Domoljub v LJiMblianl, 16. november 1938 ^ Celo 51 • Štev. 46 Po njih delih jih boste spoznali Vsak kmet pozna in ceni vrednost drevesa po sadovi In katere drevo rodi leto za letom. Ce so ti sadovi dobri, potem se krnet drevesa veseli in mu bo še nadalje gnojil in skrbel zanj. Ce pa drevo rodi slabe sadove, potem se bo kmet nad drevesom nekaj rasa jezil, a končno bo pa vzel sekiro v roke, drevo posekal iri ga vrgel v ogenj. Saj drugega pač ne zasluži. Pri nas v Jugoslaviji so v dobi strahovlade vsadili drevo, katero se je s svojimi mogočnimi vejami razrastlo po vsej Jugoslaviji. To drevo so zasadili general Zivko-vič, Jeftič, pri nas v Sloveniji sta pa to drevo prav posebno negovala dr. Kramer in 1'ucelj, ki sta nosilca slovenskega liberalizma v povojni dobi. To drevo je hotelo vse drugo uničiti, če ni šlo na lep način, pa na grd. Toda čeprav je to drevo nekaj let bohotno rastlo, vendar ni prineslo dobrega sadu ne Jugoslaviji, prav posebno pa še nam Slovencem ni prinašalo nobenega dobrega sadu, kvečjemu kisle lesnike. Vi kmetje se gotovo še prav dobro spominjate, kako so slovenskemu narodu vtepali v glavo neko »jugoslovenskot mišljenje, katerega naj bi se oprijeli vsi brez izjeme. Slovenski kmet naj bi prenehal biti slovenski kmet, kar je bil že tisočletja in postal jugo-slovenski kmet. Istotako so pritiskali na delavca, obrtnika, inteligenta, vsi, prav vsi, naj bi v par letih pozabili, da jih je rodila in zibala slovenska mati. Zaradi tega so morali izginiti iz slovenskih čitank v šolah odstavki, ki govorijo o slovenskem narodu,, o slovenskem jeziku; dijaki iu dijakinje po srednjih šolah naj bi v kratkem pozabili na svoj slovenski rod. Uradnik je bil prestavljen daleč v tuje kraje, če je hotel še naprej slovensko misliti in čutiti. Vsak Slovenec je moral na svoji koži bridko čutiti, če ni hotel takoj postati »Jugosloven«. Popolnoma so pozabili na zlate besede našega pokojnega kralja: »Le dober Srb, Ilrvat in Slovenec morejo biti tudi dobri Jugoslovani.« JNS-arji so hoteli izbrisati s sveta vse tisto, karkoli diši po slovenstvu. Naši časopisi niso smeli niti besedo slovenski narod zapisati. Zato so razpustili Prosvetno zvezo, razpustili na stotine prosvetnih društev, zapečatili prosvetne domove, ker se je v njih gojila slovenska zavednost. V imenu te jenesar-ske miselnosti so Vas pretepali, ko ste hoteli na skromen način proslaviti 00 letnico našega narodnega voditelja dr. Korošca. S pendreki so Vas pretepali po ljubljanski!) ulicah, za- J Pirali v ječe. Njihovi podrepniki so v sleher- ! nem kraju ljudi ovajali, češ, da so proti-državni. To so bili sadovi, ko je rastlo jeue-sarsko drevo. Vprizorili so šenčurske dogodke, aretirali naše najboljše može in fante, dekleta in žene ter jih zaprli. Znano je, da so bile na ljubljanski policiji iu na sodišču vse celice polne naših najboljših pristašev, ker so jim očitali, da so hoteli napraviti vstajo in odtrgati Slovenijo od Jugoslavije. To so bili, sadovi! Nikjer ni bil človek varen pred njimi. Nikdar še ni tako bujno cvetelo ovaduštvo kakor tedaj. Ovaduhe so Vam pošiljali pod okna Vaših hiš in prisluškovali, kaj se raz-govarjate s svojo družino. Pač žalostni časi! Za velike vsote ste, bili kaznovani, če ste se le količkaj drznili drugače govoriti, kakor so oni Vam ukazovali. In kakšni so bili sadovi njihovega dela na gospodarskem polju. Zavladala je tako velika gospodarska 3tiska, kakor je naš narod še ni doživel. Vsi posli so prenehali. Število brezposelnih je strašno naraščalo. Kmet je lezel v dolgove in zadolžitev kmeta je pretresala vso državo. Vprašanje kmečkih dolgov je tako izgledalo, da ga sploh ni mogoče rešiti. Te in še neštete druge žalostne posledice v notranji in zunanji politiki so bili sadovi njihovega dela. To so pa2 kisli sadovi tistega drevesa, ki so ga Zivkoviči, Jeftiči, Kramerji, Pucljevci in drugi zasadili v naši lepi Jugoslaviji. To drevo pač ne zasluži, da bi še nadalje rastlo na slovenski zemlji, treba je to drevo s koreninami izruvati iz slovenske zemlje. Pa je prišla pred tremi in pol leti stiska tako daleč, da je bil v nevarnosti obstoj same države. Ljudska nevolja je prikipela do viška, ki je končno vendar pomedla z ljudmi, ki so se sami s silo držali na vladi. In prišla je JRZ, ki se je lotila dela z vso pridnostjo. Toda tudi najbolj priden in brihten kmet ne niore v kratkem času popolnoma spraviti v red grunta, ki je na robu propada. Tako tudi sedanja vlada ni mogla vsega storiti. Toda resnica je, da je sedanja vlada napravila silno veliko dobrega. Predvsem je narodu vrnila svobodo. Danes človek lahko svobodno izraža svoje mnenje in prepričanje, ne da bi ga že zaradi tega zaprli v ječo. Sedanja vlada je odprla ječe, v katerih je bilo od prejšnjega režima zaprtih na tisoče nedolžnih ljudi. Na svobodo je bilo izpuščenih 18.000 krivcev, ki so so nahajali v ječah. Interniranih ministrov, politikov ia poslancev je bilo od leta 1929. do 1934. 34, a od tedaj pa do danes ni bil interniran niti eden. Tisti, ki so zaradi strahu pred JNS-arsko gospodo zbežali v tujino, so se pod to vlado vrnili domov in nihče jih n« preganja. Veliko se je napravilo za naše gospodarstvo, za našega kmeta, uredilo se vprašanje kmečkih dolgov, vprašanje zamrznjenih kreditov po posojilnicah, znižali so se davki. Izdelovale so se ceste in mostovi, zidale javne stavbe itd. Vemo, da je še marsikaj treba urediti. Toda že ta dela, ki kot dobri sadovi kažejo in pričajo, da je drevo, ki sta ga zasadila dr. Stojadinovič in dr. Korošec vse drugačno kakor pa prejšnje. Po njih sadovih jih boste spoznali! Ker so nasprotniki slovenskega narod* spoznali, da bi pri prihodnjih volitvah popolnoma propadli, so zbrali njihovi vodje tiste Slovence, ki niso bili nikdar pravi Slovenci, mf-več izkoreninjenci našega naroda in so se skupno z Živkovičem in Jeftičem obesili dr. Mačku na vrat. Mi samo obžalujemo, da je dr. Maček tako kratkoviden, da je sprejel na listo ljudi, ki so največ škodovali i hrvatskemu in slovenskemu narodu, ki so postali iz največjih zagovornikov centralizma, zagovorniki federacije. Ce ni to hinavščina! Naš narod, njega posamezni stanovi, kmet, delavec, obrtnik, uradnik, trgovec bo pa volil dr. Korošca in njegove ljudi, kajti tudi te poznamo po njegovih sadovih. Pokažimo, da smo politično toliko zreli, da nas ne bosta vodila za nos ne dr. Kramer, ne Pucelj, ne tisti, ki zanikajo naš narod. 11. december mora biti dan, ko bo slovenski volivec vzel v roke sekiro in posekal jenesarsko drevo, ki ne spada na vrt naše drage Slovenije, ker nam je rodilo njihovo delo tako strašno kisle in grenke sadove. Kdo bo v Sloveniji volil proti dr. Korošcu? Predvsem praganjači Živ-kovičevega in Jevtičevega nasilnega režima. Njim so se v bratski slogi pridružili tako zvani krščanski socialisti, salonski socialisti, komunisti, mačkovci in za nameček še peščica ljudi, ki pravijo, da hočejo oživiti pravo SLS. Ta pisana družba je edina le v tem, da hoče rušiti slovensko skupnost pod vodstvom dr. Korošca. Tem ljudem pošteni Slovenci 11. decembra ne hnmn dali nobenega poslanca. Stran 2, »nOMOMUBc, dno 16. novembra 1033. Štev. 46. Slabo orožje V vsakem vol i vnem boju imajo nagi nasprotniki v rokah orožje, ki ga mi, kot polteni krščanski ljudje, sovražimo. To orožje Je laž. »Ijiži in obrekuj, nekaj se bo že prijelo,« to je staro geslo vseh avobodomiselcev, tudi slovenskih. Tudi v sedanjem volivnem boju bodo naši nasprotniki trosili kope laži, ustno in po letakih, dobro vedo?, da je vedno mogoče najti naivneža, ki bo verjel še tako bedastim laže m. Mi dobro vemo, da je velikanska veČina naših pristašev politično tako zrela, da zna v volivnem boju dobro ločiti laž in resnico, vendar je prav, da o tem par besed spregovorimo zato, da se vsakdo prepriča, kako imajo laži naših političnih nasprotnikov kratek rep. Eno takih laži, ki jih zadnje čase zlasti liberalno in viteško meščanstvo Širi, je ta, da nas je vlada že prodala našim sosedom. Ne prodala, ampak rešila nas je naša vlada sovražnikov. Ali je vlada naredila napako, če nas je rešila vojske, ki na/n je skoraj vseh 20 let našega obstoja grozila in če je sklenila s sosedi trgovske in prijateljske pogodbe, ki nam za bodoče čase obljubljajo mir in gospodarski napredek? Ce bi vlada ne napravila drugega kakor to, da nas je v težkih dneh rešila vojne nevarnosti, bi bilo vredno, da jo gre volit vsak iskren državljan. Ne prodane, ampak zavarovane so vse naše meje tako, kakor niso bile še nikdar. In še nekdo nas je prodali Kaj mislite kdo? Sam voditelj Slovencev, dr. Korošec, je svoj narod prodal Srbom! To vam trdijo sto in en procentni Slovenci, to ponavljajo za njimi celo Kramarjev!, Mamšičevi, Pucljevi in Pucovi pristaši, o katerih vemo, kako so kupčevali na račun Slovencev doli v Belgradu. Kako nas je torej dr. Korošec ovllck z 2 tabletama T« tavojfek zmore odslej vsakdo. Prosimo napravite poizkus in prepričali se hnste o naglem učinku pri glavobolu, zobobotu In bolečinah zaradi ran. VERAMON Cevke z 10 In 20 tabletami. Ovitek v. 2 tabletama S. br. ».409 od «. oktobra 1937. bližnjih vaseh je bilo razdeljenih 25 ha ia 158 k v. metrov razne zemlje. Svet je bil prit poznan 38 posestnikom. Herwardu Auersper-gu, sedanjemu lastniku turjaškega gradu, je bila priznana odškodnina v znesku 92.756 din, ki bo izplačljiva v obveznicah Priv. agrarne banke z odbitkom 10% prispevka * kolonizacijski sklad kmetijskega ministrstva, V razlastitvenem odloku je določeno, da so svet ne more odtujiti in prodati dalje, doklen odškodnina ne bo plačana. Nekateri posestniki plačajo do 5000 din odškodnine, drugi manj. d Ljubljansko tramvajsko progo bodo pix daljšali v dolenjsko smer do Rakovnika. Za ta podaljšek bodo znašali stroški 461,000 din,, Tirnice bodo deloma žlebičaste, deloma pal železniške. Izpeljana pa bo prav do koncai ograje na Korotanovem igrišču. V načrlu j« tudi podaljšek proge v Moste in izpeljaval proge na Posavje. d Knjižno nagrado za 100 din si moret« zagotoviti v srečnem slučaju, ako kupite Dnu žmsko Pratiko za leto 1939 in pošljete rešitev, nagrade uganke. Razpisanih je tudi več na* grad po 50 in 25 din. Ne zamudite ugodne pri* like, saj stane Družinska Pratika samo 5 din, poštnina za rešitev (samo naslov reševalca)] pa le 25 par. d Pri zaprtja ali pa pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravna »Franz-Josel« vode. d Lunin mrk smo opazovali dne 7. ist»*i vembra. Takole okrog devetih zvečer se j« začela z levega roba na luno plaziti zemeljska senca. Počasi se je šopirila in rasla ia po« stajala vedno temnejša, uro so tekle, končna! je bila v pozni noči zagrnjena vsa luna, ki j« postala nekakšno kalnordečkaste barve. Ljutn ljančani so hodili k oknom gledat, kako mrk napreduje, po ulicah so se ustavljali, in čo* Na Vrhniki so se preteklo nedeljo vselili v nov prosvetni do« Most čez Muro Med Radenci in Petanjci, ki so vsej naši domovini znani po odlični radenski in petanj-ski mineralni vodi, so pred kratkim pričeli graditi velik železo betonski most čez Muro. S tem mostom bo Slovenska Krajina dobila pre-potrebno zvezo s Štajersko. O mostu čez Muro se je govorilo in razpravljalo že deset let. Leta so minila v pričakovanju, pa ni bilo nič. Sele zadnja leta je banovina pokazala razumevanje za potrebe Slovenske Krajine. 2e Številke nam zgovorno pričajo, da se potrebam Slovenske Krajine danes posveča velika pozornost, saj ji je v zadnjih letih banovina nakazala na račun raznih del nad 9 milijonov dinarjev, medtem ko je prej prejela v 17 letih samo dva milijona dinarjev. V začetku oktobra so bili zastavljeni krampi in udarjeni prvi temelji za veliko gradnjo. Takoj pod zdraviliščem Radenci so v smeri ceste proti Muri posekali gozd, ker bo šla nova cesta v ravni smeri proti Petanj-cem, tako da bo odpadel sedanji ovinek, ki vodi do broda. Na posekanem prostoru so se kmalu dvignili profili za novo cesto, ki bo dvinjena za tri metre. Navozili so material za gradnjo, pripeljali stroje in jih pognali v tek, da je zabrnela doli ob Muri radosfna pesem o delu in zaslužku. Žal podjetje za enkrat ni moglo zaposliti več kakor 45 delavcev, ki se gnetejo na ozkem torišču, da bo delo na gradnji propustov na novi cesti čimprej gotovo. Iz vse okolice prihajajo ljudje gledat, kako napredujejo dela. Vreme je gradnji naklonjeno, zato bo še pred zimo napravljen velik korak pri izvršitvi vseh del, ki bodo trajala dve leti. prav mnogi med njimi ni bil ne pesnik ne zaljubljen, so dolgo časa nepremično strmeli V pastirico zvezd, ki so sijale čedalje močneje; nebo je bilo vedno gostejše — kakor je že napredoval proces mrka — posuto z zvezdami. Nekateri praznovernejši, zlasti starejše žence, ki še niso zaspale, so gledale v tem redkem nebesnem znamenju napoved hudih Gin in nesreč. Večina pa je obranila hladno glavo, kakor se za sinove in hčere prosvei-l^anega dvajsetega stoletja tudi spodobi. d Dalmacija bo v d ogledu em času najbogatejša pokrajina. V Dalmaciji je obsežno .Vrgoračko jezero, ki ga sedaj odpravljajo in ga skušajo spremenili v plodno zemljo. Najkrajši način za to je bil, da so prevrtali hribovito zapreko s posebnim predorom. Dela pri vrtanju tega predora se bližajo sedaj koncu. Prevrtati je treba samo še nekaj metrov in predor bo dovršen. S tem bo dovršeno prvo melioracijsko delo v Dalmaeiji. Predor je dolg 2130 m, presek predora je širok 7.44 kv. metrov in je padec 7.50%. Skozi predor more teči 30.000 litrov na sekundo. Na ta način more odteči vsa voda iz Vrgoračkega jezera, ki je globoko do J5 metrov, v teku 30 dni. (Vrgoračko jezero je dolgo približno 15 km, Široko pa povprečno 3 km. Ko ga bodo iz«i-Kli, bodo pridobili okoli 3400 hektarjev plodne zemlje. Ce bodo to zemljo posejali z žitaricami, bodo pridobili letno okoli 40.000 stolov Bita, vrednega okoli 7 milijonov dinarjev. Vsi stroški za osušenje tega jezera pa znašajo okoli 6 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da »o začeli z izsuševanjem tega jezera že v ča-»h, ko so tam vladali Benečani. d 10.000 din podpore za pogorclce v Laporju je nakazal ban dr. Natlačen. Banovin-fl&a komisija pripravlja tudi načrt za nove hiše in vodni rezervoar. d lisica je ena zvita zver. Srebrne lisice bo pobegnile iz kmetije na Bjelašici blizu Sarajeva. Lastnik Moser je že nekaj let gojil te lisice zaradi dragocene kože, kar mu je prinašalo lepe denarje. Zvitorepke pa so neopazno kopale podzemski rov in pred nekaj dnevi pobegnile skozenj v svobodo. Lisdce so kopale rov tako vešče, da jih oskrbovalelji nikdar niso opazili pri delu. Lastnik trpi seveda precejšnjo škodo. Švicarske ure, zlatnina - ČUDEN, Prešernova 1 d Stavba *a 15 milijonov dinarjev. Novo poslopje glavne pošle v Zagrebu bodo pričeli graditi prihodnjo pomlad. Denar je že zagotovljen, načrli izdelani, le še gradbeno ministrstvo jih mora odobriti. Stavba, ki bo imela tri nadslropja, bo veljala 15 milijonov din. d Nor higienski zavod bodo zgradili ▼ Sarajevu. Te dni je sarajevska Državna hipotekama banka že prejela dva milijona dinarjev kot prvi kredit za zgraditev palače Higienskega zavoda. Ta denar zadostuje, da se bodo dela labko takoj začela, pozneje pa bo državna podpora še prišla, V Bosni in Hercegovini se zadnja lela veliko novega gradi. d Kako potreben je bil tramvaj k Sv. Križu, dokazujejo predvsem razveseljive številke o velikem prometu o Vseh svelih, ki smo jih prod kratkim objavili, a poleg tega je nova proga tudi zelo koristna za Splošno malože-lezniško družbo samo. Zaradi proge k Sv. Križu se je namreč povečal promet tudi po vseh drugih progah električne cestne železni« *„ s tem so se prav znatno dvignili ludi dohodk tramvaja. Zaradi proge k Sv. Križu sc «r. SU74/M. d Brezobzirni priseljeni svobodnjakar. V. Gorici izhaja mesečnik jSvetogorska Kraljica«, ki prinaša verske članke in poročila o razvoju katoliške misli po svetu. Dobro urejevanj mesečnik se je med slovenskim vernim ljudstvom v kratkem času zelo priljubil in razširil, V zagrebški »Istri« pa je prol. Lavo Cermelj zapisal o njem sledečo sodbo: >Listič «Svelo-gorska Kraijica» nima nobeno literarne ali druge vrednosti, ker je v pravem pomenu besede samo reklamna publikacija ob 40f) letnici samostana na Sv. Gori, kjer gospodarijo 2/riaj redovniki.« —- Da ta nabožni list za svobodo-misleca prof. Cermelja nima nobene vrednosti, razumemo. Gotovo pa je, da ima list veliko ko je šef deSat ženitbeno pismo Ono juSro so našli ravno na cesli na meji med občino Grajana in Sv. Urbanom pri Ptuju poleg ceste, ki gre proti Grajenščku, mrtvo truplo, v katerem so spoznali 24 letnega Kai-serbergerja Matevža iz Gerečje vasi, občina Slovenja vas na Dravskem polju. Ležal je z razprostrtimi rokami, z glavo nagnjen na desno stran, s prestreljenim srcem, obleka in koža pa sta bila možno ožgana, Kake tri metre od trupla pa je ležal samokres 9 mm premera na 6 strelov, od katerih sta bila dva izstreljena. Prejšnji dan ob 15 popoldne je prišel k svojemu bratu Kaisersbergerju Francu, ki je posestnik, nekako pol ure od kraja zagonetne Slovenski kmetje se imajo le dr„ Korošcu zahvaliti, da je država prezadolženim kmetom brisala polovici dolgov k tako rešila tisoče slovenskih gruntov gotovega propada. V zahvalo za to bodo vsi slovanski kmetje 11. decembra glasovali za dr. Korošca in njegove kandidate. smrti, rajni brat Matevž. Sel je po denar, ki ga je imel v bližini dobiti za vole. Bilo je okrog 6000 din, ki jih je imel v stari listnici. Zvečer okrog 20 se je odpravil proti domu svoje neveste iz Gaj, čeprav mu jo njegov brat to branil. Rajni Matevž se je nameraval v kratkem poročiti in je hotel iti takoj v Ptuj delat ženitbeno pogodbo. Za spremljevalca pa se mu je ponudil Slavko Kosi iz Mestnega vrha pri Ptuju, s katerim so pri bratu Francu popivali. Na razpotju sta se po izpovedi Ko-sija oba ločila. Kosi je krenil proti domu, medtem ko je rajni sam nadaljeval pot. Kaj se je potem zgodilo, še ni znano. Zanimivo je, da mrtvec ni imel poleg sebe ne listnice, ne denarja, in tudi samokres, ki so ga našli poleg njega, ni bil Kaiserbergerjev. Truplo je ležalo okrog 400 m od kraja, kjer so našli klobuk in kolo. Ustreljen je moral biti iz neposredne bližine, kar priča zelo ožgana obleka in koža Po vseh znakih sodeč gre za roparski umor, kar bo natančneje ugotovila preiskava. vrednost za tisoče Slovencev, ki morejo iz njega v domačem jeziku zajemati katoliške resnice in pobudo. Cermelja bi bilo treba vsaj za nekaj časa poslati pod Mussolinijevo nadzorstvo. Ta bi mu na znani način kmalu uredil pojme o literarni vrednosti katoliškega verskega časopisa. d Zahteve hotelirjev. V Zagrebu so te dni zborovali hotelirji. Ob prisotnosti trgovinskega ministra Kabalina so hotelirji zahtevali od države pomoč za ozdravitev hotelske industrije. Prvi njihov uspeh dolgotrajne borbe je bil ta, da so dobili v Belgradu obljubo, da se 1)0 pri Drž. hipotekami banki ustanovi! odsek za ozdravitev hotelirstva, ki bo imel zaenkrat na razpolago 15 milijonov dinarjev. Naslednje leto bi se ta kredit povečal na 30 milijonov. V svoji resoluciji so postavili zahtevo, naj se uvede prisilna organizacija hotelirjev, vse hotelske zgradbe, da se proglase za industrijske in naj kot take uživajo posebne ugodnosti. Za hotelsko industrijo naj se v turističnih krajih ukinejo vse občinske in banovinske trošarine, dalje je treba hotele oprostiti za deset let vseh občinskih, samoupravnih in državnih dajatev, zlasti pa davka na poslovni promet, obenem pa naj se dajo dolgoročna posojila po zelo nizki obrestni meri za dobo 32 let. d Nobena gospa ne sme pozabiti, da je >0ven< odlično terpentinovo milo domač izdelek! Zato ga vedno zahtevajte pri svojem trgovcu! d Kako Je dijak % dovršeno visoko šolo potoval na jug. Kar 43 dni je pež potoval iz Ljubljane v Gruž diplomiran filozof v Dalmaciji Ante Vojak. Fant je prispel v Gruž, toda sredi mesta ga je popadla slabost, da se je naslonil na zid in obstal. Zagledal ga je stražnik in pripeljal na policijo. Tam iz izmučenega fanta niso mogli ničesar izvedeti, le to je še zmogel, da je na Ust napisal svojo zgodbo. V Ljubljani je nedavno diplomiral pa se je odpravil v Gruž peš, ker ni imel v svojem žepu niti beliča. Spotoma se je prehranjeval z milodari, vendar pa je komaj po 43 dneh prišel ves zbit in utrujen v Gruž. Izrazil je željo, da bi šel rad v Grčijo k svoji teti za toliko časa, da dobi pri nas službo profesorja. Ker je imel vae dokumente v redu, mu je ravnatelj »Jadranske plovidbe« podaril vozno karto do Pireja in obenem zbral nekaj denarja, s katerim so Vojaku kupili živil za na pot. d Slinavske Se niso zatrli. Ze vse leto razsaja po Prekmurju in Murskem polju slinavka. Zdaj se je razširila v ljutomerskem okraju. .V vasi Mota skoraj nI hleva, kjer niso imeli izprememhe temperature «ft Šesto vzrok prehlada, kf Ima lahko za posledico dol«> gotrajno bolezeo. Mislite pri prvih znakih obolenja ha Aspirin tablet« in na „Bayer"» jev križ, ki jamči za pristnost) ASPIRIN TABLETE Z BAVER-JEVIM KRiŽEM. 0(iu ref. pod S. b*. <1T r,H tli. t, »H, živine bolne. Zdaj že prihaja na Cven. V nekaterih hišah je že poginilo nekaj živine. Ljudje so v velikem strahu. Nevarnost je velika, da se ne okužijo oni kraji, kjer do zdaj ni bilo slinavke. Morodajna oblast je napravila že korake, da se razširjanje slinavke kolikor mogoče omeji. IZ DOMAČE POLITIKE p Zadnji >Kmetski list< poroča o naslednjih kandidaturah Jug. nac. stranke na dr. Mačkovi listi: Brežice Ivan Urek iz Globokega, celjski okraj Ivan Prekoršek, Kamnik Anton Cerer, namestnik Ig. Tome iz Moravč, Konjice Leopold Bruderman, trgovee, nam. Alozjij Sivec, kmet na Stranicah, Kranj Tomaž Križnar iz Okroglega, nam. Karel Bajd, Krško geometer Milan Mravlje, nam. Ivan Polovič iz Kostanjevice, Laško Jože Petejan iz Maribora. Litija Jurij Arh iz Zagorja, nam. Jože Strman, Ljutomer Franc Skuhala iz Križevcev, Novo mesto Ivan Hrovat iz Zagradca, Prevalje novinar Eržen iz Maribora, Ptuj Anton KolariČ iz Središča, Radovljica Pavel Olip, župan iz Lesc, nam. Ivan Celešnik, Slovenj Gradec Albert Puncer. p Veliko poklicanih, malo izvoljenih. Ogromno število kandidatov vseh političnih skupin in strank je že prijavilo svoje kandidate pristojnim sodiščem. Okrajna sodišča Pomagajmo slovenskim misijonarkam! V Siamu delujejo že tri slovenske misijo-narke-uršulinke, spomladi odideta tja še dve. To misijonarke imajo po svojem mestu lepo priliko za uspešno apostolsko delovanje, ko bi jim ne manjkalo sredstev. Z ureditvijo samostanov in šol in ob vedno večjem številu siarn-skih sirot so prišle v težke gmotne zadrege. Tudi razne prirodne nepriliko, pogoste poplave, so pripomogle k temu, da se je misijon zadolžil. Preživljajo se zelo skromno, saj njihovi pičli dohodki komaj zadoščajo za vzdrževanje šol in oskrbo sirot. V nepopisnih skrbeh se obračajo na blaga slovenska srca za pomoč. Pomagajmo našim rojakinjam, ki žrt- vujejo vse svojo moči in možnosti za blagor najubožnejših. Darove za misijon v Siamu sprejema uršulinski provincialat v Ljubljani. Tudi darovi za misijon v južni Afriki, kjer delujeta med Zamorci dve slovenski misijo-narki-uršulirtki, naj se pošljejo uršulinskemu provincialatu v Ljubljani. morajo najprej potrditi, da so vsi podpisniki na kandidatni listi vpisani v volivne sezname, šele nato more nosilec vsedržavne liste poslati svoj seznam v potrditev kasacijskemu sodišču v Belgradu. V glavnih obrisih so že znani seznami JRZ, združene opozicije pod vodstvom dr. Mačka in Dimitrija Ljotiča. O Boži Maksimoviču pa se je zadnje čase govorjenje nekam poleglo, da je danes težko reči, če bo postavil svoj seznam ali pa se bo obesil na kako drugo listo. V tem primeru bi našel po vsej verjetnosti zatočišče pri dr, Mačku. Zadnji dan za vlaganje vseJržavnih list pri kasacijskem sodišču v Belgradu j« 26. november. p Dobro gospodarstvo. Nad 135 milijonov je prišlo meseca septembra v državno blagajno več kakor pa je bilo izdatkov. Septembra je bilo vseh dohodkov 1,076.3 milijona dinarjev ali 106 milijonov dinarjev ve& kakor pa je predvideval proračun. Izdatka? pa je bilo 941.2 milijona din (92.73% od pro< računa izdatkov). Lani je bilo v istem mesecu razlike med dohodki in izdatki 65.3 mili* jona din. V prvi polovici proračunskega leta je priteklo v državno blagajno 5.948.4 milijona din, izdatki pa so znesli 5.323.7 milijona din. Razlika znaša torej 624.7 milijona din. Približno enaka razlika je obstojala tudi lani v istem razdobju. p 0 duševnem razpoloženju Hrvatov in Srbov je to dni govoril na nekem politične® sestanku bivši poštni minister dr. Branko Kaludžerčič, Med drugim je dejal tole: Med Hrvati in Srbi obstojajo približno take razlike, kakor so na primer med Angleži in Nemci« Hrvati so se v zgodovini morali boriti z« svoje narodne pravice, Srbi pa so se borili za to, da bi ohranili državne meje in državo rešili. Zaradi tega imamo Hrvati in Srbi ttS razliko glede na politično življenje. —• Minlk ster Kaludžerčič je nato srdito napadel dek* Zakon o minimalnih plačah in o starostnem zavarovanju delavstva! je delo vlade dr. Stojadinoviča. Nobena vlada v Jugoslaviji ni za delavca storila toliko, kakor sedanja. Delavci, 11. decembra pričakuje vlada tudi vaših glasov, ki bodo pobuda za novo, še boljšo socialno zakonodajo! N&rzd/ui 9b&uuz upti va na ves organizem. Dobro sredstvo ta os!. da bi ujel še brzovlnk. Golob pa je v Zidani most pripeljal kljub gosti megli brez nesreče. Ko se je vrača! ob Savinji pri Laškem, je megla že postaia tako gosta, da ni videl niti de-f,t korakov predse. Zato se je tu ustavil in M večerjat. Seznani! se je z 28 letnim Vovkom Andrejem, ki je bil v okolici Iraškega C opravkih. Ker je bil namenjen v Celje na vlak. ga je Golob povabil v avtomobil, f katerim sta se odpeljala proti Celju. Na nekem ovinku pri Tremerju pa je v gosli megli av" tomobil treščil v drevo s takšno ci!o. Ha fo zbile vse šipe. Vovk je dobil težke poškodbe avtomobil pa je bil tudi precej razbit. Golob si je zlomil nogo. bil pa je še vedno toliko pri moči, da je takoj odpeljal Vovka naprej v celjsko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Zatem se je Golob odpeljal v bor. Megla je bila še vedno zelo gosta. Nek«; ko ob pol 12. pa se je na ovinku pri Gornji Hudinji spet zaletel v drevo. Avtomobil Je vrglo v jarek. Težko poškodovanega Goloba Kmetje, pomislite, kakšna je bila cena živine, lesa in kmečkih pridelkov pred tremi leti pod Jevtičem — in kakšna je cena danes. Veliko boljše je že in še boljše bo, ako boste pri volitvah podprli sedanjo vlado s svojimi glasovi. Okrnjena Češkoslovaška Češka in slovaška javnost je spričo dunajske razsodbe še vedno vsa iz sebe. Stroga cenzura, ki vlada nad tiskom, je namreč zazibala prebivalstvo v prepričanje, da odstop mest, kakor so Košice iu Užhorod, splob v poštev ne pride. Zaradi tega je tem večje razočaranje, ko je od 4.4 milijonov prebivalcev Slovaške in Karpatske Ukrajine Madžarska pobrala malo manj kot četrtino. Pri tem so Slovaki in Ukrajinci izgubili najrodovitnejše pokrajine, žitnico Slovaške in dalje ozemlje, na katerem so pridelali največ vina in lobaka. S Kožicami izgubi vzhodna Slovaška svoje dosedanje gospodarsko in prometno središče. Karpatska Ukrajina pa z Užhorodom ne izgubi io glavnega mesta in z Mukačevim gospodarskega središča, ampak izgubi s temi mesti tudi edina prometna sredstva. Pred okrnilvijo je češkoslovaška republika obsegala nad 140.000 kv. km in štela 15,300.000 ljudi. Od tega je Nemčija pobrala 28.200 kv. krn s 3,000.000 ljudmi. Madžarska je pobrala 12.400 kv. km z več kot milijonom prebivalstva in Poljska je vzela 1000 kv. kilometrov z 230.000 ljudmi. Republika je torej izgubila nad 30 odstot« kov površine, namreč 41.000 kv. km in 31 odi slotkov prebivalstva, namreč 4,850.000. Okr« njena Češkoslovaška bo imela nekaj manj kofl 100.000 kv. km z okroglo 10 in pol milijon« prebivalcev. Med evropskimi državami, prid* iz devetega na deseto mesto. Po narodnostih bo država imela 6 milijo« nov 750.000 Cehov (do sedaj 7,000.000), Slo. vakov 2,200.000 (do sedaj 2,550.000), Nemce* 400.000 (do sedaj 3,320.000), Madžarov 130.00Q (do sedaj 700.000). Po novi razdelitvi bo slovaška manjšint na Madžarskem štela 400.000 in 60.000 Ukrajincev. Košice so štele 42.000 Slovakov, 11.000! Madžarov, 5700 Judov in 3400 Nemcev. Užhow rod je štel 300 Cehov in Slovakov, 4500 Ma« džarov, 6300 Ukrajincev in 6000 Judov; Mu* kačevo 2700 Cehov in Slovakov, 5600 Madža* rov, 6500 Ukrajincev in 9000 Judov. Karpatsko-ukrajinska vlada se je iz Ui« horoda preselila v Chust. Kraj leži v hribih" in nima niti primernih prostorov za stanova* nja uradništva. Izšla je Družinska Pratika za telo 1939 z zelo bogato vsebino in obilico krasnih slik v bakrotisku. Dobiva se za ceno Din 5-— {po pošti 50 par več) v vseh knjigarnah in mnogih trgovinah širom Slovenije. Preprodajalci velik popust. »Družinska Pratika« naj najde pot v vsako hišo I so našli v jarku, ko jo krčevito slokal zaradi bolečin. Celjski reševalci so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. u »Jutri zvečer boste kropili mene«. Te dni so nad vasjo Poženk pri Cerkljah pri Kranju našli v potoku Pšata utopljenca, v katerem so spoznali 62 letnega posestnika Pelra Frantarja, po domače Flegarja s Tabra ,Vsem se jo zdelo nerazumljivo, na kakšen način jo Peter zašel v vodo, zlasti ker je potok na tem mestu zelo plitev, tako da bi bila nesreča zelo dvomljiva. Sumnja, da jo šel nesrečnež prostovoljno v vodo, je vzbudila okolnost, da je na obrežju odložil palico, suknjo in čevije, tako da je v sami srajci in liliičah ležal na trebuhu v vodi. To misel je pa So bolj potrdila vest, da je nekaterim prejšnji dan sam pripovedoval, da bo šel v vodo, ker bolečin — bil je namreč bolan — ne more več prenašati. Domačim, ki so se zvečer odpravljali v sosednjo vas kropit mrliča, je dejal; »Danes greste tja kropit, jutri zvečer I>os!e pa mene«, česar pa seveda domači niso vzeli za resno. In kmalu potem se je najbrž tudi sam odpravil na usodno pot, da izvrši svoj namen. Gotovo je to sloril v duševni zmedenosti, ki je nastopila zaradi silnih, žgočih bolečin, imel je namreč raka na hrbtenici. Naj mu bo Bog milostljiv sodnik. n Pod kolesje ga je vrgel. Ono nedeljo zvečer so potniki, ki so se vozili na Jesenice in v Ljubljano, bili priča grozni nesreči, katere žrtev je postal 22-letni Stanko Torkar, zaposlen pri tovarni verig v Lescah. Torkar se jo v07.il s turistovskim vlakom z Jesenic. V Žirovnici jo ta vlak čakal na vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 18.40. Nekateri potniki so izstopili iz turistovskega vlaka, med njimi tudi Stanko Torkar, ki je našel na postaji več znancev. Bil je dobro razpoložen. Ko je videl, da prihaja ljubljanski vlak na žirovniško postajo, se je hitro poslovil od svojih znancev in hotel čez progo spet nazaj na turistovski vlak, ki pa se je v tem trenutku že pomikal naprej. Ljubljanski vlak je nesrečnega fanta zgrabil ter ga vrgel pod kolesje. Kolesa so šla fantu čez trebuh in ga prerezala na dvoje. Cez nesrečnega fanta je šlo sedem vagonov. Ko so ljudje videli to strahotno nesrečo, so postali silno užaloščeni. Fant je moral biti takoj mrtev, kajti na obrazu je imel še vedno vesel izraz, prav tako kot tedaj, ko se je poslavljal od svojih znancev. u Dve večji nesreči. Ob cesti med savskim mostom in kranjskim kolodvorom je stalo več divjih kostanjev, katere sedaj podira okrajni cestni odbor. Pri podiranju kostanjev se je včeraj hudo poškodoval 26 let stari delavec I. Sitar. Ko je namreč lezel po lestvi na drevo, se mu je zlomil klin lestve in je padel 5 m globoko na glavo. Zdravnik g. dr. Pance je ugotovil, da je dobil ponesrečenec pretres možganov, razen tega se mu je zlomil prsni koš, poškodba pa ima tudi na nogah. — 46-letni splavar Anželak Viktor iz Sv. Ožbalta, občina Brezno, okraj Dravograd, je zaposlen kot splavar pri posestniku Feliksu Jernu iz Selnice ob Dravi. Te dni se je mudil po poslih v Pluju in je prenočeval na skednju gostilničarja Kravine. Ponoči je v spanju padel s skednja in dobil hude poškodbe po vsem telesu. n Lokomotiva ga je prerezala. Oni petek je dobil g. Kuhar iz Dupelj naročilo od neke stranke, da mu pošlje na vlak, ki odpelje iz Tržiča okrog šestih zvečer, neko količino klobas. G. Kuhar je posla! na postajo svojega 18-lelnnga vajenca Zamika Franca, rodom iz Suhadol pri Kamniku, da bi izročil klobase dotični stranki. Zamik je tekel vso pot na postajo, da ne bi zamudil vlaka. Na postaji Duplje se je postavil v sredino stranskega tira poleg vagona in gleda!, kdaj bo prispel vlak. V trenutku, ko se je bilžal vlak postaji, se je obrnil na glavni tir, da ne bi zgrešil dotične stranke. Ker niso bile kretnice pravilno položene, je vlak zavozil na stranski iir, treščil v tam stoječi vagon, ki se je ob udarcu iztiril, nato pa je vagon podrl podse Zamika, kateri pa pod vagonom ni dobil hudih poškodb, šele ko je zadela vanj lokomotiva, ki se je medtem s prednjimi kolesi tudi iztirila, jedobil smrtne udarce. Lokomotiva ga je namreč zaobrnila pod kolesje, ki ga je v trenutku zmečkalo i3 pretrgalo na dvoje. n Ni vsak rojen za zdravnika. V strašan* skih bolečinah je umrl v požarevski bolniSi niči mladenič Dragi Kostič, katerega so doma na vasi zdravili z raznimi zelišči in ga; vsega zastrupili. Na fantu so se začeli pojav« ljali gnojni izpuščaji. Iz nepoučenosti jih ja fant začel stiskati, nakar so se izpuščaji po* javili po vsem telesu. Namesto, da bi ga pa« ljali k zdravniku, so ga mazali doma z vsemi čarodejnimi in drugimi zelišči. Bolezen se je poslabšala, da so ga morali prepeljati Vi bolnišnico. Toda tam je mladenič v silniti mukah umrl. n Mislil je, da strelja na lisico, Lovci ln Gorij pri Bledu so priredili na Poljanah lov, na zajce in lisice, ki ga je opazoval 12 letni Kogoj Francek. Ix>vci so ga svarili in podili1, naj gre domov. Deček pa se jim je skril r. grmovje. Nato so lov nadaljevali. Neki lovoO zagleda, da se nedaleč proč v grmovju nekaj rjavega premika. Misleč, da je lisica, strelja in fantek pade smrtno zadet, Ko je prišel lovec do njega, je rekel, da ga boli roka. Ne* kaj trenuktov za tem pa je že izdihnil. Razumljivo je, da je ta nesreča najbolj zadela! starše in nesrečnega lovca, pa tudi vse lov* ske tovariše. Namesto veselega zaključka,' jih je doletela ta velika nesreča. Dalmatinski krošnjarji ne izzivajte! Iz raznih podeželskih krajev dobivamo H zadnjem času poročila, da nekateri dalmatin« ski krošnjarji z vso silo agitirajo za dr. MaS« ka proti dr. Korošcu, ki mu podlo očitajo, dac je za gospodo, ne pa za delavca in kmeta, kafl je seveda grda in ostudna laž, ki ji naši slo* venski zavedni volilci ne bodo nasedli. Dalmatinske krošnjarje, ki slovenski kruh jedfl in goste po gostilnah s svojo robo nadlegujejo, resno svarimo, naj se ne igrajo z ognjem, da! ne bodo postavljeni nekega dne pred vrataj Doma misliš ostati 11. decembra? Če to storiš, si dal svoj glas nasprotnikom vlade, kajti oni bodo šteli zase tudi glasove tistih, ki so ostali doma. Za vsakega Slovenca velja 11. decembra vohvna dolžnost. PLAN INKA riR BAHOVEC PLANINKA ZDRAVIIM' CA J Pijte samo zdravi/m RAZGLED PO SVETU KATOLIŠKA CERKEV s Po katoliškem svetu. V IJrandiju v Afriki je število katoličanov naraslo na 300.000. Ena četrtina prebivalstva je že katoliška. — Se pred sto leti so poznali v Indiji Društvo sa širjenje vere. — V državi Mysore je bilo do zadnjega v veljavi določilo, da bindujec, ki prestopi v drugo vero, ne more biti dedič. Na prizadevanje misijonarjev so letos to omejitev odpravili. — 722 novih dijakov se je vpisalo na katoliško visoko šolo v Pekingu. Bied njimi je 277 učenk, ki jiui je letos prvič dovoljen vstop. Čudno naključje. V mestu Slrassbourg BO je dogodil nenavaden slučaj. Ondotni pomožni škol Ortello je nedavno posvetil za duhovnika svojega lastnega očeta. Temu je pred K leti umrla žena, nato je pa stopil v bogoslovje in 5 let prav pridno študiral bogoslovne nauke. Pred kratkim je pel novo mašo. NEMČIJA s Is slovenskega Korotana. Spet je Koluta terjala svojo žrtev. 17 letni učiteijiščnik Heinz Holaschik iz Št. Vida ob Glini se je na Vse svete podal v gore. Preko Sel je dosegel »trmi in nevarni Košutnikov stolp, pri plezanju je izgubil ravnotežje in treščil s stene 70 m globoko v prepad. Težko poškodovanega je drugi dan našlo rešilno odposlanstvo in ga odpremilo v njegov domači kraj. — Pri Sv. Lenartu v Brodeh je umrla najstarejša oseba v fari 93 letna Barbara Perme. — V Šmarjeti v Rožu je odšel v večnost Martin Veračnik. — V Vogreah je zaspal v Gospodu Igrčev oče ivest naročnik »Koroškega Slovenca«. — Biv-li beljaški župan dr. Mobius je bil obsojen na leto dni zapora. — Pri Beljaku bodo v zimi velike smuške tekme. — Pri Trgu (Feld-kirchen) so odkrili staro grobišče in izkopali že več predmetov starih Rimljanov. — V Voglah pri Medgorjah je umrl posestnik Jurij Smolnikar, v Običah pa Pvažičeva stara mati Barbara Luschnig. — Grad čače pod Dobračem, koder je svoječasno bival vojvoda \Vindsorski, je kupil grof Welezek, nemški poslanik v Parizu. Grad namerava novi posestnik preurediti v kmetijsko podjetje. — V okvirju delovne službe gradi 250 delavcev ceslo iz Grebinja na Krčanje. Nove prometne zveze z dolino se gorjanci zelo veselijo. RVMUNSJA s Težave t narodnimi manjšinami. V Rumuniji živi nič manj ko 17 narodov-manj-šin. Madžarov je domala poldrug milijon, Nemcev dobrih 700 tisoč, Ukrajincev pol milijona, 700 tisoč je Zidov, potem so še Poljaki, Srbi, Čehi, Slovaki, Bolgari, Rusi, Grki in drobci azijskih plemen. Romunska vlada je že začetkom avgusta osnovala poseben manjšinski komisariaf, ki je neposredno podrejen ministrskemu predsedniku. Njegova naloga je, da omogoči narodnim manjšinam svobodno uporabo maternega jezika, njihov kulturni in gospodarski razvoj ter zajamči sodelovanje pripadnikov narodnih manjšin v javni upravi. Kako se bo komisariat obnesel, bomo pa šele videli. ITALIJA _ s Prisilna oddaja premoženja. Italijanska vlada je te dni na svoji redni seji sklenila uvesti 7 in pol odstotno prisilno oddajo premoženja na vsa trgovska in industrijska združenja, ki imajo več kakor 10.000 lir letnega dobička. Izvzeta so podjetja, ki obratujejo izključno le z delovnimi močmi lastnikove družine. Za enkrat pričakujejo, da bo la oddaja vrgla vsaj 2 milijardi lir. Vladna seja je tudi sklenila, da se od 1. januarja 1939 da- ČAJ ; Apoteka Mr. BAHOVEC, Ljubljana a. tir. -jorn-ss DROBNE NOVICE Ije ukinejo vse takse na motorna vozila, ki so v zasebni rabi. — Na cesti blizu Zgonika na Krasu se je pripetila nesreča z motornim kolesom, ki je zahtevala človeško žrtev. Mehanik Franc Švara z Nabrežine se je vračal s svojo zaročenko 18 letno Jolando Trampuš iz Barkovelj, z izleta v Trst. Dober kilometer od Zgonika je Švara nenadoma zgubil oblast nad svojim vozilom in nesrečna zaročenca sla z vso silo treščila v obcestni zid. Tržaški Bdeči križ je prihitel kmalu na lice mesta in prepeljal oba v tržaško bolnišnico. Mladenič, ki si je razbil lobanjo, je kmalu po dohodu v oolnišnici umrl, stanje mladenke pa je zelo nevarno. s Silcnzio! Na soboto 29. oktobra so gvat-je, ki so se udeležili poroke Bruna Mussoli-nija, po poroki obiskali tudi cerkev svetega Petra v Rimu. Med njimi je bil seveda tudi oče ženina Benito Mussolini s svojo ženo Kakor je navadno ob takih prilikah, se je na prostornem trgu pred cerkvijo zbrala velika množica, ki je voditelja Italije viharno pozdravljala. Tudi v cerkvi sami so nekateri mislili, da ga morajo počasliti h klici: >Yiva il Dure!« Mussolini pa se je obrnil k ljudem in rezko dejal: >Silenziol Tiho! Nismo na cesti, ampak v cerkvi!« s Razno iz slovenske pokrajine. V Rihen-bergu je uinil Anton Mužina, uradnik na županstvu. — V Standrežu pri Gorici so pokopali 82 letno Frančiško Lupin, mater organi-sta. — Milanska založba Treves bo v kratkem izdala knjigo o Jugoslaviji. Spisal jo je general Visconti Prasca, znani italijanski vojaški pisatelj. Pisec je bil dolgo časa vojaški ataše pri poslaništvu v Belgradu ter jugoslovansko državo kolikor toliko pozna. V tej publikaciji so utegnejo razkriti novi pogledi na razmerje med glavnima državama ob Jadranskem morju. Knjiga bo imela naslov >La Jugoslavia«. Cez reko A aro pri Beran v Švici grade velikanski mo*l in pravijo, da bo to most. ki bo iinel ^ največji lok v Evropi Sestanek štabnih načelnikov Balkansko »veze je bil 15. novembra v grških Atenah. 1,781.000 brezposelnih je sedaj v Angliji; 400.000 več kot lani. Avtobus se je zaletel v kmečki vol, na katerem se je peljalo 7 otrok blizu Kaisers-lnutena v Porenju. Pet otrok je bilo na mestu mrtvih. 76 milijonov din je dosegel sklad londonskega župana za pomoč češkim begum cem iz sudetskih krajev. PO DOMOVIJVf Devetletna hroma deklica ie med mašo sprehodila Med raznimi romarji, hi so prišli včeraj na Brezje, sta bila tudi zakonca Janez in Marija Kraj-nik iz GradeSič, župnija HctcČe pri ftkolji Loki, liionia^en delavski par. Oče je izpovedal, da sta lelos že četrtič prinesla svojo devetletno hčerko Tončko na Brezje in prosila Mater božjo, da jima močno prestraSila hudega psa, ki jo je podrl ria tla. Zaradi tega strahu je popolnoma ohromela, lako da ni mogla prav nič stopiti na noge. Tudi Je precej oglušela in v rasti zaostala. Tudi ust ni mogla dovolj odpreti. Zaradi tega sta iskala pri enajstih zdravnikih pomoči. Drug za drugim so izjavili, da je otrokova bolezen neozdravljiva. Zato fla začela iskati pomoči za otroka pri Nji, ki Jo kličemo Zdravje bolnikov. Tudi to nedeljo so starši prinesli deklico na Brezje, zaupajoč v Marijino pomoč. Mati je prišla pred deseto sv. mašo v zakristijo in prosila zakri-stana lir. Jozafata, naj opozori duhovnika, naj pred deseto sv. mašo pri sv. obhajilu prelomi ho-tlijo in le z malim delcem obhaja otroka, ker deklica ne more zadosti odpreti ust. Pri obhaja-nju je žena z deklico stopila med zadnjimi k ob-tiajilni mizi in odprla otroku usta, da jo je duhovnik obhajal s četrtino sv. hostije. Nato je oče poiožil hčerko na tla na listni strani pred obhajil-eo mizo. Neke usmiljene ženske so podložite pod njo nekaj obleke, da ne bi ležala na golih tleh. Komarji, ki jih je bila polna kapela, so vsi to videli. Videli so Judi, kako je oče z otrokom v raročju drsel okrog Marijinega oltarja, videli pa •o tudi, kako je otrok imel čisto podvita stopala na Šibkih nožicah. Na veliko začudenje pa je pri povzdigovanja pri glavnem oltarju (maševal je o. Otmar Vistner) deklica naenkrat vstala in govorila, da so jo okrog stoječi lahko slišali: >(irem k Mariji!« In res je dcklica šla sama proti Marijinemu oltarju, sicer negotovo, ker ima izredno filike noge. Ljudje, ki so bili v neposredni bližini, io začeii jokati. Po sv. maši je prišla mati vsa srečna s solzami globoke hvaležnosti v zakristijo in rekla duhovniku, ki je maševal in ee je komaj razpravi]: 'Ah ste videli, kaj se je zgodilo? Hterka mi je ozdravelo! Glejte, zdaj hodil Ali sle videli?c ~ Utrok je Sel popolnoma sam po zakristiji. Sam sebi se je čudil. Mati je prosila nato sv. blagoslova. Deklica je sama pokleknila in tudi brez materine pomoči vstala. Duhovnik je takoj spoznal, da je to deklica, katero je mali prej držala v rokah m ki ni mogla cele hostije zaužiti. Ta izredni dogodek jc opazovalo veliko romarjev, ki so svoja opazovanja potrdili s pismenimi izjavami. Cerkvena oblast je pri presoji taikili izrednih ozdravljenj silno prevadna. Ne zgodi se zlepa, da bi se kako tako ozdravljenje uradno proglasilo za čudež. Komckida. Dne 25. oktobra je Vsemogočni poklical k sebi Čimžarja Avguština iz Nasovč pri Komendi. Skoraj nismo mogli verjeti, da nas je tako hitro zapustil, in sicer v najlepših letih, 23 let. Pokojni Avguštin je bil miren in priljubljen fant. Bil je zvest član Marijine družbe in Prosvetnega društva. Pred letom se je vrnil od vojakov ves vesel in imel je mnogo lepih načrtov za svojo bodočnost. V velika oporo je bil materi, katera ga bo težko pogrešala. Na zadnji poti so ga spremili Marijina družba, Prosvetna društvo z zastavo in njegovi tovariši delavci U opekarne v Vodicah. Bodi mu Bog milostljiv sodnik. Polhov Gradec. Letos SO. julija ob proslavi stoletnice škofa Jakoba Trobca smo obljubili, da hačemo slavnemu rojaku v spomin postaviti prosvetni dom s telovadiščem. Sredi preteklega meseca smo začeli že z delom. Zapeli so krampi in Bajte nam, dajte nam.,, dajte nam to, kar nam je všeč, kar naša narava zahteva. Nam Je treba čiste kopeli v nežni peni, kakršno daje terpentlno-vo milo »Oven«. Perlte nas z »nllom »Oven«, ki nam daje tvežost prijetnega vonja. fatptntinotto- V VSAKO KATOLIŠKO FIISO SPADA KATOLIŠKI ČASOPISI Mark Twain: Kako sem ustrelil medveda O mojem slučajnem srečanju z medvedom v Adirondacku lansko poletje je nastalo toliko nasprotujočih si govoric, da jc v zadoščenje javnosti kakor tudi samemu in medvedu potrebno to zadevo jasno razčistiti. Hkrati pa mi izvolite oprostiti, dii nisem dal lega svojega juuaškega dejanja javno proslaviti, saj je ustrelitev medveda zares tako telo redek dogodek. Tisto srečanje je bilo tako zame, kakor tudi za medveda čisto nepričakovano. Jaz nisem imel prav nobenega namena odriniti nad medveda, pa tudi nimam vzroka mislili, da bi se bil medved pripravil na pohod proti meni. Dejstvo je, da sva oba hkrati nabirala v gozdu borovnice in se slučajno srečala. Med posetniki Adirondacka se o medvedih vedno prav mnogo govori in vsevprek Izražajo ljudje željo, da bi radi videli v tamkajšnjih gozdovih kakega kosmatinca, zraven pa URibljpjo to in ono, kako se je treba vesti tistemu »li tisti, ki se z njim sreča. A medvedje so kajpada silno redke in bojazljive živali, ki se samo maloštevilnim izvoljencem prikažejo. Bil je vroč dan v avgustu, dan, na kakršen »I "f vsakršno doživetje zdelo nemogoče. A moji domači — bili so štirje v naši hišici -- so jo vendarle uganili in med odpravili po borovnice na jaso v hribovitem ozadju naše domačije, .lasa, ali bolje, vrsta jasic, ki so ležale v gozdu, druga »a drugo, so bile gosto prerasle z grmovjem in robidovjem in niso bile puste. Krave eo se pasle njih, prodirale po listnatih stezah z enega odprtega prostora na drugega in hlastale 7. jeziki po vršičih v grmovju. Domači so me bili prijazno oskrbeli s lestkvartnim vrčem in mi rekli, da ne »rnem predolgo izostati. Tudi puško sem vzei e seboj, ne morda iz kakšnih razbojniških nagibov, marveč samo tako zaradi lepšega. Saj se človeku, ki ima pločevinasti vrč v roki, na vso moč poda, če nosi tudi puško na rami. Prav verjetno je bilo, da bi bil utegnil splašiti kako jerebico. Vznemirjala me je samo misci, kako bi le-to zadel, če slučajno ne bi čepela na veji, ampak bi frfotala po zraku. Za streljanje jerebic imajo lovci večidel naboje s šibrami, jaz pa rajši streljam s kroglami, kajti usmrtitev s kroglo je čednejša, ker ne nagati ptice 6 svinčenim zrnjem, že preden je čas za to. Moja puška Sharpsovega sistema je imela okroglast ma-gacin (z desetimi patronami) — izborno orožje, last nekega mojega prijatelja, ki je hotel pred leti z njo divjačino streljati. S tisto puško si mogel zadeti drevo — seveda, če ni pihal veter in je bil zrak miren in drevo ni bilo preveč daleč od tebe — mogel si ga zadeti skoraj z vsakim strelom. Kajpada, da je moralo biti drevo precej debelo. Ni mi menda treba omenjali, da tedaj še nisem bil šporlnik. Sele zadnja leta sem v nekih, kaj malo slavnih okoliščinah prvič ustrelil taščico. Ptička je čepela na nizki črešnji. Nusul sem v veliko cev precešnjo mero šiber, se splazil pod drevo, naslonil puško na plot, tako da je bil konec cevi le nekaj nad deset čevljev od ptice, zatisnil obe očesi in pritisnil na petelina. Nato sem vstal, da bi videl, kaj se je zgodilo. Taščiea je ležala na tisoč kosov raztrgana pod drevesom in noben prirodo-slovec ne bi bil mogel uganiti, kateri ptičji družini tisti kosi pripadajo. Tedaj se mi je lovstvo pri-studilo. A pripetljaj sam omenjam zato, da vam pokažem, da si, čeprav 6em bil odšel po jagode oborožen, z medvedom nisva bila posebno neenaka. Ze večkrat pred tem so bili v tistem borov-ničjern predelu videli medveda. Lani sta nekega poletnega dne brali ondi borovnice naša rdeče-kožna kuharica in sosedova deklica. Nenadoma je prilomastil iz hoste kosmatinec in krenil proti niinui. Deklica jo je hitro odkurila in mu ušla, a tetka Kloe j© od strahu odre.vene.la. Namesto da bi bila skušala uteči, se je sesedla na tleh in začela stokati in cviliti, prepričana, da je izgubljena. Medved pa je spričo njenega vedenja iz-grešil svoj namen. Pritacal je bliže, uprl pogled v žensko, stopical okoli nje in jo ogledoval. Brž-, kone še vse dotlej ni bil videl rdečekožca, pa je mislil, da se ne bosta dobro razumela. Kratko malo, ko je žensko nekoliko minut ogledoval, se jo obrnil in zavil nazaj v gozd. Ta verodojstojni zgled medvedje blagosti in krotkosti je mnogo bolj zanimanja vreden kakor tisti iz zgodovine nam znani primer dobrodušnosti nekega leva napram nekemu afriškemu sužnju. Ko sem se povzpel na grič, sem prislonil puško na drevo in začel nabirati jagode. Črni lesk gozdnega plodu (ki iz daljave vsakokrat več obeta, nego pa ti da, ko sežeš po njem), me je zapeljivo vabil od grma do grma, tako da sem po kravjih stezah, zasenčenih od listja in premreženih od sončnih žarkov, prodiral naprej in naprej, z jase na jaso. Od vseh strani mi je zvenelo na ušesa cingljanje zvoncev, pokanje palic in cepetanje živine, ki si je v goščavi iskala zavetja pred muhami. Ko sem se preril skozi zašarjeno hosto, sem naletel na krotko kravo, ki je prvi hip neumno bulila vame, nato pa odstopicala v goščavo. Privadil sem se te neme druščine in mirno nabiral jagode. Ves ta gozdni hrup sem pripisoval zgolj živini, niti od daleč nisem mislil na medveda, V6aj na pristnega divjega medveda ne. Pač pa sem ves čas mislil na nekega dobrega pravljičnega medveda, in med tem ko sem trgal jagode, sem snoval povest o žlahtni medvedki, ki je izgubila svojega mladiča in ravno v tem gozdu zgrabila neko drobno deklico, jo prijazno odnesla v svojo votlino tc jo tam hranila z medom in 6vojim mlekom. Ko je deklica toliko dorasla, da je mogla misliti na beg, je obvladana od svojih vrojenih nagonov medvedki ušla, prišla nazaj v očetno hišo v dolini in povedala očetu, kje je medvedka. (Ta del povesti bi bil moral tako izdelati, da je hčerka po kaknui rodbinskem »naineuju očeta prepoznala 8* DOMOIJUBc, dno 16. novembra 1938. ,(ev. 4«, Vos Laporje pri Skocjanu veliko pogorišče Dne 7. novembra ob 3 je izbruhnil v vasi Laporje pri Turjaku sredi vasi strašen požar. Ljudi« so bili ali v sejmu v Vel. Laščah ali v gozdovih, ko so napravljali steljo. Kaj kmalu je bilo dve tretjini vasi v ognju. Gorele so hiše, hlevi, svinjaki, skednji. Vročina je bila taka, da je bilo izključeno vsako reševanje. Škocjanska brizgalna je bila takoj na mestu in je z veliko požrtvovalnostjo delovala ve« popoldan in vso noč. Prišla je tudi brizgalna iz Vel. Lašč na pomoč in motorka iz Ponikev; ne razumemo pa, kako se je mogia vrniti iz poti motorka U Roba, ko se je motorka iz Ponikev trikrat od doma vršila na pogorišče. 8. novembra se je vrnila tretjič na pogorišče, ko so jo doma popravili, ker se je na pogorišču nekaj pokvarila. Ljudje ae morejo lopate in začelo se je najprej z graditvijo telovadi-šča. Naši fantje pravijo, če bo vreme ugodno ia zima ne preveč huda, mora biti telovadišče do prihodnje pomladi urejeno. Za trdno smo odločeni, da bomo prihodnje poletje nadaljevali z delom, da čimprej postavimo tudi Trobčev dom, če nas le dobrotniki ne bodo pozabili. Dne 20. novembra po kršč, nauku bo ime! ravnatelj Prosvetne zveze skioptično predavanje o 34. svetovnem evhari-stičnem kongresu v Budimpešti. Kaj pa volitve? Menimo, da bi skoraj ne bilo treba izgubljati besedi. Od vsakega farana lahko slišiš besede: Kadar je bit naš narodni voditelj na vladi, se je tudi pri cas dalo živeti. Vsakdo ie dobil delo in jelo. Tistim mešetarjera iz Ljubljane in Vrhnike, ki zadnje čase lahajaio tudi k nam in laka radi dajejo za pijačo, pa povemo, da bomo vino že popili, a glasovali pa ne bomo. V nedeljo, dne 20. novembra bo v dvorani velik političen shod, h kateremu vabimo vse dobromisleče. Trata v Poljanski dolini Po kratki, a hudi bolezni je dne 5. novembra mirno v Gospodu zaspal za vnetjem slepiča eden. izmed najboljših učencev II razreda ljudske šole na Trati, Peternelj Mihajlo. star šele 8 l-st. Pridno in pobožno se je letošnje leto pripravlja! za prvo 3v. obhajilo, a ga iz nepredvidenega vzroka ni mogel prejeti. A zdaj se je pa preselil k Bogu. Dragi Mihajlo, sladko spavaj, mi Te ohranimo v trajnem spominu. biti dovolj hvaležni nečloveškemu naporu omenjenih gasilcev. Več gasilccv se je ponesrečilo. Vse je občudovalo v svojem naporu škocijanskega poveljnika Franca Grudna in Jožeta Viranta. Zelo zgledno in požrtvovalno se je udejstvovala « svojimi sinovi in hčerami ga. grofica Auersperg. Sama s svojo družino je neprestano polivala ogenj z gnojnico, ko je zmanjkovalo vode. Pri vsem tem požaru so gasilci in ljudstvo ohranili tri posestva z vsemi gospodarskimi poslopji nepoškodovana, dasi so se njihova poslopja vne-mala ve« čas. Osem posestnikov je pogorelo. Od teh so pogoreli trije tako, da niso ničesar drugega rešili, kot golo življenje; ostalim je pogorela ali hiša, hlevi, kašča in so rešili eno aH drugo gospodarsko poslopje. Eden od posestnikov je pravkar dobil ženino doto v znesku 6000 din, ki je vsa zgorela. Skoda je cenjena na 300.000 din in zavarovalain« znaša 40.000 din. Uboge družine so vse obupane in sploh nezmožne, da si pomagajo. Čuje se le jok in krik, obupno zdihovanje lačnih in napol nagih Številnih otrok. Takoj je bi! sestavljen pomožni odbor z županom Jeleiicem iz Vet. Lašč in župnikom v Skoc-janu pri Turjaku, ki zbira prispevke in trka na usmiljena srca! Vsak prispevek, bodisi v živežu, denarju ali obleki bo sprejet i največjo hvaležnostjo. Sorirn. V kratkem dobi naša cerkev novega orgauista. Upamo, da l>o lepo vodi! cerkveno petje. Ker smo r hribih, se je k nam nateplo vse polno zajcev in delajo škodo raznim poljskim sadežem. Tudi za volitve se pri nas zanimamo. Pred kratkim je nas obiskal neki mačkevec ter poskušal svojo srečo. Povemo mu pa, da uspeha ne bo imel veliko, ker smo odločno na strani našega narodnega voditelja dr. Korošca in našega kandidata ravnatelja Dolenca. Za ta dva bomo šli vsi Sorčaai v boj, pa prav za nikogar dragega. Audem v Franciji. Nešteto slovenskih delavcev ia delavk je že prišlo v Francijo za boljšim kruhom. Nekateri so imeli srečo in so si res nekaj prislužili Na žalost n. ;„„ takih, ki so v Franciji zboleli, ,i ko bolezen in tu daleč od domovine le i-grob. Za letošnje Vse svete so se teh nežev spomnili njihovi tovariši i- ■ raztreseni jk> raznih francoskih mesTih'0!?!!1^ deklem in žene so s«_ odlikovale. Na raznih " kopališčih so poiskale slovenske grobov« ^ skrbno oplele in prinesle lepe šopke cveti c j so grobove okrasile. Na praznik Vseli sveuiitJ* so prižgale svečke jn vsi so skupno pomolili « duše naših delavcev. Sicer bi pač nikogar bilo, da bi obiskal njihove grobove in pomolil zanje. lo je napravilo na nekasere tako velik vtis, da so bili ganjeni in jokali kot otroci vtis je napravilo tudi na ostale narodnosti U so videli, da se jih spominjamo in skrbimo S nje še po smrti. Tako nam poroča slovcnsid delavec iz Francije. Hvala vam lepa ia B«, vant stotenno povrni ves trud! ' Ponikve pri Dobrepoljah. Pretekle dni je r,H. šel kot hišni duhovnik v zavod Male sv. Terezik, v Ponikvah g. Grašič, župnik in častni kanonik v pokoju. Novemu gospodu želimo vse najtjoSiše j» ga vsi prav prisrčno pozdravljamo. Minule dot j. v zavodu sv. Terezike umrla Tiselj Terezija, ob. činska uboga, v 76. letu svoje starosti, dom« a Rašice. Naj ji sveti večna luč! Dobre polje. Minuli teden sta so mudila M Vidmu sarajevski nadško! SariS in novinar Iiotar, iz Sarajeva. Visok« gosta sta si ©gledala vse ta« kajšnje zanimivosti; veliko pozornost in zanimanj« sta pokazala zlasti za izdeike lutkarskega in le«, noobrtnega tečaja in sta se o tem prav pohvalno izrazila. V posetih je bil tudi že pri nas pred kratkim naš novi kandidat Rigler Alojzij, bi j« imel več posvetov glede volitev v narodno 3kup* ščino. — Preiekii teden so j« poročila tukajinjt domačinka in učiteljica ŽnidarSič Frančiški is Gornje Lendave z učiteljem Verbičem Francem, Zakoncema želimo mnogo sreče ia božjega blago* slova 1 štefanja gora pri Cerkljah. Zadnje čase j« tudi naša vaz začela gledati okoli sebe in videla, kaj imajo in lielajo druge vasi. Lotili smo se stvari, ki je najbolj potrebna, to je vodovoda, I.eta 19)6 smo ustanovili vodovodno zadr"««. Banovina oara je res poslala inženirja i. platno. Proračun je /.naša! 252.500 din. Preteklo zimo smo začeli dovažati potrebni material spomladi smo skopali dva velika rezervoarja, junija smo začeli s tesarskimi deli, takoj nato in mu na ta ali oni način dala vse to vedeti In oče je vzel puško iu pod vodstvom brezsrčne hčerke odšel v gozd iu medvedko ustrelil. Ta se ni niti v bran postavila in je umirajoč samo očitajoče uprla pogled v morilca. Nauk tiste povesti naj bi bil ta, da moramo biti dobri do živali. Ko sem bit nekako pri sredini zasnovane povesti, sem se slučajno ozrl nekoliko sežnjev naprej proti drugemu robu jase. In glejte, tam je stal medvedi Na zadnjih nogah je stal in trga! borovnice kakor jaz. Z eno šapo se je opiral na grm, z drugo pa si tlačil v gobec jagode — zelene in kakršne so že bile. Ni mi menda treba povedati, da sem bil ves iz sebe. Pri priči me je prevzel občutek, da me prav nič ne veseli gledati zverino. Malone sočasno me je opazil tudi kosmatinec; pustil je jagode, ki jih je bil zobal, in me z ve-eelim iznenadenjem začel ogledovati. Prav lahko si mislite, kaj bi storili sami v taki okoliščini. Toda bržkone ne bi bili tega storili, kakor tudi jaz nisem storil. Polagoma se je medved spusti! na prednje šape in jel počasi stopati proti meni. 1 Prav nič vam ne pomaga splezati na drevo, če vam je tak izboren plezalec za petami. Ce bi bil stekel, bi se bil kosmatinec nedvomno pognal za menoj; in dasi medved nizdol ne teče tako hitro kakor navzgor, 6em vendarle čutil, da bi jo po tistih grapavih, zašarjenih tleh brisal hitreje od mene. Zverina je prihajala bliže. Zdajci sem se domislil, kako bi utegnil odvrniti medvedove skomine od sebe vsaj dotlej, da bi prišel nazaj do svojega vojnega oporišča. Moj vrč je bil skoraj že navrhan z izbornimi jagodami — mnogo več jih je bilo v njem, nego si bi jih bil mogel natrgati medved. Postavil tern torej posodo na tla in se začel hrbtoma odmikati. Pri tem pa sem, kakor to delajo krotilci zveri, nepremično upiral pogled .v zverino. Zvijača se mi je posrečila. Ko je mMfed prišel do jagod, ee je ustavil. Ker ni bil vaje« Mbati iz posode, je le to prevrnil. Nato je začel vohljati okoli borovnic in jih Sakor prašič z listjem in blatom vred požirati. Medved vam je pri jedi mno«o potratnejši od prašiča. Ce spomladi slučajno zalomasti v shrambo slada, prevrne vse čebriče in mendra po sluzasti sladki tekočini, tako da ie več uniči, kakor pa požre. Vedenje, ki je skoz in skoz priskutno. Kakor hitro se je sovražnikova glava povesila k tlom, sem odskočil v stran in jo popihal.' Skoraj brez diha sem drgetajoč pograbil "svojo risanico. To ni bilo nit) za hip prezgodaj. 2» sem namreč slišal, da kosmatinec skozi grmovje lomasti za menoj. Razdražen zaradi moje dvoličnosti se mi je tokrat bližal s krvavimi očmi. Sluti! sem, da je enemu izmed naju sojeno kratko življenje. Vsi veste, kako hitro človek misli v trenutkih nevarnosti. Medtem ko je medved stopica! preko jase, sem sam pri sebi razmišljal, kako bi dal v osmerki tiskati in a slikami opremiti svojo novo knjigo, kako bi je kakih petdeset tisoč izvodov proda! in se nato odpravil za opravki po Evropi. Ko sem napenjal petelina, sem napravil v naglici površen pregled čez vse svoje življenje. Pri tem pa sem sprevidel, da ti je pri takem prisilnem pregledu skoraj nemogoče spomniti se kakega svojega dobrega dela, medtem ko ti grehi neverjetno krepko prihajajo na površje. Spomnil sem se, da sem pred leti nekemu listu ostal dolžan naročnino in da sta med tem oba, list in njegov izdajatelj, umrla, tako da mi naročnine vso dolgo večnost ne bo mogoče poravnati. Medved je prihajal bliže. Skušal sem si priklicati v spomin vse, kar koli sem kdaj bral o srečanju z medvedom. A nisem se mogel domisliti niti enega primera, da bi bil kdo pred medvedom pobegnil v gozd in mu tako ušel, pač pa mi je prišlo na um premnogo naključij, da je medved pobegnil in se izgubil izpred človeka. Mislil sem in mislil, kako bi bilo najbolje medveda ustreliti, če mu nisi zadosti blizu, da bi ga pobi! z gorjačo. Sprva se mi je vsiljevala misel, naj bi mu pognal kroglo v glavo, tako da bi se mu zapičila v čelo med očmi. Toda to je nevaren poizkus. Medvedji možgani so zelo majhni, če pa ga ne zadeneš v možgane, se medved prav nič os meni za kroglo v glavi, vsaj precejšen čaa na, Domislil sem se tudi, da bi se kosmatinec na mah iztegnil, če bi mu izstrelil kroglo v srce tik z» prvimi stegni. To pa je tarča, ki jo je t^žko zadeti, če zver stoji po strani pred teboj. Navsezadnje sem se le odločil streljati, pa bodisi kakor koli že< Meived je prihajal bliže. Ta spopad z medvedom »e mi je zdel povse« drugačen od vsega, kar sem bil o tem slišal t Kreedmooru. Vedno sem skrbno prebira! poročili o streljanju na lovu, toda nobene izkušnje, ki sem si jo bil na ta način pridobil, mi v tem primeru ni bilo lahko prilagoditi. Premišljeval sem, kaj bt bilo bolje: streljati ležeč na trebuhu ali pa ni hrbtu, ko bi si puško prislonil k nožnim prstom. Toda vedel sem, da niti v prvem niti v drugem primeru ne bi mogel medveda opaziti prej. nego bi že planil name. Razdalja bi bila namreč pre* kratka in medved nikakor ne bi čakal, da bi pr«" izkušal termometer in si zapisoval smer vetra. Vse načine kreedmoorskega streljanja sem moral tedaj zavreči in grenko sem se kesal, da nisem bral kaj več o streljanju. Medved je namreč prihajal bliže in bliže. Zadnje misli sem skušal prikleniti na svoj« družino. Ker je le-ta majhna, mi to ni bilo težko. Strah, da bom ženi povzročil neprijetnosti in 1» prizadel srčne bolečine, mi je najbolj vrtala po glavi. Kako bo vsa v skrbeh, ko bo minevala za uro, pa me ne bo nazaj t Kaj bodo mislili drug* pri hiši, ko bo minilo popoldne in borovnic se na bo od nikoder! Kolikšno bolečino bo moji *eni povzročila novica, da ji je medved požrl m«««' Ne morem si misliti večje sramote. In to ni du moj edini strah. V takem času duh ni gospodar nad samim seboj. Z najhujšim strahom vred sb mu pojavljajo tudi najsamovoljnejše pr™9'";,: Videl sem že pred 6eboj svoje žalujoče prijatelj in ugibal, kakšen napis naj bi mi vklesati ns nagrobnik. Približno takegale: Prosimo vode! Povsod se kažejo veliki uspehi ln plodno dolo sedanje vlade in banovine. Sirom Slovenije »e grade novo Bole, ceste, železnice, vodovodi itd. Veliko razumevanje in naklonjenost posvečajo vodilni možje naše države preprostemu kineikemu ljudstvu in njegovim potrebam. Tudi nam se že domala 40 let neprestano obljublja in obeta napeljava vodovoda, za kar ae je rkojni državni poslanec Jaklič mnogo zavzemal, izbruhom svetovne vojne ne je skoraj popolnoma pozabilo na naš vodovod. Izgotovljeni »o bili že pred vojno vsi potrebni načrti. Zajetje vode za naš vodovod bi bil iz treh studencev pri Robu v velikolsSkJ občini. Vedno so je bolj in bolj kazala očitna potreba po zdravi pitni vodi, k! jo pri nas tako silno pogrešamo. Če je le nekaj dni malo bolj toplo, že usahnejo vsi naži kraški izvirki in se izpraznijo vse vaške kapnice. Tekoče reko ali potoka pri nas sploh ni, razen Rašice, ki pa kmalu usahne. Vodo za kuho in živino je treba voziti po več kilometrov, da a z betonirai)jem rezevonrjev. Delo je Slo ilro naprej, ker eo bili ljudje navdušeni &a to napravo. Cela stvar pa t>i v ka/li zamrla, če cain ne bi banovina dala 70,000 din podpore. Sami smo «lo .sedaj s kulukom zaslužili 44.191 din. Tu lahko vidimo, koliko smisla ima sedanja oblast tudi za malega človeka. Če bo obstala sedanja oblast, Ikuii« prihodnjo pomlad gotovo labko nadaljevali z vodovodom. Tudi novih žrtev se ne bomo ustrašili, ker imamo danes na vodilnih mestih može, ki ne delijo jjudol samo klofut, kakor so jih delili prejšnji režimi, ampak hočejo v resnici pomagati. Zato bomo 11. decembra dobro vedeli, kje je naše mesto in bomo oddali glasove ljudem, ki so našega zaupanja res vredni. Tanjlce. Božja dekla je obiskala v naši fari v teku enega meseca dvakrat Slanovčevo hišo. Dne 8. oktobra je odšel k Bogu po plačilo oče Janez Vrliovnik, dne 5. novembra pa je odšel za njim po dolgem trpljenju Še njegov dobri sin Alojzij. Oba sta bila obče spoštovana in priljubljena, trdna katoličana. Oče je bil ves čas naročnik »Domoljuba« in njegov zvesti bralec. Trdo obiskani družini Slanovčevih naše iskreno sožalje. celo več ur daleč iz Krke ali Račne. Koliko Je to truda za našega obubožanega kmeta in kakžen napor, Izguba ln Skoda ua Času. Ob dežju je pa zopet toliko vode, da nam poplavi vsa polja. Voda, ki Jo uporabljajo ljudje, je pa nezdrava in umazana; ponekod so kapnice celo blizu greznic. Ni redko, da se pojavijo razne kužne in nalezljive bolezni kakor tifus, griža itd., ki so zahtevale ie ve« smrtnih žrtev. Na postaji v Dobrepoljah morajo vodo voziti v vagonskih cisternah iz odalje-nlh krajev, ker so strokovnjaki ugotovili, da ta-uiožilja voda Bploh ni užitna. Za naš vodovod Rob—Dobrepolje—Struge so že pri drž. higienskem zavodu v Ljubljani na novo izdelani vsi podrobni načrti, prav tako tudi točni proračun, ki je eden izmed najnižjih za gradnjo vodovodov v naši banovini. Naš vodovod bi se pri Žvirčah lahko združil s suhokrajinskim, kar bi bilo neprecenljive važnosti. Ta vodovod bi ne bil važen samo iz zdravstvenih ozirov, temveč tudi iz gospodarskih, saj bi več tisoč ljudi dobivalo dobro pitno vodo, dvignilo bi se zdravje naših vasi, izginile bi številne vaške mlake. Prepričani smo, da ae bodo Zdravstvena zadruga v Ponikvah in vsi merodajni činitelji resno zavzeli in končno le dosegli od oblasti vsaj del podpore in pomoči od države in banovine, da se bo lahko pričelo že spomladi z delom. Tudi mi smo del Suhe krajine ln smo dolgo, dolgo molčali in trpeli zaradi slabe, primanjkujoče, nezdrave in neužitne pitne vode. Prosimo, dajte nam vode! Dolenjci! Voditelj slovenskega naroda nas obišče dne 28. noVembra. Ta dan bo imel dr. Korošec ob 10 dopoldne velik shod v Novein mestu, Isti dan popoldne bo imel dr. Korošec volivni shod v Črnomlju. Vsi Dolenjci in Be-lobranjci, ki so prijatelji dir, Korošca, se bodo teh shodov udeležili. Zagreb. Po zadnjem občnem zboru, ki je prt« nesel jasnega in čistega zraka v Slomškovo prosv, društvo, se opažajo ze tudi prvi gadovi, ki jih rodi složno delo in vnema članov. Lep uspeh je pokazala takoj prva igra »Zagorski zvonovi«, » katero smo 9. oktobra začeli novo dobo svojega dola. Obisk Je bil prav razveseljiv, Igralci pa so »e tako dobro odrezali, da je k drugi Igri (6. novembra) prišlo toliko ljudi, da so se mnogi morali vrniti, ker ni bilo več ne sedežev, ne Btojiščl To je sad složnega dela io vnete agitacije; zlasti nekateri člani so res delavni in požrtvovalni. Lepi uspehi so najboljše plačilo in zadoščenje za njihovo delo. — Tudi s prosvetnimi večeri smo že pričeli; 30. oktobra je govoril zdravnik g. dr. J. Marjelič o tem, kako si ohranimo telesno zdravje, 13. novembra pa je bil posvečen stoletnici rojstva velikega hrvatskega pisatelja Avgusta Še-noe (govoril je Jože Gregorič), ki ga poznamo tudi Slovenci po romanih »Zlatarjev© zlato« ln »Zadnja kmečka vojska«. Trebnje. Tudi pri nas se mnogo govori o volitvah. Povsod sama agitacija. Celo s Hrvaškega so prišli agitirati in snubiti za listo dr. Mačka. V nedeljo, 6. novembra, popoldne ob 2 se je zbralo nekaj ljudi v gostilni pri Jožefu Pavlinu in so imeli »velevažno« zborovanje. Kot govornik je nastopil nek agitator, ki je govoril v hrvaškem jeziku. Mi Trebanjci buio pač toliko politično zreli, da že sami vemo, kako bomo volili. Občni zbor fantovskega odseka v Trebnjem je privabil lepo število udeležencev. Novoizvoljeni odbor je po večini spremenjen ter upamo, da se bo z vso korajžo lotil dela in isto pričakujemo tudi od slehernega člana. Le v delu je naš uspeh in napredek zagotovljen. Nečlani se pa čimprej pridružite, ne bo vam žal! -— Igro »Stari in mladi« bo uprizorilo Prosvetno društvo »Baraga« v Trebnjem dne 20. novembra ob 3 popoldne v »Prosvetnem domu«. Iskreno vabljeni! Račna. Prihodnjo nedeljo, 20. novembra, bo V Veliki Račni v gostilni Vidic ob 11 volivni shod. Govorila bosta naš kandidat dr. Miloš Stare in kandidatov namestnik Rudolf Smersu. Vabimo vse občane, da se v polnem številu shoda udeleže. V nedeljo, 11. decembra, bomo vsi kot en mož oddali naše glasove za dr. Stojadinovičevo listo. — V Mali Račni se je z izdatno banovinsko podporo zgradil čez Sico nov železnobetonski most, mnogo višji in širši oii starega, ki ga je voda že skoraj razdrla. Treba bo preložiti še del ceste, da bo mogoč promet če« most. — Pred nekaj tedni so Tu počivajo zemski oslanki N. N., ki ga je dne 20. avgusta leta 1877 pojedel medved. Zares, kaj malo slaven in tudi na vso moč neokusen nagrobni napi«. Tisti izraz: »ki ga je pojedel medved«, je neznosen! Grozansko! In potem sem premišljeval, kako je za točno izražanje angleški jezik nepri-praven. Vklesati na kamen zgolj »pojedel«, ne bo zadostovalo, to je premalo določno in zahteva pojasnila: pojedel ga je kanibal, bi se pač moglo reči. V nemščini ne bi bilo te težave, ker v tem jeziku pomeni izraz »essen«, da jč človek, a izraz »fressen«, da jč žival. Kako preprosto bi bilo to v nemščini: Hier liegt Hochwohlgeboren Herr........ Gefressen Aug. 20. 1877. To je jasno kar samo po sebi. Blagorodnega Je požrla zver in to po vsej verjetnosti medved — žival, ki je na slabem glasu žo izza časa očaka Elije. Medved pa Je prihajal bliže; sklepal sem, da Je mogel že razločiti belino mojih oči. Vse nadaljnje misli so mi bile zmedene. Dvignil sem puško, objel s pogledom oprsje zveri in streljal. Nalo sem se obrnil in bežal kakor jelen. Nisem slišal, da bi se zverina podila za menoj. Ozrl sem ee nazaj. Zver ae ie bila ustavila. Ležala Je na tleh. Nisto sem se domislil, da Je po streljanju najbolje puško iznova nabiti. Vtaknil Bem vanjo nov naboj in imel pri tem pogled venomer uprt v medveda. Ta pa se ni niti zganil. Negotovo sein stopal nazaj. Zapazil sem lahne trzaje njegovih zadnjih nog, nobenega drugega giba. Pa bi se le Še utegnil skobacati na noge: medved se pogosto pretvarja. Da bi se prepričal, sem stopil bliže k njemu tn mu Izstrelil še eno kroglo v glavo. Ni sp več menil za to; za nič več se ni menil. S tolažljivo hitrostjo je prišla nadenj emrt. Miren je bil ob sveji smrti. Da bi ostal tak za vedno, sem mu še izpustil možgane in nato odrinil proti domu. Ustrelil sem medveda. Kljub svoji razburjenosti sem hotel z ravnodušnim obrazom stopiti v hišo. Pa me je obsui cel zbor glasov: »Kje pa so tvoje borovnice?« »Zakaj si tako dolgo izostal?« »Kje ti je posoda?« »»Pustil sein Jo v gozdu.«« »Pustil si vrč? Zakaj?« »Medved je to zahteval.«« »Oh, nesmisel!« »»No, ko sem ga zadnjikrat videl, ga je imel medved.«« »Oh, pojdi no! Si res videl medveda?« »»Tako je, prav zares, videl sem pravega medveda.«« »Ali je tskel?« »»Da, tekel je za menoj.«« »Ne verjamemo niti besedice. Pa kaj 6i storil?« »»Oh! nič posebnega — no, ustrelil sem ga.t« »čenče! Nikarte verjeti! Kje pa je medved?« »»Pojdite v gozd, če ga hočete videti. Sam ga nisem mogel prinesti dol.«« Ko sem zadostil radovednosti domačih in v marsikaterem izmed njih zaradi nevarnosti, ki sem jo bil pri svoji nenavadni prigodi doživel, obudil v srcu smrtni strah, sem se odpravil po pomoč v dolino. Neki glasoviti medvedji lovec, ki je imel tam letovanjsko hišico, je mojo zgodbo sprejel z nasmehom nejevernosti; in nejevernost je prvi hip navdala tudi druge, bi so bili v tisti hiši na stanovanju ln hrani, ko so zvedeli, kar se Je bilo zgodilo. Ker pa sem povsem trezno vztrajal pri svojem in se jim celo ponudil, da jih povedem k ustreljenemu medvedu, se jih je kakih štirideset do petdeset odpravilo z menoj, da bi zverino prinesli domov. Čeprav ni nihče mislil, da bi bil se kak medved v gozdu, je le vsakdo, kdor koli jo Jo mogel dobiti, vzel puško e seboj. In krenili smo v gozd, oboroženi z risanicami, pištolami, vilami in gorjačami, pripravljeni za vsak primer kakega iznenadenja — trop ljudi, večidel sami zabavljači in burkeži. Toda ko sem jih privedel do usodnega mesta iu pokazal z roko proti medvedu, ki je zamotan v lastno kožuhovino mirno ležal na tleh, je prevzelo letoviščnike nekaj kakor strah, domačine pa odkrito občudovanje. Tako mi svetega Junjal medved je bil res pred njimi, niso ee motili — ia junak boja — no, o tem nočem dalje govoriti. In kolikšen sprevod Je spremljal medveda med prenosom proti domul Pa kolikšna množica »e Je na mah zbrala v dolini, da bi videla medveda l Naš najboljši uedeljski pridigar ni privabil toliko ljudi okoli sebe. In reči moram, da so se tudi moji posebnt prijatelji, špoitniki vobče dobro vedli. Prav nič niso ugovarjali, da ni bil medved, čeprav so trdili, da Je žival nekam majhna za medveda. Mr. Deane, ki Je prav tako vajen puške kakor protice, je priznal, da je bil moj strel sijajen. Iu mož je nedvomno najboljši ribič lososov v Združenih državah in prav tako izboren lovec. Po mojih mislih ga tudi ni v vsej Ameriki človeka, ki bi rajši streljal lose kakor on. Toda ko je ogledoval medvedovo rano, je le napravil nepotrebno opazko, da je svoj čas že videl prav tako rano, ki jo je bila napravila z rogom neka krava. Toda tako govorjenje me ni prav nič žalilo. Ko sem šel tisto noč. spat, me je do zadnjega tola^ žila prijetna zavest: »Ustrelil sem medveda 1« Prevedel O. K. Petru ia curkoma lil pot s čela, ko je veslal težak čoln po jezeru. V čolnu sta «ed«H dve obilni ženski, njegova žena m njena sestrična. Pa pravi žena aestrični: »Da, naS Peter je bil nujna potreben oddiha, saj je celo zimo garal kot suženj.« Stran 12. »DOMOIJUBc, dne 16. novembra 19.18. Stev 46. našli v Znojilah pri Krki obešeneg« 15 letnega iarila Antona Zaimke«* it Velike Ilove gore blizu hiše, kjer je služil. Kar je pisalo »Jutro« o tem dogodku, je čisto v nasprotju s tem, kar je dognala sodna komisija, ki je dala truplo izkopati. Zahtevamo. da se resnica in pravica doženetc do konca. — I'o njivah na Spodnji Slivnici so zadnji čas delali mnogo Škode divji prašiči. Enega so pred kratkim ustrelili dobrepoljski lovci. Morda bo zdaj mir. — Z letošnjo letino smo kar zadovoljni. Saj ladnia leta smo bili prav na slabem, zlasti votla nam je večkrat v3« uničila. Letos so se skoraj vse poletje čistili in prekopavali požiralnike, ki odvajajo vodo v Krko, iu se vidi, da se je odtok vode že precej pospešil. Št. Jorij pod Knmom. V nedeljo 6. novembra smo imeli v Št. Juriu razburljive nočne obiske. Pri posestnici Mariji Cop je nekdo vtaknil v ajdo, ki ie bila pod kozolcem na vozu naložena, tlečo bukovo gobo. Toda sreča je hotela, da sta prišla mimo kozolca dva človeka in opazila ogenj na vozu. Voz sta hitro potegnila izpred kozolca in takoj poklicala domače, ki so ogenj, ki se do takrat še ni preveč razširil, kmalu pogasili Isti večer je bilo Grošičarju Frideriku iz Ceteža ukradenih 4100 din. Tudi tu je bila 9reča v nesreči. Bil je namreč takoj osumlien pravi krivec. Orožniki iz Polšriika so osumljencu takoj trdo stopili na prste in po dolgem prikrivanju je vendarle priznal, da je ukradel. Denar je kmalu zopet dobil v svoje roke pravi lastnik. — Na praznik Vseh svetnikov smo se pa zelo ponašali z našim pokopališčem, saj do letos še ni bilo menda nikdar tako lepo urejeno in okrašeno. Blagovica. V nedeljo, 20. novembra, po prvi maši bo velik politični shod v Blagovici. Govori poslanski kandidat in še drugi govorniki. Poljane nad školjo Loko. V nedeljo, 20. novembra, bo Prosvetno društvo igralo veselo igro v treh dejanjih >Dva para se ženita«. Začelo se bo ob pol 3 popoldne. — Sejem na dan av. Martina je bil letos živahen. Sicer so se ti sejmi ohranili do danes pač le zaradi izročila, vendar se jih ljudje celo iz oddaljenejših krajev udeležujejo ne zato, da bi kaj kupili, saj nakupi vsak lahko v domačem kraju, kadar hoče, ampak najbolj zato, da se pogovori z drugimi ljudmi in ker je taka navada. Letos pa smo imeli obenem tudi politični shod našega kandidata ravnatelja Dolenca, ki nam je razložil pomen letošnjih volitev. Sklenili smo vsi, da bomo glasovali za našega kandidata Dolenca, ki se bo za nas v skupščini tudi potegnil. kakor bo treba. Sicer pa imamo menda tudi v naši do!!ni nekaj ijndi, ki jim diše poslanske dnevnice. Sv. Duh pri Krškem. V soboto, dne 5. novembra, je bilo na Kavueh predavanje o splošnem gospodarstvu, posebno p« o sadjarstvu. V nedeljo po prvi sv. maši jo bilo prav tako predavanje pri Sv. Duhu. Predavanje je bilo prav dobro obiskano in m bili ujeleženci z izvajanji predavateljev Franca Kafola, sadjarskega nadzornika, in okrajnega ekonoma Skabcrneta v KrSkern prav zadovoljni. Kalol je razvijal prav zanimive in koristne gospodarske misli. Predavanje je bilo v glavnem osredotočeno na vzgojo vinske trte, povzdiga sadjarstva in pridobivanje suhega sadja, za katero prav posebno zalima inozemstvo, in sicer sušenje po novejšem načinu, t. j. v brezdimnih su-šiluicah. Kafolu smo prav hvaležni za to predavanje in želimo, da bi se taka predavanja v naših krajih večkrat vršila. Predavatelj je nato še prodava! na Bučki in v škoejanu. kjer nameravajo napraviti moderne sušilnice. — V ponedeljek, dne 7. novembra, nas je obiskal minister g. dr. Miha Krek, kandidat za naš okraj. Pričakovalo ga Je lepo število mož in fantov, ka,eri so ga toplo pozdravili. Mi smo [»nosni na našega kandidata, katerega nam drugi okraji zavidajo, ter bomo dne 11. decembra vse soglasno, kot je pri Sv. Duhu običaj, glasovali za listo * nosilcem dr. Stojadino-vičem in kandidata dr. Miho Kreka kot boritelja za slovenske pravice. iz naših društev femšenik. Prosvetno društvo uprizori v nedeljo 20. novembra ob 3 pop. v prosvetni dvorani burko »Butalci« v treh dejanjih. — Vabimo! Jezica. Dramatski odsek Prosvetnega društva bo uprizoril w nedeljo, dne 20. novembra ob 3 popoldne v cerkv. domu Vombergarje* n igro v petih dejanjih »Igra življenja«. To prva predstava v tej sezoni in je polna lepih prizorov iz kmečkega življenja. Vljudno vabimo! Cene navadne. Braslovfe. Katoliško prosvetno društvo bo priredilo v nedeljo, 20. in 27. nov. ob 15 v Društvenem domu prav lepo ljudsko Igro t petjem: »Zla-torog«, Rele žene ga čuvajo, da jim ga nihče ne ustreli. Nastopa nad trideset igralcev. — Prijatelji lepih iger vljudno vabljeni I Sv. Gregor. Prosvetno društvo t« v nedeljo, 20. novembra .ob^a^^hisT'i?ril° bergarjevo dramo »Igra življenja« v petih V"9-njih. Vabimo vse, da se udeležile v f m " . ■ številu. D tefK-a Za MildaviU priportvčamo igro »Rebeli« peklu« in »Nebeško »torijo« (napisa! J v„ l ' gor). Obe igri dobit, v Jugo.lov.nski knii, " ■ Ljubljani (cena igri 32 din, v ttiaer j„ ,, * avtorska tantiema). Priložen je tudi Miklav« nagovor. ' »Igra življenja« (priredi! J. Vombergar) i. I igra iz življenja va«i, ki n« pretresljiv najin „h kazni« posledic« prisiljen« tenitve za denar |e v«a prepletena t slovenskimi narodnimi obiM t veselimi in žalostnimi prizori in je povsod j legla velik uspeh. Dobi ce t Jugoslovanski Uit garoi v Ljublj uri (2 izvod« * všteto tanti«!. 60 dia). »»aiieoo Sostro. Za 20 letnico Jugoslavije bo v n«. deljo, dne 20. novembra ob 3 popofdne v »Dru štvenem domu« »Narodno-obrambni vefert i bogatim sporedom. Predaval bo profesor Silva Kranjc, čigar predavan ie bodo pojasnjeval, skioptične slike; slede deklamacije in prizori Ker je riarodno-obrambni večer zadeva vseh Slovencev, zato r nedeljo vsi in vse v doni! Mekinje. Prosvetno , L__I A _ . It r.. 1 , -...... , ■Ku.icm.i, na novo rao. demo urejena, bo to brez dvoma precej pripomoglo k večjemu uspehu. Goriče. Prosvetno društvo otvori se/ono r nedeljo 20. novembra ob 3 pop. i veseloigro »Poslednji mož«. — V nedeljo 27. novembra b« imelo društvo redni letni občni zbrw. Vabljeni vsi, ki imajo smisel za na$e delo. Bog živi! Pr&Ska nemška nnivcria se izseli na so-detsko ozemlje. V poljskem Lrovn je prišlo de krvavih spopadov med Ukrajinci in poljskimi dijaki. Po dovršenosti in Številu letal presega Nemčija V9e druge držav®, Je izjavil Američan Llnson. Pri volitvah na Poljskem t nekaterih okrajih kljub vladnemu pritisku, ni prišlo niti 20% volivcev k volitvam. Kako smo prišli v ujetništvo V Rivi smo končnoveljavoo izvršili reorganizacijo polka. Slovenski častniki »o takoj po osamosvojitvi prevzeli poveljstvo posameznih bataljonov in posameznih stotnij ter vpeljali slovensko poveljevanje. Za podrobnejšo reorganizacijo polka pa v času upora in tudi med potjo v Rivo ni bilo ča9a in tudi ni kazalo dregati v ljudi, ker je tedaj vladala pri polku neka nervoznost in bi gotovo dobro ne vplivalo. Ljudje bi pač težko prinesli spremembe, ki niso bile tako nujno potrebne. Ko smo prišli v Rivo in ae nekoliko naspali, smo pa izvedli pri polku popolno preosnovo. Za poveljnika polka smo zbrali že v vasi Co»noli nad Tridentom župnika Skerjanca In to njegovo povišanje in izvolitev v Rivi potrdili. Čudno je, da je v tistih dneh ravno župnik Skerjanec igral važno vlogo pri polku, da lahko rečemo, odločilno vlogo. Ce bi župnika Skerjanca ne bilo pri polku, bi najbrže nikdar ne prišli v Rivo, marveč bi nas Italijani gnali kot razkropljene ovce od Tridenta ob Adiži proti Veroni in bi bili že okrog 10. novembra v taborišču v Orezzanu. Kakor se v političnem življenju velikokrat dogodi, da pride duhovnik na površje, ne da bi se sam silil v ospredje, marveč ga razmere ali pa ljudje postavijo v ospredje. Tako se je zgodilo tudi z župnikom Skerjancem. Splošno mnenje pri polku je bilo, da je pač v danih razmerah in v nevarnem trenutku najbolje, če prevzame župnik Skerjanec polkovno poveljstvo. Ni bil nam usiljen, saj on ni hote! za svojo osebo korakati ravno prvi, zato so bili pač poklicani drugi. Dokler smo bil! na potu ln v Rivi In končno tudi, ko smo zdibovali že v pravem ujetništvu, se ni nikdar govorilo ln trdilo, da nas je župnik Bkerjanc izdal in zapeljal zaradi svoje nesposob-i5* nostl v ujetništvo. Nekateri pravijo, da bi tedaj gotovo drugače izpadlo naše ujetništvo ln bi »e drugače zasukal naš položaj, če bi bi! kdo drugi na čelu polka. Pravijo in trdijo, da no bi sploh prišli v ujetništvo. Da se ne bo kdaj delala, sedaj ze pokojnemu župniku Skerjancu, krivica, naj ugotovim sledeče: Resnica je, da župnik Skerjanc prav gotovo ni bil prvi poklican, da prevzame poveljstvo nad polkom. Poklicani so bili pač drugi, aktivni in rezervni častniki, katerih je bilo pri polku dovolj. Toda, kje pa bo bili tedaj ti častniki: nihi"e nI imel |»trebnega ugleda za ta posel in drugič vsaj tako se zdi, tudi sposobnosti in korajže ne, da bi stopil na čelo polka. Najbolj zmožni bi bili mlajši slovenski častniki, kateri so pa imeli za razmere pri polku premalo zvezd pod vratom. Ti bi bili zmožni, kajti bih so korajžni, borbeni in podjetni, toda kot praporščaki in poročniki pa niso pri podporočnikih in stotnikih uživali primernega ugleda. Kdor je poznal avstrijsko mišljenje o raznih častniških s.opnjah. bo že razumel, kaj hočemo povedati. Tedaj je bilo pri polku dosti aktivnih in rezervnih častnikov. Toda, le kje so bili tedaj, ko le bilo treba se odločiti in ni bilo časa r.a kakšna cin-canja. Ko se je polk uprl, so častniki stopili ob stran in niso Imeli korajže, da bi začeli poveljevati ljudem in jim dajati navodila. Mlajši častnik! so ie pač izkazali dobro ln so pomagali župniku Skerjancu miriti ljudi in najati navodila. Ti so po ukazu škerjaričevem že na Lavaronski planoti razglasili ljudem, da nikakor ne gremo več na fronto, ampak, da gremo v Ljubljano. Skoda, da nismo Imeli v tistih dneh pri polku stotnika Lavriča, ki se je hrabro bojeval za slovensko stvar na Koroškem. Pri junijski ofenzivi je bil še pri polku, pozneje je pa odšel. On je imel vedno zaupanje pri »Janezih« in tudi pogum bi Imel, da bi se hitro odločil za to ali ono Radovedni smo, kaj naj bi župnik Skerjane« napravil, da bi bilo bolj p«metno in turi! bolj uspešno za »Janeze«, kar Je pač napravil. Poudarjam, da je sedaj pač lahko govoričiti, kaj bl bilo v tistem trenutku najbolj pametno storiti. Ljudje, ki govoričijo, da bi moral župnik Skerjanec kaj bolj brihtivega napraviti, kar je napravil, se mi zdijo jiodobni tistim gasilcem, ki se po požaru v gostilni razgovarjajo, kaj ni ta prav naredil, kakšno neumnost je oni napravil itd. Seveda, ko je pepel že v vrečah, potem je lahko govoriti, kako bi biio treba gasiti. Isto velja za delo župnika Škerjanca. Vsak, kdor je bil tedaj pri polku, dobro vo, da se je bilo treba hitro odločiti, kaj naj ss ukrene. In župnik Skerjanec se je hitro odločil, ker je videl, da nam preti velika nevarnost In reči moram, da smo tedaj pač vsi odobravali njegovo delo. Toda vzemimo, da bl as končno dobil pri polku človek, ki bl imel vč vojaškega In organi-zatomega čuta, kakor ga je Imel župnik Skerjanec. Morda bl bilo dobro, da bl takoj po uporu 1. novembra odšli proti Tridentu. Toda, kdor j» bil zraven, dobro ve, da je bil Se Ventour poveljnik polka; sicer je bi! na tem, da odstopi, a bil je vendar še komandant, toliko zasidran, da s« ga še nismo upali spoditi od regimenta. To j« prišlo šelo čez par dni. Ce bl takoj po uporu odkorakali proti Tridentu, bl morda prišli dan prej« v Trident kakor smo prišli pozneje. Pred S. novembrom je pa bilo nemogoče priti v Trident. K,« pa je bil nam zagotovljen vlak iz Tridenta? Lahko bl se vojaki 17. pp. razkropili na vse strani ln bi se vsak reševal, kakor bi se pač irM In mogel. Prav gotovo bl se nekateri še lanko rešili. Toda, to se natn tedaj ni zdelo primetM ker smo pač računali n premirjem In smo skoraj gotovi, da moremo sedaj prosto oditi, večina polka b! se pa na noben način ne mogla re-Siti in je zelo verjetno, da bi tudi posamczrnKa Italijani prestregli. Pot Je držala proti Lavisu m PISAN O L J E Kako je Janez ugnal Jakoba v kozji rog ino - rdcčkarska Liberalna - samostojno - rdcfkarska - sanio-glovenska zveza za volitve v narodno skupščino je {zbrala za (svojega Klavnega podeželskega "agitatorja Bertoncljevega Jakoba, ki je vsak dan prvi v gostilni in zadnji gre iz nje. Janez pa je v do-tični vasi resen, delaven in pošten kmet, ki misli vedno s svojo glavo. Jakoba je poklicala liberalna gospoda vseli barv te dni v Ljubljano in mu mapisala na poseben listek razna vprašanja, s katerimi naj bega >klerikalce< in moti voditelje »lovenske skupnosti na zborovanjih. Jakob se je vsa vprašanja skrbno na pamet naučil in tako se je začel te dni med liberalnim Jakobom in našim Janezom Bledeči razgovor, ki naj mu spoštovani iitatelji »Domoljubat pazljivo slede: Jakob: Zakaj niste uvedli tajnih volitev, za katere se zavzema tudi program J K Z, ki je imela vendar vsaj dve leti vso moč. v državi in večino y parlamentu in senatu? Janei: Tajnih volitev nismo uvedli zato, ker nismo imeli v senatu vse do letošnje pomladi ve-Žine in se je dr. Maček izjavi) za javne volitve. Jakob: Zakaj so se vršile občinske volitve po vsej deželi z javnim glasovanjem, čeprav je notranji minister pred senatom leta 1936 izjavil, da Ima že pripravljen za občinske volitve zakon, po katerem bi se volilo? Janez: Notranji minister je res pripravil nov zakon za občinske volitve, pa ga s parlamentom, ki je bi! izvoljeu pod Jevtičevim režimom, ni mogel uzakoniti. Jakob: Zakaj volitev v mestne občine sploh nI bilo, čeprav je notranji minister obljubil 1.1936., da te bodo vršile še isto jesen s tajno volilno pravico? Janez: Leta 1936 je obstojala namera, da se vrče občinske volitve v mestih, a po sedanjem zakonu bo eno tretjino občinskih odbornikov imenovala državna oblast. Na spremembo zakona pa ni bilo mogoče misliti, ker nismo imeli večine niti v parlamentu niti v senatu. Jakob: Zakaj se je slovenski del JRZ odpovedal avtonomiji in se vdinjal centralizmu? Janez: Slovenski del se ni nikdar odpovedal avtonomiji. Jakob: Zakaj se jc v Belgradu lahko zgradilo poslopje poštne hranilnice za 50 milijonov din, dočini se v Ljubljani ni mogla zgraditi prepotreb-na nova bolnišnica, za katero so sredstva na razpolago, saj sama država dolguje banovini za ta namen okrog 9 milijonov dinarjev? Janez: Prejšnji režim ni napravil nič, a sedanji je zgradil doslej kirurški paviljon za približno 5 milijonov dinarjev. Država res dolguje banovini okrog 5 milijonov din, pa ne samo naši banovini, ampak tudi drugim banovinam. Te dolgove minister financ počasi vrača, vseh naenkrat pa ne more vrniti, kajti naša vlada je sprejela od Opozicija Nisem ne dekle ne žena, tuje je moje iine; drugim pod noge polena mečejo moje roke. Trma mi rodna je mati, kdo je moj oče, ne vem; moja le mora veljati, drugim nalašč se uprem. Rada kljubujem in grajam, delajo drugi — jaz spini; kadar pa vstanem, nagajam ali nasprotno trdim. Pofovce rada sprejemam, Ljubi pohorci, le skupi In komuniste objemam, lii za državo so strup. Kaj bom s lo šar,o počela, to me prav resno Bkrbi. Da bi le zima jo vzela, druge pomoči pa ni. prejšnjega režima prazno in zadolženo blagajno. Dolgov je bilo na stotino in stotine milijonov. Kar se tiče poštnega poslopja v Ljubljani, pa povem to: Vprašaj JNS, ki je naredila načrt za poslopje Poštne hranilnice, mi smo pa morali zidati in dozidati daije, kar so oni začeli. Jakob: Zakaj plačuje Slovenija največ davkov in se minister dr. Krek s tem še hvali po shodih?, Janez: Slovenija je plučevala pod prejšnjim režimom več davkov, kakor pa jih plača sedaj. Dr. Krek se ni hvalil s tem, ainpak je ravno nasprotno trdil, da morajo Slovenijo bolj uvaževali v centrali zato, ker je Slovenija centrali s svojo davčno močjo v bistvu potrebna. Jakob: Zakaj dobi Slovenija od 20 milijonov vplačanega prometnega davka samo dva in pol milijona nazaj? Janez: Poprej Slovenija ni dobila od tega prometnega davka nazaj ničesar, sedaj pa dobi vsaj dva in pol milijona. Gledali bomo, da bo dobila še več. Jakob: Zakaj morajo slovenski kolesarji in kmetje e kolesarskimi vozički plačevati davke za cesto Subotica—Belgrad? Janei: Kolesarji in kmetje s kolesarskimi vozički ne plačujejo samo za cesto Subotica—Belgrad, ampak za vse ceste in tudi za ceste v Sloveniji. Jakob: Zakaj se najmanjše javno delo v Sloveniji oddaja v Belgradu? Janez: To ni res, ampak vsako javno delo oddaja' banevina. Jakob: Zakaj niste odpravili bednostnega fonda in znižali delavskih in kmečkih davkov, ko ste pa popolnoma oprostili vseh davkov kapitalistične družbe, kakor n. pr. borske rudnike, ki imajo na leto stomilijonske dobičke? Janez: Vsa sredstva iz bednostnega fonda ostanejo v dravski banovini in se uporabljajo za naše ljudi, zato menda je prav, da ostane kot je. — Kmečke davke smo znižali, obrtniški daveč smo znižali. Kapitalističnim družbam nismo oprošiali davkov, razen investicije, ki v naši državi morajo biti, pa jih nobena kapitalistična družba ni hotela riskirati, če ni bila oproščena za nekaj let davka. (Borski rudniki za preparaturo bakra in zlata — nihče ni hotel vložiti kapitala, če ne bi bil oproščen državnega davka za nekaj let.) Jakob: Zakaj so v Sloveniji največje bano-vinske davčne doklade in trošarine? Janez: Zato, ker ima naša banovina največ stroškov in ker se v Sloveniji od banovine največ zahteva in tudi največ dobi. Jakob: Zakaj se je zmanjšala dobava premoga Bolcanu, toda nad Bolcanom so pa talijanske čete le razdrlo progo in mostove. Da bi pa šel po hribih, pa tudi ni bilo misliti. Nekateri, predvsem nemški častniki, so že preje zapustili polk in so »e hoteli na svoj roko rešit, pa smo jih potem srečavali v italijanskih taboriščih. Pripovedovali »o nam, da so jih italijanske čete prestregle v soteski nad Bolcanom in jih odpeljale nazaj in poslale v ujetniška taborišča. Sicer pa, kdor je mislil, da bi bilo bolj pametno uiti in zapustiti polk, mu je bilo itak svobodno In bi lahko šel, ne da bi koga za dovoljenje prosil. Saj smo bili pač svobodni. Da bi se pa morda borili za izhod iz Tirolske- fa » silo in bojevanjem, je pa otročje misliti, akšna odločitev bi nam pač ne prinesla koristi, kvečjemu bi prišlo do prelivanja krvi. Te smo pa te itak dovolj prelili na neštetih bojiščih. Vsaka druga odločitev bi nam prinesla neprimerno več hudega, več žrtev in bi se nam niti prvih šest tednov, ko smo prišli v ujetništvo, ne godilo tako dobro, kakor se nam je v Rivi. Saj vemo, da so nešteti drugi polki, ki so imeli razne polkovnike in majorje za poveljnike prav kmalu prišli v ujetniška taborišča v okolici Verone. Sest tednov svobode in odpočitka ter sorazmerno ugodnega življenja je pa tudi že nekaj, če bi drugega ne bilo. Pol kovnemu poveljniku župniku Skerjancu je Pomagal voditi posle polkovni svet. Sestavljen je bil iz posameznih čnstnikov, katere so izvolili vsi častniki in podčastniki, ki so bili tedaj pri polku, iTorej prava demokracija. V polkovnem svetu so bili: nadporočnik Vladimir Vavhnik je bil tehnični poveljnik, nadalje so bili še v štabu polka »adštrabni zdravnik dr. Mijo Sertič, stotnik Franc Pintar, nadporočnik dr. Celestin Jelene, poročnik Bore Masič in poročnik Stanko Leben, ki je bil »a tolmača pri italijanskih oblasteh. Polkovno sodišče je sodilo večje prestopke in pogreške. Najhujša kazen, ki jo je moglo naložiti to sodišče, je bila izločitev in izobčenje iz polkov- ne zveze in izročitev italijanskemu poveljstvu, ki je pošiljalo obsojence v ujetništvo. Ta kazen je zadela samo enega člana polka, ker se pač ni hotel pokoriti ukazom polkovnega poveljstva. Za slučaj, da bi Ee častniki med seboj skregali in žalili, je bil ustanovljen častni sod, ki naj bi razsojal o častniških zadevah. Pa menda, kolikor se pisec spominja, so se imeli častniki radi In ni bilo treba sklicevati sej, ki naj bi obravnavale medsebojne razžaltve častnikov. Na čelu bataljona so bili bataljonski sveti, na čelu posameznih stotnij pa stotnijski sveti. Pri volitvi teh svetov je pa šlo bolj trdo. Ker je bila prava demokracija in ker je moštvo dobro poznalo častnike, zato so se vojaki branili nekaterih in je imel poveljnik stotnije dovolj skrbi in težav, da ga je moštvo priznalo. Nekaterim se je očitalo, da 60 bili preje v postojankah preveč strogi in brezobzirni, drugim so tudi očitali, da niso bili preje nič kaj dobri Slovenci, da so bili nekateri celo taki, ki preje niso »znali* slovenskega jezika, da so se morali posluževati celo tolmača, ko so govorili z moštvom itd. Resnica je, da so imeli nekateri kar neprijetne ure v tem pogledu. Moštvo vsake stotnije je volilo tri zaupnike. Njihova naloga je bila zastopati koristi moštva pri bata-ijonu in polku, podpirati častnike pri vzdrževanju discipline in udeleževati se sodb polkovnega sodišča. Bili smo pravi demokratje in je slo vse v redu naprej. Seveda takšna organizacija vojaških edinic je bila pač primerna za naše hivahje v Rivi, dočim bi se pa ne obnesla dobro, če bi stali v strelskih jarkih pri Assiagu. Pri polku je bila še vedno polkovna godba, katero so sestavljali sami izkušeni godbeniki in zato je bila godba na višku. Mislim, da so bili še največji reveži v Rivi ravno godbeniki. Saj niso imel nikdar miru. Zelo pogosto so morali nastopati pri raznovrstnih slovesnostih, kakor pn maši, pri koncertih. Vsak dan smo imeli opoldanski koncert pred kasarno, dvakrat na teden so pa 6u naši vrli godbeniki v mesto in priredili koncert na glavnem trgu v Rivi. Godba ie bila res izvrstna in je pri italijanskem poveljstvu in prebivalstvu uživala veliko spoštovanje in ugled. Imeli sino tudi poseben salonski orkester, ki pa sploh ni imel nikdar miru. Kot verni katoličani smo imeli vsako nedeljo sv. mašo na prostem, na velikem travniku pred vojašnico. Župnik Skerjnnc nam je pridigal' in maševal; posebno nas je svaril pred grehi zoper VI. božjo zapoved. Ker je bilo v Rivi med svetovno vojno najbolj nobel in mirna fronta, zato niso vojaki in tudi civilno prebivalstvo, kolikor ga je ostalo v Rivi, dosti misliti na smrtno nevarnost in so za tisto dobo postavili v kot tudi VI. božjo zapoved. Ko so naši vojaki prišli v Rivo, so našli v kasarni in postojankah na fronti cele kupe najbolj svinjskih razglednic, katere so krožile med polkom. Zato so bila svarila župnika Škerjanca popolnoma umestna. Naši vojaki 60 so v tem oziru zelo dobro obnašali in ni bilo čuti kakšnih posebnih pritožb. Vsa čast jim! Pri maši je navadno svirala godba ali je pa prepeval poseben pevski zbor. Parkrat smo imeli slovesno pete litanije v župni cerkvi. Naši fantje so krasno prepevali in so jih ljudje splošno hvalili. V čast našim lantom in možem naj poudarim, da so v verskem oziru dajali prav lep zgled. Seveda, čo ne bi imeli s seboj župnika, bi bilo najbrže tudi v tem oziru marsikaj drugače. (Nadalievanie.) RADI TOPLE JESENI in prevelike zaloge se prodala lirnsko blsso po izredno nizkih cenah pri FR. DOBOVIČNIK - CELJE 4* it Slovenije za državne potrebe za 5 tisoč vagonov, dočim naročajo več premoga iz Nemčije? Janei: Dobava premoga iz Slovenije v državne potrebe se ni zmanjšala in iz Nemčije ne naročamo nobenega premoga, razen nekaj malega za mornarico, ker se tam rabi kvaliteta, ki je v naši državi ni. Jakab: Kam je šlo 63 milijonov dinarjev, ki so bili namenjeni za slovenske zadruge? Jantz: Slovenskim zadrugam. Jakob: Zakaj so bile povišane plače in dnevnice poslancem, izvoljenim 5. maja 1935? Janei: Vprašajte tiste poslance, ki so bili izvoljeni pod Jevtičevim režimom in so oni sami tako sklenili brez naše vlade in neodvisno od nje. Jakob: Zakaj se ne gradi cesta Ljubljana— Sušak? Janei: Zato, ker smo morali preje popravljati razdrte ceste, ki smo jih dobili od prejšnjega režima take, ko jih prejšnji režim ni prav nič popravljal. Jakob: Zakaj doslej niste sploh pričeli razprave o rešitvi slovenskega vprašanja, ki obstoja istočasno s hrvatskim? Janei: Ker o slovenskem vprašanju nismo razpravljali, ampak smo za slovenstvo samo delali (Slovenska akademija. Slovenska univerza, Slovenska glasbena akademija, slovenske nove gimnazije, slovenske nove meščanske šole, slovenske nove ljudske šole itd.). Jakob: Zakaj so cene kmetskim pridelkom tako porazno padle, da stane 1 kg zelja "20 para, ko vendar pripovedujete, da s Prizadom skrbite za dobre cene kmečkim pridelkom? Janei: Cene kmetskim pridelkom so se povsod dvignile, kjer je bilo sploh mogoče dati kak po-višek. To pač dobro vedo kmelje sami. Vprašajte jih, kakšno ceno je n. pr. imela živina pred tremi in štirimi leti! A danes!? Isto velja za les in isto velja za vse pridelke. — Ce bi se cene kmetskim pridelkom ne zvišale, bi delavec ne pripovedoval vsak dan, da je grozna draginja, da je — kot pravijo — življenje drago. Jakob: Janez, ti imaš prav. Prepričan sem, da gremo srečni bodočnosti Slovenije nasproti samo pod dr. Koroščevim vodstvom, Sračje gnezdo naših izkoreninjencev nam lahko prinese same križe in nadloge, če ne naravnost propast slovenskega naroda. Naše škodljive rastline Ravno to poletje sem imel priliko opazovati, kako bohotno se šopiri po vlažnih, pa tudi kamnitih, s črno prstjo obdarovanih gozdnih tleh, zlasti sečeh in prisojah, m a I i n j a k , malina, rdeča kopina, planinka. Dokler je krnj poraste! z drevjem, ne požene in ne vzkali v zemlji počivajoče seme, kakor hitro pa dobi dovolj svetlobe, tedaj pohiti, da zamujeno popravi. Malinjak ni kak skromen grm. Ne! Ravno nasprotno! Kjer je dobil oblast, se šopiri in osvaja, da izrine vse ostalo grmičje, pa ne dovoli, da bi na tistem mestu zraslo kaj koristnega. »Saj je tudi malinjak koristen,« boste rekli. »Da nam iepih, rdečih malin, ki otrokom tako dobro teknejo, pa se dajo tudi s pridom prodati.« Res je, kar pravite. Toda res je pa tudi, da vse to ne odtehta škode, ki jo napravi v gozdovih, ko zamori vsako koristnejšo podrast. Pa se bo oglasil zopet kak zagovornik lepote naših gozdov in dejal, da je malinjakovo grmovje gozdu, zlasti smrekovemu, v kras. Le spomni se na njegovo lepo zelenje in na številne bele, v nepravih kohulih zbrane cvete, ali pa na lepe rdeče plodiče, po katerih tak obiskovalec gozdov tako rad seže. Tudi to je res. In nič nimamo proti temu, da je tu in tam kak malinjakov grm. Ni prav in ni koristno, pa naj se oglaša še toliko zagovornikov, pustiti, da se razpase to grmovje v veliki množini. Da se ga znebiš, je treba izkopati korenino, pa nasaditi tam kaj koristnejšega. Prav tako je gozdu in drevju v kvar, posebno iz istega vzroka, kot zgoraj omenjeni malinjak, š i p e k ali divja roža, tudi kokoška, zobatka, srbovka, pasja roža, goščavka, voglov-je, babji zob imenovana. Res je človek vesel te prijazne rastlinice, ko zagleda med zelenjem gozda, zlasti po obronkih in sečeh njen rožnat. Četudi preprost cvet. Tudi vrtnarji so je veseli, zlasti njenih ravnih stebel, ki jih porežejo in presade tis svoje vrtove. Vendar moramo in smemo reči, da je tam, kjer »e je razbohotila, v škodo drugemu drevju, zlasti mlademu, baj vemo, kako težko je prodirati skozi njeno, s trnjem oboroženo grmovje. Prav tako ovira rast mladi gozdni podrasti. . . In kaj naj rečemo o navadni robidi ali postružnici, kopini, kopinjaku? Mar naj gretno mimo njega, kot bi ue prišel pri našem raz-motrivanju v poštev? Saj ljubi tudi on, prav tako kot njegov sorodnik, zgoraj opisani malinjak, lepe, sončne, prisojne kraje, seči in go-ličave. Od njega pa nimaš druge koristi, kot to, da se tvoji otroci nazobljejo robidnic, ali pa jih nabereš ali daš nabrati in jih za nekaj borih dinarje" prodaš. Njena več metrov dolga stebla so robata, zeleno ali teranordeča, pa zelo vejnata in pokrita z ravnimi, pa tudi ukrivljenimi bodicami. Včasih se nekatere veje ukrivijo k tlout, pa poženejo korenine in tako ustanove nov grm. Ravno zaradi tega je robidovje tako gosto m nadležno, da ne moreš skozi in te ovira pri delu v gozdu. Prav zato moremo reči o tej rastlini: >en z njo iz naših gozdovi Ciienšek daje tale nasvet: Malega aii velikega srpana poreži njena stebla prav pri tleh,- kolikor jih utegne pognati poreži naslednje leio. Tako boš polagoma uničil to škodljivko. KULTURNI KOTIČEK _ še sodobniki Josip Lorenfič se je rodil leta 1800. v K redu pri Kobaridu. Danes je profesor v Ljubljani. Ze v ljudski šoli se je udejstvovai, in sicer je izdajal »Pomladni cveti«. Ko je bil v drugi šoli, je že jiošiljal svoje pesmi v »Vrtecr, pozneje pa je pri-občeval in še danes po večini jk> vseh slovenskih revijah. Spočetka je pisal samo pesmi, danes pa piše vse v nevezani besedi. Njegova tlela so: Oče naš, pesniška zbirka, kjer govori o trpljenju beguncev, ki so morali pribežali v svetovni vojni pred vojnimi strahotami, ki so se dogajale ua Goriškem. Lepa je pesniška zbirka »Deveta dežela«, slede še Gorske pravljice, Trentarski študent. Kronika Trente. Daljša njegova dela so: Publiu3 in Hispala, Anali izumrlega naroda, Tiho življenje. Spisal je mnogo legend in prevedel za mladino. — Stanko Majcen, sedaj podban, se je tudi mnogo udejstvovai v slovstvenem delovanju s pesmimi, črticami in povestmi. Bolj znan je kot pisatelj dram: Kasija, Dediči nebeškega kraljestva, Apo-kalipsa, Za novi rod. Zaradi prezaposlenosti pa zadnja leta ne piše. — Sarte Veliknnja: Kodi! se je I. 1891. na Dolu pri Otlici na Primorskem. Sodeloval je pri Mladiki, Domu in svetu, Času in Meutorju, še prej pa je bil urednik dijaškega lista »Zoret. Znan je kot pisatelj otroškega življenja: Otroci, Sirote, in knjige »Višarska polena«, ki je izšla pri Mohorjevi družbi. — Anton Debcljak je bil rojen 1887 v šegovi va3i v Loškem potoku in je danes profesor v Ljubiiani. Njegova pesniška zbirka je Sonce in sence. Mnogo piše še danes in seznanja slovenske čitatelje o romanskih literaturah. — Juš Kozak je Ljubljančan, rojen 1892, profesor. Kozakovo delo je veliko. Najbolj znana so roman šentjieter in črtita Celica, ter ljudski povesti Beli mecesen in Lectov grad. NAZNANILA Dravska finančna direkcija razglaša: Vsi državni upokojenci(ke), ki so zase in za svoje rodbinske člane dobili želzniške legitimacije od dravske finančne direkcije, naj jih zaradi podaljšanja veljavnosti za prihodnje leto predložijo tej direkciji že v drugi polovici meseca decembra, da jih bodo lahko uporabljali za vožnjo takoj v začetku leta 1939. Vsaki legitimaciji je treba priložiti železniško znamko za 2 din, ki se kupi pri blagajni železniške postaje. Znamke ne sme nihče sam nalepiti v legitimacijo. Predložene poštne znamke ali kolke bo direkcija upokojencem vračala, ker jih ne more uporabljati; prav tako ne bo direkcija sprejemala gotovine, ker nima železniških znamk v zalogi. Razen železniške znamke mora vsak upokojenec predložiti kupon (odrezek) čekovne nakaznice, po kateri je prejel pokojnino za zadnji mesec. Brez tega dokazila se veljavnost železniške legitimacije ne bo podaljšala, ker se sicer no more ugotoviti prosilčeva istovetnost. Prav tako mora poslati kupon čekovne nakaznice, kdor prosi za novo železniško legitimacija. RADIO LJUBLJANA Četrtek, 17. nov. 13.20: Harmonika ,6 Radijski koncert. — 18.40: Slovenščina za si 1 ce. — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Koncert skega jazz-kvarteta. - 20.40: Radijski konJeri** 22.15: Plošče. - Petek, 18. hov. 11. Sol,ka t, " 13.20: Radijski koncert — 18. Ženska ur 18.40: Francoščina. - 19.30: Nacionalna ur, "" 19.50: Kotiček SPD. - 20: Prenos. - 2*30 pLT Sobota 19. novembra: 13.20: Plošče - iT- n-l^r ura. - 17.50: Pregled sporeda. - 18: iS orkester. 18.40: Gorjuše in Gorjušči II del 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Beseda it pr»!n? ku. 20: O zunanji politiki. — 20.30- Vef« muzi-komediantov. — 22.15: Plošče. -20. bot. 8: Plošče. - 8.15: Prenos cerkv Zft — 8.45: Verski govor. — 9: Napovedi, poročila 9.15: Radijski žramel. — 10: Radijski ork^i« — 11: Plošče. - 11.15: Predavanje. - 11.30: Pe* ski koncert društva »Grafike«, Operni spevi _ 14: Plošče. — 17: Kmetijska ura. — 17.30: Vešči popoldanski spored. — 19.30: Nacionalna ura 19.50: Klavirski koncert. — 20.30: Koncert 22.15: Plošče. — Ponedeljek, 21. nor. 13.20: R^ dijski orkester. — 18: Zdravniška ura. — I82O1 Plošče. — 18.40: Ob stoletnici Avgusta Šenoc.'_! 19.30: Nacionalna ura, — 19.50: Zanimivosti 20: Plošče. — 20.30: Koncert na flavti. - Tortk. 22. nov. 11: Šolska ura. — 13.20: Sramel iftkrjia. ček«. — 18: Radijski orkester, — 18.40: Psiholo-ški problem malega naroda. — 19.30: Naoionalr,« tira. — 39.50: Vesela kronika. — 20: 1'lo.Ve. -20.20: Lorenzo de Medici (drama). — 21: Čimer-manov kvartet. — 22.15: Radijski orkester — Sreda, 23. nor. 13.20: Plošče. — 18: Mladinska ari, — 18.30: Plošče. — 1840: Vzgojne težave. -19.50: Prirodopisni kotiček. — 20: Samospevi, -. 20.45: Salonski kvartet. — 21.30: Plošče. - '».Idi Prenos. Naša slovenska delavska organizacija ZZD v Prekmurju Pod prejšnjimi režimi je bil poiožaj na5?ga slovenskega delavstva skrajno slab. Cesto so bilt naši delavci odvisni le od milosti tujerodnih delodajalcev, ki so prišli 3 svojim kapitalom k nam, da bi s pomočjo cenene delovne sile odnesli ii naše dežele čiin večje dobičke. Vlada dr. Stojadinoviča in dr. Korošca je 1» stremljenja z izdajanjem primernih zakonskih uredb močno zajeziia; najvažnejša od teh je ured-ha o minimalnih plačah, sklejianju kolektivnih' pogodb, izravnavanju in razsodništvu. Ugodne posledice te uredbe so se kmalu pokazale, kajti povprečna delavska dnevna plača se je zaradi tega zvišala za okoli 10%. Upoštevati je treba pri tem dejstvo, da se je z uredbo predvsem izlKjIjšal položaj tistih delavcev, ki so morali zarad: slabega stanja našega kmetijstva zapustiti svoje kniečka domove in si poiskati delo in zaslužek v industriji kjer so dobivali sramotne nizke plače, alt si niso mogli pomagati, ker se zanje ni "ih-* zavzel. Omenjena uredba ie tem razmeram napravili konec in delavcem tudi dala možnost, da .30 'I"; rajo v svoji stanovski Strokovni organizaciji Z?f« zdruienih delavcev in si tako zavarujejo svoje if konito zajamčene pravice. V Prekmurju je naše delavstvo v prav poseb« no slabem položaju, ker tamkajšnji podjetniki 1» koriščajo dejstvo, da delavci in delavke, ki prina« jajo z dežele, večinoma ne poznajo svoje z za*1* noin zajamčene pravice. Zveza združenih delavcev je zato v Murski Soboti postavila močno krajevno organizacijo, H se bo v najkrajšem času razširila tudi na UomN Lendavo. Skrb Zveze združenih delavcev za del,vs^® v Prekmurju je nujno potrebna, saj so razmere zlasti v tekstilnih podjetjih neznosne. Deiav 10-šivilje zaslužijo pri skoraj neomejenem delavni po 18 din na dan, začetnice pa samo po 1» na dan. Zvečer morajo še nositi delo a01"0*:.,., sploh lahko živijo. Razen tega podjetja ne upo™ vajo zdravstvenih predpisov in je zaradi t. zdravje delavk jako ogroženo. Delavccm m «"» (Nadaljevanje na prihodnji strani spoa«! Slovenska občina v leših diktature »Domoljub« je priobčil v dveh Številkah dvoje člankov z gorenjim naslovom: prvega dne 26. januarja t. i. (štev. 4), drugega dne 27. aprila t. !■ — Nadaljevanje smo tedaj prekinili glede na drugo nujno in važno gradivo: o taborih, prireditvah slovenskih fantov in deklet, « »tsnovjdiih zadevah našega kmeta, o denarju in denarnih zadrugah itd. Zdaj pa, ko smo sredi volivnega boja. je •otovo najprikladnejši ča«, da si osvežimo (pomin, kattšnega »blagoslova« so bili deležni v najhujši dobi diktature in »močne roke« naši cfr&nski odbori in tisočkrat preganjani naši i?n»ti župani in oltčinski odborniki. Zato nadaljujemo članek, ki smo ga prekinili. Prvi povod za preganjanje je bila ustanovitev »Sokola kraljevine Jugoslavije« kot državne institucije po zakonu z dne 5. decembra 1929. Drugi in glavni povod za persekucije pa »o dale volitve poslancev za narodno skup-itino po zakonu z dne 10. septembra 1931., in volitve senatorjev po zakoau z dne 30, septembra 1931. leta. Morda se res čudno sliši, vsaj za onega, k) ne pozna razmer, zakaj naj bi dala ustanovitev »Sokola« povod za preganjanje občinskih zastopnikov. Pa ni prav nič čudno! Kdor ve, kakšen pritisk od ministrstev navzdol do vseh oblastev je bil na vsakogar, ki Je imel kakršenkoli javen posel in javno službo, da mora pristopiti k tej »viteški organizaciji«, kakor jo imenuje zakon, bo razumel, de je oblast pritisnila tudi na občine, ki naj bi nagnale župane in vse druge občinske funkcionarje v »okolsko organizacijo, h kateri se je na ukaz moralo prijaviti zlasti učiteljstvo. Naravno je, da je moral ta pritisk izzvati odpor pri ogromni večini katoliških občinskih zastopnikov, ki so po svoji vesti vezani na direktive jugoslovanskega episkopata. Ker se naii katoliški občinski zastopniki niso vdali ne pozivu ne vabilu, da bi vstopili v sokolske vrete, «e je zapoiela organizirana gonja zoper nje. Ni minil dan, ko bi ne bila vložena na ▼išje oblastvo ovadba ali zahteva, tudi po več takih vlog dnevno, da se morajo odstaviti župani In drugi občinski zastopniki ter nadomestiti s takimi, ki so člani »Sokola« in pripadniki režima. Ko se je na neko denuncijacijo te vrste izjavil neki okrajni glavar (po novem Mrezki načelnik«) v svojem poročilu na ban-•ko upravo, da je s tem »Sokol« prekoračil »voj delokrog, je bil dotični za ljudske pravice zavzeti in pri prebivalstvu okraja priljubljeni načelnik — nasilno upokojen. Vseeno so se morali vsi ti, ki jim je svoj ia« ljudstvo poverilo svoje zaupanje, najsi so svoje županske in druge občinske posle izvrševali Se tako pošteno in vestno v korist občini in državi, umakniti pristašem režima in Sokol-stva, čeprav marsikdo od teh ni imel nobene kvalifikacije za občinskega moža. iara nalagajo denarna kazni po mili volji in so te včasih višje kakor celodnevni zaslužek. Ako n. pr. pusti delavka pri šivanju srajc čez ped dolgo nit, »ledi kazen od 5 do 35 din, čeprav zakon tako visoko kaznovanje izrecno prepoveduje. Zveza združenih delavcev, naša katoliška delavska organizacija, je sedaj na delu, da tem trpinom delavcem in delavkam pribori boljši ko-fek kruha. Kako se je godilo prekmurskemu delavstvu, se vidi že iz tega. da znese razlika na minimalne plače in pribitek za nadurno delo za »adnjl dve leti 360.000 din in se Zveza združenih delavcev odločno bori za naknadno izplačilo tega «ae»ka oškodovanemu prekmurskemu delavstvu. Naj navedem samo dvoje, troje primerov, V neki občini (imen načeloma ne navajam) je bil župan odstavljen zavoljo poneverbe občinskega denarja, ugotovljene po uradni reviziji. Takrat je bil na njegovo mesto postavljen za župana mož-poštenjak iz vrst bivše SLS. Ko je začel režim odstavljati najboljše občinske može in jih nadomeščati z novimi iz tako imenovanih »naprednih* vrst, je tudi v tej občini odstavil tistega župana, ki ga je poprej postavil ban namesto prvega, to je na mesto DOBRO ČTIVO »Rejec malih živali«, novembrska in decembrska številka, sta izšli. S to dvojno številko zaključuje list peto lelo svojega obstoja. Uvodni članek pojasnjuje postanek lista »Rejec malih živali«; orisana je tudi na kratko zgodovina rejskega pokreta pri nas. V nadaljnjih člankih se vrsti snov o pe-rutninarstvu, kuncereji, kozjereji, ovčjereji, o vzgoji kanarčkov In ribic, o pouku za naše gospodinje. Albrehtov roman Soncu naproti se tudi konča z veselim koncem, v zadovoljstvo vseh prijateljev malih živali. Slede društvene vesti, drobiž, novice iz vsega sveta, dopisi, nasveti, književnost, kotiček za mlade rejce itd. itd. List je opremljen z lepimi Izvirnimi slikami. Naroča se v Ljubljani, Karuno-va ulica 10. Ob petletnici mu kličemo: Le krepko naprej! Edvard Gregorinova božična igra »Kralj t neba« — sedem znamenj ob času rrvstva Kristusa Kralja, je izvrstno slovensko delo, da si za božični čas primernejšega ne moremo misliti. Narodno gledališče v Ljubljani je to igro uprizarjalo z najlepšim uspehom. Kako zelo se je priljubila in vkore-ninila med narodom ta prelepa božična igra, izpričuje dejstvo, da doživi *Krali z neba« največje število predstav in da jo igralski odri v« ko leta vedno znova ponavljajo. Tudi na letoSnje praznike jo še pripravljajo razni odri. V božičnih praziiikih si ne moremo misliti svetlejšega spojina, kakor videti na odru jaslice in to v živi besedi in v slikovitih prizorih. Kakor bi bil naš doni pust in prazen brez jaslic, tako je veliko veselje vsem — igralcem in gledalcem, ki se zbirajo in zsžive v božičnem času ob svetopisemskih zgodovinskih dogodkih, kakor so ee doigravali ob času Jezusovega rojstva v Betlehemu in v Jeruzalemu. Zato Grego-rinovo božično igro »Kralj z neba« vsem lepo priporočamo v uprizoritev. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knijgarni in stane 15 din. Primerna je tudi kot čtivo zlasti za šolsko mladina. onega, ki se je okoristil z občinskim denarjem. Da pa venča »voje delo, je postavil prav tisti ban, ki ga je odstavil, za župana zopet prej odstavljenega »poštenjaka«; a da mu pokaže za prejšnje »vzorno« občinsko gospodarstvo svoje priznanje, mu je še navrgel geientstvo sosedne občine, kjer sploh nihče ni hotel prevzeti županstva. To vse se lahko ugotovi po uradnih spisih, če se niso morda »zgubili«. V drugi občini je bil odžagan župan odličnih avojstev, ugleden ne samo v domači občini, ampak tudi daleč preko mej okraja. Za naslednika mu je bil postavljen človek, ki niti zase ni znal. gospodariti in ki je štel med svoje pristaše samo take, ki so znali sukati »fraklje«. V tretji občini je bil odstavljen župan, k! je gospodarsko dvignil občino nad vse druge v soseščini. Za župana pa je bi! postavljen kri-čač, ki ni imel prav nobene zasluge, ampak je bil vnet sokoiski priganjač, v kakršnega se je prelevil iz nekdanjega — komunista. In v četrti, in v peti, in v stoti občini... I Lahko bi napisal celo knjigo o tem. Dejal sem že, da so bile razpisane volitve poglavitni povod za persekucije občinskih zastopnikov. Eksponenti režima so dobro vedeli, da morajo imeti poslušne hlapce v občinah, če hočejo izvesti volitve v prit} režima. Samo uradni pritisk -v senci bajonetov in pendrekov jim še ni zadostoval. Kolikor niso zadostovale razne ovadbe iz sokolskih vrst, so izpopolnila poročila okrajnih glavarjev, seveda po pobudi in posredovanju raznih denuncijantov. - < Ataiurk, diktator nove Turčife umrl Dne 10. novembra je po hudi bolezni v svojem letnem dvorcu v Carigradu umrl predsednik Turčije Kemal Ataturk, za novo Turčijo nad vse zaslužni mož. Iz zaostale beraške svoje domovine je naredil novo, moderno državo. Bil je eden glavnih stebrov Balkanske zveze in velik pobornik prijateljstva z Jugoslavijo. — Izvolili so mu že namestnika v. osebi generala Izmet Inenija. , Slišim izgovarjati moje ime ... r/j /f^V / To ni nit čudnega, lakaj ženske ee rade pogovarjajo o meni. 1'esebno eb takem vremenu! Druga drugi me priporočajo kot najboljše sredstvo proti rdeči, esiri in spokaoi beli. Vabo je pravi Zakaj: uma Nifea vsebuje K ure rit, edin« »kreočevsln« sredstvo s* koto. Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja ca enkrat Din 5"—. Naročniki »Domoljuba« | plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajalo svoje pridelke ali iščejo posiov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. PriitoJ&iMit za male oglate t« platoje naprej. tašfcsga fanta za krojaštvo sprejme Pajk Alojzij. Ljubljana, Trstenjskova 2 (oskrba po dogovoru). Hapia posastvo za ceno do 90.000 din. Plačam takoj v gotovini. — Suler Hajko, šmarca 8, p. Kamnik. IijetasližB! Ztu- bertus, toplo perilo in vsa zimska oblačila nudi najboljšo in najcenejše P rep ker. Sv. Petra c. 14, Ljubljana. Hiša s blivais in 2 niivi prodam. — Grum Iv., Tomišelj 5L 39, Ig. BB,ft.l Kolesa nova, rSZBF! rabljena in vsi nadomestni deli, šivalni stroji svetovno znanih znamk dobito najceneje pri A. Zruc, Grosuplje. Brinju ia figa vdonb£ boljši kakovosti pri Fran Pogačniku d. z o. z. v Ljubljani, Tj-rševa (Dunajska) cesta šL 33 (Javna skladišča Balkan). mt fcBŽ! jesenske, kupuie L. Rot, krznar-stvo, Ljubljana, Mestni trg 5. im flia KS 1000 Din mesečno. Pi šiie: »Anos«, Maribor. JHivaniil Stavbeno in illIfiHl jI 1 pohištveno okovje, vsakovrstno orodje, šipe. klej, fir-než, lake, čop'če i. t. d. kupile prav ceno pri A. Sušnik. železnina. Ljubljana, Zaloška 21. 1 sapa pesa proda mlin Mesesne! na Viču Kanitn« vsako količi- napirae n0 Hž0|,f su. hih gob in semenske detelje. Fran Pogačnik d.zo. z. Ljubljana, Tyr-ševa (Dunatska) cesta št. 33 (.lavna skladišča Balkan). Rabia za vsa kmečka IlISlE dela sprejmem. Naslov v uorsvi Domoljuba pod št. 17901, Rpaiia dobra mleka-tlraVa, rtca naprodaj. Prebil Ana. Dobrova39 SBBZ&rila! Naprodaj 42 prvovrstnih po- uptfsul IIu grezijivih šivalnih strojev z garancijo Od 1000 Din naprej pri »Prometu«, v Ljubljani (nasproti Križanske cerkve). Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled Smuka* - RUfins naprodaj. »Veletrgovina južnega ,B8it" "MM sa(iiat Ljubljana, Tyrševa 48.< Izgubila te je dne 1. novembra med potjo Vrhnika-Ljubljana kolesna pokrovka (Radkappe) od avtomobila z znamko Terraplane, Najditelj naj jo vrne proti nagradi v trgovini A, Žibert, Ljubljana, Prejernova ulica. »rttplrtm P«»t t IgnsJ«. Z»IB«»i)te krazplačn UUlaf. MEIf1EL*HER0LD S st 10? DROBTINE /al. tvor niče g/asbi/ Najbolj« posluh imajo — pni. To je med nami splošno znano, ker slišijo štirinožni č.ivarji na poljubna imena. Nedavno pa so ugotovili še ve« o pasjem posluhu. Psom so dajali goiovo hrano s spremljevanjem določenega glasu. Sline so se jim poccdile, še prej da so hrano použili. Ko so jih zdresirali r>a hrano in določene glasove, so jih za poizkušnjo »krmili« samo z glasovi ter dognali, da umejo psi razlikovati celo dvanajslinke not, česar ne premore noben še tako izurjen človeški pevec. Tak posluh velja za pevske strokovnjake kol »absoluten«. Psom se namreč niso sline po-redile, če so določene glasove zvišali ali znižali tudi samo za dvanajstinko note. V trgovini. Kupovalec: »To ie predrago. Zadostuje da grem čez cesto, pa dobim isto ?a 2 din ceneje.« Prodajalec: »Gotovo, a čemu bi postavljali življenje v nevarnost, da si prihranite bora 2 din?« Moiev vzdih. Bloch se iznrehaja po morski obali in vzdihuje. Sreča ga Kohn in ga vpraša, zakaj je tako potrt. — Tu je utonila moja prva žena, ko se je sla kopat, pravi Bloch. — Pozabi na njeno žaioslno smrt, ga tolaži Kohn, zdaj imai drugo ženo, lepo, mlado, izobraženo. — Vse to je res, vzdihne Bloch, toda ona se noče kopati. Dve ženi. Moji ženi se je menda zmešalo v glavi. Naredila mi je kravato iz svoje stare obleke. — To še ni nič. Moja stara si je napravila večerno obleko iz inojih kravat. Vrabci j Ameriki. Leta 1850 v Ameriki vrabca v Ameriki še niso poznali. Tiste čase so gosenice v silnih množicah napadale drevje. Nekdo se je spomnil na evropskega vrabca in tako so leta 1850 pripeljali 8 parov vrabcev v Ameriko. Toda vsi so poginili. Dve leti nato so jih pripeljali večje število, ki so jih fez zimo previdno gojili ter jih 1. 18.33 spustili na svobodo. Hitro so se razmnožili in 1. 1857 so jih že opazili po raznih krajih Amerike. Leta 1809 so še gosenice tako strašno gospodarile v Ameriki, da so nemudoma poslali v Evropo po nove vrabce. Neki John Bradley jih je pripeljal iz. Angleške J000 parov. Goseuic je nestalo, vrabci pa so ostali. Se danes stoji Bradlevova hiša in se imenuje »Vrabčjega Jakoba hiša.« Gospa Marta: >V Egiptu smo seveda obiskali tudi piramide. Povem vam, da so bile dobesedno pokrite z hieroglifi (starimi napisi)«. Gospa Berta; »Hu. Pa se niste bali, da bi ras kateri ugriznil?« Zabeljeo testament. Pred nedavnim časom je umrl v Budimpešti bogat stric, ki je zapustil svoje veliko premoženje svojemu nečaku. Slednji se je nenadnega bogastva izredno razveselil, ker se dediščine ni niti najmanj nadejal. S stricem je namreč živel v bolj slabih odnošajih, ker ga je zaradi njegove lenobe in delamržnosti vedno kregal. Slric pa svoje vzgoje niti po srnrti ni opustil. Na veliko začudenje nečakovo je namreč v testamentu določil, da mora nečak dediščino prodati in za izkupiček kupiti drva, jih sam razcepiti in šele denar za razcepljene drva uporabljati. Celo mesto občuduje sedaj duhovito ljubezen starega strica. Zdravnik: »Ali »te se ravnali po mojem navodilu ter uživali ve£ živalske hrane?« Bolnik: »Sem. Ampak ne gre, pa ne gre. Oves ie spravim doli, otava mi pa nikakoroči mol? ki ima letno samo 5000 din dohodkov.« ^^ »To pomeni 5%, v sedanjem času kar obresti.« BISTER ^ FLUID -sj, deluje blago pri racnih poškodbah nog iD kit • ogreli ter uspesobi ia velike napore. t>n» »mi? aiei Di» 21'—, po {pošti Iiin 36'— " DROOERIJA IVAM KftNt NKBOMŽHtK - uuauana Pri EdrarnikB. Zdravnik: Vi »e morate yut dan najmanj tri ure sprehajati. Bolnik: Ali pred ali po moji službeni poH, gospod zdravnik, jaz sem namreč pismonoši izdelek najboljši, GAMA enak inozemskim, nad polo. vico ceoejii, 10-letns garaa' ci;a, štedilnike vseh velikosti izdeluje Podrlaj Ciril. Ig 147 »n imuj. Med lakontš. Blaž: Moja žena nima želja. Peter: Moja tudi ne, ona pozna samo povelji, C|»|i«fMfS» in poceni manufakturno blago u i&UIIUIlV dame in gospode v veliki izbiri nudi državnim in samoupravnim uradnikom tudi m ugodno mesečno odplačevanje Oblaiiinica ia Slovenijo - Uubijata 2>ršera eesia 29 (hiša Gospodarske zvei«) Hranilo« knjižice članic Zadroine iver« sprejemamo! potno Trpilnoatjo y račun ?a uri ne« kupljeno bl«eo> Ropar: »Ni6 mi ni za ra», imeti hočem 1« denar.« Stara dama: »Moški ste pa res vsi enskil« NaJbolJSS sM&gjedteiski stroji: mlatilnlte, slamorezaice, reporezn ce I td- KISEHŽ&H St Vid si. ljub. Zahtevajte brezplačne ponudbel -0K Minka: »Tvoj oče imajo pa samo ena nogo, Kje pa je druga 7« Cilka: »Druga noga je fe t nebesih.« Hov redilni prašek »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zado- -- stuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter slane 1 zavitek S din, po pošti 12 din; 8 zav. po pošti 24 din. -« Mnogo zahvalnih pisem. Uspeli vam je zagotovljen. Prodaja drogerija Kane, Ljubljana, Židovska ulicaL Bahača. Dva bahača pripovedujeta drug drugemu svoje prigode. »Nekoč s.;m bil na Severnem tečaju. Veslal sem s čolnom po Severnem mor|0 in videl otok, ki ga doslej še ni zrlo človeško oko!« se balia prvi. — »Tako?« se začudi drugL >Nu, če si res videl otok, ali si videl tudi črna pikico sredi otoka.« — »Seveda sem jo videl.« -* >Nu, vidiš, tista pikica sem bil pa jaz.«___ ____________________Naročajte Slovenski dom! »Domoljub« stane ?8 din za celo leto, tu Inozemstvo M din. - Donise In ini«. Z7I7T I ----- " 0 « reklamacije pa a p r • « a »Domoljuba«. - Oglasi ,e zaračunavajo oonSJSEZ™ ?rednlš(v0 »Domoljuba«, naročnino, In«-Izdajatelji dr. Gregorij Pečjo«. - Urednik. Joie K o J i i e k. ~ 7. i„ I " 7" ™efon uredništvo in oprave« 40-04. i* ' " inaoslovansko tiskarno! Karel Cefc