika, potem je bilo življenje prazno. Zato mi ni žal, čeprav so bili in so še težki trenutki. Če bi tedaj vedel, ko- liko umazanih političnih in dru- gačnih iger me čaka, nisem rav- no prepričan, da bi sprejel, da zastopam Posavje v pogajanjih za izgradnjo HE. Kljub temu pa mi ni žal vloženega dela. Četu- di mi kakšen Posavec reče, da sem Dolenjc', Dolenjci pa kaj- pak ravno obratno, se dejansko počutim Posavca. S soprogo od pomladi do jeseni živiva v vi- kendu v Mrčnih selih, čez zimo pa se preselim v Novo mesto. In kolikor se ne ukvarjam s spod- njo Savo, se s sadovnjakom in z družino. Zanimivo je, da je tudi vaš sin Nikolaj zaposlen v Posavju, je nadporocnik in vojaški pilot na cerkljanskem letališču. Ste že poleteli z njim? Ne, ni bilo časa. (smeh) Niko dela tu, a živi v Novem mestu. Rodil pa se je v času, ko sem bil zaposlen v Brestanici in je nekaj časa tudi živel tu. Z ieno imava še hčerko Mojco, ki je magistra farmacije in ima zasebno lekar- no na Straži. Bojana Mavsar Niko Gateša je prvo zaposlitev dobil kot elektroteh- nik leta 1959 v TE Brestanica. Po desetletju sluibo- vanja, med tern je dokončal elektrotehniško fakulte- to in kasneje tudi ekonomsko fakutteto v Mariboru, se je za dobro leto in pol zaposlil na Tehniški soli v Krškem kot predavatelj, nakarje bil povabljen v to- varno IMV Novo mesto, kjer je vodil vzdrievanje in investicije. Od tarn je set v Novoles, kjer je začel graditi toplarno koi prvi tovrstni energetski objekt v Sloveniji za proizvodnjo elektrike in hkrati kot teh- notosko tovarno za lesne odpadke. Dve leti je podo- ben obrat gradil v tovarni Krka, nato pa se vrnil v Novoles in zatem odšel v Elektronabavo Ljubljana, kjer je vodil predstavništvo v Novem mestu. Od tarn je bil, kot pravi sam, delegiran za direktorja Novo- tehne, po devetih letih pa je postal svetovalec pred- sednika GZS in zatem še svetovalec direktorja Sav- skih elektrarn. DIZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - teto X, številka 19, četrtek, 21. 9. 2006 Kolumna To je to!? Trinajsto jutro tega meseca. Znašla sem se v gruči učencev, dijakov. 1 vseh strani so se zgrinjali k svoji soli. In v svojo solo. Nekateri z avtobusi. Dru- ge so pripeljali v osebnih vozilih star- si. Če bi bilo možno, sem v gneči do- bila vtis, bi jih najraje kar v razrede. Večina jih je bila pešakinj in pešakov. V oko so se mi zataknite deklice z razgaljenimi pasovi. Razga- (jene še kakšne mere višje in nižje. 1 obročki in okraski oko- li popkov. Nekatere močno črno poslikane okoli oči. Ne gre za strogost, ne za moraliziranje, pa tudi ne za puritanstvo, ko po- mistim na šolske kute, ki smo jih me nosile. In smo bile vsaj na videz enake med enakimi, a s podobnimi matematičnimi, jezi- kovnimi in drugimi frustracijami. Jasno, tudi z veselji in nagnje- nji do predmetov. Pomislim, kako bodo tako razsaljene reševa- le stavčne analize ali razne formule? Naj podobe obračam tako ali drugače, se prerekam sama s sabo ali $ sveiom okoli sebe, z zmernostjo vendor odsiikamo spoštovanje do sovrstnikov in pe- dago$ov, ki seže po naravi šolskesa sobivanja itak soočajo z vso /ne/mogočo pestrostjo. V prerivajočih jutranjih trenutkih je korak dalje olje na pre- bujeno tečnobo povzročil padec dečka, ki je pod svojo in težo torb/k/e nemočno ječal, obkrožen s sovrstniki, eden med nji- mi mu je velikodušno pomagal k padcu. Nekateri so se mu po- smehovali, drugs so mu privoščili mrtve poglede, da bi se kdo sklonil in mu ponudil roko, pa sva oba lahko le sanjala. Zgodi- lo se tudi ni nič, ko sem jih spodbujala, če ni med njimi niko- gar, ki bi mu jo hotel. Jokajočega sva na nose spravili dve ba- bid in ga z napotki za silo potolalili. Presneta smola, pa tako jutro! - Učimo se, da bomo znali in da bomo razumeli. Učimo se za osebno rast. Učimo se, da bomo iiveli z dru$imi, pravijo strokovnjaki. Pri šestih desetletjih, vem, je razlasa strokovnja- kovjasna, pri enem desettetju in nekaj letih, pajoje treba ka- liti. Pa je, pravijo tudi ze tako mladi, pomembno, da si ustvahš prijatetjske odnose s sošolci, saj si z njimi večji del dneva po- vezan in ni prijetno ob strahu, da te pred poukom aii po njem čakajo nasilnezi. Kako se učend počutijo v razredu, najbrž tudi izven razreda, je precej odvisno od pedagogov. Razumni so srečni, če so jim sošol- ci tudi prijatelji, kijim lahko zaupajo. Ne motijih, če so učitelji avtoritete, saj s tem ustvarjajo drsciplino v razredu, lazje sledi- jo pouku, so mi pripovedovali. Ne marajo vrstnikov, ki učiteljem odsovarjajo in se nasptoh obnašajo neresno, mečejo ravnila, kre- de, bombke iz papirjev. Radi imajo učitelje, ki se znajo poheca- ti, ki znajo pohvaliti in vzpodbujati. Naj v nadaljevanju ostane- jo pedagogi, ki so - od nekdaj - bili odgovorni učencem, staršem, kolegom, vodstvu sole, družbi in nenazadnje obstoječi dnevni po- litiki. In samim sebi, ko so tehtali objektivnost do učencev, dija- kov. Današnja sola se strahotno razlikuje od predvčerajšnje. Ko so ambicije staršev večkrat večje od zmožnosti otrok, ko starši ne sodelujejo, kadar opozarja rdeč semafor. Kerjimje pomemb- nejši njihov prestiž, status, materialne dobrine, ker otroka tažje odhnejo z denarjem, kot bi se mu posvetili, mu sledili, $a poslu- šali. In slišali. Kar na koncu vse prinesejo v šolo. Hja, družina, ta osnovna celica, ki vzsaja, bi morala znati reči - ne! Otroku ne gre vsesa dovoliti. In družba, ki se gre lari fari. Otrok lahko starše toži, starši tahko tožijo učitelja, ker ga je ta ali pogladil ali nanj, pa recimo, vsaj povzdignil glas. Bog se usmili hudega leta, življenje ja ni mirna reka, ki boža in ujčka. Enkrat mije, ob klepetanju s kolegko, profesor izstrelil izza ka- tedra kredo v glavo in me razjarjeno seznanil, da imam jezik dolg kot krava rep. Dejstvo sprejela in - preživela. Imam svojo frizerko in svojega čevljarja na prastarih lokaci- jah, cvetličarko na staro now lokaciji, šiviljo, s katero se hitro spoznavava, svoje takšne in takšne postreine lokale. Teoretič- na znanja so si pndobivali v svojih strokovnih šolah, praktič- no delo, znanje ali okretnost pa so zvijali in jo cedili iz sebe - v svoje in nenazadnje v zadovoljstvo nas, ki radi prihajamo k njim po njihove potrjene rezultate. Bi, nekaterim trgovkam, ki pro- dajajo, strežejo, za samozavestnejšo komunikacijo priporočila, naj vzamejo učbenike, s; poiščejo pomoč in predelajo ustrezna poglavja. Da ne bi od nerodnosti same ostajale brez sape in z njimi tujci, ki prihajajo k nam. Natascha Kampusch seje vprisilnem ujetništvu osem let izobra- ževala fz revij, knjig, iz odmerjenih televizijskih prispevkov. Iz- obraževala se je iz ponujenega življenja. Zaživljenje. Šolalojo je življenje. Kerje hoteta. Kerje treba hoteti. In to je to. Kot prayi Vlasta Rožman v prispevku na zadnji strani. Piše: Natja Jenko Sunčic Sandi Papež s.p., Rostoharjeva 64, KrSko PÄPEZ domača pekarna »J-?, CROISSANTI s kakavovim in mareličnim polnjenjem SAMO 130,00 SIT (0,54 EUR) Sveži croissanti vas čakajo v vseh bolje založenih trgovinah v Posavju. | Poizkusite jih! ^ Ponudbo smo obogatili z okusnimi KORUZNIMI BAGETAM! in KORUZNIMI ŽEMLJICAMI. Na tržnici v Krškem vas pričakujemo že od 6.00 ure dalje!______Vabljeni! Življenje za živo cerkev CERKLJE OB KRKI - Zakijučna slovesnost z mašno daritvijo ob 100-letnici fame cerkve sv. Marka v Cerkljah ob Krki je potekala na praznik Marijinega rojstva ali na mati šmaren oz. maio mašo ter ob somaševanju novome- škega škofa msgr. Andreja Glavana, ki je faro po imenovanju 10. junija letošnjega leta tokrat obiskal že drugič. Na slovesni dogodek so se v župniji Cerklje ob Krki pri- pravljati vse leto in se po- glabljali na duhovnem po- dročju, poskrbeli so tudi za vrsto najrazličnejših kon- certov in prireditev ter v prekrasnem petkovem po- poldnevu z mašo zaključili obeležje ob 100-letnici po- svetitve fame cerkve. Župnija sv. Marka Cerklje ob Krki se je oblikovala iz pra- župnije s sedežem v Leskov- cu pri Krškem, kjer je še danes sedež dekanije. Žup- nijska kronika poroča, da je bila prvotna cerkev sv. Marka posvečena zadnjega avgusta 1611 in jo je posvetil trža- ški škof de Berthis kot vizi- tator Frančiška Barbara. Bila je vikariatna cerkev, ob njej je bilo pokopališče. Obnovili so jo 1833. leta, 1863 pa je postala samostojna župnija, ki je spadala pod Ijubljan- sko škofijo s prvim župnij- skim upraviteljem Jožefom Kraševcem. Gradnja sedanje cerkve se je pričela 1905. leta, prva maša je bila že 3. decembra istega leta, vse do 8. sep- tembra 1906 pa so cerkev opremljali (v cerkev so po- stavili nove oltarje, orgle pa popravili; nad glavnim oltar- jem je bila prvotno slika sv. Marka, stranski oltar na t.i. moški strani je bil posvečen sv. Družini, na ženski Mariji, tolažnici žalostnih; v cerkvi najdemo tudi krstilni kamen, prižnico, križev pot in misi- jonski križ, ki ga je naredil Jakob Cambidell iz Grödna), ko jo je slovesno blagoslovit takratni škof Anton Bonaven- tura Jeglič. Največ zaslug za vse ima takratni župnik An- ton Padovanski Gabrič, ki je v Cerkljah župnikoval od leta 1891 do 1919. Zemeljske sile so se s cerkvi- jo poigrale zopet 1917. leta, ko so se tla ponovno tresla, vendar so na cerkvi nasta- le le manjše razpoke, ki so jih zakrpali, poznajo pa se še danes. Leta 1962 so no- tranjost cerkve spremenili. Po načrtih arhitekta Tone- ta Bitenca so cerkev prebe- lili, leta 1964 pa vgradili štiri barvna okna clikarja Staneta Kregarja, leta 1967 je cer- kev dobila še Marijino podo- bo imenovano triptih ter še štiri barvna okna. Leta 1972 so obnovili celotni prezbite- rij in takšnega lahko vidimo tudi danes. Obnovo je takrat spremljal domačin škof Stanislav Le- _nič, ki se je tudi drugače rad in pogosto vračal v domačo župnijo, danes na pročelju cerkve stoji njegova spomin- ska plošča. Cerkljanska župnija je „dala" kar devet duhovnikov in pet redovnic, od 1862. leta do danes pa se je v njej zvrstilo 13 župnikov in 12 ka- planov. Ima še podružnično cerkev v Krški vasi, šteje pa približno 2400 vernikov. Ve- rouk obiskuje nekaj več kot dvesto otrok. V župnijski utrip se vključujejo števil- ne skupine od župnijskega pastoralnega sveta do sku- pin ministrantov, molitvene skupine ter mladih. Ob bo- goslužju prepevata cerkveni mešani ali moški pevski zbor, ki ju vodi Rajko Jurečič, v njem pa prepevajo tudi pev- ci izsosednjihžupnij. Sicer pa, kakor nam je po maši povedal župnik mag. Simon Onušič, v fari iz leta v leto upada število roj- stev, vedno več pa je pogre- bov. Letos sta se poročila le dva para, bilo je deset kr- stov in 22 pogrebov. Verjet- no je tudi zato novomeški škof Andrej Glavan v pridi- gi zbranim vernikom pouda- ril, naj bodo odprti za življe- nje, da župnija ne bi začela izumirati in zgodovina pisa- ti, kako so kraji izumrli po lastni odločitvi, čeprav jim kaj bistvenega ni manjkalo ter dodal, da so sicer prele- pe iz kamnov zidane cerkve, še lepše pa so, kadar jih na- polni živa cerkev. Marija Kalčič Mirtič Župnik Simon Onusič je doma iz Starega trga pri Loiu ter je kot trinajsti duhovnik, ki sluibuje v Cerkljah ob Krki, tu že šesto leto. Svoj duhovniški poklic je oplemenitil z magisterijem, po- les vseh obveznosti, ki jih ima z župnijo, pa je hišni profesor oz. predavatelj v Kartuzijanskem samostanu Pleterje, kjer preda- va vsakih 14 dni. Spremlja go vodilna misel, da je po- trebno poskrbeti najprej za duhovno zivljenje pri sebi, kajti praznovanja niso nekaj zunanjega, kar se boga- ti navzven, temvečjih imamo zaradi notranjosti, zara- di sebe. Tukaj ni pomemben župnik, pačpa je potrebno začutili duh cerkve, občestva. Jubilejno srečanje brežiških protidiverzantov ZALOKE, MOSTEC - Ob 15. obletnici osamosvojitvene vojne so se 9. septembra na že tradicionalnem letnem srečanju zbrali pripadni- ki 174. protidiverzantskega voda Teritorialne obrambe Brežice 1991. Enota brežiških protidiver- zantov je edina v Sloveniji, ki se redno letno srečuje vsako drugo soboto v septembru od leta 1991. V dosedanjih pet- najstih srečanjih so pripad- niki enote priložnostno ob- iskali vsa bojišča v Posavju, se poklonili spominu padlim za domovino, si ogledali mu- zejske zbirke iz osamosvojit- vene vojne '91, sodelovali na srečanjih veteranov ter pred- vsem aktivno izkoristili skup- no druženje za športne ak- tivnosti, izmenjavo mnenj, izkušenj in spominov. Letošnje jubilejno srečanje so popestrili z obiskom spomin- skegaobeležja v Krakovskem gozdu, ogledom dokumen- tarnega filma Jožeta Grajž- la »Brez smrti zemlja nikdar ne postane domovina«, ob 15- letnici pa izdali tudi prilož- nostno spominsko značko. Veterani osamosvojitvene voj- ne, pripadniki 174. PdivV TO '91, so ob večerji na Moste- cu v gostišču Krulc tudi vese- lo pokramljali ter obudili spo- mine na prelomne dogodke v letu 1991. Ponovno so kritič- no ocenili odnos države do dogodkov iz leta '91 in pred- vsem do veteranov osamosvo- jitvene vojne in bili enotnega mnenja, da se še po petnaj- stih letih dejansko za vetera- ne ni nič spremenilo. Ž. Srečkovič Odprli Bivak Senovo SENOVO - Tarn je v petek, 8. septembra, potekala otvoritev nove dislocirane enote Mtadinskega centra Krško, poimenovane Bivak Senovo. Ob tisti na Ve- likem Kamnu gre za drugo mladinsko točko v občini, ki pa ne bo odprta le ob vikendih, ampak vsak dan v tednu. Bivak Senovo se nahaja v prostorih nekdanjega lokala v Domu 14. divizije. Uredi- tev prostorov je stala 12 mi- lijonov tolarjev, od tega je 70 odstotkov prispevala Občina Krško, 30 odstotkov pa je iz naslova evropskih sredstev za Multimedijski center Posavja. Mladinski center Krško je toč- ko uredil v sodelovanju z lo- kalnimi društvi, mladimi in drugimi zainteresiranimi po- samezniki. Nova mladinska točka mladim zagotavlja do- stop do servisnih storitev s področja izobraževanja, kul- ture, turizma, športa, zdrav- stvene in socialne preventive ter zabave, organizirani ci- vilni družbi pa priložnost za administrativne in projektne aktivnosti. Vršilka dolžnosti direktorice Mladinskega cen- tra Krško Mirjana Klinec je na otvoritvi povabila „vse ti- ste, ki imate ideje, želje in predloge, da se nam pridruži- te pri oblikovanju programa. Dober zgled nam je mladin- ska točka na Velikem Kamnu, kjer so mladi z vetiko mero dobre volje in energije doka- zali, da je marsikaj mogoče in prepričana sem, da bomo po- dobno zgodbo pisali tudi na Senovem." Senovskemu Bivaku so uspeš- no delovanje zaželeli tudi ne- kdanji direktor Mladinskega centra Krško Robert Ostre- lič, krški župan Franc Bogo- vič in predsednik sveta KS Se- novo Jože Ribič. Otvoritveni program so prispevali mladi senovski glasbeniki, sledil pa je še koncert Petra Dirnbeka in skupine Vox populi. Sicer pa je v mreži javne mla- dinske infrastrukture v obči- ni Krško predviden[h še nekaj mladinskih točk. Že nasled- nje leto naj bi uredili točko v Podbočju, v naslednjih letih pa še na Raki in v Brestanici. P. Pavlovič Z otvoritve senovskega Bivaka Posavski obzornik - leto X, številka 19, četrtek, 21. 9. 2006 IZ NAŠIH KRAJEV H Kaj se zgodi, da zmaga zlo? PLANINA NAD PODBOČJEM - »V spomin in opomin«, kakor se imenuje spominska slovesnost, so se orga- nizatorji, tudi v imenu preko tisoč udeležencev, ki so se že tradicionalno na drugo soboto v mesecu septembru zgrnili v to najvišje ležečo gorjansko vasico, poklonili spominu 34 žrtvam pokola najprej s položitvijo venca k tamkajšnjemu spomeniku padlim, v nadaljevanju pa z nagovorom slavnostnega go- vornika, pisatelja Toneta Partljiča in s kulturnim programom. Prireditev so že sedmo leto za- pored na podlagi pred osmi- mi leti podeljenega domicita KS Podbočje organizadjske- mu odboru prireditve "V spo- min in opomin ¦ Planina 1942" pripravili Občinski odbor Zve- ze borcev NOB Krško, KS Pod- bočje, Cerklje ob Krki in Ko- stanjevica na Krki, območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko združenje Sever, Združenje slovenskih častnikov Krško, Slovenska vojska ter vaščani Ptanine. Po besedah predsednika orga- nizacijskega odbora, sicer pa predsednika Zveze slovenskih častnikov Mihe Butare, je bil prav s tern namenom, poveza- ti veteranska in sorodna zdru- ženja in sodelujoče krajevne skupnosti v eno telo, hkrati pa brez politizacije ohranjati do- movinski naboj in časten spo- min na polpreteklo zgodovino, odbor tudi ustanovljen. "Spomine na te dogodke mo- ramo ohranjati ne zaradi tega, ker ne moremo ničesar več spremeniti, tudi ne zaradi ti- stih, ki želijo dogodke preime- novati ali predrugačiti njihov pomen, temveč moramo o tern govoriti zaradi nas samih in ti- stih, ki prihajajo za nami", je poudaril pisatelj in stavnost- ni govornik Tone Partijič. Pri- sotne je spomnil na pomen in sporočila tovrstnih pom- nikov, kot denimo na spome- niku v Termopilah pred 2500 leti: »Popotnik, ki prides tod mimo, sporoči Špartancem, da tu mrtvi ležimo, ker je bil tak domovine ukaz", da so kraji, kjer so ljudje izgubili življenja zaradi domovinske pripadno- sti posvečeni tisočletja in ne zgolj desetletja in jim dajejo, ne zgolj zaradi sporočil, ki jih nosijo, kakor tudi na spomeni- ku padlim na Planini, močan pečat vklesana imena v ka- men. "Včasih se sprašujem", je nadaljeval Partljič, "kaj se zgodi z nami, z ljudmi, takšni- mi kot mi, s fanti, z možmi, z očeti in sinovi, da ti postane- jo v neki zgodovinski situaciji eni žrtve in drugi tisti, ki ko- Ijejo in ubijajo. To so ljudje, ki smo jih denimo srečevali, a jim ne bi pripisali takšnih de- janj. Ni dolgo namreč, ko smo lahko bili v naši nekdanji skup- ni domovini priča enakim, ali še bolj brutalnim dejanjem. To so bili ljudje, ki so z nami peli "Od Vardara pa do Triglava" ali "Druže Tito mi ti se kunemo", to so ljudje, s katerimi smo skupaj plesali kolo. In zaradi tega me je vselej strah, da se zlo ne premaga, pa četudi sem še celo sam kot učitelj mladim govoril o tern, kako bo svet iz dneva v dan boljši, strah me je, da je zlo neuničljivo zato, ker je med nami." Poleg slavnostnega govornika sta zbrane pozdravila in nago- vorila tudi predsednik sveta KS Podbočje Ivan Urbane in žu- pan Občine Krško Franc Bogo- vič, sicer pa je bila prireditev prepletena s kulturnim progra- mom, ki so ga za to priložnost ob postrojeni Duletovi četi iz Malkovca in Podgorjanske ko- njenice ter ob zbirki razstav- Ijenega orožja in predmetov iz 2. svetovne vojne, ki jih je na ogled postavil zbiratelj Vladi- mir Abram, izvajali: kostanje- viška plesna skupina Harlekin in Pihalni orkester, Posavski oktet, Mladi harmonikarji in recitatorji iz Podbočja ter do- mača harmonikarska zasedba Planinski orli. Kakor že vrsto let, so se prireditve v velikem številu udeležili tudi pohodniki in ptaninci, ki so že v zgodnjih jutranjih urah podali peš iz do- line proti najvišje ležečem za- selku na Gorjanci in ob hkrati obeležili še svoj praznik - dan slovenskih planincev. Tekst in foto: Bojana Mavsar Letošnji slavnostni govornik, nekdanji poslanec v Državnem zboru RS in pisatelj Tone Partljič, domala tudi rojak, saj je bila njegova mama, kakor je povedal, doma iz doline Borčevska in veteranske organizacije so se s poloiitvijo venca poklonile spominu ustreljenim talcem na Planini. Na Planini nad Podbočjem je Rajonski odbor OF Podbočje 8. septembra leta 1942 organiziral večje zborovanje. Za- radi izdaje so zaselek stab teden kasneje, 14. septembra, napadli ustaši in ustrelili 26 moških iz vasi, se vrnili še na- slednji dan, ko so vas do tal pozgali, izgnali iene in otro- ke ter zajeli še osem moških, ki so jih zatem ustrelili v No- voselski gori. Desetina Duletova leta iz Malkovca je bila formirana pred petimi leti z namenom ohranjanja tradicije NOB ter tehnike in oroija iz 2. svetovne vojne._____________________ V KS Cerklje ob Krki so ne le kot soorganizator priredit- ve, temveč tudi zaradi sicer tesnega in dobrega sodelova- nja s KS Podbocje, ob 64. obletnki tragedije na Planini iz- dali dve spominski razglednici v skupni nakladi 700 izvodov z motivom vasi Planina in z motivom spomenika padlim, ki sta izšli ravno na dan prireditve. Po besedah Dušana Er- hovnica (na sliki desno), člana sveta KS Cerklje ob Krki, so se za izdajo odločili tudi zato, ker gre mimo Planine Cer- kljanska pohodniška pot, sicer pa so razglednice izdali tudi s pomočjo sredstev KS Podbočje in Izletniške kmetije Stipič. Spominske razglednice so šle dobro v promet, eden izmed kupcev je bil tudi Janez Volaj (na sliki levo) iz Ljubljane, borec Cankarjeve brigade s partizanskim imenom Djino, ki nam je ob tern povedal, da se na prireditev v druibi dvaj- setih soborcev pripelje vsako leto iz Ljubljane. Ena izmed nastopajočih inštrumentalnih zasedb so bili tudi domača zasedba - harmonikarji "Planinski orli". Sedem fantov, najmlajši ima 12 in najstarejši 22 let, igrajo v skupnem sestavu diatonično harmoniko od spomladi letos, sicer pa so, kakor pravijo, sorodniki, sosednje in prijatelji, ki jih druzi veselje do glasbe in igranja. Sevničani na obrtnem sejmu SEVNICA ¦ Občina Sevnica se je letos v sodelovanju z Zavodom za kulturo, sport, turizem in mladinske dejavnosti predstavila med 6. in 13. septembrom na razstavišču Mednarodnega obrtnega sejma v Celju s turistično ponudbo občine. Za promoctji turističnih točk so imeli Sevničani na sejmu razstavljen funkcionalno opremljen vinski hram, izdelan iz lesenih brun in pokrit s slamo, ob predstavitvi tu- rističnih ponudnikov pa je potekala tudi prodaja izdelkov, od suho- mesnih izdelkov, vina, posušenega sadja, do ročno izdelanih spomin- kov. V petek so predstavili tudi domačo kulinariko, tega dne pa se je razstavljavcem pridružil tudi sevniški župan Kristijan Jane. B.M. V Mladju raste kapelica MLADJE - V gorjanskem zaselku Mladje je tamkajšnja vaška skupnost začela v neposredni bližini domačije Kodrič z grad- njo kapelice. Po katerem svetniku ali svetnici bo nosila ime, čeprav se mnenja nagibajo k temu, da bi jo poimenovali po sv. Jožefu, se zaenkrat še ne ve, po besedah Martina Kodri- ča, sicer tudi člana krškega občinskega sveta (na sliki), naj bi bila dokončana v pomladnih mesecih. Skoraj v celoti bodo fi- nančna sredstva, kakor tudi material in delo prispevali vašča- ni Mladja s samoprispevkom, nekaj pa bo za novo kapelico pri- maknila tudi matična KS Podbočje. B.M. Otf oci varno do sole KRŠKO - V petek, 8. septembra, je Občina Krško po zaključe- ni vzgojno preventivni akciji Varna pot v solo in domov pri- pravila v krškem hotelu sprejem in pogostitev za člane Zve- ze šoferjev in avtomehanikov Krško (ZSAM), Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu občine Krško in uslužben- ce Policijske postaje Krško, ki so prve šolske dni bdeli nad varnostjo otrok na poti v šolo in domov. Po besedah Jerne- ja Vintarja, predsednika ZŠAM Krško, je 23 članov Združenja prve šolske dni delovalo na 20-ih mestih pri devetih osnovnih solan v občini Krško, in sicer na šolskih poteh, pri prehodih za pešce in na s prometom obremenjenih cestnih odsekih, ki jih morajo prečkati učenci. V ta namen so v prostovoljno delo vložili kar 1.150 ur in z lastnimi vozili prevozili 2.070 ki- lometrov. Po podatkih Policijske uprave Krško v prvih šolskih dneh na območjih s poostrenim varovanjem ni prišlo do no- bene prometne nesreče z udeležbo šoloobveznih otrok, zato se je za skrb in delo v imenu Občine Krško vsem sodelujočim zahvalila tudi podžupanja Ana Nuša Somrak. B.M. Šoferji in avtomehaniki na zaključnem srečanju Podpis za novogradnjo v starem Krškem KRŠKO - Župan občine Krško Franc Bogovič in direktor podjet- ja Begrad Franc Panjan sta 6. septembra podpisala pogodbo za izgradnjo in obnovo objekta v starem mestnem jedru Krškega na Cesti krških žrtev 15 a. 726 m2 velik objekt s pripadajočim parkirnim prostorom bo namenjen za potrebe lokalne in driav- ne javne uprave. Begrad, ki ga je Občina Krško izbrala na jav- nem razpisu, bo z gradbenimi deli pričel oktobra, rok zaključka del pa je julij 2007. Vrednost podpisane pogodbe je 157 milijo- nov tolarjev, celotna gradnja pa bo Občino Krško stala 179 mili- jonov tolarjev, saj je dobrih 20 milijonov že stalo rušenje, nad- zor in projektiranje. Novogradnja sledi prizadevanjem Občine Krško za oživljanje starega mestnega jedra kot upravnega, kul- turnega in izobraževalnega središča občine. P.P. Bogovič in Panjan med podpisom pogodbe HIZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto X, številka 19, četrtek, 21. 9. 2006 Prenove v kostanjeviški in senovski zdravstveni postaji KOSTANJEVICA NA KRKI, SENOVO - V Zdravstvenem domu Krško so v sodelovanju in sofinanciranjem Obči- ne Krško in resornega Ministrstva za zdravje v petek, 15. septembra, simbolično predali v uporabo obnov- Ijene ordinacijske prostore v zdravstveni postaji Kostanjevica na Krki ter dvigalo in prenovljene kurilne prostore v senovski zdravstveni enoti. Skupna investicijska vrednost znaša preko 20 milijonov tolarjev. Zdravstvena postaja (ZP) ima prostore v Kostanjevici na Krki že od leta 1962, ko je bila za potrebL zdravstvenih stori- tev tarn odkupljena Vukčevi- čeva hiša, čeprav so imeli v najmanjšem otoškem mestu zdravnika že pred in po drugi svetovni vojni, ko so se zvrstili v ordinacijah najprej dr. Ivani- sevic, dr. Križanič in do selitve v sedanji objekt, v letu 1982, dr. Furlan. Z upokojitvijo sled- njega in s selitvijo v nov, arhi- tektonsko razgiban objekt ob • regionalni cesti Kostanjevica - Sentjernej, sta v kostanjevi- ški ZP, v kateri s storitvami po- krivajo tudi potrebe občanov sosednje krajevne skupnosti Podbočje, začeli delati dve zdravstveni ekipi in ob zoboz- dravstveni ordinaciji tudi zo- bozdravstvo za potrebe otrok in mladine. V letu 2000, ko se je v zgornjo etažo objekta na- selila tudi specialistična ordi- nacija Endoskopije Bled, ki jo je vodil kostanjeviški rojak dr. Gorenšek, so zasnovali pro- jekt obnove objekta, ki naj bi po zasnovi služil v pritličnem delu za splošne potrebe zdrav- stva, v že omenjeno zgornjo etažo pa se naj bi endoskopski specialistični ordinaciji pri- družile še druge specialistične ambulante. A načrt prenove je prekinila nenadna smrt dr. Gorenška in obnovitvena dela so stekla z zamenjavo oken na objektu in z dokupom nove ali prenovo obstoječe opreme v pritličnih ordinacijah splošne- ga zdravstva šele v letošnjem letu, ko je Občina Krško za in- vesticijo namenila nekaj čez dva milijona tolarjev in skle- nila ob tem s kostanjeviško KS ter Lekarno Krško, ki ima prav tako v objektu delujočo lekar- niško enoto, tudi dogovor o nadaljnjih sanacijskih vtaga- njih v objekt. Vendar pa bo slednje, ne glede na to, da so že naročili izdelavo idejnega projekta, po vsej verjetnosti, glede na odcepitev Kostanje- vice na Krki od občine Krško, v bodoče predmet organizirano- sti zdravstva v novi občini ali potencialne delitve premože- njä med občinama. Prav tako v petek popoldan je simbolna otvoritev in predaja novega dvigala in obnovlje- ne kurilnice potekala tudi na Senovem, v tamkajšnji zdrav- stveni postaji, ki prav tako kot kostanjeviška enota detu- je pod okriljem ZD Krško. Tudi ta postaja ima častitljivo zgo- dovino delovanja v kraju, saj je začel prvi zdravnik v mdni- ški koloniji delovati pod okri- ljem Trboveljske premogovne družbe že leta 1922. Dve leti kasneje so ordinacijo, v kate- ri je ordiniral dr. Ivan Grego- rek, preselili v objekt, kjer se danes nahajajo prostori poš- te, in kjer je deiovala vse do leta 1965, do pripojitve obči- ne Senovo k občini Krško, ko je dobila senovska ZP stal- ne prostore v letih 1957/58 zgrajenem objektu, ki je do tedaj služil za potrebe delo- vanja senovske občinske upra- ve. V prostorsko dovolj veli- kem objektu, ki je bil sicer že v preteklih letih deležen posa- meznih investicij v obnovitve- na dela, kot so denimo obnova električne napeljave, strehe in prenove prostorov, so v ZD Krško v letu 2005 v sodelova- nju in s sofinanciranjem Mi- nistrstva za zdravje in Občine Krško v skupnem znesku okoli 9,5 milijona tolarjev, pristopi- li k obnovi kurilnice in plinifi- kacije prostorov. V letošnjem letu pa so z vgradnjo dvigala v vrednosti dobrih 10 milijonov SIT, za katerega sta prav tako zagotovila sredstva Občina Kr- sko in resorno ministrstvo, od- pravili tudi največjo arhitek- tonsko oviro za invalidne in starejše osebe v večnadstrop- nem objektu. Po besedah dr. Rudolfa Ladike, direktorja ZD Krško, bodo z obnovitvenimi in sanacijskimi deli na Seno- vem nadaljevali predvidoma tudi v prihodnjem letu, ko se nameravajo lotiti toplotne izolacije objekta, zamenjave oken in fasade na objektu. Bojana Mavsar V ZP Kostanjevica na Krki za zdravstvene potrebe občanov skrbita dve zdravstveni ekipi, ki ju sestavljajo (od desne proti levi) dr. Branka Cepič^ ki je tudi vodja postaje, z odqovorno sestro Nevenko Ziberna ter dr. Ivanka Delak z medicinsko sestro Štefko Komočar.______________________ Otvoritveni trak na dvigalu so prerezali dr. Rudolf Ladika, krški iupan Franc Bogovic in predsednik sveta KS Senovo Jože Ribič. Najlepše urejena slovenska vojašnica CERKLJE OB KRKI - Komisija, ki so jo sestavljali člani Turistične zveze Slovenije in Slovenske vojske, je tudi v letošnjem letu ocenjevala urejenost slovenskih vojašnic in se odlodla, da je najlepše urejena in najbolj gostoljubna Vojašnica Cerklje ob Krki, ki je prejela priznanje za prvo mesto v kategoriji veli- kih vojašnic. V Sloveniji že nekaj let po- teka ocenjevanje urejeno- sti in gostoljubnosti vojašnic Slovenske vojske, ki ga pri- pravljajo skupaj s slovensko Turistično zvezo. Razdeljeno je na dve kategoriji, in sicer na male in velike vojašnice. Letos je najvišje priznanje v kategoriji velikih vojašnic prejela Vojašnica Cerklje ob Krki, zato so v četrtek, 14. septembra, pripravili slo- vesno prireditev. Na njej je spregovoril dr. Marjan Ro- žič, predsednik TZS, in med drugim dejal, da je prav, da so prostori „kjer se voj- ska zbira, kjer vojska stanu- je, kjer se vojaki združijo", skrbno in prijetno urejeni. Tudi poveljnik cerkljanske vojašnice major Cvetko Da- ničič je izrazil zadovoljstvo nad prejetim priznanjem, „da je Vojašnica Cerklje ob Krki urejena, p'redvsem bi pa poudaril, da je komisija ocenila, da je tu doma go- stoljubje". Kot je dejal, se bodo tudi v bodoče trudili, cerkljanskemu vojaškemu območju se v prihodnjih le- tih obetajo velike spremem- be, postali bodo pomembno vojaško letališče. Priznanja so v kategoriji ma- lih vojašnic podelili za prvo mesto Vojašnici Janka Pre- mrla Vojka Vipava, drugo mesto je zasedla Vojašnica Slovenska Bistrica in tretje Bohinjska Bela. V kategori- ji velikih vojašnic je torej zmagala domača Vojašnica Cerklje ob Krki, druga je bila Vojašnica Ivan Cankar Vrhni- ka, priznanje za tretje me- sto pa je prejela Vojašnica Franc Rozman Stane Ljub- ljana. Ob prijazni povezovalni be- sedi je program popestri- ta tudi pevka Majda Arh, ki je prisotne nostalgično po- peljala v stovenske zimze- lene melodije ob klavirski spremljavi Estere Cetin. V razstavnih prostorih pa je svoje likovne stvaritve raz- stavil Željko Vertelj iz Ko- čevja, slikar tetraplegik, ki rise z usti. Marija Kalčič Mirtič Poveljnik major Cvetko Daničič (prvi z desne) s predsednikom TZS dr. Marjanom Rožičem in polkovnikom Alanom Gederjem________________ Tečaj samoobrambe SEVNICA - Društvo borilnih veščin Ippon Rucanor Sevnica vpisuje v začetni tečaj samoobrambe borilne veščine ju- jitsii. Vpis poteka od 20. septembra dalje vsak ponede- Ijek in sredo ob 17. uri v mali telovadnici OS Sevnica. Za nove člane je vadba v septembru brezptačna. Peto srečanje ljudskih pevcev in godcev na Preski PRESKA - V idilični vasici, v objemu zelenega dolenj- skega gričevja, je potekalo v nedeljo, 10. septem- bra, že tradicionalno, 5. srečanje ljudskih pevcev in godcev, kjer so Fantje s Preske predstavili tudi kase- to in zgoščenko z naslovom Ure, dnevi, kam bežijo. Sončno nedeljsko popoldne je na Presko privabilo veliko števi- lo obiskovalcev. Le-ti so prisluhnili ljudskim pevcem in pevkam ter godcem iz različnih krajev Slovenije, ki negujejo in ohra- njajo slovensko ljudsko pesem. Poleg domačih ljudskih pevcev, Fantov s Preske, ki so predstavili tudi pesmi z nove, tretje ka- sete in zgoščenke z naslovom Ure, dnevi, kam bežijo, so nasto- pili še: Ljudske pevke s Ptujske gore, Ljudski pevci Zarja, Ljud- ske pevke Žejno, Ljudski pevci in godci Bukovci, Ljudski pevci Ajda, Ljudske pevke s Tele ter Ljudski pevci Zrelo klasje. Poseben car je prireditvi dodala še razstava starih gospodinj- skih pripomočkov in kmečkih orodij z naslovom Ohranimo bo- gastvo naših babic. Razstava bo, na lepo urejeni kmetiji Hrovat na Preski, na ogled vse do konca oktobra ob predhodni najavi. Smilja Radi Foto: Anka Lisec Sončno nedeljsko popoldne je na koncert Slovenskih ljudskih pesmi privabilo veliko število obiskovalcev. Za zaključek še skupna pesem nastopajočih na Preski studio m r>cfa Mladi na izmenjavi na Poljskem BREŽICE - Mladinski center Brežice je organiziral mladinsko mednarodno izmenjavo z imenom Slovansko drevo življenja, ki je potekaja od 20. do 30. avgusta v Wroclawu na Poljskem. Ob mladih Čehih, Moldavcih, Belorusih, Ukrajincih in Polja- kih se je te izmenjave udeležila še skupina mladih Posavcev: Jernej Agrež, Maja Štampek, Matija Soba, Katja Glas, Pet- ra Vintar, Tomaž Bukovinski, Goran Miljanovič in Anamari- ja Požgaj. Osnovna ideja te izmenjave je bila obuditi stare slovanske običaje in se med seboj sporazumevati v svojih je- zikih, brez angleščine. Mladi so skozi dnevne delavnice spo- znavali tudi ekološke težave v posameznih državah. S fotogra- fijami, posnetki in lastnimi doživetji so udeleženci izmenjavo predstavili v petek, 8. septembra, v klubu MC Brežice. P.P. Udeleženci izmenjave na Poljskem Posavski obzornik - leto X, številka 19, četrtek, 21. 9. 2006 IZ NAŠIH KRAJEV 7 Šest desetletij LD Pišece PIŠECE - Lovska družina Pišece je prvo septembrsko soboto proslavila šest- deset let obstoja. Na proslavi, organizirani pri Lovskem domu na Pečarje- vem bregu, so v kulturnem programu sodelovale pevke pišečkega ženskega pevskega zbora Orlica, Pihalna godba Pišece, mlada harmonikarja Janez in Jernei Lipar ter lovski rogisti iz Dobove. Starešina LD Pišece Miha Mo- lan je v uvodnem nagovo- ru predstavil razvoj družine od ustanovitve leta 1946 do danes in dosežke ter nani- zal uspehe pri delu in razvoju lovske družine v tern obdobju. Posebej je poudaril dobro so- delovanje z ljudmi v lokal- ni skupnosti ter naravovar- stveno vlogo lovcev, njihovo obremenjenost s prostovolj- nim delom pri krmljenju div- jadi, obdelovanju krmnih njiv, preprečevanju škode, izdela- vo lovskih naprav in izvajanje drugih del v lovišču, še pose- bej pa je izpostavil sonaravno gospodarjenje z divjadjo. Župan občine Brežice Ivan Molan, ki je bil med številni- mi gosti, se je lovcem LD Piše- ce zahvalil za opravljeno delo in jim zaželel veliko uspehov tudi v bodoče. Čestitkam so se pridružili tudi predstavni- ki lokalnih skupnosti • Pišece in Sromlje ter društev iz teh skupnosti, predstavnik Zavo- da za gozdove ter predstavni- ki sosednjih lovskih družin. Najzaslužnejšim članom LD Pi- šece so bila podeljena odliko- vanja Lovske zveze Slovenije in Kinološke zveze Slovenije. Priznanja so prejeli doma- či člani za dolgoletno delo, vsem ki so LD Pišece pomaga- li v zadnjih letih pri uresničit- vi njenih ciljev, pa so bile po- deljene zahvale. M.K.M. Najstarejši clan LD Pisece Martin Novak - Tinček sprejema priznanie za 50 let dela Oddane vloge za prijavo škode na kmetijskih kulturah po suši KRŠKO - Občina Krško je do konca avgusta prejela nekaj več kot 700 vlog, v katerih so občani in ob- čanke prijavili škodo na kmetijskih površinah kot posledico suše. Na podlagi prijav in terenskega ogleda obänske Komisije za oceno škode po elementarnih nesrečah v kmetijstvu je ta po- dala strokovno oceno stopenj poškodovanosti posamezne kme- tijske kulture. Po navodilih Urada republike Slovenije za zašči- to in reševanje je potrebno končno oceno škode na kmetijskih pridelkih opraviti 14 dni pred spravilom pridelkov, zato regijska in občinska komisija v tem času zaključujeta oglede na terenu. S končno oceno škode bo občinska komisija seznanila regijsko, ki bo svojo oceno in vloge posredovala državni komisiji. revtje ze sadjarstvo, vinogradništvo in vlnarstvo V septembrski številki revije SAD lahko med ostalim preberete o roku obiranja jabolk, o sušnem stresu pri jablanah, o priporočilih vinogradnikom pred trgatvijo in delih v vinogradu, v prilogi Vrtnine pa pišemo o možnosti nadomestil živinskih gnojil v ekološki pridelavi in o pridelavi ¦ mladega krompirja. RevijaSAD-17letzvami. Naročila: 040 710 209 Na trgatev vendarle čez brojanski most BROD - Obnova mostu na Brodu pri Podbočju, ki se je priče- la sredi avgusta, bo trajala teden dlje, kot je bilo načrtova- no. Most bo od petka, 22. septembra popoldne dalje, sicer odprt za avtomobilski promet, a le izmenično enosmerno - s pomočjo semaforja. Do konca naslednjega tedna oziroma do 30. septembra bodo delavci CGP Novo mesto dokončali še ograjo in parket. Ker se ravno v teh dneh začenja trga- tev, je odprtje mostu seveda težko pričakovano. P.P. ¦ MOTORNEŽAGE ¦MOTORNEKOSE ¦VRTNEKOSILNICE ¦TRAKTORSKEKOSILNICE ¦ OBLAČILA, DODATKI, PRIBOR ¦ IZDELAVA HIDRAVLIČNIH CEVI AGROMEHANIKA Brežice _________Ul. bratov Cerjakov 24, Brežice, tel.. 07 499 34 85 AKCIJSKE CENE - DOBAVA TAKOJ! Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 18.00 ure. sobota od 8.00 do 12.00 ure am? INO BREŽICE d.o.o. Krška vas 24/b, 8262 Krška vas Trgovina: 07 49 59 657 Fax: 07 49 59 151 PROIZVODNI PROGRAM: - mulčerji kladivarji (od 60 do 300 cm) __ • - rotacijski mulčerji JltfHB^^^ ' - razsipalniki mineralnih gnojil mKt^KKKjktd f - pnevmatske sejalnlce INO-BECKER ......™™ - dvovrstni vibracijski podrahljalnik s pnevmatsko napravo za globinsko dognojevanje L o$TAM%#>Öft»uögÄ: I - traktorji LANDINI, KIOTI, LIMB • -mlinizagrozdje - PVC kadt - stiskafctce na vodo - ,^j - iraax #teme 1 i - ifyam za vino ' . - enološka sredstva J -*- - . ¦'.¦/.'TV«, JH\.\. ->¦'*¦.".*; Planinsko srečanje ob razgledni tabli na Lisci LISCA - Člani Planinskega društva Lisca Sevnica so pripavili že tradicional- no septembrsko srečanje ob razgledni tabli na vrhu Lisce. Tokrat so obeleži- li 20. obietnico torkove pohodniške skupine, srečanje pa je bilo namenjeno tudi projektu oživitve turistično rekreacijskih dejavnosti na Lisci. Srečanje so s pesmijo popestrile pevske skupine, s fotografijami »Lisca iz zraka« pa je v Jurkovi koči navdušil Ljubo Motore. Letošnje planinsko sreča- nje je na Lisco privabilo ve- liko pohodnikov in Ijubite- Ijev narave. Med njimi so bili tudi člani najstarejše pohodniške skupine PD Lis- ca Sevnica, t.i. torkove ozi- roma Elkine skupine. Elka Grilc, ki je planinska vodni- ca že od leta 1978, jih vsak torek, ne glede na vreme in letni čas, že od marca 1987 vodi po gorah po vsej Slove- niji, pa tudi po Avstriji, Ita- liji in Hrvaški; tako so sku- paj doživeli že preko 800 izletov. Večina članov je skupaj že od vsega začetka, na izletih pa so se jim več- krat pridružili tudi vnuki. »Sedaj so vnuki zrasli, po- let ja postajajo bolj vroča, zato v juliju in avgustu ne organiziramo več rednih iz- letov, ampak se podamo na pot le po dogovoru,« nam je zaupala gospa Elka, ki je za svoj izjemen prispevek pri- jetnemu planinskemu dru- ženju in povezovanju preje- la spominsko zahvalo. Sevniški planinci in vsi osta- li, ki radi zahajajo na Lisco, pa so se razveselili projek- ta oživitve turistično rekre- aciiskih deiavnosti na Lis- ci, ki so ga v obliki pogodbe o medsebojnem sodelova- nju sklenili strateški nosilci razvoja: Planinsko društvo Lisca Sevnica kot lastnik objektov in zemljišč, Jav- ni zavod za kulturo, sport, turizem in mladinske de- javnosti Sevnica kot nosi- lec javnega interesa, Ob- čina Sevnica kot prostorski nosilec in Občina Laško kot mejna občina in prostorski nosilec. V okviru projekta se bodo pridobila nepovrat- na sredstva, pristopilo se bo k odkupu manjkajočih zem- Ijišč, kratkoročni cilj pa je zagotoviti smučanje v priha- jajoči sezoni z usposobitvijo manjše vlečnice. Za prijetno srečanje je bila zopet zaslužna pesem, ki se s planinstvom spogleduje že preko sto let. Slavnost- ni koncert je tokrat pripra- vila Planinska pevska skupi- na Encijan, skupaj z Vokalno skupino Zefir, Oktetom Ju- rij Dalmatin in Ženskim pevskim zborom Prepeli- ce. Predsednik sevniškega planinskega društva Jože Prah, vesel, da se srečanja udeležuje vedno več Ljubi- teljev gora, je predlagal, da bi se vsako drugo nedeljo v septembru na Lisci srečeva- li pevski zbori iz vse Sloveni- je, ki pojejo o planinstvu. Tanja Grabrijan Direktorica KŠTM Petra Pozderec, zupan Občine Sevnica Kristijan Jane, predsednik PD Lisca Sevnica Joie Prah in župan Občine Lalko Joie Rajh - partnerji projekta oiivitve turistično rekreaciiskih deiavnosti na Lisci. Ustvariti pogoje za gospodarski preporod občine BREŽICE - Pred tednom dni se je v gostišču Les na Čatežu predstavil še tretji županski kandidat za letošnje lokalne volitve v občini Bre- žice - Mitja Jankovič. Na brežiški podružnici SKB banke zaposleni Jankovič bo kandidiral na listi Socialnih demokratov, ki so ga pred meseci izvolili tudi za predsednika občinskega odbora. Med glavnimi po- manjkljivostmi se- danjega stanja v brežiški občini vidi Jankovič predvsem visoko stopnjo brez- poselnosti, slabo prostorsko načrtova- nje, neurejeno turi- stično infrastrukturo (oznake, kolesarske steze, informiranje), po njegovem v Brežicah ni dovolj varovanih, neprofitnih in socialnih stanovanj, še vedno pa je tudi premato pro- jektov za črpanje evropskih sredstev. In kako se namerava lotiti reševanja teh problemov? V ospredje postavlja pospešeno prostorsko načrtovanje in kadrovsko okrepitev vseh oddelkov občine s strokovnim kadrom za gospodarski razvoj občine (obrtna cona Brezina, zemljišča za stanovanjsko gradnjo, obnovljena in nova komunalna infrastruktura...). Sledijo razvoj tu- rizma, gradnja večnamenske športne dvorane (ponovna preučitev lokacije za gradnjo), gradnja čistilne naprave Brežice in zagotovi- Jtev prostorov za delovanje invalidskih društev. Jankovič se bo kot župan zavzel tudi za vlaganje v infrastrukturo na podeželju in ob- mejnih krajih, za gradnjo in nakup neprofitnih stanovanj, ustvarja- nje pogojev za gospodarski preporod občine (turizem podjetništvo in obit, kmetijska dejavnost, še posebej ekološko kmetijstvo). Več- jo finančno podporo namerava nameniti vsem kulturnim, športnim in ostalim društvom, ki s svojim delom uspešno predstavljajo obči- no Brežice in združujejo Ijudi na lokalnem nivoju. M.K.M. Zupanski kandidat Jankovic s prvakom SD Borutom Pahorjem Q GOSPODARSTVO Posavski obzornik - leto X, številka 19, četrtek, 21. 9. 2006 Finančno prestrukturiranje sezaključuje BREŽICE - V prekrasni grajski kleti Posavskega muzeja Brežice je v četrtek, 7. septembra, podjetje Vino Brežice pripravilo novinarsko konferenco. Na njej so predstavili poslovanje podjetja v prvem polletju, podali informaci- je o pričetku letošnje trgatve ter poročali o prejetih odličjih, ki so jih preje- li na ocenjevanjih vin. Po besedah Matjaža Pega- ma, direktorja podjetja, ima Vino Brežice za seboj uspešno poslovno polletje, v katerem je imelo skoraj 40 mio čistega dobička in za 10 % več prihodkov. Letos se po treh letih finančnega prestrukturiranja zaključu- je sanacija in so tekoče lik- vidni ter brez zapadlih ob- veznosti. Glavne lastnice podjetja SKB, NLB in Poštna banka imajo v lasti 80 % de- lež. Stalno zaposlene so 103 osebe, glede na sezono pa do 130. V proceduri je tudi držav- na pomoč, zaprosili so za 300 milijonov posojil, ki jih bodo namenili izključ- no za finančno sanacijo, je povedal Pegam in dodal, da so pričeli v letošnjem letu uresničevati nekatere inve- sticije, ki jih bodo v nasled- njem letu izvedli. delno v brezalkoholno proizvodnjo, v vinskem delu pa namera- vajo kupiti novo stiskalnico in opremiti postrojenje za hladno fermentacijo grozd- ja. Proizvodnja z vini pome- ni 15 % v prihodkih celotne proizvodnje. Enolog Marjan Malus je predstavil rezultate s šti- rih mednarodnih ocenjevanj vin, na katerih je sodelovalo Vino Brežice. S svojimi vini so se letos pomerili v Spli- tu in v kategoriji posebnih vin prejeli šampionski na- ziv za posebno vino mos- con tawny in zlato medaljo za ledeno vino laški rizling, letnik 2001. V Zagrebu na Vinoviti 2006 sta obe zgoraj omenjeni vini prejeli zlato medaljo, prav tako so se do- mov vrnili z zlatom za laški rizling z 52. mednarodne- ga ocenjevanja vin v Ljub- tjani. Tudi ocenjevanje vin v Gornji Radgoni je laške- mu rizlingu, mosconu taw- ny ter suhemu jagodnemu izboru chardonnay, letnik 2000, prineslo zlato meda- ljo, srebrno pa sta prejela modri pinot, barrique, let- nik 2004, in baron moscon zlati, peneče vino. Vino Brežice ima tudi 22 ha svojih vinogradov, ki ležijo v Spodnjem in Zgomjem Dre- novcu, vendar je to za nji- hovo proizvodnjo z vini ve- liko premalo, v tej smeri pa ne načrtujejo širitve oz. na- kupa, *zato poudarjajo, da imajo za dobavo grozdja 160 zvestih dobaviteljev, grozdje pa nameravajo od- kupovali tudi od ostalih za- interesiranih. Pomembno se jim zdi, da so pogodbe- ne obveznosti glede plačila grozdja izplačali mesec dni prej, zato se še bolj optimi- stično pripravljajo na letoš- njo trgatev, ki bo povezana tudi z odkupom grozdja. Zgodnje sorte grozdja naj bi pričeli trgati po 20. septem- bru, srednje konec septem- bra in v začetku oktobra, v p'rvi polovici oktobra pa se bo, po sedanjih predvideva- njih, pričela trgatev za po- zne sorte grozdja. Sedanje stanje grozdja je odlično, tako se obeta dobra letina s povprečno količino, gle- de na kvaliteto pa pričaku- jejo boljši letnik. Odkupne cene grozdja bodo različ- ne: modra frankinja do 160 SIT/kg, mešano rdeče se bo gibalo med 110 in 130 SIT, belo (blagovna znamka graj- ska klet) do 110, za vino bi- zeljčan beli pa bodo grozd- je odkupovali do 70 SIT/kg. V letošnjem letu načrtuje- jo odkup vsaj 500 tisoč kg grozdja. Marija Kalčič Mirtič Na energetskem delu brez zamud BLANCA - Deset mesecev po položitvi temeljnega kamna za naslednjo v ve- rigi spodnjesavskih hidroelektrarn, HE Bianca, so dela pri njeni gradnji v polnem zamahu. Pripravljalna dela so v glavnem zaključena, zdaj so v teku že glavna gradbena dela. Kot pravi vodja izgradnje HE Bianca Mi ran Žgajner (to vlogo je opravljal že pri gradnji HE Boštanj), pričakujejo, da bo strojnica pod streho v letu 2007, če pa bo elektrarna res začela obratovati leta 2009, kot je predvideno, pa v tern trenutku še ni mogoče z gotovostjo zatrditi. Do sedaj so na gradbišcu btan- ške elektrarne izkopali večino gradbene jame, uredili grad- biščne prostore in ostalo grad- biščno infrastrukturo (črpališče vode iz gradbene jame, elek- trični razvod itd). V zadnjem mesecu in pol, ko je bilo iz- kopavanje najbolj intenzivno, so izkopali okoli pet tisoč ku- bičnih metrov materiala dnev- no. Večji del tega so odpeljali na deponijo, gramozni sloj pa v betonamo, kjer so ga določeno količino že uporabili za beton pri pripravljalnih delih, osta- lo pa se bo porabilo za pripra- vo betonov pri gradnji jezovne zgradbe. Na območju gradbe- ne jame je bilo izkopanih 50 ti- soč kubičnih metrov gramoza, ki trenutno zadostuje za pri- pravo betona, ostali potrebni . del gramoza za betone bodo iz- kopavali sproti. Študije pa so po- kazale, da so zaloge gramoza na območju jezovne zgradbe tolikš- ne, da ga bo dovolj za zagotovi- tev vseh betonov pri gradnji HE Bianca in HE Krško, pravi Zgaj- ner. Izkopi so na določenih delih gradbene jame že na projektira- ni koti, tako da bodo v tern tednu že izvedeni prvi podložni betoni in takoj zatem še v tern mesecu planirajo betonažo kakšnega od večjih gradbenih blokov. Predvi- deno miniranje v gradbeni jami ni bilo potrebno, saj se je vse dalo narediti z večjimi gradbeni- mi stroji. Zdaj je potrebno izve- sti še dokončno sidranje obodne stene in zapreti gradbeno jamo, ki bo tako varna pred 20-letni- mi vodami. Glavna gradbena dela, ki jih iz- . vaja konzorcij Primorje - CGP - Kostak (slednji je izvajal tudi pripravljalna gradbena dela), bodo večji del potekala letos in prihodnje leto. Dinamika del je podobna kot pri HE Boštanj, zato Žgajner zavrača namige, da gradnja HE Bianca zamu- ja, skrbi ga pa še vedno nepo- trjen program infrastrukturnih ureditev ob gradnji elektrarne: „Jezovna zgradba ni na kritič- ni poti, ker imamo večino po- godb za izvedbo in dobavo že sklenjenih, probtematična je ostala infrastruktura, kjer še ni sprejet program infrastruktur- nih ureditev. To pa bo močno oviralo izgradnjo hidroelektrar- ne, saj mora biti večji del infra- strukture zgrajen vzporedno z energetskim delom elektrarne. Če ta program ne bo zelo kmalu sprejet, bomo imeli velike teža- ve pri zagotavljanju vmesnih in končnih rokov izgradnje." Ker bosta HE Bianca in HE Krško, ki naj bi se začela graditi že pri- hodnje leto, popolnoma iden- tični elektrarni, koncesionar HSE razpise za nabavo opreme dela kar za obe hkrati, seveda z opcijo, da bodo pogodbe podpi- sane, ko bo za HE Krško sprejet državni lokacijski načrt. V koli- kor se to ne bo zgodilo kmalu, bodo opcije za opremo HE Krško potekle, kar pomeni, da bo po- trebno ponoviti razpise, s tern pa se bo gradnja podražila. Izkopavanje gradbene jame, v ozadju še ne povsem dokončana obodna stena gradbišča. REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA POSAVJE Na podlagi 23. Ciena Pravilnika o kriterijih za izbor šti- pendistov v Posavski štipendijski shemi Regionalna razvojna agencija Posavje v sodelovanju s pod- jetji ter Občinami Brežice, Krško in Sevnica RAZPISUJE KADROVSKE ŠTIPENDIJE in ŠTIPENDIJE ZA NADARJENE S PODROČJA KULTURE, KI SE IZ- OBRAŽUJEJO V TUJINI ZA ŠOLSKO LETO 2006/2007 za dijake in študente, ki se izobražujejo v programu za prido- bitev izobrazbe: poklic Število štipendij tesar 3 varilec - 1 avtoličar 1 ključavničar 1 mizar 3 trgovec 1 zidar 3 lesnftehnik 1 Strojni tehnik 6 maturant tehnične gimnazije 3 gimnazijski maturant-elektrotehnika 1 gimnazijski maturant 2 ing. elektrotehnike 1 ing.strojništva 1 ing.elektronike 1 ing. lesarstva 1 ing. ali dipl.ing. ali uni.dipl.ing.strojništva / , Konstruiranje in mehanika oz. proizvodno strojništvo dipl.ing. arhitekture 1 Dipl.ing.strojništva 4 dipl.ing.lesarstva -lesarstvo 1 univ.dipl.ing.gradbeništva-konstrukcije 1 univ.dipl.ing.strojništva 4 univ.dipl. francist in hispanist 1 univ.dipl.ing.logistike 2 univ.dipl.ing.elektrotehnike 2 univ.dipl.ing.oblikovanja tekstilij 1 univ.dipl.ing.gradbeništva 1 univ.dipl.ing.kemijskega inženirstva 1 univ.dipl.ing.tekstilne tehnologije 1 univ.dipl. sociolog 1 univ.dipl.ing.računalništva in informatike 2 univ. dipl.ing. elektrotehnike 1 univ.dipl.ing. fizike 1 akademski glasbenik violinist 1 mag. agronomije 1 Štipendije za nadarjene s področja kulture, ki se izob-ražujejo v tujini Dosedanjim štipendistom Posavske štipendijske sheme se ni potrebno pri- javiti na ta razpis temveč so dolžni na podlagi 16. člena Pravilnika o krite- rijih za izbor štipendistov v Posavski štipendijski shemi in 4. člena Pogod- be o štipendiranju, najkasneje do izteka vpisnega roka za naslednji letnik, oz. najkasneje 15 dni po zaključku študijskega leta, predložiti Regionalni razvojni agenciji Posavje dokazila o izpolnjevanju študijskih obveznosti in kriteriju za pridobitev štipendije v posavski štipendijski shemi, na podlagi Cesar bo ob izpolnjevanju pogojev z njimi sklenjena pogodba o štipendira- nju za šolsko leto 2006/2007. Kandidati uveljavijo pravico do štipendije na obrazcu, kateremu je po- trebno priložiti: - potrdilo o začasnem bivanju izven kraja stalnega prebivališča, - originalno potrdilo o vpisu kandidata za tekoče šolsko leto za kandidata, - overjen prepis ali overjeno fotokopijo spričevala, iz katerega je možno razbrati učni uspeh, oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, iz katerega je možno izračunati povprečno oceno, v preteklem šolskem oziroma štu- dijskem letu za dodiplomske študente ter overjeno fotokopijo diplome in potrdilo o povprečni oceni v času študija za podiplomske študente, - izjavo, da ne prejema štipendije iz kateregakoli drugega vira (obrazec), - kopijo bančne kartice, transakcijskega računa ali prve strani hranilne knjižice. Pravico do štipendije lahko uveljavijo vajenci in dijaki, študentje višjih strokovnih šol in študentje visokošolskih zavodov, ki se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo doma ali v tujini, pri čemer je diplomo, če se izobražujejo v tujini, možno po koncu izobraževanja nostrificirati v Sloveniji. Pravico lahko uveljavijo, če se prijavijo na razpis in izpolnjujejo naslednje pogoje: - so dosegli najmanj prav dober šolski uspeh - učenci, vajenci in di- jaki, oziroma najmanj povprečno oceno 7,5 - študenti. - ob vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje sole niso starejši od 18 let oziroma ob vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja niso starejši od 26 let (starost kandidatov, ki prvič vla- gajo vlogo za uveljavitev pravice do štipendije, je glede na letnik in izbrani izobraževalni program lahko ustrezno višja), Pravice do štipendije ne more uveljaviti kandidat, ki: - je v delovnem razmerju ali je vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje. V kolikor je vpisan kot iskalec zaposlitve, mora predložiti izjavo, da se bo v primeru pridobitve štipendije izpi- sal iz evidence brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje, - je samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost, vpisano v ustrezni re- gister ali drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije, - je samostojni podjetnik, lastnik ali ustanovitelj gospodarske družbe, - prejema drugo štipendijo. Komisija za izbor bo na podlagi Pravilnika o kriterijih za izbor štipen- distov v Posavski štipendijski shemi, v sodelovanju s podjetji, ki so na podlagi javnega razpisa pridobili pravico do vključitve v Posavsko šti- pendijsko shemo, opravila izbor. Z izbranimi kandidati bomo sklenili tri- partitno pogodbo o štipendiranju, s katero se obvežejo, da bodo po končanem izobraževanju sklenili delovno razmerje v podjetju, ki je pri- dobilo pravico do subvencionirane štipendije za najmanj toliko časa, kolikor znaša doba za katero bodo prejemali štipendijo. Nepopolnih in nepravočasnih vlog za podelitev kadrovskih štipendij ne bomo obravnavali. Predložena vloga mora biti vložena skupaj z vsemi prilogami v zapeča- teni ovojnici, ovojnica pa mora biti označena z »ne odpiraj - vloga« in navedbo razpisa na katerega se nanaša in z nastovom pošiljatelja na zadnji strani ovojnice. Vloge se pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov Regionalna razvojna agencija Posavje, CKŽ 46, Krško, do 05. oktobra 2006. Osebna oddaja vlog ni možna. Vloge, prispele po preteku razpisnega roka, se štejejo za prepozne in se ne obravnavajo. Obrazce s katerimi kandidati uveljavljajo pravico do štipendij je mogo- če dvigniti na sedežu Regionalne razvojne agencije Posavje, CKŽ 46, Kr- ško in na spletni strani Regionalne razvojne agencije Posavje Posavje: www.rra-posavje.si. Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij lahko dobite po telefonu 07 488 10 41, kontaktna oseba ga. Nataša Šterban Bezjak, vodja projekta. Re$ionalna razvojna asencija Posavje Robert Ostrelič, l.r., direktor Posavski obzornik - leto X, številka 19, četrtek, 21. 9. 2006 GOSPODARSTVO H Posavska štipendijska shema Vsako leto več razpisanih štipendij KRŠKO - Regionalna razvojna agencija Posavje je objavila razpis za kadrovske štipendije v okviru Po- savske štipendijske sheme. Na voljo je 59 novih šti- pendij in štipendije za nadarjene s področja kultu- re, ki se šolajo v tujini, štipendirali pa bodo tudi 34 dosedanjih štipendistov. „Gre za enega najuspeš- nejših regionalnih projektov," je prepričan novi di- rektor RRA Posavje Robert Ostrelič. Posavska štipendijska shema bo zakorakala že v četrto šol- sko leto, raste pa tako šte- vilo sodelujočih podjetij kot število štipendistov. V lan- skem šolskem letu je štipen- dije v okviru sheme prejema- lo 46 štipendistov, od tega jih 34 izpolnjuje pogoje tudi za naprej, razpisanih pa je še 59 novih štipendij, ki jih bo s tretjinskim deležem sofi- nancir lo 35 podjetij. Največ interesa je za štipendiranje tehničnih in naravoslovnih poklicev (inženir strojništva, elektrotehnike, gradbeni- štva, lesarstva...). „Ugotav- Ijamo, da je sistem potre- ben manjših popravkov, saj se med poklici, za katere se razpisujejo štipendije, pojav- Ijajo tudi takšni, ki niso rav- no deficitarni v tern okolju," dodaja Ostrelič in kot primer navaja poklic trgovec ter za bodoče napoveduje uvedbo določenih varovalk. „Poseben poudarek Posavska štipendij- ska shema daje nadarjenim s področja kulture, kar je red- kost med štipendijskimi she- mami v Sloveniji," poudarja vodja projekta Natasa Šter- ban Bezjak. V Sloveniji si- cer deluje deset štipendijskih shem po tern modelu. „Temeljni cilj Posavske šti- pendijske sheme ostaja učinkovit podporni sistem podjetjem za pridobivanje potrebnih kadrov, predvsem deficitarnih," pravi Ostrelič in dodaja, da to ni socialni korektiv, zato je shema odpr- ta tudi za štipendiste iz dru- gih okolij, ne le iz Posavja. Do sedaj je tretjino sredstev za štipendije prispevala tudi država. Ker se pri tern kažejo težave, bodo v primeru izpa- da driavnih sredstev ta delež zagotovile posavske obči- ne, ki so že doslej prispeva- le tretjino. Večino posavskih štipendij prejemajo študent- je, ki dobijo okoli 60 tisoča- kov mesečno, le vsaka deseta štipendija je za dijake, zna- ša pa okoli 40 tisočakov. Pod- jetja, ki sofinancirajo štipen- dije, pa se zavežejo, da bodo štipendista po končanem šo- lanju zaposlila za najmanj toliko časa, kolikor so ga šti- pendirala. Pogoj za pridobitev pravice do štipendije je povprečna ocena najmanj 7,5 za študen- te in prav dober učni uspeh za dijake, rok za oddajo vlog - obrazci so na voljo na sede- žu in na spletni strani Regio- nalne razvojne agencije - pa je 5. oktober. P. Pavlovič VEM - Vse na Enem Mestu SEVNICA - V sodelovanju s podjetjem KIN, podjetni- škim centrom iz Sevnice, z Občino Sevnica, z Minis- trstvom za gospodarstvo, s Slovenskim podjetniškim skladom in z Gospodarsko zbornico Slovenije je v če- trtek, 14. septembra, v prostorih hotela Ajdovec v Sevnici potekala predstavitev lokalne vstopne točke VEM - Vse na Enem Mestu, z namenom ureditve vseh formalnosti registracije podjetja na enem mestu. V Sloveniji deluje 29 vstopnih toe VEM. Le-te nudijo osnovne in- formacije in storitve pri realizaciji podjetniških priložnosti že delujočim podjetjem, samostojnim podjetnikom in posamezni- kom. Osnovni namen vstopne točke VEM je zagotavljanje ustrez- ne podpore bodočemu samostojnemu podjetniku pri uresničit- vi želje po ustanovitvi lastnega podjetja v najkrajšem možnem času. Vstopne točke VEM podpira Ministrstvo za gospodarstvo, podprte pa so tudi z evropskimi sredstvi programa Phare 2003. V Sevnici podjetje KIN, podjetniški center, organizator lokalne vstopne točke VEM, usmerja, svetuje in pomaga podjetnikom ter posameznikom pri uresničevanju poslovnih idej s konkret- no, uporabno in profesionalno strokovno-svetovalno pomočjo v postopkih pred registracijo podjetja, nudi administrativno po- moč pri registraciji podjetja ter svetuje pri kasnejših fazah po- slovanja. Izkoristite priložnost, uresničite ideje - poiščite svetovalno eki- po lokalne vstopne točke VEM. Smilja Radi, foto: Bojan Kostevc Podpisana druge faza regulacije potoka Sušica PODBOČJE - Potem ko so predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Občine Krško in izvajalca del, družbe Nivo Celje, 14. julija v Podbočju slavnostno podpisali pogodbo za prvo fazo re- gulacije potoka Sušice, je bila pretekli teden podpisana pogod- ba tudi za drugo fazo del v vrednosti 216 milijonov tolarjev. V tej fazi, v kateri bo prav tako dela izvajala celjska družba Nivo, bo Občina Krško financirala izgradnjo treh mostov v Podbočju, okoljsko ministrstvo regulacijo potoka, z izgradnjo brežnega podpornega zidu potoka Sušice pa se bo v tej fazi v izvedbo del vključilo tudi Ministrstvo za promet oziroma Direkcija za držav- ne ceste. Z omenjenimi deli iz pogodbe bodo predvidoma začeli že v tern mesecu, dokončana pa bodo v letu 2007. B.M. Ambienta v Krškem KRŠKO - V starem delu Krškega bo v prvih dneh oktobra odpr- la svoja vrata nova prodajalna. Steklarna Rogaška je nedavno zaprla svojo trgovino v Kozjem. Kristalni izdelki prestižnega slovenskega proizvajalca bodo tako našli svoje mesto na pro- dajnih policah v Krškem. V coni za pešce na Cesti krških žrtev 44 se prostori že zaljšajo in pripravljajo, da bodo v njih našli svoje mesto izdelki Stil- lesa iz Sevnice, kristalni izdelki Steklame Rogaška, idrijske čipke, izdelki kovaške obrti, umetnine in še mnogi drobni da- rilni izdelki. Prodajna galerija Ambienta je namenjena števil- nim ljubiteljem lepega, s pridihom tradicionalnih slovenskih znanj in spretnosti. Zagotovo bo zapeljala tudi kakšnega ob- iskovalca iz tujine, ki bo v posavskem prostoru iskal sloven- ske proizvode. Hkrati bo to prva in edina franšizna prodajalna Steklame Rogaška za področje Posavja in Dolenjske, ki bo ob prodajni ponudbi nudila tudi graviranje izdelkov iz stekla. Ekten in Linko Plast med nominiranci za gazelo POSAVJE -12. septembra se je z izborom primorsko-notranjske gazele uradno začel izbor slovenske gazele, torej podjetja, ki ga odlikuje hitra rast in prilagodljivost, dinamična podjetnost ter filozofija naprednosti. Izbor letos prvič poteka v organizaci- ji Časopisne družbe Dnevnik, d.d., pri njem pa tudi v letošnjem letu sodelujejo ugledni slovenski gospodarstveniki, podjetniki in ekonomski strokovnjaki. Gazela osrednje Slovenije bo zna- na 21. septembra, gorenjska gazela 28. septembra, dravsko- pomurska gazela 4. oktobra, savinjsko-zasavska gazela 12. ok- tobra in dolenjsko-posavska gazela 19. oktobra. Za slednjo sta med petimi nominiranci tudi dve posavski podjetji: Ekten Krško (kovinska industrija s poudarkom na filtrskem programu) in Lin- ko Plast Sevnica (proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas). Poleg njiju so nominirana še podjetja Hipot-Eltas Šentjernej (razvoj in izdelava membranskih tipkovnic in čelnih folij), Infotehna Novo mesto (razvoj sistemov za upravljanje dokumentov in pro- cesov) in Roletarstvo Medle Novo mesto (proizvodnja, prodaja in montaža senčil). Razglasitev slovenske gazele 2006 bo 3. no- vembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. P.P. Razpis za malo gospodarstvo KRŠKO - Občina Krško je v Uradnem listu objavila javni raz- pis za dodelitev sredstev iz občinskega proračuna za pospe- ševanje razvoja malega gospodarstva v občini Krško za leto 2006. Predmet razpisa je dodeljevanje nepovratnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Krško s subvencioniranjem naslednjih ukrepov, ki so se izvajali v razpisnem obdobju na območju občine Krško. Razpisna doku- mentacija je na voljo na Oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Krško in na spletni strani www.krsko.si, dodatne in- formacije pa so v času uradnih ur na voljo na tel. št. (07) 49- 81-292 in na elektronskem naslovu irena.mesinger@krsko.si. Rok za oddajo vlog je torek, 10. oktober 2006. RENAULT LJ*»1 VAKJAM(> A\ lOVlOltll I •X) 8 I Sodelujte pri 1 ustvarjanju novega avtomobila, ki ga bomo za evropski : trg ižuelovali samo v ji» Sloven ijir™ 7-ir;vU uvedbe nocn& i/rnene medse vabimo 400 novih delavr.e/ Ponujrirno delo za določen čas najmanj enega leta (z možnostjo podaljšanpj, dobro piačito, organiziran prevoz in prehrano ter veliko drugih ugodnosti. Za več informacij pokličite na brezplačno številko 080 18 84. ''j-f-ssmmmiitt-,. Prijavo posijilt; r<;> ri5w Revoz d.d. Oirekcija cloveskih virov Slu/bn ?a vodenje razvoja zaposlenth^ BoiokranjoK-.i .r;'>ta 4 8000 Novo mesto |HH E OKOUE IN PROSTOR Posavski obzornik - leto X, števitka 19, četrtek, 21. 9. 2006 KOMUNALNO STAVBNO PODJETJE d.d. Leskovika ceita 2a, Kriko , Tel.: (07)48 17 200 Kostak VARSTVO OKOUA JE STVAR NAS VSEH - LOČUJMO ODPADKE Odgovoren odnos do okolja je v današnjem času pomembna vrednota. Zaradi sodo- bnega načina živtjenja in povečane potrošnje pa hitro naraščajo tudi količine odpad- kov. Zato predstavtja učinkovito in odgovomo ravnanje z njimi velik izziv na področju varstva okolja. V Kostaku s sodobnim sistemom ravnanja z odpadki skrbimo za to, da bodo v cistern in zdravem okolju živele tudi prihodnje generacije. Pomembno pa je, da se odgovomosti ravnanja z odpadki zaveda vsak izmed nas. Skrb za čisto okolje je namreč odraz našega načina življenja, naše ekološke osveščenosti in nenazadnje tudi naše kulture. Odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga lastnik ali imet- nik ne more ali ne želi upora- biti, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže. Odpadki se pojavljajo vsepov- sod - v gospodinjstvu, pisarni, tovarni, na vrtu, na cesti, to- rej povsod, kjer delamo in bi- vamo. Ravnanje z odpadki ureja ob- sežna zakonodaja. Predpi- si na podroqu ravnanja z od- padki so sprejeti predvsem na osnovi Zakona o varstvu okolja. Osnovna sta Pravilnik o ravna- nju z odpadki in Pravilnik o od- laganju odpadkov. Dopolnjujejo ju tri hčerinske skupine predpisov. - predpisi, ki obravnavajo rav- nanje s posameznimi vrstami odpadkov (z odpadnimi olji, embalažo in odpadno emba- lažo, baterijami, ipd.) - predpisi, ki obravnavajo ob- jekte in naprave za ravna- nje z odpadki (odlaganje, se- žiganje) - predpisi o prehodu odpadkov preko driavne meje. Vprašanje radioaktivnih odpad- kov ureja Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in o jedr- ski vamosti. Na podlagi Nacionalnega pro- grama varstva okolja so bili že sprejeti ali pa so v sprejema- nju naslednji operativni pro- grami (OP) - OP zbiranja komu- nalnih odpadkov, OP ravnanja z embalažo, OP ravnanja z od- padnimi olji, OP odstranjeva- nja odpadkov s ciljem zmanj- šanja odloženih razgradljivih odpadkov, OP ravnanja z ne- varnimi odpadki. Cilj operativnega programa zbiranja komunalnih odpadkov je vzpostavitev sistema loče- nega zbiranja odpadkov po iz- voru nastanka, postavitev zbi- ralnic (ekoloških otokov) za ločene vrste komunalnih od- padkov, postavitev zbirnih cen- trov za zbiranje teh vrst odpad- kov v vsaki občini, vzpostavitev sistema zbiranja organskih ku- hinjskih odpadkov iz gostinstva in gospodinjstev ter njihovo biološko predelavo ter posta- vitewzbiralnic nevarnih odpad- kov v večjih krajih. V naši občini velja še pomem- ben lokalni predpis ¦ Odlok o ravnanju z odpadki v občini Krško. Trenutno je v fazi na- stajanja nov odlok, ki ga lah- ko pomagamo sooblikovati vsi občani (predlog se nahaja na spletni strani Občine Krško www.krsko.si). Vso zakonodajo, ki jo mora- mo pri izvajanju aktivnosti ravnanja z odpadki upošteva- ti na Kostaku, si lahko ogleda- te na našem spletnem naslovu www.kostak.si. Odlok o ravnanju z odpadki v občini Krško V podjetju Kostak na podlagi Od- loka o ravnanju z odpadki v ob- čini Krško izvajamo sistematič- no zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov v vseh krajevnih skup- nostih občine Krško. Za zbiranje odpadkov uporabljamo izključno predpisane standardizirane tip- ske posode in kontejnerje. Veli- kost nameščene posode je opre- deljena glede na število članov gospodinjstva. Tako je za gospo- dinjstva z eno do treh oseb pred- videna 120 I pbsoda, za gospo- dinjstva s štirimi ali več osebami pa 2401 posoda. Po velikosti odmerjene poso- de in na podlagi mesečne frek- vence (števila) odvozov na dolo- čenem območju plačujemo tudi smetarino. V skladu z omenje- nim Odlokom morajo gospodinj- stva plačevati smetarino z dnem, ko je bil uveden redni odvoz od- padkov na njihovem obmoqu. Vsi uporabniki pa od 1.1.2002 naprej plačujemo tudi okoljsko dajatev. To je dodatna obremenitev za vse uporabnike odlagališča zara- di obremenjevanja tal s količino odloženih odpadkov in obreme- njevanje zraka. Ločeno zbiranje odpadkov V občini Krško smo pričeli z loče- nim zbiranjem posameznih vrst odpadkov že v letu 2002. Na eko- loških otokih (zbiralnicah za loče- ne odpadke) so postavljeni na- menski zabojniki za posamezne vrste odpadkov - za papir, ste- klo, plastiko in biološke odpad- ke. Označeni so z različnimi bar- vami. Ponekod so namešceni tudi zabojniki z modrimi pokrovi, v katere odlagamo kovinsko em- balažo (pločevinke in konzer- ve). Ekološki otoki so razporeje- ni po številu prebivalcev, ki živijo na določenem območju, v obči- ni Krško jih je postavljenih 120. V sive zabojnike odložimo osta- nek odpadkov, to so tisti, ki jih ne moremo razporediti po ome- njenih vrstah. Z ločenim zbiranjem odpadkov manj obremenjujemo okolje, hkrati pa izločimo vrste odpad- kov, ki jih lahko še koristno upo- rabimo in tako prihranimo su- rovine in energijo. Na Zbirnem centru v Spodnjem Starem Gra- du ločeno zbrane vrste odpad- kov obdelamo in jih predamo končnemu porabniku sekundar- nih surovin. Papir in steklo se reciklirata in tako ponovno upo- rabita, izdelki iz recikliranega penjenega stekla pa se lahko uporabijo tudi kot izolativni ma- terial pri gradnji. Biološke od- padke obdelamo na kompostar- ni, kjer s tehnološkimi postopki pridelamo kvaliteten kompost, naravno gnojilo, ki je uporabno v kmetijstvu in vrtnarstvu. Osta- nek odpadkov zaenkrat odlaga- mo na odlagališču Spodnji Stari Grad, predvidoma z naslednjim letom pa jih bomo odvažali na regijsko odlagališče v Leskovec pri Novem mestu (CEROD), kar bo predstavljalo dodatne stro- ške. Uporabniki plačujemo samo odlaganje ostanka odpadkov (v sive posode), odlaganja ločeno zbranih odpadkov pa ne. Zato je še bolj pomembno, da čim bolj skrbno ravnamo z odpadki, jih am več zberemo ločeno in odlo- žimo na ekološke otoke. Ekološko ozavešcen in gospo- daren odnos do odpadkov sicer od vseh nas zahteva več dosted- nosti in natančnosti. Pa vendar ločeno zbiranje odpadkov in njihova predelava koristi vsem - okolju, ki ga manj obremenjuje- mo, in gospodarstvu, ker ponov- na predelava prihrani surovine in energijo ter odpira nova delo- vna mesta. Nenazadnje pa naj- bolj koristi nam samim, saj je čist življenjski prostor podlaga zdravega življenja. Trenutno poteka akcija zbiranja kosovnih odpadkov po urniku, o katerem smo vas obvestili na računih za komu- nalne storitve za prejšnjumesec. Vabimo vas k aktivnemu sodelovanju, saj bo z rednim odstranjevanjem velikih ko- sovnih odpadkov naše okolje bolj čisto in bolj prijetno. Skozi vse leto lahko kosovne, nevarne ali katere koli dru- ge odpadke pripeljete na naš Zbirni center v Spodnji Stari Grad in jih razporedite v ustrezne kontejnerje. Dodatne informacije o zbiranju in ločevanju odpadkov lahko najdete na nasern spletnem naslovu www.kostak.si ali pa pokličete na telefon 071 49 05 085. Ločeno zbiranje odpadkov in njihova predelava prihrani surovine in manj obremenjuje okolje. Lokalno partnerstvo v občini Krško nadaljuje z jesenskimi delavnicami odborov Tretje delavnice Odbora za omejeno rabo prostora se je udeležil mag. Radovan Tauzes, direktor Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor. Pogovor je bil osredotočen predvsem na pomen uredbe o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta. Ministrstvo za okolje in prostor je leta 2004 sprejelo »Uredbo o obmoqih omejene rabe prostora za- radi jedrskega objekta in o pogojih gradnje objektov na teh obmoqih«. Uredba določa pogoje bivanja v 1.500-metrskem pasu okoli NEK. Sestavni del uredbe je seznam parcelnih številk zemljišč, na kate- rih so dovoljene izjeme oziroma morebitne gradnje novih objektov. Žal je pri pripravi uredbe prišlo do napake in so bile v njej izpuščene določene parcelne številke v k.o. Leskovec in k.o. Stara vas. Sprememba uredbe: vpis pomotoma izpuščenih številk Obcina Krško se je z Ministrstvom za okolje in prostor že nekaj časa dogovarjala o spre- membi uredbe, ki bi v seznam parcelnih številk vključila tudi pomotoma izpuščene šte- vilke. Na pobudo lokalnega partnerstva sta se v preteklih dneh Občina Krško oziroma Oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja uspešno dogovorila o spremembi uredbe. Mag. Radovan Tauzes je na delavnici zagotovil, da je ministrstvo že pripravilo predlog spremembe uredbe, v kateri bodo po novem vpisane vse, tudi prvotno izpuščene parcel- ne številke. Predlog spremembe uredbe pa bo rešil tudi problem predvidene cestne po- vezave med Krškim in Brežicami skozi Vrbino, ki bo postala regionalna cesta. Vlada naj bi po besedah mag. Radovana Tauzesa predlog spremembe uredbe sprejeta še v tern me- secu. Seveda bo sprememba uredbe omogočala nadomestne in nove gradnje zgolj na območ- jih stavbnih zemljišč, ne pa tudi na kmetijskih zemljiščih. Sprememba uredbe torej nima vpliva na spremembo namenske rabe zemljišča. Terminski plan naložb v razvoj Vrbine V nadaljevanju delavnice so udeleženci razpravljali predvsem o porabi nadomestil, ki jih v skladu z zakonom o jedrski vamosti iz leta 2003 prejema Občina Krško. Nekateri udeleženci delavnice so bili dokaj kritični v oceni odnosa Občine Krško do naselja Vrbina, saj je po njihovem mnenju to eden najslabše räzvitih predelov občine, čeprav živijo v neposredni bližini NEK. Predstavniki Občine so pojasnili, da se zavedajo tega problema in da bodo v letih 2007 in 2008 zgradili kana- lizacijsko omrežje ter hkrati uredili tudi ostale komunalne vode, kot so električni vod, vodovod in telekomunikacijski vod. Udeleženci delavnice Odbora za omejeno rabo prostora so sprejeli sklep, da bosta Odbor za omejeno rabo prostora in Občina Krško skupaj pripravila terminski plan, ki bo določil uredi- tev problemov v Vrbini, kot so: kanalizacija, cesta, razsvetljava, pločniki, kabelska televi- zija in avtobusna postaja. Prebivalci Vrbine se bodo še naprej zavzemali za oprostitev plačila komunalnih prispevkov in vodnih taks. Ob koncu delavnice so člani Odbora za omeje- no rabo prostora kot svojo predstavnico v Ko- ordinacijski odbor lokalnega partnerstva izvo- lili gospo Ano Pajič. Vod ja oddelka za okolje in prostor na Občini Krško Simona Lubšina in direktor Direktorata za okolje in prostor mas. Radovan Tauzes lokalno partnerstvo brežice Denar lokalnega partnerstva Brežice: koliko in kam? Za delovanje lokalnega partnerstva Brežice je bilo v letu 2006 name- njenih 20 milijonov tolarjev ter za stroške neodvisnih študij, svetovanj in preverjanj v zvezi z umeščanjem odlagališča nizko in srednje radio- aktivnih odpadkov še 10 milijonov tolarjev. V šestih mesecih, torej do konca avgusta, je bilo za stro- ške delovanja lokalnega partnerstva v občini Brežice porabljenih 5,439 milijona tolarjev, za neod- visne študije pa 3,301 milijona tolarjev. Stroški delovanja lokalnega partnerstva Okvirni načrt porabe sredstev za tekoče leto je sprejel vodstveni odbor na svoji prvi seji. Stroški de- lovanja lokalRega partnerstva zajemajo stroške vodstvenega odbora (sejnine in druge z udeležbo na sejah povezane stroške), tajniške in druge administrativne stroške, stroške izdelave s strani vodstve- nega odbora zahtevane in obravnavane dokumentacije (poleg neodvisnih študij, svetovanj in prever- janj) ter stroške dela vabljenih poročevalcev, recenzentov, izvedbe predstavitev in okroglih miz. Ker je glavni namen lokalnega partnerstva omogočiti učinkovito komunikacijo med Občino, ARAO in lokalno javnostjo, še zlasti naj bi občanom omogočil pridobivanje informacij in sodelovanje v pro- cesu odločanja, je bilo največ sredstev porabljenih prav za komunikacijske dejavnosti. Na primer za strokovno izvedbo predavanj o radioaktivnosti in postopku umeščanja odlagališča za krajane Brežic, Pišec, Kapel, Artič, Globokega in za druge skupine, za predstavitev ugotovitev glede domnevnih od- padkov v rudniku v Dečnem selu ter za izvedbo javnomnenjske raziskave o odnosu občanov Brežic do izvajanja terenskih raziskav na lokaciji Globoko. V ta namen je bilo porabljenih 1,147 milijona tolarjev. Za vabila, organizacijo in tehnično izvedbo teh dogodkov pa nadaljnjih 1,089 milijona to- larjev. Več skupin iz brežiške občine se je odzvalo tudi vabilu na ogled Informacijskega centra o rav- nanju z radioaktivnimi odpadki v Brinju pri Ljubljani, kar je stalo 383.000 tolarjev. Za delo tajništva lokalnega partnerstva, ki razen dela tajnika vključuje tudi najem in vzdrževanje prostorov, je bilo porabljenih 1,224 milijona tolarjev. Za nabavo osnovne opreme, kot na primer ra- čunalnik, fotokopimi stroj in drugo, pa 895.000 tolarjev. Za stroške delovanja vodstvenega odbora in z udeležbo na sejah povezane stroške je bilo porabljenih 700.000 tolarjev. Stroški neodvisnih študij, svetovanj in preverjanj Zaradi zaskrbljenosti ljudi glede morebitnih vplivov bližnje Nuklearne elektrarne Krško na zdravje lokalnega prebivalstva in na okolje so bile pri strokovnih institucijah naročene tri študije. Študijo o pojavnosti raka v občini Brežice so izvedli na Onkološkem inštitutu Ljubljana, stala pa je 1,850 mi- lijona tolarjev. Rezultati bodo javno predstavljeni oktobra. Meritve radioaktivnosti v poljščinah in sadju iz brežiške občine ter primerjavo z drugimi okolji v Sloveniji izvaja Zavod za varstvo pri delu. Cena meritev je 820.800 tolarjev, rezultati pa bodo javnosti predstavljeni oktobra. Cena ekspertne- ga mnenja v zvezi z domnevami o odlaganju radioaktivnih odpadkov v Dečnem selu, ki je bilo jav- no predstavljeno julija, je bila 700.000 tolarjev. Preostala sredstva Iz podatkov o porabljenih sredstvih je mogoče razbrati, da za delovanje lokalnega partnerstva Bre- žice v letu 2006 ostaja še 14,561 milijona tolarjev, za neodvisne študije, svetovanja in preverjanja pa še 6,699 milijona tolarjev. Stane Preskar, predsednik vodstvenega odbora Posavski obzornik - leto X, številka 19, četrtek, 21. 9. 2006 CENTER ZA RAZVOJ PODEŽELJA POSAVJE g| Center za razvoj podeželja Posavje Naziv: CENTER ZA RAZVOJ PODEŽEUA POSAVJE Naslov: Cesta krskih zrtev 46, Krško Telefon: 07 488 10 52 e-naslov: center@rra-posavje.si spletna stran: wv/w.center-posavje.si Pravno-organizacijska oblika: zavod Število zaposlenih: center nima zaposlenih (kadrovsko podporo zagotavlja ustanoviteljica, to je RRA Posavje) Organi centra: Svet zavoda in Projektni svet Vodenje centra: Darja Planinc, v.d. direktorice Kontaktne osebe: Darja Planinc, mag. Mojca Pompe, Anita Radkovič Strateški cilji centra v obdobju 2007-2013 so: - Dvigniti konkurenčnost posavskega podeželja (razvoj stan- dardov višje kakovosti, vključevanje proizvajalcev v stan- darde višje kakovosti, spodbujanje inovativnosti) - Dvigniti prepoznavnost posavskega podeželja (skrb za celo- vito in povezano promocijo posavskega podeželja) - Pospešeno razvijati podjetništvo na podeželju (diverzifika- cija dejavnosti in iskanje alternativnih zaposlitvenih mož- nostih v naravnih in kulturnih potencialih regije), s po- udarkom na razvoju turizma na podeželju, oblikovanju integralnih (turističnih) proizvodov in podjetniških pove- zav (grozdov in drugih oblik) - Ustvarjati nova delovna mesta na podeželju. Ključni projekti centra v letu 2006: - Dopolnjevanje Razvojnega programa podeželja regije Po- savje 2003-2010 in vzpostavitev Lokalne Akcijske Skupine za pobudo LEADER - Identifikacija potreb, priprava in p/ilagoditev programov usposabljanj izkazanim potrebam (Sola podjetništva, Kov- nica znanja, praktični tečaji) - Razvoj in trženje izdetkov ter pridelkov s podeželja - Podeželsko razvojno jedro Posavje (izvajanje nacionalnega programa podjetništva na podeželju na regionalni ravni) - Sodelovanje pri pripravi Regionalnega razvojnega programa regije Posavje 2007-2013 - Izvajanje storitev za ciljne skupine na podeželju: - Splošno podjetniško svetovanje - Pomoč pri registraciji dejavnosti - Priprava in vodenje projektov za zunanje naročnike - Organiziranje in izvajanje programov usposabljanj Pobuda skupnosti LEADER Kar nas dela drugačne, nas dela zanimive. Kar nas dela zanimive, nas dela »trine«. To je bistvo pobude LEADER, ki pomaga posameznemu podeželske- mu območju odkriti njegove posebnosti. LEADER sredstva omogo- čajo, da na teh posebnosti obmoqe gradi svojo prepoznavnost in dodano vrednost. Osnova za kqriscenje sredstev iz pobude LEADER je na nivoju Po- savja izdelan Razvojni program podeželja regije, ki je temeljni stra- teški in programski dokument regije za področje razvoja podeželja. • Center kot upravljavec programa skrbi za to, da bo dokument skladen z nastajajočim Regionalnim razvojnim programom regi- . je Posavje 2007-2013, na nacionalnem nivoju pa z Nacionalnim strateškim načrtom razvoja podeželja 2007-2013, ki opredeljuje prednostne naloge na področju politike razvoja podeželja v Slove- niji, te pa so skladne s prednostnimi nalogami Skupnosti na podro- čju politike razvoja podeželja. Za potrebe sredstev LEADER bo do konca letošnjega oktobra v re- giji vzpostavljena t.i. Lokalna Akcijska Skupina, ki bo v nada- Ijevanju izdelala lokalno razvojno strategijo in merila za izbor inovativnih projektov javnih in zasebnih nosilcev, ki bodo lahko so- financirani iz sredstev LEADER v višini največ do 50 %. V tej skupini bodo poleg predstavnikov lokalnih skupnosti vključeni tudi zaseb- ni partnerji na podeželju (gospodarske družbe, nevladne organiza- cije in posamezniki, npr. zadruga, nosilci osnovne kmetijske in do- polnilne dejavnosti, društva...) Pri sofinanciranju iz sredstev LEADER bodo imeli prednost pro- jekti, ki bodo: - zagotavljali nove zaposlitvene možnosti in delovna mesta ter so- cialno vključenost marginalnih skupin na podeželju ¦ inovativni (nove metode, storitve, proizvodi, vzpostavljanje povezav...) - temeljili na sodelovanju - skladni z značilnostmi okolja ter potrebami in priložnostmi ob- močja in razvojnimi dokumenti območja - realno uresničljivi - trajnostno naravnani - jasno izražali javno-zasebno partnerstvo pri razvojnem načrtova- nju in izvajanju projektov. To pomeni, da so v te procese poleg oblasti, javnih institucij nujno vključeni ljudje, ki na podeželskih območjih prebivajo, kajti: - krajani poznajo svoje težave in potrebe ¦ obvladujejo številne ključne vire - njihove spretnosti, znanje in energija so glavni viri. Več o pobudi LEADER+ in primerih dobrih praks si lahko preberete na http://ec.europa.eu/agriculture/rur/leaderplus/ Razvoj in trženje izdelkov in pridelkov s podeželja Naročnica projekta je Regionalna razvojna agencija Posavje, ki je projekt prijavila v okviru programa Neposredne regional- ne spodbude za leto 2006. Center za razvoj podeželja Posavje je bil izbran za izvajalca projekta, ki obsega dve fazi: - evidentiranje, analiziranje in strateško načrtovanje razvoja izdelkov in pridelkov s posavskega podeželja in - promocijo in javno predstavitev rezultatov projekta. V ta namen je bila na centru vzpostavljena projektna skupina, v katero so vključeni mentorica rokodelcev in individualni po- pisovalci na terenu (študenti, člani društev, izdelovalci sami). V skladu s projektno nalogo evidentiranje obsega: - evidentiranje obstoječih in potencialnih izdelovalcev roko- delskih izdelkov in nosilcev kmetijskih proizvodov - opise evidentiranih rokodelskih izdelkov in kmetijskih pro- izvodov na podlagi pregleda različnih arhivov (tekstualni in slikovni del) - opredelitev dosedanjih načinov trženja in promocijskih ak- tivnosti Evidentiranje poteka na podlagi dveh popisnih listov. S prvim evidentiramo izdelovalce in nosilce, z drugim pa natanč- neje popišemo izdelek ali produkt, ki je predmet popisa. Evidentiranje podatke bomo v nadaljevanju analizirali in popi- sane izdelovalce in nosilce segmentirali po tematskih skupinah izdelkov/proizvodov (npr. lončarji, vezilci, predelovalci sadja, medu). Prav tako naj bi iz evidentiranih izdelkov in proizvodov izluščili ti- ste, ki pomenijo ohranjanje kulturne dediščine Posavja in bi se lahko v nadaljevanju razvili v poslovna/protokolama darila (samo- stojni izdelki; paketi izdelkov; izdelek kot embalaža). Po zaključenem evidentiranju in analiziranju rokodelskih izdelkov in kmetijskih proizvodov s posavskega podeželja ter njihovih nosil- cev bomo v nadaljevanju pristopili k izdelavi strategije trženja. Strategija trženja rokodelskih izdelkov in kmetijskih proiz- vodov s posavskega podeželja bo zajemala: - opredelitev dosedanjih načinov trženja in promocije izdelkov in proizvodov (popis individualnih in organiziranih načinov tr- ženja ter promocijskih äktivnostih v zadnjih 5-ih letih) - preveritev med proizvajalci, ali so ti sposobno zagotavljati stalno kvaliteto in količino izdelkov - na podlagi analize dosedanjih trienjskih in promocijskih aktiv- nostih in potreb trga opredeliti prihodnjo strategijo trženja. Namen celotnega projekta je v evidentiranju tistih produk- tov, ki bi bili trino zanimivi in bi se lahko v nadaljevanju raz- vili tudi v poslovno/ promocijsko darilo, hkrati pa posamez- niku omogočili regi- stracijo djeanvosti. Vse, ki ohranjate in razvijate katero od rokodelskih veščin, še vedno vabimo k sodelovanju. Anketa o poslovnih darilih in kulturi obdarovanja v Posavju Kako zanimivi bi bili rokodelski izdelki, ki temeljijo na ohra- njanju dediščine kraja, regije, ravno v tern času preverjamo na vzorcu 120 posavskih podjetij in organizacij na podlagi an- kete o poslovnih darilih in kulturi obdarovanja. Z njo želimo od podjetij, ki s svojo dejavnostjo pomembno prispevajo k dvigu prepoznavnosti regije Posavje, povprašati o tern, če in na kakšen način pri svojem poslovanju obdarujejo zaposlene, s kakšnim darilom najbolj navdušijo svoje domače in tuje po- slovne partnerje. Želimo izvedeti, ali izvirajo darila iz dediš- čine kraja, regije. Ali pa tovrstno ponudbo daril pogrešajo in bi v svojo kulturo obdarovanju vključili tista darila, ki -diši- jo- po Posavju. Vsem, ki ste do sedaj vrnili izpolnjeno ankete, se zahvalju- jemo, ostale pa pozivamo, da je za to še čas. Rezultati nam bodo namreč v veliko pomoč, ko bomo za izdelovalce in darila opredeljevali najprimernejše trine poti in načine promocije. Programi usposabljanj in tečaji v sezoni 2006/2007 Namen programov usposabljanj: pomagati ciljnim skupinam na podeželju prepoznati, razvijati in udejaniti podjetniške ideje iz potencialov domačega okolja in tako ustvarjati za delo in bivanje privlačno posavsko podeželje. Cilji programov usposabljanj ciljnih skupin na podeželju so: - razvoj lastnih podjetniških idej pri udeležencih - pospešiti odločanje posameznikov za samostojno podjetniško pot - registracija različnih dejavnosti na podeželju - aktivno načrtovanje kariere. Kratka predstavitev programov: SOLA PODJETNIŠTVA - splošno podjetniško usposabljanje z vsebinami: - Podjetnik-ca - zakaj pa ne - Podjetniška žilica v ženski podobi - Prava poslovna ideja (kako iskati idejo, kako odkriyati pritožnosti) - Kako iz podjetniške ideje oblikovati projekt - Organizacijske oblike podjetij (vrste podjetij, koraki za regi- stracijo podjetja ali s.p.) - Finančni in davčni vidik poslovanja podjetja - Moj poslovni načrt TRAJANJE programa: skupaj 80 šolskih ur KOVNICA ZNANJA - specializirana usposabljanja na teme: - VSE O DOPOLNILNI DEJAVNOSTI NA KMETIJI - VSE O OSEBNEM DOPOLNILNEM DELU - PRIDOBIVANJE NACIONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJ - SOCIALNO PODJETNIŠTVO - VEŠČINE TRŽENJA - kako prodati svoj izdelek/storitev - POSLOVNO KOMUNICIRANJE IN POSLOVNI BONTON - KNJIGOVODSTVO IN DAVKI NA KMETIJAH Rokodelstvo - izvir podjetniških idej in priložnosti - Predstavitev kriterijev in meril, ki opredeljujejo rokodelske izdelke Posavja, s poudarkom na kategorijah izdelkov in ustreznih materialih za izdelke -1. korak - Nove ideje in etnološki motivi kot podlaga za razvoj novih izdet- kov - 2. korak - Uporaba etnoloških meril pri oblikovanju izdelkov v praksi - 3. korak - Tipologija rokodelskih izdelkov kot postovrrih/promocijskih daril ali spominkov - 4. korak - Kako pridobiti mnenje Obrtne zbornice za domačo in umetnost- noobrt Vabljeni k vpisu izdelovalci glasbil, zvočil, igrač in lutk, papimatih rož, pletarskih izdelkov, toncarskih izdetkov, izdetkov it tesa, veze- nine, krušni izdelki, izdelki iz slanega testa, predelovalci suhega sadja, medu idr. in nove skupine PRAKTIČNI TEČAJI: - Računalnik - okno v svet (začetni in nadaljevalni tečaj), - Tuji jezik kot izziv (predvidoma angleški, nemški in italijan- ski jezik) - Drugi tečaji: kuharski tečaji, izdelovanje izdelkov iz slanega in kvašenega testa, vezenje, krojenje in šivanje, klekljanje, lončarstvo, zeliščarstvo Posamezni programi se izvedejo, ko je vpisanih minimalno 12 udeleiencev. Vabljeni k vpisu! Mnenja vključenih v aktivnosti centra Tomaž Črtalič - izdelki iz gline, Dobrava pri Kostanjevid Moje mnenje o delu CRP Posavje je zelo pozitivno. Menim, da je CRP Posavje edini, ki se zavzema za ljudi, ki želijo s svojim de- lom dodatno zaslužiti. Med dejavnosti centra, ki jim pripisujem največji pomen, sodijo srečevanja med izdelovalci, izmenjava mnenj, skoraj brezplačne delavnice, kjer pridobivamo nova zna- nja, možnosti prodaje izdelkov in s tern dodatnega zaslužka. Anica Župevc - suho sadje, Ravne pri Zdolah CRP Posavje se trudi pri svojem delu z rokodeki in prideloval- ci. Dejstvo pa je , da se mora potruditi tudi vsak posameznik, saj »brez muje se še čevelj ne obuje«. Pozitivna izkušnja so in- formacije s strani centra, sreievanja med izdelovalci in pride- lovalci, izobraževanja in različne delavnice. Tudi sama sem s pomoqo centra pridobila širok krog strank, ki jih navdušujem s suhim sadjem za lastne potrebe ali darila. Tonica Jankovič - izdelki iz kvašenega testa, Vihre Moje mnenje je zelo pohvalno. Zelo sem zadovoljna in hvalež- na centru, da mi je pomagal pri registraciji dejavnosti. Z vse- mi postopki in urejanjem dokumentacije, potrebne za trženje, se sama namreč ne bi znašla. Ivana Lekše - mentorica skupini rokodelk v Koprivnici (vezenine) Sodelovanje s centrom meni osebno in celotni skupini, ki se prostovoljno tedensko srecujemo v Koprivnici, pomeni novo po- zitivno izkušnjo. Vesela sem, da nasje center povabil k sodelo- vanju pri popisu izdelkov, saj imajo naše članice izjemno bogat arhiv vezenin. V ta popis smo se aktivno vkljuäle, saj bi rade bogato vezilsko dediščino ohranile tudi za naše prihodnje rodo- ve, pa do sedaj nismo vedele, kako se tega lotiti. Anita Radkovič, univ. dipl. etnol. in kult. antop. in prof, zgod., mentorica rokodelcem na centru: Kakovostni rokodelski izdelki naj bi sledili izrotilu dediščine in bili hkrati likovno usklajeni ter tehnološko dovršeni. Zato je nasa naloga, da poleg razvoja novih izdelkov posameznike usmerjamo tudi k pridobitvi ustreznih mnenj in certifikatov in s tern nadgrajujemo kvaliteto rokodelskih izdelkov in poslovnih daril višjega cenovnega razreda. Pripravila: Darja Planinc, v.d. direktorice m POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto X, številka 19, četrtek, 21. 9. 2006 J i—""^*—\ i-------—M ii i*~~iFm GENERACIJE - Polkovnika Miho Butara, predsednika Zveze slovenskih častnikov in organizacijskega odbora prireditve v Spomin in opomin - Planina 1942 (na sliki v družbi prijatelja in predsednika sveta KS Kostanjevica Milana Herakovica) je mati, po rodu iz Velikega Mraševega, ne glede na to, da sta z možem, le$endarnim generalom Miho Butaro starejšim tedaj zivela v Beo$radu, prišla rodit leta 1950 v svoj rojstni kraj. Glede na to, da je bil tudi general Butara po rodu domačin iz Cerkelj ob Krki, je družina veliko časa preživela v teh krajih, predvsem sin Miha, ki je tu preiivel mnogo počitniške dni in se navezal tako na kraje kot ljudi, na reko Krko, kijoje, kakor pravi, preplaval poširem in počez, pa tudi na Gorjance, kjer ima še danes na Bočju družinski vinograd, kamor zelo rada zahajata in ga obdelujeta tudi ie njegova sinova. ZDRAVSTVENA KONTROLA - Na Pianino je prišel tudi Borut Miklavčič (na sliki s strankarskim kolegom in predsednikom sveta KS Podbočje Ivanom Urbančem), generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, njegovo prisotnost pa so nekateri komentirali: "Brikone je prilel prevent, koliko partizanov je še živih..." TOLAŽBA - Branka Janca, kandidata stranke LDS za župana občine Krsko, je na Planini v dobro razpoloienje spravljal Ernest Breznikar, načelnik Pokrajinskega štaba Manevrske strukture narodne zaščite ob osamosvojitvi Slovenije, ki je bil s strani predsednika driave v minulem letu odlikovan z enim od najvišjih državnih odlikovanj, in sicer s Srebrnim častnim znakom svobode R Slovenije za zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti R Slovenije. Sicer pa je Ernest Breznikar, za prijatelje - Enč, tudi nepogrešljivi clan senovskih amaterskih gledališčnikov.__________________ Park tehnične kulture Krško »Dirkaška dežela« v Vrbini bo zaživela VRBINA - Pri gramoznici v Vrbini, Ie streljaj stran pd Zbirno reciklažnega centra in nekoliko dlje od Nu- klearne elektrarne Krško, na nekdanji deponiji pepela iz podjetja Vipap, so v zaključni fazi dela na no- vem objektu - Parku tehnične kulture Krško. Ta naj bi služil kot poligon sole varne vožnje, poligon za uvodne ure v avtošoli, pa tudi v rekreacijske in dirkalne namene. Potem ko podjetju Pagrat z Go- rice, ki je v lasti družine Staut, ni uspeto pridobiti dovoljenj, da bi uredili poligon varne vož- nje pri pokopališču v Krškem, so se pred sedmimi leti odloči- li za novo lokacijo. Slednja se nahaja v neposredni bližini se- paracije gramoza v Vrbini. Te- daj so začeli s pridobivanjem potrebne dokumentacije in iz- vedli prvo načrtovano fazo, ki je zajemala sanacijo površin, ki so dolga leta služita kot od- lagališče pepela. Po pridoblje- ni dokumentaciji in sanaciji pa so prava dela na samem objek- tu stekla v letošnjem letu. Objekt v Vrbini je namenjen tako navdušencem avto-moto športa, predvsem je prilagojen za karting, minimoto, supermo- to, tudi delno potrebam avto- mobilizma in motociklizma, kot tudi šoli varne vožnje in poligo- nu za avto sole, s čimer bodo voznikom začetnikom zagotov- Ijeni dobri pogoji, da svoje prve kilometre z vozilom začnejo na neprometni površini. Ne gle- de na to, da gre za dirkalnike raznih vrst in navadne avtomo- bile in motocikle, investitorji niso bili deležni kakšnega odpo- ra okoliškega prebivalstya; še več, po trditvah Oomna Stauta naj bi domačini objekt zelo do- bro sprejeli, veliko je bilo tudi sodelovanja z okoliškimi prebi- valci, zelo dobro pa so objekt sprejeli tudi ostali obiskovalci od blizu in daleč. To Ie še potrjuje dejstvo, da je Slovenija potrebovala tak ob- jekt, kjer bodo lahko »cestni dirkači« potešili svoje potre- be. Glede hrupa so za pridobi- vanje gradbenega dovoljenja morali naročiti tudi študijo, ki pa je pokazala, da je hrup se- paracije gramoza, ki je v nepo- sredni bližini, večji kot hrup na dirkališču in poligonu. Objekt, za razliko od podobnih objek- tov, ki jih je v krški občini kar nekaj, naj bi po Stautovih be- sedah živel skozi vse leto, kaj- ti Ie na ta način si lahko obe- tajo njegovo rentabilnost, zato bodo stezo in poligon poleg av- tošol uporabljali tudi- kolesarji in rolarji, dirkači za treninge, možno bo najeti gokart, dirka- ti s svojimi vozili. Po Stautovih besedah je zani- manje za tovrstni objekt zelo veliko, saj je v Sloveniji veliko privržencev, navijačev in tekmo- valcev moto-športa. Veliko ljudi dnevno obišče objekt že med samo gradnjo, zelo velik obislr beležijo tudi na svoji spletni strani www.raceland.si. 0 do sedaj vloženih delovnih urah v objekt niti približno ne morejo govoriti, naj pa bi med gradnjo premaknili preko tristo tisoč kubičnih metrov raznega materiala, od kamnin in zem- Ijin do nenazadnje tudi asfalta. Vendar pa imajo Stautovi še več- je ureditvene načrte ob sedaj že skoraj dograjenemu poligonu in dirkališču. Na področju sedanje separacije gramoza načrtujejo ureditev vodnih površin. Ta pro- jekt je tako zaradi pomanjkanja vloženega časa v sam kartodrom in pa tudi iz finančnih razlogov nekoliko zastal, a Stautovi ne nameravajo obupati. Dirkaška dežela v Vrbini bo za- živela že to soboto, ko bo s pri- četkom ob deseti uri uradna ot- voritev celotnega kompleksa. Predstavili se bodo z gokarti, serijama minimoto in supermo- to, taxi vožnjami, organizirane bodo tudi predstavitve dirkal- nikov, obenem pa bo potekalo tudi finale driavnega prvenstva avtoakustike in avtostylinga. Robert Sajovec Domen Staut Na novi pisti, ko še ni »polna %ume-, je možna vožnja tudi po spidvejsko, kar demonsthra Domen Staut. Dela na dirkališcu Raceland, ki jih v večini opravljajo Stautovi s prijatelji in znanci, so v zaključni fazi. Park tehnične kulture Krško je zelo pomemben tudi po bese- dah predsednika Sveta za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško in po- budnika tovrstnega objekta na Občinskem svetu občine Krško Ivan Petrišiča: »Zelo pomemb- no je, da bodo objekt lahko uporabljale avto sole za uvod- ne učne ure. S tern bodo ime- li kandidati veliko prednost pri učenju pred ostalimi, saj se bodo lahko ie v prvih urah ________________________ sprostili in posvetili sami tehniki vožnje in potem tako bolj pri- pravljeni zapeljali v javni promet, kar bo veliko pripomoglo k sami varnosti v prometu predvsem pri mladih voznikih.« Velike- ga pomena pa bo po Petrišičevem mrtenju imel tudi poligon varne vožnje, kjer bodo lahko vozniki preizkušali vse pasti in fizikalne zakonitosti vožnje, ki bi jih moral obvladati vsak voznik. Dodaja še, da tudi če se na poligonu zgodi kaj neprijetnega, bo v najhuj- šem primeru trpela Ie pločevina, kar pa je v primerjavi s posledi- cam vsakodnevnih prometnih nesreč takorekoč zanemarljivo. Ivan Petrišič Park tehnične kulture Krško Tehnični podatki: Konstruktor steze: Domen Staut Doliina pro%e: 1050 m (tipična postavitev za kartinq) Širina prose: 8-9 m Nagib zavojev: cca. 2% Visinska razlika: cca. 2 m Število zavojev: 16 (9 levin, 7 desnih) Makadamski vložki: cca. 250 m Površina boxov: 5500 m2 Telemetrija: Registracija časa na treh mestih z magnetnimi vloiki Reforme so korak naprej za vse nas. S prihajajodm paketom reform Slovenija jutri bomo v Sloveniji povečali blaginjo in izboljšali kakovost življenja.Spodbudili bomo podjetništvo in konkurenčnost gospodarstva, dvignili raven izobraževanja, pocenili državno upravo, izboljšali zdravstvo, poskrbeli za hitrejši razvoj regij in povečali zaposlenost. Reforme so korak naprej za vse nas. Sejna soba A Občine Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško, 2.10.2006 ob 17. uri Vabljeni na javno razpravo, na kateri bomo govorili o davčni reformi. Razpravi bo sledila manjša pogostitev. www.slovertijajutri.gov.si Slovenija i Posavski obzornik - leto X, številka 19, četrtek, 21. 9. 2006 POSAVSKA PANORAMA ffl Mostiček za vse, ki dobro mislijo POD ČELAMI - Zdelo se je, da je bilo na deseti septembrski dan pod Čelami in okoli Čel odprto vse, kar v radodarnosti lahko ponuja pozno poletje. Čez sinjino neba so se v razkošnem popoldnevu na vse stra- ni bohotili žarki, se raztegovali med nasadi jabolk iz katerih je dišalo, da bi ugriznil v prvo rdečeličnico, ki je bila najbližja prijemu. Poleg tega je sapo jemalo polje sončnic, ki so polno obložene rumene glave obračale k svetlobi. V Arnovem selu je nad smerokazom blag vetrič pomagal slovenski zastavi plapola- nje proti Čelam, kjer je po zamisli in prizadevanju domačina Milana Brečka zrasel nov mostiček čez potok Močnik v Lipovšcah. Ta bo nadaljeval pomen prvega - zbliževati tukajšnje Ijudi in kraje. Prvega so vaščani postavi- li leta 1966, in sicer iz dro- gov električne napeljave, na- nje nasuli gramoz iz potoka, preko njega pa so kar nekaj let lahko vozili tudi vozovi in celo avtomobili, je poveda- la Jelica Koršič, ki je z be- sedami slikala včeraj z da- nes in simbolizirala most med množico domačinov, ki so se z vseh strani zgrinjali na slav- nostni prostor, s sabo nosi- li pladnje in košare doma- čih dobrot, ko so medtem v ta tep namen še iz domačij plapolale zastave. Morda za koga res nič posebnega ta- kle lesen mostiček, vendar ima za vaščane Arnovega sela in Dolenje vasi - obe vasi spa- data pod KSArtiče - poseben, zgodovinski pomen. Bil je vez med Arnovčani in Dolenjevaš- čani, preko njega so se tkale sosedske in prijateljske vezi, utrjevale sorodstvene, Arnov- čani so hodili v Dolenjo vas, kjer so imeli polja in lepa po- znanstva. Pred desetletji so gospodinje v potoku Močnik prale in splahnjevale perilo, rekle so ji žehta, stali so mli- ni - Pintečev, Adamčkov, Ško- fov, Zorkov. V potoku so se kopati otroci, gradili so jezo- ve, se v njem naučili plavati, skrivoma so lovili ribe, pekli koruzo in krompir in se lepo imeli, je otroške radosti iz pozabe oživljal Milan Brečko. Nasploh se je ob potoku in v potoku odvijalo življenje. Ko je zob časa opravil svoje in so drogovi strohneli, ko je ostala le brv in se je dalo pri- ti čez Močnik samo še peš in ker je tudi brv pod težo skr- bi in opravkov tukajšnjih Ijudi omagala, je dozorela Milano- va odločitev. «Takrat, ko sta neko nedeljo k nam na obisk želela prijatelja, pa sta lah- ko prišla le do potoka, čez pa ne, saj si čez strohnelo brv ni- sta upala,« je pripovedoval z zanosom in veseljem ter na- daljeval: »No, po nekaj po- skusih sta se le okorajžila in prišla čez, ženska sicer s po- drgnjenimi nogami, ker je šla čez sede, sem sklenil, da je treba ukrepati. Pa se je za- čela akcija. Najprej pogo- vori s krajevno skupnostjo Artiče, da bi na tern mestu zgradili betoniran most. Od- govor je bil »ne«, ker tega niso dovolili naravovarstve- niki, smo pa dobili privolje- nje za leseno brv in obtjubo, da bo krajevna skupnost pri- spevala material, delamo pa naj sami. Na Gozdnem gospo- darstvu Brežice smo nabavili hrastov les, ki smo ga s po- močjo vaščanov razžagali in pripeljali k potoku, krajevna skupnost pa je zgradila teme- Ije. Potem smo položili trame in pohodne deske in tako smo 11. decembra lani lahko prvič prečkali strugo potoka pre- ko tega mostu. Letos smo pri GG-ju nabavili še nekaj lesa za zaščitno ograjo ter poda- Ijšali temelje, da bi se most lepo vključil v okolje. Upam in želim, da se bomo na tern lepo urejenem prostoru v pri- hodnje vsaj nekajkrat na leto srečali, rekli kakšno resno in šatjivo, se pogovorili, si prire- dili kakšen piknik ali zabavo. Vsem domačinom, sprehajal- cem, pohodnikom, kolesar- jem in motoristom pa želim, da bi jim ta mostiček dolgo služil. Kljub temu, da se nam vedno nekam mudi, si vzemi- mo čas in postojmo na njem, kajti žuborenje vode pomir- ja in ugodno vpliva na našo dušo.« Seveda pa so ljudje tu vedno trdo delali. Delo so si lajšali s pesmijo. Tudi ta »zaključek, ki je okrasil delo«, so si oza- Ijšali s pesmijo, ko so Fantje artiškj obujali stare domače in so Žerjavovi fantje iz Spod- nje Pohance z instrument in melodijami tkali malo že po- zabljen s sedanjim časom. Nat ja Jenko Sunčič Pesmi, ki so jo prepevale mame, v kateri je opevan prav ta delček dveh lepih vasi, so vaščani dodali še nekaj verzov. Nastala je Arnovčanska, za interpretacijo in naš zapis je poskrbela Erna Rožman: Doma sem na Stajerski lepi zeleni, kjer rojstna vasica v dolini leii.l Od Čel vinorodnih do Gore vesele zdaj fantje zapojmo, naj pesem doni.l Po ravnici potoček veselo se vije, na njem nov mostiček leseni stoji.l Ob Močniku našem mlinov več ni, le na griču tarn čez vila Srebre stoji! Kot voda šumeča življenje buči, gradi in podira - stvari in Ijudi./ Zatorej mostiček le trdno nam stoj, popotnik prijazni ustavi se in z nami zapojl____________________________________ Varnost mostička so preizkusili tudi najmlajši. Pohodnikom v Čelske gorce je menda manjkalo samo še ptičjega mleka... In za obsedele se ni bilo treba bati! Trak so slavnostno prerezali trije najbolj zaslužni - Milan (glavni arhitekt v rdečem), Joško Omerzu in Slavko Deržanič s podporo podiupana Davorja Račiča, ki je mostiček s čestitko »blagoslovil« v imenu iupana, Občine Breiice in v svojem. ¦ V lmenu sveta KS Artiče je spregovoril Franc Glogovšek, legenda svojega kraja in ljub pismonoša Brežičanov, ki se - saj človek teiko verjame - še po pol stoletja natančno spominja druiin, njihovih ulic in hišnih številk... Zvedeli smo, da je mostiček stal milijon in dvesto tisoč še zmeraj SIT in vsaj sto zlatih ur najbliijih. Resno je spomnil, da je lirina mostička ravno primerna za sprehod zaljubljenih ter povabil v Čelske gorce: »Pridite v gorco k nam, bomo dobre volje tarn!«__________________ PSC Paič d.o.o. Krška vas 28e, Krška vas Pooblaščeni prodajalec in serviser <5orcC 07 49 59 059 PfUC.tOT 07 49 59 313 prodaja, servis, popravila, pnevmatike, financiranje dTP^ITTTTflrfll ilnjl MLMlll , r-, ROCK, VINO IN POLITIKA - Na Planini ni manjkal tudi brežiški kandidat LDS za iupana Matjai Pegam (prvi z leve), sicer direktor podjetja Vino Breiice in clan nekdanje breiiške udarne glasbene zasedbe Demolition Group, kakor tudi njene predhodnice, med leti 1982 in 1987 delujoče zasedbe Gastr's Bajtr's. Pegam je odigral tudi eno glavnih vlog v filmu Temni angeli usode, ki ga je reiiral prav tako breiiški reiiser Sašo Podgorsek. Da so volitve nezadrino pribliiujejo, je bilo opaziti tudi na Planini, ki je niso okupirali le borci in Hani veteranskih ter drugih organizacij, temveč tudi kandidati za iupane, kot denimo Franc Curhalek (na sliki levo), ki se bo kot neodvisni kandidat potegoval za iupansko mesto v novoustanovljeni obäni Kostanjevica na Krki.____ PRVO SREČANJE RODBINE UMEK - Na pobudo Ivana Umeka so se na Malem Kamnu 16. septembra srečale tri generacije rodbine Umek, potomci Mihaela in Marije Umek, rojenih leta 1884 in 1892, ki sta iivela na Vetrniku nad Kozjem. Letnice na druiinskem drevesu Umekovih pa segajo še eno generacijo prej, in sicer v leta 1844 in 1856. Na sreianju, ki naj bi postalo tradicionalno, se je zbralo 112 članov rodbine z Malega Kamna, Senovega, Mrcnih sel, Velikega Kamna, tret, Krskega, Novega mesta, Maribora, Borovnice, Cerknice, Izole ...________________ Turnir spominov SEVNICA - Igralci Velike nedelje so zmagovalci sevniškega Tur- nirja spominov. Prvoligaši so bili v obeh srečanjih boljši od do- madnov in škofjeloškega Terma. V otvoritveni tekmi so nepo- polni domačini držali korak z igralci Velike Nedelje predvsem v prvem polčasu, v drugem delu pa so igralci trenerja Hrupi- ča brez težav kontrolirali rezultat in zmagaU. V drugem sre- čanju se ambiciozni Gorenjci sicer dobro začeli, a so nato z hitro igro povedli Nedeljani in si do odmora priigrali 6 zadet- kov prednosti in prednosti niso izpustili do konca. V tretjem srečanju so bili Škofjeločani prepričljivo boljši od nepopolnih in predvsem mladih Sevničanov. Prehodni pokal in pokal za osvojeno 1. mesto je nato iz rok organizatorja prejel kapetan Velike Nedelje Kovačec. Drugi so bili Gorenjci, zadnje mesto pa so osvojili domačini. Za najboljšega vratarja je bil progta- šen domačin Grabovac, najboljši strelec je bil Jure Dolenec z 15 zadetki, najboljši igralec turnirja pa je bil Dejan Ivančič (Velika Nedelja). Srečanja so uspešno sodili Sevničani Stern, Gorišek in Vrtovšek. Borut Simončič BJODTUINTAM Posavski obzornik - leto X, številka 19, četrtek, 21. 9. 2006 Prva kolajna v „lovu na lisico" za Slovenijo KRŠKO - Posavski radiomaterji so se v okviru slovenske državne reprezen- tance udetežili 13. svetovnega prvenstva v amaterski radiogoniometriji in iz Bolgarije prinesli tretje, osmo in enajsto mesto. Od 12. do 17. septembra je v Bolgariji potekalo 13. sve- tovno prvenstvo v amaterski radiogoniometriji v več ka- tegorijah. Iz posavskih radi- oklubov so barve slovenske reprezentance zastopali v kategoriji ženske W19 Adri- jana Moškon in Maja Maru- šič, v kategoriji juniorji M19 Tomaž Kunšek in Davor Mo- žič ter v kategoriji veterani M60 Janez Kuselj. Posebno dobro sta se odrezali dekleti, saj sta v tako imenovanem „lovu na lisico" Krškemu, Posavju in Sloveniji pribori- li 3. mesto oz. bronasto ko- lajno, sevniška radiomaterja sta zasedla osmo mesto, kr- ški veteran pa enajsto. Na sprejemu, ki so ga pripra- vili v krškem hotelu, so bili posavski ARG-jevci delež- ni posebne pozornosti. Ne- kaj prijaznih in spodbudnih besed jim je namenila pod- županja Nuša Somrak, s po- nosom jih je pozdravil pred- sednik KS mesta Krško Jože Habinc, sprejema pa so se udeležili tudi drugi pomemb- ni gostje in na tak način izra- zili, da tudi tehnična kultura pridobiva na pomenu in mo- goče že prihaja čas, ko ne bo več odrinjena na stranski tir, pač pa bo našla prostor, ki ji pripada. Več kot zadovoljen je bil tudi veteranski tekmovalec, obe- nem pa trener krških radioa- materjev Janez Kuselj, ki je izrazil vse porivale zatrud in uspeh, ki sta ga dosegli Mo- škonova in Marušičeva, saj na težkem terenu to ni bilo lahko, še posebej ob takš- ni konkurenci, saj je bilo na tekmovanju preko 400 udele- žencev iz 56 sodelujočih dr- žav. Tudi dobitnici kolajne ni- sta skrivali zadovoljstva nad uspehom, sta se pa zazrti že v naslednje tekmovanje, ko bo Marušičeva prestopi- la prag v višjo kategorijo in, kot se je izrazila, „bomo šle krške radioamaterke na dveh bojnih poljih naprej". Marija Kalčič Mirtič Sprejem za radioamaterje v Krškem Glasba ne pozna meja IMPOLJCA - Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca bo od 23 do 27. septembra go- stil skupino desetih otrok z motnjami v duševnem razvoju in težavami v duševnem zdravju. Otroci, ki prihajajo iz nemškega mesta Frankenthal, se bodo Posavju predsta- vili na dobrodelnih koncertih z igranjem na posebne instrumente, prilagojene na barv- ni notni sistem. Z denarjem, ki ga bodo zbrali, se bodo odpravili na Debeti Rtič. Gre za skupino otrok, ki se iz- obražujejo v Tom Mutters Schu- le, v šoli glasbenega terapevta prof. Heinricha Ulricha, po ka- terem se imenuje tudi sistem igranja na barvne note - HU'S sistem. Skupina, ki poje in pre- igrava vse od klasične do za- bavne in ljudske glasbe, je iz- dala že svojo šesto zgoščenko, s svojimi nastopi pa je navduši- la že v večih državah. V nede- Ijo, 24. septembra, ob 10.30, se bodo predstavili v cerkvi sv. Lovrenca na Bizeljskem, v po- nedeljek, 25. septembra bodo obiskali osnovno šolo Artiče, v torek, 26. septembra, ob 18. uri, pa bodo imeli koncert v Kulturnem domu Brežice, kjer bodo program popestrili tudi tamburaški orkester in folklor- na skupina KUD Oton Župančič iz Artič, učenci brežiške osnov- ne sole in glasbene sole, Me- šani pevski zbor Viva in Nuša Derenda. Obiskovalcem dobro- delnega koncerta, za katerega bo potrebno odšteti 1000 SIT (otroci 500 SIT), pa se bo pred- stavila tudi glasbena skupina Barve sveta, ki v okviru Doma Denar za odpravo posledic lanskega neurja Vlada RS je na seji pred 14 dnevi sprejela sklep o zago- tovitvi sredstev za odpravo posledic škode na stvareh za- radi poplav in drugih posle- dic neurja s točo na območ- ju Slovenije 22. julija 2005 ter med 21. in 24. avgustom 2005, in sicer za obnovo ob- jektov v zasebni lasti v višini 2,6 milijonov tolarjev. upokojencev in oskrbovancev Impoljca že od leta 2002 delu- je pod vodstvom Andreje Ho- man Ban, in prav tako igra po barvnem notnem sistemu Hein- richa Ulricha. Obe skupini, torej otroci Tom Mutters Schule in impoljška skupina Barve sveta, se bosta 27. septembra predstavili tudi na dnevu odprtih vrat, kamor vodja projekta Gabi Pirc, vabi vse, ki jim glasba pomeni ne- kaj več. Glasba je univerzal- na govorica duše, je zdravilo, je čudežna sila, ki z ritmom in melodijo druži množice in jih oblikuje v harmonično sku- pino. Tanja Grabrijan VBREŽICAHZA VAS GRADIMO NOVA STANOVANJA ~P"j] Boštanj Na izjemni lokaciji v Brežicah v bližini trgovskega centra, vrtca, zdravstvenega doma, bolnice, avtobusne postaje gradimo zdrava stanovanja z izjemno toplotno izolacijo, podzemnimi garažami in dvigali. Velikost stanovanj od 32,45 m' do 90,60 m' Vseljivo decembra 2006 Informacije: (ftj) Sl_ - inženiring Boršt 12b 8263 Cerklje ob Krki MDB 2a, 8273 Leskovec pri Krškem tel.: 07 490 22 60, fax: 07 490 22 63, E-mail: sl-inzeniring@siol.net Kakšna in kdaj telovadnica ob krški soli? KRŠKO - V ponedeljek je v prostorih Osnovne sole Jurija Dalmatina Krško potekala okrogla miza na temo izgradnje nove telovadnice ter o možnostih ustreznejše rešitve tega dolga leta trajajočega problema. Okroglo mizo je sklical svet- nik v krškem Občinskem svetu Dušan Šiško, ki je že na seji Občinskega sveta dal pobudo za čimprejšnjo izgradnjo te- lovadnice in tudi od ustreznih služb ni dobil zadovoljivega odgovora. Gradnja telovad- nice ob OŠ Jurija Dalmati- na Krško je že pred leti sicer postala občinska prioriteta, vendar je še do danes niso zgradili, pa tudi v bodoče ni čutiti pozitivnih pokazate- Ijev, ki bi gradnjo nakazova- li. Učenci, ki obiskujejo pouk telesne vzgoje v krški šoli, še vedno telovadijo v nepri- memih prostorih. Ob zahte- vi, da se prjčne z novograd- njo, pa ima Šiško še pripombo na obstoječe gradbene načr- te in predlaga, da bi prouči- li možnost podaljšanja objek- ta za deset metrov. Da je tema zanimiva in vpra- šanje zelo pereče, so pokazali že udeleženci, ki so se odzva- li povabilu. Tako sta iz ob- činske uprave sedla za okro- glo mizo Jadranka Gabrič in Zdravko Pilipovič, v imenu KS mesta Krško je na okrogli mizi sodeloval Jože Habinc, iz krške osnovne sole ravna- teljica Antonija Glas Smodtč in učitelji telesne vzjjoje An- ton Zakšek, Andrej Skafar in Magda Ivanovič ter še nekaj' učiteljev, ki na šoli poučujejo druge predmete, predstavni- ki občinskih športnih društev, med njimi Tomaž Žnideršič. Nekaj pa je prišlo tudi star- šev, ki jih ta problematika za- nima. V razpravi je bilo slišati raz- lična stališča, ki so na eni strani argumentirala izgrad- njo telovadnice po že pri- dobljenih projektih, na dru- gi strani so se zavzemali za razširjeno gradnjo v dolži- ni desetih metrov, vsi pa so si bili enotni, da je potrebno telovadnico zgraditi in s tern dvigniti tudi kvaliteto življe- nja prebivalcev na levem bre- gu Save. Povzeli pa so domne- vo, da je okrogla miza le prvi ¦ korak do nadaljnjih zahtev, ki bi morale biti tako učinkovi- te, da bi se gradnja z načrti kot so predvideni ali pa neko- liko večja, začela že prihod- nje leto. Marija Kalčič Mirtič Z okrogle mize v OŠ Krško POSAVSKI REGION A LNI PROGRAM Višja strokovna sola Brežice Razpisuje in izvaja višješolski študijski program za pridobitev naziva KOMERCIALIST/KA. Zaradi študijskih ugodnosti, zaposljivosti diplomantov in uglednega poklica ter zanimivega dela. Prijave sprejemamo od 2. do 10. oktobra 2006, oziroma do zapolnitve mest. Informacije na telefonu: 07 49 92 562, vss.brezice@guest.arnes~sr Po novi klasifikaciji je diploma komercialista na isti ravni kot visokošolska in univerzitetna diploma 1. bolonjske stopnje! KLASIFIKACUA VRST IZOBRAŽEVALNIH AKTIVNOSTI/IZIDOV UL-RS št. 46 z dne 5.5.2006 Nova razvrstitev izobrazbenih ravni, ki je usklajena z evropskimi standardi: 6. raven: visokošolska izobrazba prve stopnje in podobna izobrazba 6.1. (2-letni študij): Višja strokovna izobrazba (na višjih strokovnih solan) 6.2. (3-letni študij): - Visokošolska strokovna izobrazba (dosedanja VIS) - Visokošolska strokovna izobrazba -1. bolonjska st. (vs) - Visokošolska univerzitetna izobrazba -1. bolonjska st. (UN) 1. letnik VŠS 2. letnik VŠS \W\ i.letnik(VS) 2. letnik (VS) 3. letnik (VS) ^cj\ f\-wtir\ i\s Strinjam se z objavo oglasa vPosavskem obzorniku!'. Podatke na spodnji strani potrebujemo za preverjanje naročnika in niso za objavo._____________> Ime in priimek:____________________________________.____________________'• Ulica, kraj:____________________________________________________________'. Pošta:_____________,_______ Kontaktni telefon:________________________« ****r........................................: KAM V POSAVJU? Prireditve med 21. septembrom in 4. oktobrom Četrtek, 21.9. - ob 17.00, predavanje o jedrski tehnologiji in demonstracija na popolnem simulatorju NEK, predavalnica v Nuklearni elektrar- ni Krško - ob 18.00, predavanje Roberta Ostreliča v okviru projekta Politi- ka skozi oči mladih, MC Krško - ob 19.00, otvoritev kiparske razstave „Nekaj v, nekaj iz, ne- kaj za..." Nace Rojnik, lapidarij Galerije Božidar Jakac Kosta- njevica na Krki - ob 19.00, odprtje razstave Akvareli Alenke Gerjovič, galerija Posavskega muzeja Brežice - ob 20.00, odprtje slikarske razstave „Šentjanška zbirka Toma- novih slik", galerija na Gradu Sevnica Petek, 22.9. - ob 10.00, strokovna ekskurzija po Podgorjanski vinsko turistični cesti, odhod izpred gradu Brežice - ob 15.30, test hoje na 2 km, parkirišče Zdravstvenega doma Krško - ob 17.00, javna razprava o socialnem vključevanju zaposlo- vanju invalidov in drugih težje zaposljivih oseb, Kulturni dom Krško - ob 19.00, gledališko vizualna predstava Apokalipso, prosim, ob 21.00, večer animiranega filma, MC Krško - ob 20.00, otvoritev slikarske razstave Rajka Čubra, avla Kultur- nega doma Krško Sobota, 23.9. - ob 9.00, 4. rokometni turnir veterariov in veterank, športna dvorana Sevnica - ob 10.00, otvoritev Parka za tehnično kulturo Krško (Raceland), Vrbina (prigramoznici) - ob 10.00, delavnica »Razmišljaj podjetno in si ustvari lastno podjetje" za dijake in študente, MC Sevnica - ob 20.00, premierna uprizoritev promocijskega filma Bojana Kostevca "Med legendo in resničnostjo", grad Sevnica - ob 21.00, death metal koncert: Scaffold, True & Usud, klub MC Brežice Nedelja, 24.9. - ob 10.00, proslava v spomin padlim kurirjem, 65. letnica usta- novitve OF in upora proti okupatorju ter 15-letnica osamosvo- jitvene vojne za Slovenijo, na Okroglicah Torek, 26.9. - ob 17.00, predavanje o ionizirajočem sevanju in okolju ter ogled razstave v Kultumem domu Krško, mala dvorana KD Krško Petek, 29.9. - ob 19.00, Poletni glasbeni večeri v parku: večer z učenci in uči- telji Glasbene sole Krško, park v starem Krškem ¦ ob 20.00, predavanje patra Karla Gržana o življenju v komunah in odkrivanju lastne vrednosti, v MC Sevnica - ob 21.00, Jazzeya night: The Troublemakerz, klub MC Brežice Sobota, 30.9. - popoldne, tečaj gledališke igre, giba in govora, v MC Sevnica/ KUD Sevnica (prijavnine ni) - ob 21.00, koncerti lokalnih bendov: Liquf (Krmelj/Šentjanž), Maggot (Sevnica), Invasion (Sevnica), Blasted mind (Sevnica/ KK), Trio K (Sevnica), MC Sevnica Ponedeljek, 2.10. - ob 18.00, cirkuško - klovnska animacijska predstava za otroke, ploščad pred KD Krško Torek, 3.10. - ob 17.00, predavanje o radioaktivnih odpadkih in ogled filma NEK, mala dvorana KD Krško - ob 18.00, animirani film Avtomobili (sinhroniziran v slovenšci- no), KD Krško Sreda, 4.10. - ob 18.00, predstava Škrat Kuzma dobi nagrado v izvedbi gleda- liške skupine OŠ Brežice, KD Krško POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info, obzorni k@vol j a. net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršni urednik Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za podro- čje občin Krško, Brežice in Sevnica. Rok za rezervaci- jo oglasnega prostora v na- slednji številki je 27. Sep- tember. Za točnost poda- tkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo nji- hovi uredniki. Tisk Delo - Tiskarsko središče, Ljubljana Naklada 24.000 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 5. oktobra 2006. NEV1ODVNVM B ZADNJA STRAN Posavski obzornik - leto X, številka 19, četrtek, 21. 9. 2006 POSAVSKA SREČANJA - Vlasta Rožman M ladenka, v kateri se prepletata dve ljubezni - medicina in glasba. BREŽICE - Vlasta Rožman je absolventka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, v Brežicah je končala nižjo glasbeno šolo smeri klavir in solo petje, kot suvereno solistko smo jo spoznali v ŽPZ Solzice Glasbene šole Brežice in pri MePZ Viva Brežice. Je ena redkih iz Posavja, ki je maturirala na Škofijski klasični gimna- ziji (ŠKG) v Ljubljani, študij medicine jo je phpeljal tudi do sodelovanja z glasbeno skupino Pro Medico. »Prvo varstvo sem imela v kro- gu brežiških redovnic Amate in Karle, ki so me spodbujale v ljubezni do sovrstnikov«, pra- vi, ko sva menili, da je to eden od razlogov za naklonjenost do sočloveka. Dala si se mi ujeti med pripra- vami na izpit... Točno (smeh), to je moj pred- zadnji izpit iz kirurgije, imam še ustni zagovor in potem še en ustni izpit. In to je to. Po brežiški osnovni šoii si se odločila za Škofijsko klasično gimnazijo. Vtisi, ki so osta- li živi? Vsekäkor latinšcina, ki jo kot predmet predavajo vsa štiri leta in je eden redkih predme- tov, ki ga v večini srednjih sol ni in ki znova pridobiva na ve- Ijavi, še posebno v medicini in pravu. Potem poudarek na ver- skih vrednotah, kar je tudi zna- čilnost te sole. Pouk se je začel in končat z molitvijo - večinoma so se ob tern brale misli iz knjig, n take, ki so ti dale misliti in so mi bile zelo všeč. Sicer pa je ŠKG naporna srednja sola, ker je v Ljubljani močna konkurenca - z bežigrajsko gimnazijo na pri- mer - saj te zelo tekmujejo med sabo. Da ŠKG ostaja v špici, do- kazujejo maturitetni rezulta- ti. Prav tako sta na tej gimna- ziji zelo pomembna tudi glasba in zborovsko petje. Zborovsko petje je namreč obvezen pred- met, kjer se preverja prisotnost in na začetku šolskega leta ima- jo vsi dijaki avdicijo, po kate- ri jih razporedijo v tri različne zbore (razen če ugotovijo, da si resnično brez posluha, potem si oprošcen). Ti zbori so zelo uspešni. Sama sem pela v dekli- škem komomem zboru vsa štiri leta, dvakrat smo bili na tekmo- vanju v Zagorju in obakrat dobi- li najvišje, zlato priznanje, en- krat na mednarodnem in enkrat na državnem tekmovanju. Tudi ta glasbeni del me je močno za- znamoval. Se pa vračam nazaj na latinščino. Izredno težka je in se mi sedaj zdi, da sem se je največ učila. Da ti vpogled v mnoge jezike in marsikaj si z njo lažje, hitreje razložiš. Predvidevam, da si stanovala v internatu, ki je v okviru ŠKG. Zgradba, v kateri deluje ŠKG, je ogromna. Kljub temu, da ni v celoti obnovljena, se v njej na- hajajo še Jegličev dijaški dorn, Slovenski dorn, Studentski dorn, Glasbena sola, Radio Ognjišče in TV 3. Tako sem lahko v solo odšla kar v copatih. Kako je potekato popoldne v internatu? Mislim, da gotovo drugače kot drugje. Seveda. Rdeča nit je bila du- hovnost in na njej se je gradi- lo. Zjutraj so nas zbudili z glas- bo, sledila je jutranja molitev, ki smo jo, po pravici povedano (nekaj hudomušnega smeha), zvečine prespali, potem smo pozajtrkovali, odhod v šolo po hodniku navzdol v copatih, po prihodu pa kosilo, učne ure, bilo pa je tudi dosti različnih delavnic. Razporejeni smo bili po skupinah, ki so imele vsa- ka svojega vzgojitelja. Meni je bil zelo všeč ta timski in klubski del, red in disciplina. Potem pa večerja in spanje. Ti utrip mestnih ulic ni manj- kal? To so bila ta štiri leta, samo ta štiri leta. Drugega utripa res ni- sem pogresala. Pa to nikakor ne sme zveneti tako, kot da nismo hodili ven - kot v vsakem dru- gem dijaškem domu smo do de- setih zvečer morali biti nazaj, sicer si potreboval dovoljenje staršev. Torej je bila to tvoja prava od- ločitev? Ja, velikokrat sem se spraševa- la, če je to tisto pravo, ker bi moje življenje verjetno precej drugače potekalo, če bi ostala v Brežicah. Ampak danes sem prepričana, da je bila to prava odločitev. Razen osnovnošolskega zna- nja, si s sabo odnesla tudi veli- ko pridobitev iz glasbene sole. Res je, v bistvu sem iz Brežic prinesla zelo veliko, kar pa znaš ceniti šele kasneje. Posebno v zadnjih dveh letnikih gimnazi- je sem začela ceniti posebno- sti, ki jih imaš kot eden redkih predstavnikov svojega kraja ali celo okotja, na začetku bi raje pripadal večini. Recimo, v na- šem razredu smo bili samo tri- je, ki nismo bili iz Ljubljane in smo bili med sabo zelo poveza- ni. S sabo prineseš neko svojo krajevno posebnost - glasbeno znanje, sodelovanje v dramskih krožkih in v jgrah, kar mi je ve- liko dalo. V ŠKG si se težko pre- bil in prišel do izraza kot nekdo neznan iz Brežic, ker so bili tarn otroci iz znanih, če temu rečem »zvezdniških« sredin, in so za- radi slavnih igralskih in pesni- ških imen staršev ti imeli pred- nost pri nastopih in recitiranjih, kar sem jaz v Brežicah že po- čela. Potem sem že kar neka- ko otopela in so me v tretjem letniku čisto po naključju »zgra- bili« za nastop in ugotovili, da talent ni nujno pogojen s priim- kom. To, da sem imela konča- no nižjo glasbeno šolo, pa je že imelo svoj pomen in prednost v šoli, ki je dala tolikšen pouda- rek glasbi. Dobro, kako pa si potem prišla do solo pevke? V teh štirih letih intenzivnega gimnazijskega zborovskega pet- ja sem začela občudovati ljudi, ki so znali s svojim gtasom na- rediti tudi kaj več, ker se jaz do takrat s svojim glasom ni- sem znala bolj ukvarjati in je bilo to povprečno petje, ki ga je izvajal vsak sam doma. Ker je v okviru gimnazije tudi glas- bena sola, ki ima smer petje, se je to tudi začelo uveljavlja- ti. Tako sem začela razmišljati, da bi bito dobro, da vpišem pet- je, saj sem hkrati imela vedno občutek, da moram znati peti bolje in da moram razviti to možnost. V tern času zborov- skega petja v zelo nizkem gla- su, se mi je glas poslabšal. Zato sem odšla k prof. Marjetki Pod- goršek Horžen, ki je takrat po- učevala na glasbeni šoli škofij- ske gimnazije, in nato pri njej končala šestletno nižjo glasbe- no šolo, smer petje, na brežiški glasbeni šoli. V 4. letniku pet- ja sem odšla na tekmovanje in dobila driavno bronasto plake- to. S profesorico sva se zelo do- bro razumeli. Presenečena sem nad tern, kar je znala izvabiti iz mene, in za to sem ji tudi zelo hvaležna. Vendar te je v to peljal nek no- tranji občutek, intuicija, ki si ji sledila. To me gnalo, ja, ker me zaradi povprečnega petja.nihče ni ho- tel vzeti v uk. Ampak v meni je nekaj raslo in mi ni dalo miru, da sem to svoje petje razvila do te meje. Si imela kaj dvomov, kam po srednji soli? Glasba ali medi- cina? Mislim; da mi je bil poklic biti »zdravnica« jasen že v osnov- ni šoli, ker je to, res, prepri- čana sem, eden lepših poklicev. Predvsem zaradi mod pomaga- ti ljudem, čeravno to zveni zelo izrabljeno. Ampak mene je de- jansko to gnalo, ker dvomim, da je še kaj bolj plemenitega, kot pomagati človeku v ključnih trenutkih. To je izredno notra- nje zadovoljstvo, saj je zdravje najveqa vrednota. Tako je bila prva misel za vpisno polo medi- cina in ker smo imeli možnost vpisa še dveh, sploh nisem ve- dela, kaj naj na drugih dveh iz- polnim. To je to, nepreklicno. Ta občutek humanosti, pra- viš, pa je rasel v varstvu pri sestrah. Zagotovo so mi ga pomaga- le zaznati, povečati in pusti- ti, da raste. Ker je te občutke treba znati gojiti - vsi jih ima- mo, vprašanje je le, če te znajo v rosnih letih k temu usmerjati in vzpodbujati ali ne. Gotovo je tarn vzpodbuda v smeri ljubez- ni in dobrote in največja mož- na v tistem času. Pri njih sem se imela čudovito. Potem si nas kot solo pevka presenetila, navdušila najprej pri Solzicah in nato pri Vivi. Pri Solzicah sem bila dobrih pet let, je odličen zbor, zelo dobro smo se razumele. In potem so me pri Vivi pred francosko tur- nejo prosili, da jim pridem po- magat, ker so imeli upad pri sopranu. Z Vivo sem šla v Fran- cijo, kjer smo se izvrstno imeli in mi je postalo jasno, da bom Vivo zelo težko pustila. Seve- da tudi Solzice, ampak ob ta- kem študiju ne bi mogla hoditi k obema zboroma in sem se od- ločila za Vivo. 0 radosti medicine sva že pove- dali, kaj pa morebitni dvomi? Se mi zdi, da pride večina štu- dentov medicine s strahotni- mi občutki, ambicijami, željo pomagati ljudem. Je pa po- tem res, da te življenje zres- ni, strezni in postavi na realna tla in ta požrtvovalnost ni več tako prisotna na vsakem kora- ku. Mogoče je študij napeljan tako, da ne vzpodbuja rasti te človekoljubnosti, ampak posta- ne to bolj postranska zadeva, sama po sebi umevna. Pa ni. Mogoče je študij malo presu- hoparen, preveč poudarka na sami teoriji, brez prakse. Zato so tudi prvi trije letniki naj bolj naporni in neprijetni, vendar je potem, ko nastopi klinični del, lepše in zato lažje. Medicinska fakulteta pa ti je prinesla tudi sodelovanje s Pro Medico in to je... V bistvu je to glasbena skupina Pro Medico, ki je v svoji osno- vi sekstet, predvsem godal, še- stih zdravnikov, ki so se osnova- li pred tridesetimi leti. Zanje je prof. Misson iz Akademije za glasbo pred štirimi leti zapisal ciklus koroških narodnih pesmi, ki pa je zahteval tudi sopran in alt. Ko so hodili po fakulteti in iskali pevca iz svoje stroke, so po naključju pri mojem prija- telju zvedeli zame. Ko so sprva mislili, da bo to petje enkratna - stvar, jim je nato postalo tako všeč, da njihovi nastopi niso več brez petja. Kje si gostovala s Pro Medico? Na Madžarskem in Hrvaškem, na srečanju zdravniških skupin in na fakultetah, ki sta poveza- ni - v Ljubljani in na Reki. Pred- vsem pa mi je to sodelovanje omogočilo nastop na nekaterih slovenskih odrih, ki so običaj- no rezervirani za profesionalne glasbenike in pevce, pa še to na vrhuncu njihove kariere, na pri- mer na odru Gallusove dvorane in Linhartove dvorane CD, kjer je nastop pred velikim obcin- stvom in kjer se moraš dokazati kot suveren solist. S Pro Medico sem sodelovala v okviru sveto- vnega dneva patologov, pa na mednarodnem kongresu foren- zične medicine, pediatrov, nev- rologov na ljubljanskem gradu. Nastopala sem tudi v Slovenski filharmoniji, kjer je 4. decem- bra vsako leto Plečnikov me- morial, na katerem podeljujejo Prešernove nagrade za medici- no. Vsako leto junija skupina Pro medico odpre Festival sta- re Ljubljane, prav tako nasto- pamo tudi na koncertu za bol- nike v Kliničnem centru. Ker se ve, da nismo profesionalni glas- beniki, se mi zdi, da je občin- stvo morda malo manj kritično in zahtevno, a bolj odprto, srč- no in zelo zadovoljno. Zahteven vsakdanjik in še so- delovanje v dveh glasbenih skupinah, kako ti uspe? Glasba je v naši družini nasploh tako močna nit in gonilna sila, taka privlačnost, da bi mi brez nje tudi fakulteta ne funkcioni- rala tako kot mi, bilo bi veliko težje in psihično še bolj obre- menjujoče brez te sprostitve, zadovoljstva in nastopov. Z glas- bo kompenziram številne napo- re, je nekaj posebnega, to so že mnogi povedali. Pa sodelovanje z bratom Bran- kom, ki je že tako znan glasbe- nik in znan tako v Sloveniji kot izven meja domovine? Z Branijem veliko sodelujeva, v zadnjem času še bolj resno, ker piše glasbo za predstave, ki jih režira Jernej Lorenci v Ijubljan- ski Drami, MGL-ju,... Tako sem sodelovala že pri treh predsta- vah. Zapiše zamisel za moj glas, to nato posnameva, enkrat sva uporabila tudi manjšo zasedbo Vive. To se potem med predsta- vo predvaja. Kot sem rekla - ta ljubezen do glasbe v družini je tako močna, da nas povezuje in osrečuje. Kako gospodariš s prostim ča- som? Sedaj se mi zdi, da ga imam kar veliko, v Brežicah, s prija- telji. Prva tri leta na fakulteti in vključno z glasbo, pa ga je bilo bolj malo. Ko pa ti je v četrtem letniku že vse bolj jasno, kako in kaj, postane bistveno lažje. Ampak obresti so v rednem delu in disciplini. In to je to. (smeh) Natja Jenko Sunčič Vlasta Roiman Med nastopom s Pro Medico Za srečnejše otroštvo od 1953 ZP MS Zveza y ) Prijateljev s MladineKrško /leden otroka 2006 /^JjLoktober - 7.oktober Vsem otrokom enake moinosti ponedeljek, 2. oktobra ob 17.00 uri v prostorih OŠ Jurija Dalmatina Krško: poLrovor za slaršo v or^anizaoji I'oriimn /a pravic«* otroka v bolniŠMin. Pogovor vodi prim. dr. Dušica Pleterski Rigler. Osrednje prircditve ob Tednu otroka v organizaciji in sodelovanju ZPM Krsko, DPM, Sol in vrtcev v občini Krško: (ielavnice, ustvarjalnicr sfwrtne igre zabavno glasbene prireditve torek, 3. oktobra, ob 14. uri pri O& Koprivniwi za olrokr iz KS Kdprivnica, Senovo, Brestani(*a in Rozno-Prcsliisiol; sreda, 4. oktobra, ob 14. uri pri OS Kostanjevica za otroke iz KS Podborjc, Kostanjevicii in Kaka: fetrtrk, 5. oktobra, ob 14. uri pri OS Krško za otroke iz KS KrSko, Gora. 1 x^skovec, Veliki (rn, Veliki Podlog, Krisko jx>lje in Senu&-; sobota, 7. oktobra Pionirska transver/al« |m> poll pr»tsfu\r)||Tiih «Ttt.silskih.