:r„ Ptuj, torek, j ^ 5. maja 2009
letnik LXII • št. 34 odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

		
v	«^sL.	
		r i
Po mestni občini Ptuj • "Gre občinski oblasti predvsem za denar?"
O Stran 3
V
Od tod in tam Ptuj • Za vsako pravico seje potrebno boriti
Z> Stran 4
Ptuj • Pametne države davke znižujejo, ne zvišujejo
Z> Stran 7
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Nogomet •
Ptujčani s petko čez Novo Gorico; v sredo že z Interblockom
O Stran 11
Rokomet •
Bo pet golov prednosti dovolj?
Z> Stran 12
Spodnje Podravje • Številne prvomajske prireditve
Boj za delavske pravice še kar traja ...
Tudi na Ptujskem so na predvečer prvega maja, delavskega praznika, ki je hkrati obletnica vstopa Slovenije v EU, potekale številne prvomajske prireditve in druženja s športom, rekreacijo ter zabavo.
V pozdrav prazniku so postavili številna majska drevesa, zagoreli so kresovi, oglasile so se budnice. V Grajeni so posadili še trto, potomko stare trte z mariborskega Lenta. Letošnja praznovanja so potekala v zaostrenih gospodarskih in finančnih razmerah, v opozarjanju na kritičen položaj delavcev, ki se iz dneva v dan slabša. Brez dela jih je že 81.600, do konca leta naj bi delo izgubilo še najmanj 20 tisoč zaposlenih, več kot 100 tisoč pa jih za delo prejema toliko, kot če bi bili prijavljeni na zavodu. Delavci nočejo paketov Rdečega križa, ne želijo živeti pod pragom revščine, za svoje delo zahtevajo spodobno plačilo, takšno, ki bo omogočalo človeka vredno življenje. Sporočilo prvomajskih praznovanj je jasno tako za državo kot delodajalce, ki si ne bodo več smeli zatiskati oči in dovoljevati, da bi manjšina uživala sadove večine in da bi delavstvo moralo plačevati posledice gospodarske krize.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Kolesarjenje •
S kolesom po deželi terana, pršuta in prijaznih ljudi
O Stran 15
Ptuj • Predsednik OO ZZZS Boris Frajnkovič
"Nekateri kljub krizi nimajo nikoli dovolj ..
w
Gospodarska recesija in finančna kriza tudi ptujskemu območju ni prizanesla. Soočanje s krizo oziroma njenimi posledicami je iz dneva v dan večje. Po grobih ocenah je od njenega začetka do danes delo izgubilo čez 1000 ljudi, v petnajstih podjetjih so v tem času prešli na skrajšanje polnega delovnega časa, podjetje Agis Zavore celo na 32-urni delovnik. V podjetjih, ki so prešla na skrajšanje polnega delovnega časa, je več kot 1450 zaposlenih; gre za podjetja, ki so zaprosila za subvencije in so že sklenila pogodbe, je povedal sekretar Območne organizacije ZSSS Ptuj Boris Frajnkovič.
Varnost in zdravje pri delu
Varnost je prva
Osemindvajseti april je Mednarodna organizacija dela (ILO) razglasila za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, da bi se izboljšale razmere pri delu, da bi čim manj ljudi umrlo zaradi delovnih nesreč oziroma zbolelo zaradi neurejenih delovnih razmer.
Med prvimi je na 36-urni delovnik prešel Talum Kidričevo, kjer so za 10 odstotkov znižali plače. Za 20 odstotkov so jih znižali v Agisu Zavorah, kjer so sklenili dogovor, na osnovi katerega se to znižanje beleži kot dolg firme do zaposlenih in se bo izplačal, kot bodo to dopuščale razmere. Krizo najbolj občutijo v ko-vinskopredelovalni industriji, usnjarskopredelovalni, tekstil-
ni industriji in gradbeništvu, velike probleme imajo tudi samostojni podjetniki in manjša podjetja. Večjih težav oziroma odpuščanj ni zaznati le v trgovinski dejavnosti: trgovski centri so še vedno polni, nekateri se celo odpirajo na novo, zato niso redka vprašanja o tem, od kod ljudje še jemljejo denar. V Sloveniji oziroma na našem območju smo, kar zadeva nakupovanje, še vedno čarovni-
ki, ugotavlja Franjkovič.
Na področju gradbeništva so veliki problemi. V najtežjih razmerah trenutno posluje Pleskar, ki mu predvsem zaradi povsem nestrokovnih odločitev vodstva grozi stečaj, nekaj pa tudi zaradi krize. S težavami se srečujejo tudi druga gradbena podjetja, ker je prišlo do preklica že podpisanih pogodb o delu.
O Stran 6
Številke so zaskrbljujoče: vsakih 15 sekund na svetu umre en delavec zaradi delovnih nezgod ali bolezni, dnevno pa se jih pri delu poškoduje skoraj milijon. V Sloveniji je lani zaradi delovnih nezgod umrlo 27 ljudi.
»Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu je posvečen spominu na vse, ki so umrli, se poškodovali ali zboleli pri delu na svojem delovnem mestu. V stroki varnosti in zdravja pri delu nam ta dan zelo veliko pomeni. Prepričani smo, da bi se moralo v javnosti več govoriti o posledicah nezgod pri delu, ki so vedno nezaželene in pomenijo motnjo v delovnem procesu. Povzročijo stro-
ške posamezniku, podjetju in družbi. Varnost in zdravje pri delu sta pomembni vrednoti za posameznika in podjetje. Zagotovitev varnega in zdravega delovnega mesta je prvi pogoj za uspešnost podjetja in posameznika. Varnost in zdravje pri delu sta sestavna dela konkurenčne vrednosti podjetja. Dober delodajalec se zaveda, da je varnost prva. Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu naj bo opomin vsem, ki vodijo ali organizirajo delo, da vsako delo predstavlja določeno tveganje za poškodbe pri delu in okvare zdravja, da morajo med prvimi poskrbeti za varno izvedbo del.
O Stran 24
Slovenija • Evropske volitve 2009 pred vrati
Zaenkrat s sedmimi poslanci, kmalu verjetno še osmi
Slovenijo v Evropskem parlamentu zdaj zastopa sedem poslancev. Toliko jih bodo državljani Slovenije izvolili tudi na evropskih volitvah 7. junija. Vendar pa se bo, če bo uveljavljena Lizbonska pogodba, število slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu v mandatu, ki bo trajal do leta 2014, povečalo na osem.
V skladu z Lizbonsko pogodbo, ki so jo članice EU podpisale decembra 2007, namreč Sloveniji v Evropskem parlamentu pripada osem poslanskih mest. Kdaj bo Lizbonska pogodba začela veljati, še ni jasno, cilj pa je, da bi se to zgodilo leta 2010. Po prvotnih načrtih bi morala biti nova evropska pogodba uveljavljena že leta 2009 in bi tokratne evropske volitve že potekale v skladu z njenimi določili. Ker dokumenta še vedno nista ratificirali Irska in Češka, postopek pa še ni dokončno zaključen tudi v Nemčiji in na Poljskem, bodo junijske volitve izvedene v skladu z veljavno Pogodbo iz Nice, po tej pa ima Slovenija v parlamentu sedem poslancev. Število poslancev Evropskega parlamenta, edine neposredno voljene evropske institucije, je v preteklosti naraščalo hkrati s širitvami EU, v zadnjem mandatu oziroma od leta 2007, ko sta v EU vsto-
pili Romunija in Bolgarija, pa jih je v parlamentarnih klopeh sedelo 785. Za letošnje volitve Pogodba iz Nice določa, da bo voljenih 736 poslancev. Če bi volitve že potekale v skladu z Lizbonsko pogodbo, bi državljani EU med 4. in 7. junijem volili 751 poslancev. Med državami, ki bodo po uveljavitvi nove pogodbe imele več poslancev, kot jih predvideva Pogodba iz Nice, je tudi Slovenija, poleg nje pa še Francija, Velika Britanija, Italija, Španija, Poljska, Nizozemska, Švedska, Avstrija, Bolgarija, Latvija in Malta. Edina država, za katero Lizbonska pogodba predvideva zmanjšanje števila poslancev glede na število, ki ga za mandat 2009-2014 določa Pogodba iz Nice, je Nemčija, in sicer za tri. Nemci bodo na tokratnih volitvah izbrali 99 poslancev, ko bo uveljavljena nova evropska pogodba, pa bo imela država le 96 sedežev v Evropskem parlamentu.
Kako bo po uveljavitvi Liz-bonske pogodbe potekala izbira osmega poslanca iz Slovenije, še ni določeno, zelo verjetno pa bo osmi poslanec določen na podlagi izidov junijskih volitev, kar bi pomenilo, da ponovne volitve ne bodo potrebne.
Raziskava v EU: Udeležba na evropskih volitvah bo nizka
Na volitvah v Evropski parlament, ki bodo v članicah EU potekale od 4. do 7. junija, se obeta precej nizka udeležba. To so pokazali še neobjavljeni rezultati javnomnenjske raziskave Eurobarometer, izvedene v začetku leta. Volitev naj bi se v EU udeležilo le 34 odstotkov volivcev.
Raziskava je tudi pokazala, da kar 53% vprašanih evropske volitve ne zanimajo. 62 odstotkov jih meni, da njihov glas ne bo ničesar spremenil, 55 odstotkov pa, da Evropski
proti okupatorju.
Človek se nehote, seveda ob pomoči politikov, spomni bivše države, v povezavi s tem pa tudi brezzveznih razprav o poimenovanju ulice v prestolnici po Titu. Vse skupaj pa ponovno leti na nas Štajerce. Prvič, desni politiki iz ljubljanske pokrajine nam vsiljujejo škofa Rožmana, s katerim Štajerci nimamo nič, saj hvala bogu pri nas ni bilo domobrancev. Po drugi strani poslušamo razprave o tem, kdo je bil Tito: ali je bil narodni heroj ali zločinec. In poimenovanje ulice v Ljubljani je spet zgodba proti nam, Štajercem. Ljubljanski župan je točno vedel, katero ulico mora predlagati, da se bodo „žabar-ji" strinjali, da se poimenuje po Titu. Vse kaže na to, da bomo po 15 letih v prestolnici ponovno dobili Titovo cesto, ki bo povezovala prestolnico s Trzinom. Ste se kdaj vprašali, zakaj se več kot 60 odstotkov Ljubljančanov strinja s poimenovanjem omenjene ceste v Titovo? Dejstvo je, da se bodo veliko lažje vozili po Titovi kot pa Štajerski cesti. In tu je bistvo preimenovanja. Žal so temu preimenovanju nasedli tudi nekateri
parlament ne obravnava problemov, ki bi zadevali njih. Odstotek tistih, ki nameravajo oditi na volišča, pa se manjša. V podobni raziskavi, opravljeni konec leta 2008, je namreč udeležbo na volitvah napovedalo 38 odstotkov vprašanih.
Kdo so znani kandidati
Kandidatne liste za evropske volitve je sicer mogoče vlagati do petka, 8. maja, ko se začne tudi uradna volilna kampanja, vendar je večina strank svoje kandidate že potrdila.
SDS: nosilec kandidatne liste bo podpredsednik Milan Zver, na listi pa so še: Romana Jordan Cizelj, Zofija Ma-zej Kukovič, Dragutin Mate, Mirko Zamernik, Bernarda Ronutti in Anže Logar. Milan Zver je izrazil upanje, da bo lista dovolj konkurenčna in da bo stranka na volitvah zmagala.
Zares: predlagani nosilec
Štajerci, med njimi Ljudmila Novak.
Kdaj se bo nadaljevala 5. redna seja Državnega zbora, še ni znano, kajti šele jutri se bo ponovno sestal notranjepolitični odbor, ki naj bi nadaljeval razpravo o spremembah določb kazenskega zakonika na področju mladoletnega prestopništva. In ko bo matično delovno telo končalo obravnavo, bodo izpolnjeni vsi pogoji za nadaljevanje seje, ki pa ni bila prekinjena samo zaradi samovolje predsednika odbora Vinka Gorenaka, ampak se s prekinitvijo še ni obravnavala točka o ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so bili odgovorni za pripravo in izvedbo štetja t. i. "izbrisanih" v letih 2003 in 2009; gre za sum, da so bili uradno objavljeni izidi prirejeni političnim potrebam nekaterih nosilcev javnih funkcij.
Seveda se bo v teh dneh veliko govorilo o predlogu Ollija Rehna o reševanju slovensko-hrvaškega mejnega vprašanja. V glavnem si je slovenska politika skoraj eno-
liste je Ivo Vajgl, na listi pa so še podpredsednica stranke Felicita Medved, Roman Jakič, Bernarda Jeklin, podpredsednik stranke Peter Česnik, vodja poslanske skupine stranke Cveta Zalokar Oražem in minister Matej Lahovnik.
LDS: Nosilec liste je Jelko Kacin, preostali kandidati te stranke pa so Mirjam Muže-nič, Slavko Ziherl, Sonja Kralj Bervar, Borut Cink, Darja Mo-horič in Aleš Gulič. Nosilec liste Jelko Kacin je po seji povedal, da je lista spolno, starostno, interesno in regionalno zelo usklajena.
SLS: nosilec liste je Ivan Žagar, preostali kandidati pa so še Marta Ciraj, Marjan Senjur, Nada Skuk, Ciril Smr-kolj, Marija Ribič in Janez Podobnik. Žagar je povedal, da verjame, da bo stranka izvoljena v Evropski parlament.
SD: nosilec liste je nekdanji zunanji minister Zoran Thaler. Na listi so še Tanja Fajon, Andrej Horvat, Mojca Kleva, Lev Kreft, Karmen Pahor in Andreja Katič. Thaler
tna, da predlog ni sprejemljiv, ampak si bodo politiki vzeli čas za premislek. Vedno glasneje je tudi slišati očitke slovenski politiki, da je pač takšen predlog nastal na osnovi hlapčevske slovenske politike do Hrvaške v vseh teh letih po osamosvojitvi Slovenije. Nekateri celo pravijo, da si nekateri slovenski politiki ne želijo zamere s Hrvati, saj bi naj tam obstajalo veliko dokumentacije o prodaji orožja sosedom in kaj hitro bi lahko kakšen dokument prišel v javnost, to pa ne bilo v ponos političnim strankam ravno pred evropskimi volitvami.
Slovenija je zadnje čase poznana tudi po dolgih sejah vlade. Vsekakor je zadnja izjava predsednika vlade zanimiva, ko je napovedal, da bo moral bivši predsednik uprave NLB Marjan Kramer milijonsko nagrado vrniti, saj bo država poskušali dobiti denar nazaj s tožbo. Verjetno marsikdo pomisli: prav je tako, milijon nagrade pa je res preveč. Se strinjam. A nepošteno se mi zdi, da bi moral samo Kramar vrniti denar. Samo ugibamo lahko, koliko
je ob potrditvi liste izpostavil potrebo, da se pri volivcih vzbudi zavest o pomembnosti evropskih volitev.
DESUS: nosilec liste je predsednik stranke Karl Viktor Erjavec, preostali kandidati pa so podpredsednica DeSUS Marija Gjerkeš Dugo-nik, Drago Mirošič, Andrejka Majhen, Joško Godec, Silva Savšek in Avgust Heričko. Erjavec je o kandidatih stranke povedal, da so vsi članice oz. člani DeSUS, lista je po njegovih besedah močna, zato računajo na dober rezultat.
KSS (Krščanski socialisti Slovenije): nosilka kandidatne liste je predsednica podmladka Maruša Benkič, na listi pa so še Nedeljko Dabič, Gabrijela Čevnik, Valentina Stopar, Srečo Prislan, Nina Plahutnik Suhadolnik in predsednik KSS Andrej Ma-gajna.
N.Si: nosilec liste je Lojze Peterle, na listi pa bodo še Ljudmila Novak, bivša ministrica Mojca Kucler Dolinar, Anton Kokalj, Alenka Šverc, Klemen Žumer in Ksenija Kraševec. Novakova je povedala, da imajo vsi njihovi kandidati že evropske izkušnje in so dobro poznani.
SMS: izvršni odbor Stranke mladih Slovenije (SMS) je za nosilca liste evidentiral predsednika stranke Darka Krajnca, sicer pa bo na volitvah stranka mladih nastopila v povezavi z Evropsko zeleno stranko.
Zeleni Slovenije: nosilec liste je Vlado Čuš, sicer pa Zeleni na volitvah v Evropski parlament nastopajo v vseh državah EU in pričakujejo izboljšanje rezultata iz leta 2004.
STA (pripravlja: SM)
milijonov evrov so posamezniki strpali v zasebne žepe. Prav bi bilo, da bi vrnili vsi.
Ob Kramarju je dodatno koalicijsko krizo vzpodbudilo tudi NLB-jevo reprogramiranja kredita Bošku Šrotu. Hudobni jeziki pravijo, da če bi se vlada odločila in bi tudi Boško moral vrniti premoženje državi, sploh tega kredita ne bi potreboval.
Vedno več je govora tudi o gospodarski krizi. Ne toliko o krizi, kot o tem, da se vlada z njo neuspešno spopada. Opozicija se z vladnim programom ne strinja in je pripravila svojega, ki je po njenem mnenju veliko boljši in bi deloval hitreje.
Veliko govora je tudi o žal aktualni novi (»prašičji«) gripi, ki je izbruhnila v Mehiki in je terjala že veliko žrtev ter se je že razširila v Evropo. Kako bo ta virus v prihodnje še poglobil gospodarsko krizo, lahko samo ugibamo.
V nedeljo je v senci vseh dogodkov minil dan svobode tiska. Društvo novinarjev je ob tem dnevu opozorilo na problem zagotavljanja medijske raznolikosti, novinarsko neodvisnost in ravnotežje med kakovostjo obveščanja in tržno konkurenco. Politiki ob tem dnevu niso bili glasni, verjetno imajo razlog za to. In tudi vedno bolj je jasno, da se vsi zavedajo, da je medijska zakonodaja slaba. A če so mediji dobro služili prejšnji oblasti, zakaj bi to spreminjali, če lahko tudi sedanji?!
Victor Šala
Uvodnik
Malo straha mora biti
Ko smo bili še otroci, so nas starejši radi opozarjali na nevarnost tako, da so nas strašili. Bili so menja, da ima to večji učinek, kot če bi nam paglavcem razložili, zakaj je plezanje po ograji balkonov, brezglavo tekanje čez cesto ali pohajkovanje po okolici brez vednosti staršev nevarno. To so uporabljali tudi takrat, ko nevarnosti v resnici ni bilo, ampak so hoteli enostavno imeti mir in kontrolo.
Te metode se dandanes poslužuje vse manj staršev. Zato je vprašanje, kako in če sploh bi se današnji otroci odzvali na tak dražljaj. Mi, ki pa smo bili na ta način vzgojeni, pa se na isto metodo še vedno odzovemo z enako reakcijo. Le da je sedaj ne izvajajo več starši, ampak predpostavljeni, institucije, država, religija. Vsi si želijo imeti poslušnega, zelo zaposlenega krajana, državljana, vernika. Le poslušen in možganov razbremenjen posameznik je lahko tvoren delček celote, ki se jo da lepo voditi. In manipulacij v tem stilu se je v zadnjem času nabralo toliko, da se sprašujem, kako to, da sploh še delujejo. S pomočjo medijev nas običajne državljane strašijo zdaj z eno, zdaj z drugo katastrofo. Če niso Talibani, pa je njihov heroin, ali nore krave, ali grožnja iz Daljnega vzhoda v obliki ptičje gripe. Če zmanjka idej, je potrebno pobrskati še malo po ekonomiji in zažu-gamo vam z ekonomsko krizo, da tistim, ki berejo tako, kot piše, zaledeni kri v žilah. V takšnem vzdušju strahu in negotovosti delodajalci povsem legitimno pod težo krize odpustijo delavce, brez katerih lahko bolj povečajo profit. Država z davkoplačevalskim denarjem priskoči na pomoč, ker prijatelji so v življenju pač zato, da jim pomagamo. Ko mediji zadevo napihnejo do neprebavljivosti, hitro zamenjamo ploščo, ker ne bi bilo dobro, če bi ljudje nehali tro-šiti, počitnikovati, kupovati, to bi zares zamajalo temelje te družbe.
Zato je potrebno iz rokava ali laboratorija ali Mehike potegniti kakšnega novega asa. Samo da so ljudje vedno malo v strahu. Ne preveč, da ne bi nehali trošiti, le toliko, da z vlažnimi očkami, polnimi upanja, gledajo v tiste, ki jih bodo rešili...
Viki Klemenčič Ivanuša
Pismo iz bele Ljubljane
Kva dogaja v parlamentu?
Bili smo v času, ko so po celotni državi goreli kresovi in praznovali smo dan upora
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Odlok o rabi javnih površin in občinskih taksah - vroča tema
Gre občinski oblasti predvsem za denar?
V Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj so zaskrbljeni zaradi razprave na 27. seji sveta MO Ptuj, »ker gostinci razmišljajo, da ne bi plačevali taks za letne vrtove in da njihov predlog ni konstruktiven«. »Upravni odbor OOZ Ptuj je predlagal oprostitev plačila taks za gostinske vrtove, ker je ta ukrep bistven za nadaljnjo usodo starega mestnega jedra in njegov utrip.
Ob tem moramo poudariti, da smo na drugi strani predlagali tudi, da se dopolnijo pogoji ureditve in zgleda gostinskih vrtov ter njihove ponudbe. Gostinci bi na ta način vlagali v ureditev letnih vrtov in v vsebine, kar bi jih stalo enako, kot jih sedaj taksa, mesto pa bi pridobilo na urejenosti in vsebinah,« je dodatno pojasnil predlog ptujskih gostincev, članov OOZ Ptuj, v. d. sekretarja Boris Repič.
»Novo sprejeti občinski odlok je za OOZ Ptuj zato sporen iz dveh osnovnih vidikov. V času globalne gospodarske in finančne krize, ki je zajela tudi Slovenijo, je odločitev o 40-od-stotnem povišanju taks s strani občinskih svetnikov skrajno neresna in signal obrtnikom ter podjetnikom, da gre občinskim oblastnikom predvsem za denar in ne za podjetništvu prijazno okolje. Drugi vidik pa je počasno in vztrajno umiranje starega mestnega jedra Ptuja. Na seji občinskega sveta so bile izrečene tudi besede, da je na Ptuju prava vojna za najem lokalov. Naše mnenje je, da Ptuj
res zgleda kot mesto v vojni. Občinski svetniki in odgovorne službe v Mestni občini Ptuj naj si staro mestno jedro tudi temeljito ogledajo, na primer v soboto popoldan ali pa v nedeljo, ko je mesto res izumrlo, kot da v njem vlada vojna in so vsi prebivalci in 'turisti' skriti globoko v kleteh. Zato poviševanje taks zagotovo ni ukrep, ki bi vzpodbujal oživljanje starega mestnega jedra,« je po seji upravnega odbora OOZ Ptuj v prejšnjem tednu povedal Re-pič.
Obrtniki in podjetniki se zavedajo, da je del krivde za takšno stanje tudi pri njih, saj morajo biti tisti, ki bodo pripravili bogato in atraktivno ponudbo v starem mestnem jedru. Vendar pa pri tem ni mogoče pozabiti vloge vseh drugih udeležencev, ki so bistveni za uspeh, ustreznih ukrepov in vzpodbud lokalne skupnosti ter konsenza s stanovalci. V javnosti in organih lokalne skupnosti se je zadnja leta veliko govorilo o potrebi po oživljanju ptujskega starega mestnega jedra. Izrečenih je bilo veliko besed, dejanj
Foto: Črtomir Goznik
V Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj ocenjujejo, da je 40-odstotno povišanje taks v času globalne in finančne krize neresno.
pa je bilo bolj malo. Še najbolj odmevna in tudi učinkovita dejanja so bila majhne odločitve zasebnikov, da odprejo lokal, gostinski vrt, trgovinico s specifično ponudbo in podobno.
Gre za naraven ekonomsko-družbeni cikel, povezan z entu-ziazmom nekaj posameznikov, ki so nakazali pravo smer, vendar pa si zaslug za to lokalna oblast ne more pripeti, poudar-
jajo v OOZ Ptuj.
»Kot edini logičen sistemski ukrep Mestne občine Ptuj za oživljanje starega mestnega jedra mora biti dinamično določanje nadomestila za uporabo
stavbnih zemljišč tega območja glede na zasedenost stavb in odprava občinske takse za gostinske vrtove v tej coni. Kot manjši, vendar prav tako pomemben ukrep, ki ga že nekaj let predlagamo na OOZ Ptuj, pa je brezplačno kratkotrajno parkiranje v modri coni v mestnem jedru.
Prav tako že nekaj let na OOZ Ptuj opozarjamo, da je za oživitev starega mestnega jedra nujno potrebno širše soglasje, kaj je tisto, kar dolgoročno večinsko razumemo kot oživljeno staro mestno jedro. To bi morali zapisati v dokumentu, v katerem bi vsem vpletenim, stanovalcem, investitorjem, najemnikom lokalov in drugim povedali, kakšni so okviri bivanja oziroma poslovanja v starem mestnem jedru. Žal na ta dokument, poročilo ADHOC, ki ga občinska oblast obljublja in obljublja, še vedno čakamo,« je v imenu prizadetih gostincev oziroma podjetnikov in obrtnikov povedal v. d. sekretarja OOZ Ptuj Boris Repič.
MG
Ormož • Občinska proslava ob državnem prazniku
Prizanesimo mladim rodovom
Občina Ormož, Osnovna šola Ormož in Združenje borcev za vrednote NOB Ormož so pripravili letošnjo proslavo ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju. Uvod v proslavo je bil pred-praznični koncert Pihalnega orkestra Ormož z mažoretkami. Kulturni program pa sta pripravili OŠ Ormož in GŠ Ormož z zunanjimi sodelavci.
Občina Ormož je za to priložnost pripravila nagovor, ki ga je prebrala Karolina Puta-rek, ki je vodila skozi proslavo: »Druga svetovna vojna je po obsegu, žrtvah in orožju, ki je bilo uporabljeno, presegla vse druge. Nacizem in fašizem sta začela in povzročila razdejanje povsod po svetu in razčloveči-la človeško družbo v temeljih. S koncem druge svetovne vojne pa se je eno gorje končalo
in drugo začelo. Komunizem, ki se je ustalil v vzhodnem delu Evrope in nekaterih drugih delih sveta, je v svojem bistvu počel enake stvari kot nacifaši-zem. Vsi ti nečloveški režimi so pustili globoke rane, globoke posledice v slovenskem narodu, ki žal trajajo še danes. Iz tega razloga si moramo danes živeči Slovenci resnično prizadevati za narodno spravo. To pa bomo lahko dosegli, ko se
bomo kot družba odločno soočili z zločini, ki so bili storjeni med drugo svetovno vojno in po njej na zmagovalni kot tudi na poraženi strani. Število žrtev druge svetovne vojne je bilo veliko. Mnogo ljudi je svojo domoljubnost plačalo z življenjem. Za njimi pa so ostali njihovi najbližji. Bolečine staršev za izgubljenimi sinovi, sester za brati, žena za možmi. Še danes niso izginile in vse dokler
bomo bolečino številnih naših državljanov zanikali, vse dotlej žalostnega poglavja naše zgodovine ne bomo zaprli. Naloga države in politike je, da enkrat za vselej zapre odprto rano slovenske družbe. Prvi korak k pomirjanju duha je zagotovo človeka dostojen pokop vseh žrtev druge svetovne vojne in povojnih pobojev. Drugi korak je prizadevanje za pošteno razumevanje takratnega časa, kar pomeni, da se moramo soočiti z vsemi zgodovinskimi dejstvi, pozitivnimi in negativnimi,
ter sprejeti dejstva takšna, kot so bila. Dolžnost države je, da vzpostavi formalne pogoje, ki bodo pripeljali do narodne pomiritve in sprave.«
Slavnostni govornik je bil predsednik združenja borcev za vrednote NOB Milan Krajnc, ki je v začetku povedal, da se marsikdo te proslave ne udeleži, ker še vedno nismo pripravljeni, da ta praznik globlje stopi v našo zavest: »Dan upora proti okupatorju je dan, ko visijo zastave visoko, plapolajo in oznanjajo odločitve v prelomnih časih slovenske zgodovine. Na ta dan leta 1941 je bila ustanovljena osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je začela združevati slovenski narod za takojšnji oborožen upor proti okupatorju. S svojo mislijo je prežela večino Slovenk in Slovencev ter sklenila sezuti okrvavljeni škorenj nacistične in fašistične beštije. Sčasoma je prerasla v oblast. Dobila mednarodno priznanje in zgradila temelje slovenske
Nastopili so tudi učenci OS Ormož.
Foto: vki Slavnostni govornik je bil predsednik združenja borcev za vrednote NOB Milan Krajnc.
državnosti. OF se je že jeseni 1941 preimenovala v Slovenski narodni osvobodilni odbor, ki je izdal tudi prva zakonita določila, obvezna za ves slovenski narod. Šlo je za denarno podporo kritja stroškov NOB, za določanje hudih kazni narodnim izdajalcem, da je slovenska partizanska vojska del jugoslovanske partizanske vojske in tako naprej. Vse to so dejstva, ki so neizpodbitna za čase, ko nam je fašizem in nacizem odrekal pravico do življenja, ko so talci padali pod streli, ko so ljudje neizmerno trpeli, ko je bil skoraj ves svet eno samo morišče. A še vedno se najdejo nekateri, ki kolaboracijo razumejo po svoje, ki prisege okupatorju ne jemljejo za zlo in verjamejo, da množica preteklih dogodkov ni vplivala na končni nastanek slovenske države. Takim je potrebno svetovati, naj vzamejo v roke zgodovinske knjige, tudi tujih avtorjev, da bo njihov historični pogled jasnejši in pre-udarnejši. Kako naj se spravijo tisti, ki so se v takratnih časih obupano spraševali: 'Kaj ne bo že enkrat konec tega gorja.' Ko so nam pobili vse, do katerih so prišli, ko so požgali vse, kar so mogli. Prišel je konec tega prekletega gorja, ki je po vojni pljusknilo čez rob na prejšnje nedotakljive. Zdaj ni bilo miru in življenja za njih. Nihalo zgodovine je neusmiljeno. Zateci-mo se k pomiritvi, opravičimo se drug drugemu za grehe svojih staršev. Prizanesimo mladim rodovom in jim ne vce-pljajmo krivde. Zavedajmo se, da živimo v hiši, ki se trudi biti pravna in socialna ter skupna za prav vse.« Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Ptuj • Z osrednje proslave ob prvem maju
Za vsako pravico se je potrebno boriti
Tridesetega aprila je bila na Ranci že 14. proslava ob prvem maju, ki so jo organizirali v OO ZSSS Ptuj. Ob tej priložnosti so se jim pridružili še MO Ptuj, Klub ptujskih študentov in BD Ranca, MO Ptuj in TD Ptuj pa sta pripravila še osrednjo slovesnost ob peti obletnici vstopa v EU.
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostna govornica na osrednji proslavi prvega maja na Ptujskem je bila Lidija Jerkič, predsednica sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije; na fotografiji s sekretarjem 00 ZSSS Ptuj Borisom Frajnkovičem.
Foto: Črtomir Goznik
Prvič so prvomajsko drevo postavili v pristanišču Rance, kjer so pristali tudi padalci Aerokluba Ptuj.
Slavnostna govornica na prvomajski proslavi je bila predsednica sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije LidijaJerkič. »Lani ob prvem maju so bile naše zahteve še usmerjene v dodatna plačila na povečanje plač iz naslova produktivnosti, na delitev dobička in podobno. Letošnji prvi maj pa izzveneva v klasičnem delavskem duhu, v odpuščanjih in zniževanju plač, pomanjkanju dela, v tragedijah, v hitrem povečevanju brezposelnosti, ki se mu tudi Ptuj in okolica nista mogla izogniti. Še posebej kritično je v kovinsko-predelovalni industriji. Zadeve niso prav nič rožnate, na žalost pa še tudi nimamo nobenih lastovk, kljub koledarski pomladi. Iz nobenega podjetja še ni signala, da bi se kriza počasi zaustavljala. V teh razmerah sindikati stavimo predvsem na generalne ukrepe, ki jih sprejema država. Globalna kriza je nekaj, kar težko rešujejo posamezni delodajalci, če pustimo ob strani tiste delodajalce, ki krizo izkoriščajo. Država bo sicer težko
reševala gospodarstvo, lahko pa rešuje socialne stiske. Rešitev gospodarske krize glede na to, da smo generalni izvoznik, 70 do 90 odstotkov proizvodnje izvozimo, je odvisna od tega, kako jo bodo uspešno reševali na trgih, kamor naša podjetja izvažajo. Doslej je država ukrepe sprejemala prepočasi, tretji paket ukrepov, ki je v pripravi, pa daje nekaj upanja, da se bodo težave vsaj za nekaj mesecev preložile. Na Zavodu za zapo-
slovanje Slovenije je trenutno 81.600 brezposelnih, ki prejemajo nadomestilo od 300 do 500 evrov, to je pod pragom revščine. Čudim se, kje ti ljudje so, da jim ne prekipi, da niso bolj glasni. Veliko ljudi je jeznih navznoter, navzven pa delujejo apatično. Ob tem pa imamo še od 100 do 150 tisoč zaposlenih, ki prejemajo prav tako mizerne plače, plače pod pragom revščine, pa hodijo v službo. Stiska je izjemna, Slovenci pa tudi v
teh razmerah dokazujemo, kako potrpežljiv narod smo. Kakšno naj bo moje prvomajsko sporočilo? Nenehno se sprašujemo, ali je prvi maj še vedno delavski praznik ali ne. Vedno znova prihaja na plano stara resnica, da si je vse potrebno izboriti in da
nobena pravica ni dana ne od boga, ne od države, ampak se je potrebno zanjo potruditi. Ko nam je šlo na bolje, smo si misli, saj itak gre vse na bolje; ni res, vsako stvar, ki jo želimo imeti, si moramo izboriti ne glede na to, ali je kriza ali obdobje debelih krav. Kriza
pokaže, kaj dobrega smo naredili kdaj v preteklosti. Stanje, v katerem se nahajamo, zahteva, da stopimo skupaj, da smo bolj samozavestni in da skupaj zahtevamo tudi kaj več, kar nam je v zadnjih letih skušal kapitalizem dati. Za delodajalce pa velja poziv, da naj ne pozabijo tega skupnega čolna, v katerem sedaj skupaj sedimo, potem ko bodo čolni znova v mirnih vodah. Naj se tudi takrat spomnijo, da potrebujejo zaposlene, ki jih je potrebno plačati, in da jim odstopijo kakšen del kolača več, kot so jim to bili pripravljeni odstopiti do sedaj,« je sklenila prvomajsko razmišljanje LidijaJerkič.
Zbrane na prvomajski proslavi je v imenu MO Ptuj pozdravil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je še posebej poudaril, da mora človekovo dostojanstvo postati prva vrednota, kakovost življenja je tista, ki jo moramo zagotoviti slehernemu človeku na svetu. Zadovoljevanje ozkih kapitalskih interesov pa je nekaj, kar je nesmiselno.
MG
Ptuj • Peta obletnica vstopa Slovenije v EU
Nad krizo s pogumom in znanjem
V procesu evropske integracije leta 2004, ko je v EU vstopilo deset novih držav, med njimi tudi Slovenija, je šlo za zgodovinski dogodek. V spomin na vstop Slovenije v EU je TD Ptuj pred petimi leti pri ptujskem podvozu uredilo Evropark - cvetlični park z nekaj tisoč cvetlicami in zastavami vseh članic EU, kjer vsako leto na novo simbolno dvignejo evropsko zastavo.
Letošnje praznovanje so z Mestnega trga prenesli na Ranco, kjer je potekal tudi osrednji del prireditve ob peti obletnici vstopa Slovenije v EU, na kateri je govoril evropski poslanec Aurelio Juri. V kulturnem programu so nastopili učenci ptujskih osnovnih šol, KUD Modri konj s plesno-žonglersko toč-
ko, mešani pevski zbor DU Ivana Rudolfa Breg, FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj in Pihalni orkester Ptuj.
»Z vstopom v EU na praznik dela pred petimi leti je Slovenija izpolnila enega od svojih osrednjih ciljev, ki si jih je zastavila ob osamosvojitvi leta 1991, da nadaljuje svojo razvojno pot, da gradi
svojo prihodnost v družbi najnaprednejših evropskih držav,« je svoj slavnostni govor pričel evropski poslanec Aurelio Juri. V začetku leta 2007 je kot prva izmed novih članic uvedla evro, konec istega leta pa vstopila še v schengenski prostor, brez nadzora na notranjih mejah. V prvi polovici leta 2008 pa
je kot prva novinka prevzela zelo pomembno in odgovorno nalogo, predsedovala je svetu EU. To je bilo priznanje za dosedanje delo in hkrati odgovornost, potrebno je bilo upravičiti pričakovanja ne le slovenske javnosti, temveč tudi drugih članic EU. Slovenija je pet let po vstopu v EU nedvomno pridobila na prepoznavnosti, na kredibil-nosti. Škoda, da je v zadnjem času kako točko ugleda izgubila z zapleti s Hrvaško.
»Članstvo v EU je prineslo velik plus. Večina naših
državljank in državljanov si je v teh petih letih izboljšala življenjski standard, odprtost meja je prispevala v večji mobilnosti, h poslovni, kulturni in vsakršni drugi izmenjavi, skupna valuta pa k smelejši potrošnji. Produktivnost zaposlenega se je dvignila od 81,9-odstotka evropskega povprečja leta 2004 na 84,9-odstotka v letu 2008. Zvišal se je tudi BDP. Naraščalo pa je na žalost tudi število revnih in ogroženih ter marginalnih. Zagotovo pa ne zaradi članstva v EU, temveč
zaradi notranje neprimerne in krivične prerazporeditve družbenega bogastva, kot posledica bogatenja manjšine na račun večine. Sodelovanje v programih skupnostih na različnih področjih, namenjeno družbenemu in gospodarskemu napredku ter medsebojnemu povezovanju, nam je pomagalo omiliti posledice neenakosti in revščine. Razmere so se skoraj čez noč drastično spremenile. Najhujša tovrstna kriza doslej se še slabša. Še najbolj krizo v Evropi občutijo nečlanice EU in celo članice, ki niso v območju evra,« pa je Aurelio Juri povedal o tem, kaj je članstvo EU prineslo Sloveniji in njenim državljanom. Če se ji pred petimi leti ne bi pridružili, bi se danes srečevali še z veliko hujšo krizo.
EU se zaveda resnosti razmer in pomena hitrega, odločnega, notranje usklajenega odziva. Prve ukrepe je pričela izvajati že novembra lani. Premagovanju najhujše krizne faze EU namenja 200 milijard evrov. Prednostna cilja sta dva, povečanje kupne moči prebivalstva ter spodbuditev rasti in zaposlovanja na območju evra kot zunaj njega. Pomembne so tudi priprave na ponovni gospodarski zagon po krizi, temu so namenjene strukturne reforme. Aurelio Juri je prepričan, da imamo dovolj poguma in znanja, da bomo skupaj premagali krizo ter da bomo delu povrnili dostojanstvo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Člani KUD Modri konj v plesno-žonglerski točki.
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik na osrednji proslavi ob peti obletnici vstopa Slovenije v EU na Ptujskem je bil evropski poslanec Aurelio Juri.
Ormož • Javna razprava z evroposlanko
Glas državljanov v parlamentu
Zavod PIP je v sodelovanju z domačimi institucijami v petek, 24. aprila, pripravil javno razpravo, v kateri sta sodelovala Alojz Sok, župan občine Ormož, in Ljudmila Novak, poslanka Evropskega parlamenta.
Foto: vki
Evroposlanka Ljudmila Novak in župan občine Ormož Alojz Sok sta spregovorila o vlogi, ki jo ima Evropska unija v našem vsakdanu.
Govorili so o dilemah nadaljnjega razvoja Evropske unije, njenih prioritetah, politikah in letošnjih volitvah v Evropski parlament. Razprava je bila namenjena vsem občanom Ormoža, ki imajo svoje poglede na prihodnost Evrope in bi jih želeli izraziti, vendar je lep, sončen petkov popoldne ljudi pritegnil v naravo in se je razprave udeležilo le zelo skromno število zainteresiranih.
Ljudmila Novak je izpostavila, da je pomembno zavedanje biti evropski državljan in kaj nam to prinaša. Volitve v evropski parlament imajo zelo nizko volilno udeležbo, kar se Ljudmili Novak zdi škoda: "Prav evroposlanci so dejanski zastopniki državljanov, vse druge funkcije so imenovane. Vloga evropskega parlamenta se povečuje, saj že v polovici primerov soodloča s svetom ministrov, ima nadzorno funkcijo, nadzoruje izvajanje proračuna in sprejema številne programe." Kot pomemben uspeh je navedla, da je evroposlancem uspelo izboriti več denarja za izobraževanje in za mlade. Kot za-
stopniki državljanov poskušajo evroposlanci izboljšati predloge zakonov. Ministri namreč pogosto varujejo interese svoje države ali resorja, komisija je nevtralna in daje predloge, poslanci pa so dejansko tisti, ki od državljanov dobivajo pripombe in potem v duhu dobrobiti državljanov poskušajo spremeniti predlagane zakonske rešitve, je povedala Ljudmila Novak.
Evroposlanka Novakova je tudi mnenja, da je bil vstop Slovenije v EU izjemnega po-
mena, še posebej sedaj, v luči gospodarske krize: "Za Slovenijo je zelo pozitivno, da smo vstopili v EU. V tej krizi smo močnejši tudi, ker smo del širše skupnosti in smo v evro območju. Vprašanje je, kako bi se sicer spopadali s krizo. Celo Angleži so morali devalvirati svoj funt in vse države, ki nimajo evra, so v velikih težavah."
Eden večjih problemov je tudi premajhna obveščenost državljanov o področju dela in pristojnostih evroparla-
menta. Čeprav je poslanka mnenja, da je bilo zlasti v zadnjih letih na tem področju veliko narejenega. Poleg številnih delavnic, seminarjev in tribun je treba omeniti tudi preko 1500 Slovencev, ki so prišli na obisk k poslanki v Bruselj, da bi se bolje seznanili z njenim delom. Tudi ta razprava v Ormožu je prejela finančno podporo programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank. Program obveščanja izvaja Urad vlade za komuniciranje. Na razpravi je bila prisotna tudi informacijska točka Evropske komisije, Europe Direct Maribor, z raznimi publikacijami o Evropski uniji.
Vsa vprašanja o Evropski uniji lahko državljani zastavijo na evrofonu 080 2002 ali na elektronskem naslovu evrofon@gov.si. Veliko koristnih informacij pa je tudi na domači strani http://evropa. gov.si.
Viki Klemenčič Ivanuša
Dornava • Ob dnevu upora
Žametna črnina tudi v Lukariji
Na dan, ki ga v državi z različnimi proslavami posvečamo spominu na Osvobodilno fronto oziroma upora proti okupatorju, so v Dornavi, na dvorišču Čušekove domačije, zasadili potomko najstarejše trte na svetu - mariborsko žametno črnino.
Takšen dogodek je seveda potrebno ustrezno obeležiti, saj cepiči svetovno priznane najstarejše trte ne rastejo kar povsod. Doslej jih je občina Maribor kot lastnica v več letih razdelila po različnih državah sveta (v Evropski uniji in Avstraliji) ter po slovenskih občinah 80; v zadnjem letošnjem "paketu" podeljenih cepičev je šest novih imetnic; med njimi poleg Dornave še občini Destrnik in Sv. Ana.
V Dornavi se je slovesna zasaditev pričela s pesmijo
ljudskih pevk TED Lukari in dornavskega moškega okteta, nato pa je župan Rajko Janžekovič povedal, da so za cepič trte zaprosili že pred časom in letos jim je bil tudi odobren: "Menim, da v našo občino spada tudi tako slovita trta, saj je nižinski del znan po brajdah, ki obdajajo praktično vsako hišo, v gričevnatem polenškem območju pa so negovani številni vinogradi." Kot je še povedal župan, je po cepič trte v Maribor odšla kar tričlanska uradna
delegacija: Miroslav Slodnjak, Janko Peteršič in Franc Za-goršek, spremljal pa jih je še zbor lukarskih pevk, ki so se s svojim nastopom na Lentu zahvalile za darilo, hkrati pa tudi dobro predstavile do-rnavsko občino.
Potem se je začela saditev trtne vejice v globoko, zanjo pripravljeno luknjo; vanjo jo je postavil župan Janžekovič, prvi mu je pri zasipavanju pomagal uradno razglašen skrb-
nik trte Miroslav Slodnjak, potem pa še vsi ostali, ki jih ni bilo ravno malo in lopata je kar nekaj časa romala iz rok v roke. Da bo trta rasla in dobro obrodila, so pomagali še s kapljico pravega domačega kvintona, nato je sledila še zasaditev drugih avtohtonih trsnih poganjkov ob leseni pripravljeni brajdi, večer pa se je s pesmijo zaključil ob pošteno založenih mizah in polnem sodu.
SM
Foto: SM
Da bo trta res lepo rasla, jo je bilo nujno potrebno še zaliti; a ne z vodo, ampak domačim vinom.
Od tod in tam
Ptuj • Budnica s Pihalnim orkestrom Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Že po tradiciji je Pihalni orkester Ptuj, katerega korenine segajo v daljno leto 1855, prvega maja zaigral budnico. Z njo je pričel obhod mesta ob šesti uri zjutraj. Najprej je zbudil ptujskega župana dr. Štefana Celana, zatem^pa zaigral še na nekaterih drugih mestnih predelih. Ze ob 10. uri so ga ponovno pričakali na Ranci, kjer je igral tudi 30. aprila na osrednjih slovesnostih ob prvem maju in peti obletnici vstopa Slovenije v EU. Pihalni orkester Ptuj je prvič prvomajsko budnico igral pod taktirko novega dirigenta prof. Fredija Simo-niča, ki se v novi vlogi dobro počuti. Prepričan je, da so tudi letošnje prvomajsko poslanstvo dobro opravili.
MG
Ptuj • Prvi maj s športom, rekreacijo in zabavo
Foto: Črtomir Goznik
Na Ranci je bilo prvega maja živahno, saj se je na Ptujskem jezeru uradno pričela letošnja turistična sezona na vodi. Prvi maj s športom, rekreacijo in zabavo so številni Ptujčani vzeli za svojega. Na Ranci so se na delavski praznik družili vsi, ki dajo nekaj na šport in rekreacijo. Pohodniki Zrelega vedeža so na 12-kilometr-sko pot do Ptujskega jezera (na fotografiji) odšli že ob sedmi uri zjutraj, rekreativni kolesarji so startali tri ure za njimi, prekolesarili pa so več kot 20 km. Spust s čolni je pripravilo ŠD Panorama. Na prve letošnje vožnje po Dravi se je podala ladja Cigra. Ranca je tudi z letošnjim prvomajskim dogajanjem pokazala, da bi lahko bila športno-rekreativno stičišče za najrazličnejše dejavnosti vse leto, ne samo ob prvem maju.
MG
Ljutomer • Srečanje starodobnikov
Foto: NS
Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulturne dediščine Johan Janez Puch iz Ljutomera je pripravilo tradicionalno, že 13. mednarodno prvomajsko srečanje. Na ljutomerskem hipodromu se zbralo več kot 200 udeležencev, ki so se s starodobnimi vozili podali po poteh Prlekije v dolžini okoli 65 kilometrov (Ljutomer-Ivanjkovci-Litmerk-Ormož-Velika Nedelja-Sv. Tomaž-Savci-Zg. Kamenščak-Ljutomer). V okviru srečanja se je odvijalo tudi 8. prvenstvo starodobnih vozil Slovenije, kjer se je 45 tekmovalcev pomerilo v štirih spretnostnih vožnjah. Najstarejše sodelujoče vozilo znamke Dogde, tip Roadster (na posnetku), sta upravljala zakonca Renata in Drago Kukovič iz Prvačinepri Novi Gorici. Avtomobil (3.500 ccm, letnik 1924) z lesenimi kolesi (24 col) je bil izdelan v Združenih državah Amerike. Drago Kukovič ga je pred štirimi leti pripeljal iz Avstralije in se z njim redno udeležuje domačih in tujih prireditev za starodobna vozila.
NŠ
Ptuj • Pogovor s predsednikom Območne organizacije ZZZS Ptuj Borisom Frajnkovičem
"Nekateri kljub krizi nimajo nikoli dovolj ..."
Gospodarska recesija in finančna kriza tudi ptujskemu območju ni prizanesla. Soočanje s krizo oziroma njenimi posledicami je iz dneva v dan večje. Po grobih ocenah je od njenega začetka do danes delo izgubilo čez 1000 ljudi, v petnajstih podjetjih so v tem času prešli na skrajšanje polnega delovnega časa, podjetje Agis Zavore celo na 32-urni delovnik. V podjetjih, ki so prešla na skrajšanje polnega delovnega časa, je več kot 1450 zaposlenih; gre za podjetja, ki so zaprosila za subvencije in so že sklenila pogodbe, je povedal sekretar Območne organizacije ZSSS Ptuj Boris Frajnkovič.
Med prvimi je na 36-urni delovnik prešel Talum Kidričevo, kjer so za 10 odstotkov znižali plače. Za 20 odstotkov so jih znižali v Agisu Zavorah, kjer so sklenili dogovor, na osnovi katerega se to znižanje beleži kot dolg firme do zaposlenih in se bo izplačal, kot bodo to dopuščale razmere. Krizo najbolj občutijo v kovinskopredelovalni industriji, usnjarskopredelovalni, tekstilni industriji in gradbeništvu, velike probleme imajo tudi samostojni podjetniki in manjša podjetja. Večjih težav oziroma odpuščanj ni zaznati le v trgovinski dejavnosti: trgovski centri so še vedno polni, nekateri se celo odpirajo na novo, zato niso redka vprašanja o tem, od kod ljudje še jemljejo denar. V Sloveniji oziroma na našem območju smo, kar zadeva nakupovanje, še vedno čarovniki, ugotavlja Franjkovič.
Na področju gradbeništva so veliki problemi. V najtežjih razmerah trenutno posluje Pleskar, ki mu predvsem zaradi povsem nestrokovnih odločitev vodstva grozi stečaj, nekaj pa tudi zaradi krize. S težavami se srečujejo tudi druga gradbena podjetja, ker je prišlo do preklica že podpisanih pogodb o delu. Ob večjem Gradisu imajo težave tudi manjša gradbena podjetja. Decembra lani je šel v likvidacijo Opte (Opekarna Žabjak), zaradi tega je na Zavodu za zaposlovanje pristalo blizu 40 delavcev, ki so sicer dobili plače, odpravnine oziroma vse tisto, kar jim v takšnem postopku pripada.
Posledice krize pa najbolj čutijo vsa tista podjetja, ki so s svojo proizvodnjo vezana na avtomobilsko industrijo. Kljub temu nekih alarmantnih odpuščanj ni, delo so v glavnem izgubili zaposleni za določen čas. Za nekatere ljudi so rešitev poiskali v okviru t. i. mehke variante. Predvsem velja to za starejše delavke in delavce, ki jim do upokojitve manjkata dve leti, saj so jih opredelili kot presežek in bodo na pokojnino počakali na zavodu. Daleč največje težave pa imajo zaradi gospodarske krize firme, ki so nastale iz bivšega Agi-sa, je povedal Boris Frajnko-vič. V Agisu Zavorah, kjer je bilo 250 zaposlenih, je delo izgubilo okrog 50 delavcev, delovno razmerje je prenehalo tudi vsem, ki so bili zaposleni za določen čas. Agis Zavore je tudi uradno edina firma, ki je prešla na 32-urni delovni teden. Tudi Tehcen-tra težave niso obšle, prav tako ne LP Mycrona, kjer so se celo pogovarjali, da bi se z delavci sklenile pogodbe za polovični delovni čas. Kljub tem ukrepom so teža-
ve še vedno velike, z njimi se srečuje vsa avtomobilska industrija. Hrano bomo še vedno kupovali, avtomobilov pa verjetno ne več toliko kot včasih, ko so ljudje dali vse, da bi imeli boljši avtomobil kot sosed, ne glede na posledice. Pri najemanju kreditov so ljudje še danes zelo neprevidni, vse preveč se zanašajo na dejstvo, da so še v službi, ko si to še lahko privoščijo, potem pa bo, kar bo. "Ne zavedajo pa se, da ti nobena banka ničesar ne podari, vsak kredit je izredno draga 'pomoč' pri nakupu, vsak kredit človek mastno preplača," pravi Frajnkovič.
Petnajst podjetij s subvencijo
V Perutnini za zdaj odpuščanj ni, podjetje je ena izmed svetlih točk ptujskega gospodarstva, upati je, da bo tako tudi ostalo. Odpuščanj doslej ni bilo, prekinili so nekaj pogodb za določen čas, predvsem delavcem, ki so bili zaposleni preko agencij za posredovanje dela.
Večjih težav tudi ni zaznati v Kmetijski zadrugi Ptuj in Ptujskih pekarnah in slaščičarnah, kljub temu da jih je Mercator z mini pekarnami izločil iz svojih trgovin. V Boxmarku sicer Svobodni sindikati nimajo večinskega članstva, vendar so v stalnih stikih z direktorjem. Po zadnjih podatkih, ki jih imajo, so pogodbe o zaposliti za določen čas od oktobra lani do konca februarja letos odpovedali okrog 80 ljudem. Podjetje tudi ni zaprosilo za subvencijo za skrajšanje polnega delovnega časa, čeprav so imeli vlogo že pripravljeno. Vsak, ki za takšno subvencijo zaprosi, se mora tudi zavedati, da v prihodnjih šestih mesecih ne bo mogel odpuščati delavcev. Vlogo za subvencijo pa pripravlja Zaščita, kjer gre za 35 zaposlenih.
Doslej je za subvencijo za skrajšanje polnega delovnega časa na Ptujskem zaprosilo petnajst podjetij, je povedal Frajnkovič. Gre v glavnem za podjetja iz kovin-skopredelovalne industrije, gradbeništva in nekaj drugih manjših podjetij, ki so z Zavodom za zaposlovanje oziroma Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve sklenile pogodbe do 29. aprila. "Pri subvencioniranju skrajšanja polnega delovnega časa smo reprezentativni sindikat izredno pomemben dejavnik. Zakon določa, da brez podpisa dogovora z reprezentativnim sindikatom ali v družbi ali na višji ravni sindikalne organiziranosti delodajalec ne more dobiti subvencije. Zastopamo stališ-
če in pri tem tudi vztrajamo, da gremo v podpis pogodbe oziroma dogovora na tak način, da se delavcem ne znižajo plače, le v dveh primerih smo šli v varianto znižanja plač v primeru 36-urnega delovnika, vendar morajo subvencijo 60 evrov na mesec, ki jo prejmejo od države, direktno nameniti delavcu kot dodatek k plači. Ta zakon po moje ni najbolj posrečen, je pa neka mala pomoč podjetjem. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo s tem zakonom predvsem uspeli zajeziti težnje delodajalcev za 'normalno' skrajšanje delovnega časa, kar bi avtomatsko pomenilo nižje plače, nižje dodatke, nižja nadomestila, nižji regres glede na manj dela. 147. člen zakona o delovnem času govori o polnem delovnem času, v zakonu o subvencioniranju krajšega polnega delovnega časa je natančno določeno, da ne gre za skrajšani delovni čas, ampak za krajši polni delovni čas, kar pomeni, da so vsa druga izplačila, ki delavcu pripadajo, takšna, kot če bi delal 40 ur."
Delo izgubilo že okrog tisoč delavcev
Število nezaposlenih na Ptujskem se je najbolj povečalo v času s februarja na marec letos. Na območju Urada za delo Ptuj se je v tem času število iskalcev zaposlitve povečalo kar za 600. V OO ZSSS Ptuj ocenjujejo, da je zaradi krize delo izgubilo okrog tisoč ljudi. Kriza je povečala zanimanje za članstvo v sindikatu. Ko ljudje začutijo, da so v težavah, se začnejo zanimati, kje bi lahko dobili pomoč, kdo bi jim lahko po-
magal. Na koncu spoznajo, da je, kar zadeva delovna razmerja, sindikat tisti, ki jim lahko najbolj učinkovito pomaga, ne nobena brezplačna pravna pomoč, o kateri se država sicer na veliko pogovarja. Na Ptujskem je v Zvezo svobodnih sindikatov oziroma njenih 22 sindikatov dejavnosti vključenih dobrih 30 odstotkov vseh zaposlenih. Krizni časi spodbujajo k včlanjevanju v sindikat, čeprav je v kriznih časih tudi članarina lahko za marsikoga velik strošek. Nikogar, ki se želi včlaniti v ZSSS, ne odklonijo, Frajnkovič priznava, da bi bilo lepo, če bi imeli enkrat več članov, kot jih imajo sedaj. V svoje vrste želijo vključiti tudi čim več mladih, zato so se tudi pri organizaciji prvomajske proslave povezali s Klubom ptujskih študentov. Mladi so danes zelo slabo poučeni o tem, kaj so sindikati, kaj delajo, zato jih želijo seznaniti svojim delom, saj bodo slej kot prej soočeni tudi sami z delodajalci, pred njimi ne bodo več samo učitelji in profesorji.
"Čeprav sindikalno delo na splošno pridobiva na pomenu, se ljudje še vedno težko odločijo za članstvo. Dejstvo pa je, da je v številu naša moč, več nas bo, večjo moč bomo imeli. Sindikat je tudi edini v državi, ki za zaposlene nekaj naredi," poudarja Frajnkovič. Priznava pa, da bi lahko bili še glasnejši, to si kot profesionalni sindikalist tudi želi. "Pogosto je tako, da moraš razumeti tudi neke druge oblike sindikalnega boja oziroma pritiskov. Vsake demonstracije, ki jih organizira sindikat, so povezane z veliko dela in tudi velikimi stroški. Ne moremo si privoščiti, da bi sindikalno članarino, s
katero moramo zagotoviti to, za kar smo ustanovljeni, za pomoč članom, neracionalno uporabljali. Ni izključeno, da ne bo prišlo do generalne stavke, vendar to ni stvar, ki bi se organizirala od danes na jutri. Res pa je tudi, da še veliko ljudi ne dojema resnosti stanja, v kakršnem se nahajamo, ker so prepričani, da bo že kako. Vprašanje pa je, kako, če ne bo služb in dela. Dnevno se srečujemo z izredno težkimi situacijami, vse več je primerov, ko ljudje ostajajo brez svojih domov in drugega premoženja in ne vedo, kaj bi naredili. V OO ZZZS Ptuj članom zagotavljamo brezplačno pravno pomoč za delovno pravne zadeve, za vprašanja s področja zdravstva, pokojninskega varstva in tudi sociale. Že dlje časa pa tudi v sindikatih razmišljamo o tem, da bi člani sindikata imeli določene bonitete pred tistimi, ki niso člani, kot je to na primer v nekaterih društvih, čeprav morajo biti v kulturno razviti evropski državi osnovne pravice enotne za vse. V zakonu o delovnih razmerjih so že zapisane nekatere stvari, zaradi katerih je pomembno, da si član sindikata. To pa še ni dovolj, razmišljamo o številnih variantah, tudi o tem, da bi na primer člani sindikata morali imeti za 50 evrov večji regres in podobno. Te zadeve bo na ravni države potrebno rešiti z zakonom," pove Frajnkovič.
Večina sindikatov dejavnosti, pri svobodnih sindikatih jih je 22, ima formirane solidarnostne sklade, iz katerih lahko pomagajo delavcem, ko pridejo v stisko. Iz teh skladov so ljudem pomagali tudi ob lanskoletnem neurju, ko je solidarnostno pomoč pre-
jelo 150 ljudi s Ptujskega, 80 članom pa je v teh kritičnih časih, ko je bila dobrodošla vsaka pomoč, pomagala tudi Območna organizacija ZSSS Ptuj, ki je za te namene najela kredit pri Delavski hranilnici. Dodelili so jim med 200 in 300 evri solidarnostne pomoči. Prizadetim delavcem so pomagala tudi posamezna podjetja.
Krizo delodajalci tudi izrabljajo
"Bojim se, da te krize še ni konec. Ob tej priložnosti bi rad povedal tudi to, da marsikateri delodajalci krizo izrabljajo za nekatere svoje pretekle grehe in napake, da jih pometajo pod preprogo, se rešujejo nezaželenih ljudi, od tega jih ne odvrne niti državna subvencija za skrajšani polni delovni čas. Nekateri še vedno kalkulirajo in za to pomoč nočejo niti zaprositi. Če ne bi bilo zakonsko določenih odpravnin pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi bile številke o ljudeh, ki so izgubili delo, še trikrat večje.
Delodajalci si še vedno prizadevajo, da bi na račun krize prišlo do spremembe delo-vnopravne zakonodaje, do ponovnih pogajanj o kolektivnih pogodbah in še marsičesa drugega, kar je sporno tudi s čisto človeškega vidika, ne samo zakonskega. Vse to kaže, da je v teh časih potrebno dati neko večjo veljavo delavcem in delu. Kljub krizi si nekateri delodajalci še vedno delijo dobičke. Zakon o delitvi dobička zaposlenim sicer ni najbolj posrečen, ker delitev dobička na zaposlene ni postavljena obligatorno, delodajalcu je prepuščena odločitev o tem, ali bo dobiček izplačal ali ne. V Svobodnih sindikatih zahtevamo, da se ta zakon spremeni, tako da bo delodajalec moral določeni delež dobička delavcem tudi izplačati. S tem bomo zajezili pretirano izplačevanje dobičkov posameznikom, ki tako in tako že imajo preveč. Žalostno je, da nekateri kljub krizi nimajo nikoli dovolj. Ob vsem tem se moramo vprašati, kje so morala in vrednote. Nekdo ima za dopust na otokih Malezije in ne vem še kaj, drugi pa nimajo več niti za kruh," je še povedal Franjkovič.
Solidarni so bili sindikati tudi ob letošnjem prvem maju: namesto da bi denar spuščali v zrak, za ognjemet, ga bodo podarili v solidarnostne namene, pomagali bodo enemu od svojih najbolj prizadetih članov. "Takrat, ko drugi nimajo dela, ga imamo v sindikatih več," je sklenil pogovor sekretar OO ZSSS Ptuj Boris Frajnkovič.
MG
Ptuj • Lojze Peterle, nosilec liste N.Si za evropske volitve
V recesiji pametne države davke znižujejo, ne pa povišujejo
Lojze Peterle se je za ponovno kandidaturo za evropskega poslanca odločil predvsem zato, ker misli, da lahko po vseh izkušnjah, ki jih je kot evropski poslanec pridobil v prvem mandatu, za Slovenijo še veliko naredi. Po drugi strani pa ne bi bilo smiselno, da proti koncu delovne dobe zamenja poklic. Tudi na teh volitvah v N.Si stavijo na tisto, na kar so stavili vseh dvajset let - želijo biti blizu ljudem, želijo jih razumeti, želijo jih zastopati, zato so kot edina lista že pred samo uradno volilno kampanjo šli po Sloveniji, ker želijo začutiti njen utrip. Slovenije se ne da videti samo iz Ljubljane, potrebno je iti po slovenskih pokrajinah, med ljudi, da vidiš, kakšno je stanje, kaj si ljudje zares želijo, česa ne marajo in kaj predlagajo, poudarja Peterle.
Zbirate podpise za kandidaturo, k temu ste kot neparlamentarna stranka prisiljeni. Kakšen je odziv?
»Odziv in utrip sta zelo zanimiva. Že ob zbiranju podpisov, v zelo kratkem času smo zbrali potrebno število podpisov za vložitev kandidature, so ljudje povedali, koga podpirajo, kaj si mislijo. Na stojnicah smo se v teh dneh že pogovorili z nekaj tisoč ljudmi. Vso to dogajanje poživlja našo stranko, ki se je morala organizirati, da je po celi Sloveniji izpeljala zbiranje podpisov.«
Kako ocenjujete svoje delo v evropskem parlamentu mimo tiste uradne statistike, ki vas je postavila na najslabše mesto med slovenskimi evropskimi poslanci?
»Pet let dela v evropskem parlamentu pomeni zame eno posebno izkušnjo. Pred tem pa sem imel že petnajst let podlage, ker sem z evropsko politiko delal že od leta 1989. To sem lahko s pridom uporabil tudi pri delu v evropskem parlamentu, ker sem marsikoga, ki sem ga prej poznal iz državniških funkcij, srečal v novi vlogi, nekdanje predsednike držav
in vlad, zunanje ministre. Ugotovil sem, da nima vpliva samo parlament, da je mogoče izkoristiti tudi druge priložnosti za to, da lahko s svojimi pobudami in predlogi koristiš Sloveniji. Ena takih mojih pobud je pocenila telefoniranje v primerih, kadar telefoniramo iz druge države v Slovenijo. Večinoma sem delal za več zdravja. Povabljen sem bil tudi na okrog sto konferenc po celem svetu, na katerih sem lahko govoril v korist Slovenije. Ko sem sodeloval na teh konferencah, me v evropskem parlamentu seveda ni bilo. Zato tudi moja malo manjša prisotnost.«
Ankete vam trenutno dobro kažejo. Kaj pa, če se zgodi, da s kandidaturo ne boste uspeli, kaj potem?
»Že sedaj imam veliko ponudb za delo doma in na tujem, v glavnem iz gospodarskih krogov, ki se zavedajo mojih povezav in vsega, kar bi lahko na tem področju koristnega naredil. Tako da z zaposlitvijo, če s kandidaturo ne uspem, ne bo nobenih težav. Te ponudbe za zdaj odklanjam, ker sem prepričan, da imam velike možnosti za to, da mi bodo ljudje ponovno zaupali mandat v evropskem parlamentu. Pred
petimi leti smo zmagali, zato ne vidim nobenih razlogov, zakaj bi na tokratnih volitvah dobili manjšo podporo, ker zdaj lahko tudi povemo, kaj smo za ljudi naredili v teh petih letih.«
Računate, da bo na drugih evropskih volitvah udeležba boljša kot na prvih?
»Želim si, da bi bila boljša,
prenovili, deloma dozidali in zamenjali celotno notranjo opremo od keramike, nekaterih instalacij do pohištva (razen kuhinje). Vrednost
čeprav kriza, v kakršni smo, verjetno ne nagovarja k volitvam. Morda si celo predstavljajo, da je zdajšnja kriza povezana z EU. Kriza se je začela v Ameriki, v EU ni bilo takih propadov b ank kot v Ameriki. EU je tudi prva reagirala na krizo v Evropi in preprečila večje težave. Evropa je pravzaprav možnost za Slovenijo, da bo učinkovito odgovorila
projekta je bila ocenjena na dobrih 226.000 evrov; po uspešni kandidaturi na državnem razpisu pa si je občina Gorišnica zagotovila
na to krizo. Videli smo, kaj se je zgodilo z Islandijo, za nas je zelo pomembno, da smo v EU. Čeprav se v prvih letih ni veliko poročalo, kaj delamo v evropskem parlamentu, je 80 odstotkov slovenske zakonodaje povezane s tem, kar odločamo v EU. Tega bo čedalje več, zato je zelo pomembno, kdo nas predstavlja v evropskem parlamentu.«
93000 evrov. Temeljito prenovo doma je po javnem razpisu za izvajalca del izvajalo ptujsko gradbeno podjetje Gradis, izdelavo zaključne fasade pa je izvedlo zasebno podjetje Kostanjevec, d. o. o. V teh dneh na zamušanskem gasilskem domu že veselo kraljuje smrečica na vrhu ostrešja, sicer pa bodo po besedah župana Jožefa Ko-kota vsa dela zaključena že do desetega maja.
Nekoliko v zaostanku pa so v občini Dornava, na po-lenškem griču, kjer se zdaj začenja šele rušenje starega gasilskega doma. Projekt po-lenške novogradnje je nekoliko zakasnil predvsem zaradi naknadnih sprememb pri temeljenju novogradnje, sicer pa je precej presegel prve finančne ocene. Kot smo že poročali, so se v dornavskem občinskem svetu dogovorili, da cifra novogradnje naj ne bi presegla 350.000 evrov; tako je bil namreč narejen in ocenjen tudi projekt, ki so ga poslali na državni razpis za dodelitev denarja. Glede na ocenjeno vrednost projekta je občina pridobila dobrih 130.000 evrov iz državne blagajne, toda zataknilo se je
Kako ocenjujete trenutne gospodarske in politične razmere v Sloveniji? Je vaš predlog za predčasne volitve neke vrste odgovor na to, da se sedanja vlada neuspešno spopada z gospodarsko in finančno krizo?
»Pošteno povedano, vsaki vladi bi bilo v takih razmerah težko. Hkrati pa obžalujem, da vlada nima poguma, da bi sprejela jasne ukrepe, ki bi podprli tisto, kar nas lahko potegne iz krize. Mi moramo staviti na vlečne konje, ki bodo okrepili naše gospodarstvo, ki bodo prispevali h gospodarski rasti. V tem trenutku v vladi ni prave odločenosti za ukrepe, ki bi vodili k prestrukturiranju gospodarstva. V krizi se je vedno potrebno odločiti za neko smer, kaj bomo podprli, da bomo iz nje prišli čim prej. Zdajšnja vlada je obljubljala spremembe, do sedaj pa so se dvignili samo davki, v recesiji pametne države delajo tako, da davke znižujejo. Pri nas se to ni zgodilo. Da v tem duhu ne bi nadaljevali še tri leta, je Nova Slovenija predlagala predčasne volitve, da se bodo lahko ljudje odločili za takšne, ki bodo ravnali drugače.«
MG
pri javnem razpisu za izvajalca del; najcenejša ponudba s strani prav tako ptujskega gradbenega podjetja Gra-dis je namreč znašala kar 500.000 evrov, in ker državnega denarja ne gre izgubiti, so se svetniki pač »hočeš-no-češ« strinjali s tem, da se dom gradi za pol milijona evrov, oziroma za 600.000 evrov, saj je k neto cifri potrebno dodati še znesek DDV. Ob razpravi glede bistveno višje cene izgradnje je bilo sicer med občinskimi politiki slišati kar nekaj pripomb zaradi toliko višje cene, prav tako pa tudi kritike na račun tega, da naj bi dom gradila društva maksimalno prostovoljno, kar se je izjalovilo in tako bo pač občina morala iz lastne blagajne prispevati precej več kot prvotno načrtovanih 200.000 evrov. Sicer pa v Polenšaku zagotavljajo, da bodo, kolikor se le da, naredili tudi člani društev sami.
Smrečico pa naj bi na ostrešju tamkajšnjega novega vaško-gasilskega doma postavili najkasneje v roku enega leta; takšen je namreč pogodbeni rok postavitve novogradnje za izvajalca.
SM
Dornava, Gorišnica • Gradnja in obnova gasilskih domov
Domovi kot gobe po dežju
Potem ko so se ene občine bolj, druge pa manj uspešno prijavljale na razpis za dodelitev sredstev iz naslova Razvoja podeželja, konkretno je šlo za ukrep obnove vaških jeder, kamor so se stekali predvsem projekti za izgradnje ali obnove gasilskih domov, se zdaj ponekod že kažejo prvi rezultati.
Med uspešnimi na tem razpisu, prav s projekti gasilskih domov, sta bili tudi občini Dornava in Gorišni-
ca. V Gorišnici so se prijavili
z načrtom popolne prenove gasilskega doma v Zamuša-nih. Slednji je v teh dneh že dobil končno podobo. Niso ga rušili, so ga pa temeljito
V Zamušanih (občina Gorišnica) po temeljiti prenovi gasilskega doma na ostrešju že stoji smrečica, zadnja notranja dela pa naj bi bila končana do 10. maja.
Na Polenšaku (občina Dornava) so v teh dneh začeli rušiti stari gasilski dom; novogradnja bi morala biti končana (v skladu s pogodbo) v enem letu.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Pogovor z legendarnim igralcem Jurijem Součkom
"Če me je kdo povzdignil, me je občinstvo ..."
Pogovor z legendarnim slovenskim dramskim igralcem Jurijem Součkom, prejemnikom številnih nagrad, leta 1994 Borštnikovega prstana in leta 2004 nagrade za življenjsko delo, so zakuhali ptujski upokojenci, ki pogosto poskrbijo za kakšno presenečenje.
Ko so pred slabim letom in pol začeli s svojimi Četrtki na Ptuju, si nihče ni upal napovedati, da bodo na svojih večerih gostili največje slovenske umetnike, ljudi, ki so pomembno zaznamovali slovensko kulturo. Dobrih deset dni potem, ko je Jurij Souček dopolnil 80 let, rodil se je 5. aprila 1929, je bil z ženo, so-pranistko Mileno Morača, ki je letos dopolnila 30 let operne kariere, gost ptujskega upokojenskega večera. Nekaj dragocenih minut, preden sta prisotne navdušila vsak s svojim nastopom, sta posvetila tudi medijem.
Jurij Souček je zagotovo eden najprepoznavnejših slovenskih radijskih glasov, gledaliških, televizijskih in filmskih igralcev ter tudi režiserjev. S Puccinijevo Tosco v ljubljanski Drami, v kateri Milena poje naslovno vlogo, Jurij pa je njen režiser, sta dan pred njegovim 80. rojstnim dnevom skupaj proslavila jubileja. Dan pred praznikom je v dopoldanskem času nastopil tudi že v 101. ponovitvi priljubljene uprizoritve Mini teatra za otroke Pipi in Melkijad, poučni in zabavni zgodbi o dveh pujsih. S tem je ponovno pokazal, da mu leta ne pridejo do živega, da na odru ostaja večen mladenič, čeprav je minilo že šestdeset let, odkar je prvič stopil na igralski oder. Pomlajujejo ga otroci, ki so v bistvu zelo zahtevna publika, včasih se mora zelo potruditi, da jih pritegne, biti mora bolj podoben klovnu kot igralcu. Za poklic igralca se je odločil kljub nasprotovanju staršev, ki so želeli za svojega sina bolj časten poklic. Ob svojem 80. rojstnem dnevu ni želel vabiti v gostilno, poleg tega pa je želel praznovati delovno. Občinstvo je to njegovo odločitev zelo dobro sprejelo, še najslabše pa je bilo z gledališčniki, ni bilo pravega odziva, pravi. »Oni so trmasti, jaz pa včasih kaj rečem čez njih, ne toliko čez njih, mogoče čez način, kako se danes uprizarjajo gledališka dela, z mladimi ljudmi pa skoraj nimam kontakta. Dvakrat sem neuspešno kandidiral za profesorja na Akademiji za radio, film in gledališče, ni mi bilo dano, da bi na ta način ohranil stik z mladino. Če me je kdo povzdignil, me je občinstvo. Precej sem naredil za svojo popularnost, navsezadnje sem že 60 let v tem poslu. Nikoli pa se pravzaprav nisem vdal, ne glede na situacijo. V Drami je bila osem let težka kriza, vedno sem našel izhod za sebe. Ustanovil sem svoje gledališče, tudi Tosco sem režiral v svojem aranž-
maju, v okviru društva Teatra Mobile. Vsi so se spomnili moje obletnice, povsod, kjer sem delal, Borštnikovo srečanje, Borštnikov prstan sem prejel leta 1994, pa ni reklo niti mu,« je ob medlem odzivu nekaterih gledaliških krogov povedal Jurij Souček, ki kot sami pravi, se ni nikoli vdal, naj se je zgodilo karkoli. Vedrost in duhovitost sta mu vedno pomagala stvari postaviti na svoje mesto. V življenju se je veliko naživciral, nakar je spoznal, da ni dobro biti siten, ker se takim ljudem prehitro utrga življenjska nit in je raje izbral humor. Pravzaprav mu je bil humor dan že v genih, podedoval ga je po očetu, Čehu po rodu.
Za leta, pravi, ni nikoli imel smisla, osemdeseta se mu zdijo tako kot šestdeseta, sedemdeseta. Malo ga boli desna noga, to že, malo lovi sapo, ko je treba iti navzgor, sicer pa je mladosten, tudi zato, ker veliko igra za otroke. Čeprav ne razmišlja o letih, se zaveda, da je osemdeset let ena lepa doba. Prestrašil pa se je, ko je videl, da je bila premiera njegovih pujsov Pipija in Melki-jada že pred 21 leti, danes sta že zimzelena, da o Miškolinu sploh ne govori, ki pa je nastal pred 40 leti, ko še ni bilo barvnih televizorjev.
Igra je v človeku ali pa je ni
Bral je že zelo zgodaj, pri treh oziroma štirih letih, zaradi tega je bil okrog njega vedno neki circus, se spominja. Mama ga je naokrog nosila na ramenih, on pa je bral napise. K lutkam je rad hodil, oče in mama sta bila abonirana v Šentjakobskem gledališču. V šoli je stalno nastopal. V njem
nikoli ni bilo dileme, kaj bo, starši so ga seveda želeli videti drugje, kot prokurista v tovarni. Igralski poklic je bil takrat zelo nespoštovan. Iz dramske igre na Akademiji za igralsko umetnost je diplo-mir al leta 1953. V igralskem ansamblu SNG Drama je bil angažiran od zgodnjih petdesetih let do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Čeprav je uradno v penziji že več kot dobrih deset let, se še ni upokojil, ker se ga oder še precej drži ali pa on njega. Okusil pa je tudi kruh svobodnega umetnika, ta status je imel štiri leta. Upodobil je več kot 150 najrazličnih odrskih vlog, posebej odmevnih je bilo okrog 60. Radijskih igric za otroke je bilo čez 300, pa še veliko lutkovnih predstav.
Vloge, ki si jih je posebej zapomnilo občinstvo, si jih je tudi sam. Vsi govorijo o njegovi vlogi Georga v Albe-ejevi igri Kdo se boji Virgini-je Woolf?, ki je, kot pravijo, še zmeraj nepresežena, njun par z Dušo Počkaj še ni premagan. V Slovenijo je prinesel avantgardo, bil je njen začetnik, po zaslugi polletne štipendije v Parizu, ki je imel takrat zelo dober teater. Danes se po dober teater hodi v London in New York, v njegovih časih je bil center Pariz. Igralec, ki je dober v tragičnih vlogah, je tudi dober komik, poudarja Jurij Souček, zato dober igralec igre ne deli na resne ali komične, vsako je potrebno odigrati kvalietno. To se danes vidi tudi pri mladi generaciji igralcev. Tisti, ki je sposoben igrati veliko tragično vlogo, je sposoben tudi zabavati. Jurij Souček velja tudi za enega ključnih protagonistov in soustvarjalcev Odra 57. Če želiš v gledališču
ustvariti neke ideje, se moraš lotiti tudi režije, pravi, kljub temu je igra pri njem ostala na prvem mestu. O alternativnem gledališču pa govori kot o nekih izletih v levo in desno, gor, dol, to ni nekaj resnega, to ne more obstati, ker najprej mora biti gledališče. »Jaz sem bolj za gledališče,« je odločen.
Jurija Součka se bomo spominjali tudi kot prvega golega slovenskega igralca. To so posebne zgodbe. Če bi jih obudil, bi bilo potrebnega veliko časa. 16. aprila na Ptuju za to ni bilo časa, je povedal. S to goloto je sploh poseben problem, ugotavlja, to je pač avantgarda, vsaka posebej je po svoje šokirala.
Ko ni v Drami ali pri risankah, ga včasih vleče k temu, da bi uredil svoje spomine, napisal knjigo. Veliko se jih je nabralo v njegovem izjemno plodovitem in ustvarjalno bogatem življenju. Knjigo bi že zdavnaj napisal, če ne bi bili ljudje, ki bi nastopali v njej, tako »čudno« natančni. Moral bi verjetno uporabiti samo začetnice, da bi se izognil tožbam, zameram, ker je nekdo videl ta svet drugače kot on sam. V teatru pa je sploh vse zelo občutljivo, sploh ne smeš izreči besede kvaliteta, Slovenci ne marajo te besede. Ne glede na vse to pa bi spomine želel napisati. Sicer pa nekih posebnih načrtov nima, nekih zahtevnih vlog, ki bi zahtevale preveč študija, se ne misli več lotevati, rad pa bi še igral za otroke, če mu bo le zdravje služilo.
Z ženo, sopranistko, Mileno Morača in hčerko Hano si je ustvaril lep in topel dom, kakršnega si je, kot pravi, vedno želel. Odlično se ujemata in razumeta.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Mednarodni študijski obisk
Foto: DB
Konec aprila je Ljudska univerza Ptuj na petdnevnem študijskem obisku gostila 13 udeležencev, zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, iz različnih evropskih držav. Izmenjava izkušenj je bila posvečena informacijskim komunikacijskim tehnologijam. Pomembno mednarodno srečanje je doživelo presenetljivo udeležbo. »Namen je izmenjava izkušenj ter tesnejše sodelovanje med partnerji, ki so aktivni na področju izobraževanja odraslih,« je o obisku povedala direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež. Svoje vtise o predavanjih, ki so jih bili deležni v sklopu projekta, so udeleženci iz različnih evropskih držav predstavili tudi županu mestne občine Ptuj dr. Štefanu Čelanu. Irci, Francozi, Italijani, Slovaki, Madžari, Poljaki in Turki so bili tako nad našim mestom kot nad izvedbo projekta navdušeni. Izmenjava izkušenj pa ni koristila le njim, temveč tudi organizatorju, Ljudski univerzi Ptuj.
Dženana Becirovic
Ptuj • Pomladna baletna produkcija
Foto: DB
Baletni oddelek Glasbene šole Karola Pahorja, ki deluje že šesto šolsko leto, je v Mestnem gledališču Ptuj konec aprila ponovno pripravil baletno produkcijo. Na konicah prstov je pred nabito polno dvorano zaplesalo skorajda sto plesalk in plesalcev. V prvem delu so se predstavile najmlajše, plesne pripravnice, v drugem delu učenke prvih šestih razredov, tretji del pa je bil namenjen plesu učenk 4., 5. in 6. razreda. Ob koncu uro in pol dolgega plesnega dogodka so v štirih izjemnih točkah zaplesale še Vida Bigec, Neja Senčar, Danaja Glinšek, Alja Senčar, Asja Lorenčič in Hristina Stoycheva. Koreografijo za celoten program je prispevala učiteljica baleta Alenka Kostrevc, za ko-stumografijo plesnih pripravnic pa je bila zadolžena Stanka Vauda Benčevič.
Dženana Becirovic
Ptuj • Breška šola pozelenela
Foto: DB
Sočasno s praznovanjem letošnjega dneva šole se je na Osnovni šoli Breg konec aprila zgodil še en pomemben dogodek: podpis Ekolistine. V sklopu zanimive prireditve, ki so jo za starše pripravili učenci in učitelji OŠ Breg, je bila podpisana tudi Eko-listina. Z njo so se zaposleni in učenci šole zavezali, da bodo Ekošolo sprejeli kot način življenja. Da se pomena tega zavedajo in da bodo to dobro počeli, so dokazali že na prireditvi ob praznovanju dneva šole. Rdeča nit programa je bila v celoti skrb za okolje. V sklopu te tematike so pripravili še zanimivo razstavo izdelkov.
Dženana Becirovic
Ljubljana • Odzvala se je DOS
Dijaki nasprotujejo ukinitvi subvencionirane prehrane
Izjave o ukinitvi ali racionalizaciji subvencionirane dijaške prehrane so med dijaki že povzročile negodovanja. Dijaška organizacija Slovenije (DOS) je dr. Igorju Lukšiču, ministru za šolstvo in šport, ter Francetu Križaniču, ministru za finance, že posredovala dopis, v katerem so izpostavil pomen toplega obroka za dijake.
Predlogi nekaterih politikov o ukinitvi subvencionirane dijaške prehrane so med dijaki pričakovano naleteli na nestrinjanje. V zadnjih dneh se je pojavilo veliko nejasnosti glede nadaljnjega izvajanja subvencionirane dijaške prehrane, skrb pa je že izrazila DOS, ki se ne strinja ne z delno, ne s celotno odpravo subvencije.
Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane, ki je bil sprejet lansko leto, je po mnenju dijakov korak v pravo smer, nove spremembe pa bi zanje pomenile bistveno nazadovanje.
Svoje ogorčenje nad predlogi nekaterih posameznikov o ukinitvi subvencij za dijaško prehrano so dijaki konec aprila predstavili tudi ministru za šport dr. Igorju
Lukšiču.
DOS je nanj naslovil dopis, v katerem opozarjajo na pomen in obstoj Zakona o subvencionirani dijaški prehrani. »Dijaška organizacija Slovenije se ne more strinjati
z ukinitvijo subvencionirane dijaške prehrane. Ne strinjamo se tudi z idejo, da bi bila subvencija vezana na socialni položaj dijakov, saj moramo biti do nje upravičeni vsi dijaki. Upamo, da saniranje
Dijaki so izrazili nestrinjanje s predlogom o ukinitvi subvencije za dijaško prehrano.
primanjkljaja v državnem proračunu ne bo šlo v smer zmanjševanja pravic dijakov, in to tistih pravic, ki vplivajo na zdravje dijakov in na kakovost izobraževalnega sistema,« je prepričan Andrej Čuš, predsednik DOS.
Analiza stanja in organiziranosti dijaške prehrane, ki jo je pred nekaj tedni opravila DOS, je pokazala, da se zakon dosledno izvaja v 81 odstotkih srednjih šol. Ugotovljeno je bilo tudi, da je več kot 67 odstotkov dijakov z raznovrstnostjo tople malice zadovoljnih. »Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je 13 odstotkom dijakov ponujena hladna malica, kar je seveda v nasprotju z zakonom,« je še pojasnil Čuš.
Dženana Bečirovič
Cirkulane • Zanimiva raziskovalna naloga dveh osnovnošolcev
Kaj je prinesla nova občina
Devetošolca iz OŠ Cirkulane-Zavrč Gregor Ficko in Žan Jurgec sta se ob pomoči mentorjev Janeza Zupaniča in Izidorja Gnilška lotila in tudi uspešno dokončala zanimivo raziskovalno nalogo s ciljem ugotoviti, kakšno je javno mnenje oziroma zadovoljstvo občanov v novi občini Cirkulane; ali je zdaj bolje ali slabše, kot je bilo prej.
Fanta sta za raziskovalno nalogo, kjer je šlo pravzaprav za prvo merjenje javnega mnenja v občini, zajela šest odstotkov celotne populacije, enakomerno po vsej občini in v vseh starostnih strukturah.
Od občine Sv. Barbara do občine Borl in naprej
V prvem delu naloge sta na kratko predstavila zgodovino območja in pri tem zajela
kar nekaj zanimivih podatkov; tako se je npr. nekdanja občina leta 1933 imenovala občina Sv. Barbara v Halozah, imela pa je več kot 3000 prebivalcev (kar je sicer nalagal tedanji zakon kot minimalno število). Prva omemba občine Cirkulane se pojavlja leta 1952, a je ukinjena že tri leta kasneje, ko nastane občina Borl, v katero so združene sedanje občine Zavrč, Cirkulane in tri nižinske vasi: Mure-tinci, Stojnci in Bukovci. Tudi ta občina je »živela« le kratek
Devetošolca Gregor Ficko in Žan Jurgec sta avtorja prve javno-mnenjske raziskave v novi občini Cirkulane, v katero sta vložila veliko truda, rezultati njune raziskovalne naloge so za ušesa občinskega vodstva nadvse prijetni.
čas, do leta 1957, ko je nastala občina za dobo zgolj enega leta - Gorišnica, nato pa »velika« občina Ptuj. Iz zapisov takratnih ljudskih odborov je zlahka razbrati, da je bila občinska politika neverjetno podobna sedanji ...
V drugem delu res zanimive naloge sta se Žan in Gregor lotila praktične javno-mnenjske raziskave v novoustanovljeni občini, za katero sta si postavila več hipotez in jih preverjala med občani, in sicer, ali je od samostojnosti naprej prepoznavnost kraja boljša, ali je izboljšana prometna infrastruktura, ali je društveno življenje dobilo nov zagon, je več posluha za predloge občanov, se vlaga več v sistem predšolske in osnovnošolske vzgoje in izobraževanja, ali so boljši pogoji za podjetništvo in obrt, je več družabnosti med občani in še, ali je večina občanov zadovoljna, da so se odločili za ustanovitev lastne občine.
»Izsledki, ki sva jih dobila v raziskavi, so zanimivi. Podatki kažejo, da je ustanovitev občine Cirkulane po mnenju občanov korak v pravo smer, kar se kaže v izboljšani prepoznavnosti kraja. Mnenje krajanov je, da je izboljšana
prometna infrastruktura, društveno življenje je ohranilo svoj nivo in dobilo še nov zagon, prireditve, ki jih društva pripravljajo, pa prispevajo k družabnosti in povezanosti občanov. Glas 'navadnega' občana se sliši tudi na mestih odločanja o skupni prihodnosti, vlaga se več v sistem predšolske in osnovnošolske vzgoje in izobraževanja. Rezultati raziskave kažejo, da je večina občanov zadovoljna, da so se odločili za ustanovitev lastne občine,« sta v zaključku praktičnega dela naloge povzela rezultate mlada raziskovalca in dodala, de je le ena hipoteza tista, ki je ni bilo možno potrditi, nanaša pa se na izboljšanje pogojev za obrt in podjetništvo. Slednje namreč v občini še ni doživelo posebnega napredka, saj so za boljše pogoje dela zaenkrat pripravljeni občinski načrti.
Županu v branje za lahko noč
Rezultati raziskovalne naloge, za katero sta avtorja prejela zlato priznanje, so seveda prav prijetni za ušesa cirku-lanskega občinskega vodstva, zato sta bila oba fanta skupaj z mentorjema povabljena tudi na predstavitev naloge
Pa brez zamere
Nemška prvomajska
Prvi maj v Bambergu
Primerilo se je, da sem letošnji prvi maj, mednarodni praznik dela in stvari, povezanih z delom, preživel v Nemčiji, natančneje, v zgodovinskem mestu Bamberg. Tako sem dobil vpogled v praznovanje prvega maja tudi onkraj meja naše države. Dejstvo, da se je to zgodilo prav v Nemčiji in ne kje drugje, dela ta vpogled še bolj temeljit, saj je Nemčija med drugim znana tudi po tem, da ima zelo močne sindikate ter sindikalna gibanja, ki znajo vlado in tiste, ki sprejemajo odločitve, povezane z delom in delavci, krepko vzeti v primež.
Ko sem se tako prvomajskega jutra zbudil v sobi hotela skoraj v centru čudovitega starega mestnega jedra, spokojna tišina, ki je pronicala skozi okno, ni dala slutiti, da bi se ob prvem maju v tem mestu kaj dogajalo. Jutranjih budnic godb na pihala v tem kraju sveta očitno ne prakticirajo. Edina stvar, ki je dala slutiti, da je prvi maj, je bilo rahlo nevljudno in glasno nočno lomastenje skupinice hotelskih gostov, kije v evforijipred-prvomajskega večera očitno malce pregloboko pogledala v kozarec (kar v Bambergu, ki slovi tudi kot neuradna prestolnica piva, saj v mestu s komaj nekaj več kot 70.000prebivalci deluje reci in piši 11 manjših, a vrhunskih pivovarn, resda ni pretirano težko).
Tudi dejansko stanje na ozkih srednjeveških ulicah je povsem ustrezalo zvočni sliki, ki jo je bilo mogoče zaznati v hotelsko sobo - mesto je bilo spokojno in tiho. Le tu in tam si naletel na kakšnega človeka, ki je sprehajal psa ali se je preprosto hotel nadihati jutranjega zraka. Skratka, mesto ni z ničemer dajalo vtisa, da bi bil prvi maj. Da je praznični dan, si lahko sklepal le po tem, da je bilo mesto kljub temu, da je bil petek, prazno in spokojno kot na kakšno nedeljsko jutro.
A ko si zavil okoli vogala ter prispel na glavni trg, se je ta slika, ki si jo lahko dobil ob sprehodu po mestnih ulicah, razpočila kot milni mehurček. Na njem je kljub relativno zgodnji jutranji uri vse vrvelo od priprav na prvomajsko praznovanje. Od stojnic s hrano (in seveda s pivom - brez tega v Nemčiji ne gre) do govorniškega odra, odra za nastopajoče - vse je bilo praktično že postavljeno in pripravljeno za praznovanje, ki se je kaj kmalu tudi začelo. In kakšno praznovanje je to bilo! Iz praznih ulic so se kar naenkrat pojavili ljudje, staro in mlado, mnogi med njimi so nosili kape in majice raznih sindikatov, visoko v zrak dvigovali transparente, vihteli zastave! Medtem ko so na odru nastopale različne glasbene skupine, so ljudje debatirali o aktualnih temah, diskutirali, seveda tudi bentili čez vlado - skratka, kljub stojnicam s hrano in pijačo seje videlo in čutilo, da ljudje prvi maj jemljejo zelo resno in da so zelo občutljivi na krhka socialna razmerja, ki jih ogroža prevladujoči sistem ter da so sindikati tam res upoštevani ter zelo dejavni.
Ob opazovanju tega zborovanja ter živahnega, a kritično ter polemično naravnanega vzdušja na glavnem bamberškem trgu se je obiskovalcu iz Slovenije samo po sebi ponujalo vprašanje, ali smo tudi pri nas že dosegli tako visoko stopnjo kritično naravnanega zavedanja, ki je tako močno prisotno pri Nemcih, ali pa smo (gledano kot celota) še vedno preveč uspavani v svoji apatičnosti in morda celo v nekaki nemočni ter brezvoljni vdanosti v usodo. Odgovora na to vprašanje sicer v popolnosti ne vem, a prepričan sem, da je večja stopnja angažiranosti ter kritične naravnanosti vedno in povsod mogoča ter zaželena. Tako na osebni kot tudi na širši družbeni ravni.
Gregor Alič
občinskemu svetu. Župan Janez Jurgec je po končani predstavitvi poudaril, da naloga nikakor ni bila naročena, niti zanjo ni bila dana ideja s strani občinske uprave, pač pa sta se Žan in Gregor z mentorjema zanjo odločila povsem samostojno.
Kot sta povedala mentorja Zupanič in Gnilšek, ki sta očitno tudi dobra »tržnika«, je raziskovalna naloga ponujena na trgu proti določenemu plačilu, sicer pa računajo, da jo bo odkupila kar Občina, saj jo lahko koristno upora-
bi: »Upamo, da bomo s prvo javnomnenjsko raziskavo v občini kaj zaslužili, seveda za učila, sicer pa en izvod podarjamo tudi županu za 'lahko noč',« sta povedala mentorja.
Ali bo res »kapnilo« kaj denarja, javno ni bilo povedano, je pa padel predlog, da si Gregor Ficko in Žan Jurgec za to nalogo, za katero sta, kot sta povedala, porabila ogromno prostega časa, zaslužita posebno županovo priznanje, ki naj bi bilo podeljeno ob občinskem prazniku.
SM
Foto: DB
Foto: SM
Ptuj • Predstavitev pesniške zbirke Sare Memic
Jasnovidka z dobrim srcem
Jasnovidka Sara Memič, ki je s svojimi sposobnostmi napovedovanja prihodnosti prepričala marsikaterega nejevernega Tomaža, se je pred nekaj dnevi na ptujskem gradu predstavila še v vlogi pisateljice. Predstavitev svojega pesniškega prvenca Svetlobna reka, ki je izšel leta 2002, je Memičeva pripravila v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj in Mestno občino Ptuj, izkupiček od prodaje knjig pa je podarila v dobrodelne namene.
Memičeva je v naših krajih postala znana predvsem preko Radia Ptuj, saj že vrsto let enkrat mesečno v oddaji, ki jo pripravlja skupaj z mo-deratorjem Marjanom Nah-bergerjem, poslušalcem le iz glasu brezplačno napoveduje prihodnost.
Svoje jasnovidske sposobnosti je odkrila že kot zelo majhna, pri 12 letih pa so tudi njeni bližnji spoznali, da ima prirojeno posebno lastnost, ki je dana le redkim. »Da govorim resnico, so ugotovili po mnogih testiranjih. Včasih je ta sposobnost zame predstavljala tudi težavo. Jaz sem vsakega vprašala, kako je, name pa so enostavno pozabili. Najtežje mi je bilo,
ko sem že ob poroki vedela, da bo moj mož hitro umrl. In tako je tudi bilo,« je v enem izmed pogovorov za naš časopis povedala Memičeva.
S svojimi sposobnostmi pa je velikokrat prepričala tudi znanstvenike, ki ne dajo kaj dosti na jasnovidce in vede-ževalce. Med drugim tudi ptujske arheologe, ki jim je pomagala pri ugotavljanju starosti določenih izkopanin.
Tudi sicer Memičeva velja za eno najboljših jasnovidk v Sloveniji, kar dokazuje tudi nabito polna dvorana ptujskega gradu. Jasnovidko, sicer rojeno v Bosni in Hercegovini, so Ptujčani dočakali z velikim aplavzom in šopki rož. Nekateri med njimi so na
predstavitev njene pesniške zbirke prišli iz hvaležnosti za njene napovedi, ki so jim tako ali drugače pomagale, drugi pa, ker so želeli preveriti, ali ji besede tako gladko kot pri napovedovanju prihodnosti tečejo tudi pri pisanju pesmi. »Rada pišem, delujem in nasploh rada pomagam,« je na predstavitvi skromno dejala Memičeva. Zbirka, ki jo je predstavila, je požela veliko navdušenja. Svetlobna reka, v kateri so pesmi napisane v slovenskem in bosanskem jeziku, je tudi sodeč po izkupičku od prodaje knjig prepričljiva vsaj tako kot njena avtorica. Samo na ptujskem gradu je Memičeva zbrala
skoraj tisoč evrov, dodatnih sto knjig pa je kupila Mestna občina Ptuj. Ves izkupiček od prodaje je jasnovidka namenila v dobrodelne namene, in sicer Društvu gluhih in naglušnih Podravje, ki letos obeležuje 75-letnico delovanja. Svoje občutke, ki jih je napisala v pesmih, objavljenih v njenem prvencu, pa Memičeva še naprej pridno zapisuje. Na izdajo čakata še dve pesniški zbirki, ki bosta tematsko prav tako pisani in razgibani kot Svetlobna reka, iz katere je nekaj pesmi na predstavitvi prebrala priznana slovenska igralka Milena Zupančič.
Dženana Bečirovič
Podgorci • Spoznavanje romske kulture skozi ples
Različnost plesov nas druži
V aprilu so na podružnični šoli Podgorci pripravili svečani zaključek projekta Različnost plesov nas druži, v katerem so sodelovali OŠ Velika Nedelja in OŠ Črenšovci ter Mladinski center Ormož.
Kot je na prireditvi povedal ravnatelj OŠ Velika Nedelja Boris Skok, so se družili skoraj celo leto in ta srečanja so jih vse obogatila: »Mesec april je mesec, v katerem smo vsi nekaj praznovali. 8. aprila je svetovni dan Romov v spomin na svetovni kongres Romov, ki se je odvijal 1971 v Londonu. Romi izhajajo iz Indije, v Evropo so prišli okrog 11. stoletja, na območju sedanje Slovenije pa so se naselili okrog 14. sto-
letja. V Sloveniji živi od 8.000 do 10.000 Romov, v Evropi pa okrog 15 milijonov. Beseda Rom pomeni človek, Roma pa ljudstvo. Skozi naša srečanja smo lahko spoznali, da Romi v sebi nosijo nekaj posebnega, veliko smo se naučili eni od drugih in upamo, da bomo sodelovali še naprej.«
Tudi ravnateljica OŠ Črenšovci Marija Horvat je bila njegovih misli: »Ko smo se peljali k vam, smo opazovali lepe
kraje, v katerih ste doma; tako kot je lepa vaša pokrajina, tako dobrih in odprtih src ste tudi vi. To ste dokazali s tem, da ste se pridružili projektu Različnost plesov nas druži. Želeli ste spoznati drugačno življenje, drugačno kulturo. Malo je ljudi, ki bi nas poiskali prav zato, ker bi želeli spoznati romsko kulturo. Ko sem tako opazovala naše učence, ki so v naših druženjih prevzeli tudi vlogo učitelja, da so
vaše otroke učili romskega jezika in plesov, sem videla, da so zelo uživali. Hvala vam za to izkušnjo, ker vsak učenec, vsak človek je rad sprejet, srečen je, ko dobi priložnost, da spozna svojo vrednost. Naši učenci so sprejeli sporočilo, da je drugačnost dobra in bogata.« Sicer pa na OŠ Črenšovci drugačnost spoznavajo tudi v projektu Comenius, kjer se srečujejo z učenci iz Bolgarije, Nemčije in Slovaške. Opravičila je tudi odsotnost poglavarja romskega naselja Kamenci in svetnika Ludvika Levačiča, ki je bil zadržan z drugimi obveznostmi, sicer pa bi se prav rad udeležil takšne prireditve. Morda bo še priložnost za to, naslednja je že mednarodni romski tabor, kamor je povabila nove prijatelje iz OŠ Velika Nedelja.
Učenci so v zanimivem programu prikazali delček tega, kar so se naučili. Uživali so v plesih, pesmi in besedi. V slovenščini in romščini.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Učenke OŠ Črenšovci so navdušile s svojim plesom in živopisnimi oblačili, ki so veselo pozvončkava-la ob romskem temperamentu.
Na knjižni polici
Marcia Angeli
Resnica o farmacevtskih podjetjih
Ljubljana. Krtina, 2008 (Knjižna zbirka Krt)
Knjiga je po mnenju avtorice Marcie Angell zelo kritična do farmacevtske industrije (opisuje predvsem ameriške razmere) in govori o tem, da ta industrija odkrije zelo malo novih zdravil, polovico denarja porabi za trženje in administracijo. Cene zdravil na recept so visoke in so najhitreje rastoči del računa za zdravstveno varstvo. Vse več ljudi mora plačevati zdravila iz lastnega žepa in to jih dotol-če. Tako se dogaja, da nekateri jemljejo zdravila redkeje, kot je predpisano, ali da jih delijo z zakoncem. Nekateri pa receptov sploh ne porabijo. Najbolj so prizadeti starejši, ki iz očitnih razlogov potrebujejo več zdravil kot mlajši ljudje, večinoma zaradi kroničnih obolenj.
Čarobni besedi, ki jih farmacevtska industrija danes uporablja, sta raziskovanje in inovativnost. V resnici je farmacevtska industrija že leta v vrhu najbolj dobičkonosnih podjetij. V ZDA je ta industrija po letu 2000 dosegla več kot 220 milijard dolarjev letnega dobička. Večina zdravil sploh ni novih, temveč gre za različico zdravil, ki so že na trgu. Na tržišču je šest zdravil za znižanje holesterola, ki pa so vsa različica prvega. Približno polovica največjih farmacevtskih podjetij ima sedež v Evropi. Farmacevtska industrija je danes predvsem mar-ketinški stroj za prodajo zdravil dvomljive kakovosti. Od zdravil so odvisna človeška življenja, ne samo zdravje, zato zdravila niso samo potrošniška dobrina. Vse se je spremenilo v Reganovih časih, ko je postalo biti bogat ne le častno, temveč krepostno dejanje. Spoznavanje bolezni je navadno le začetek raziskovanja in lahko traja desetletja. Razvojna faza je razdeljena na predklinično in klinično. Namesto da bi s pomočjo kemičnih sredstev proizvajali majhne molekule, se osredotočajo predvsem na spreminjanje velikih molekul, kot so proteini ali hormoni. Farmacevtska podjetja pridobijo patent za novo zdravilo običajno, še preden začnejo s kliničnim preizkušanjem. Čas od začetka predkliničnega preizkušanja določenega zdravila do njegovega prihoda na trg je nekje med šest in deset let. Resnično inovativna zdravila v zadnjih letih so redka. Zgodba o Taxolu, najbolj prodajanem zdravilu proti raku, ki so ga pridobivali iz pacifiške tise, je odličen primer, kako je z raziskavami, ki jih plačujejo davkoplačevalci. Podarili so ga velikemu farmacevtskemu podjetju v trženje in nadaljnje razvijanje. Zdravilo Epogen je v resnici biološko sredstvo, hormon, ki ga proizvajajo ledvice, eritropoetin, ki so ga odkrili na chicaški univerzi. Odkritelj Goldwasser ni prejel za odkritje niti penija. Podjetje Novartis je v razvoj zdravila Gleevec za kronično mielično levkemijo največ investiralo potem, ko so obstajali že trdni dokazi, da bo zdravilo koristno. Tovrstne zgodbe bi še lahko naštevali. Farmacevtska industrija se hrani z raziskovanjem, ki poteka zunaj nje, na univerzah in v biotehnoloških podjetjih. Farmacevtskih podjetij ne zanimajo ljudje z nenavadnimi boleznimi, saj je v teh primerih trg majhen. Tropske bolezni so zelo razširjene, žal pa za njimi zbolevajo revni ljudje v Tretjem svetu. Pred kratkim se je povečalo tržišče za zdravila za uravnavanje krvnega pritiska. Dolga leta je bil visok, če je znašal 140/90. Na nekem strokovnem srečanju pa so spremenili definicijo in vpeljali pojem prehipertonije, da so ljudje s pritiskom med 120/80 in 140/90 čez noč ugotovili, da je njihovo stanje bolezensko! Podobno je bila v teku let znižana zgornja dopustna meja holesterola. Če podjetja ugotovijo, da zdravila ne prinašajo dobičkov, jih enostavno nehajo proizvajati. Najhujše je pomanjkanje otroških cepiv. Diuretiki so bili med najcenejšimi zdravili na trgu, nadomestili so jih z zdravili, ki niso nič boljša, so pa neprimerno dražja. Leta 2001 so farmacevtska podjetja dala zdravnikom brezplačne vzorce v vrednosti 11 milijard dolarjev! Skoraj vedno je šlo za najnovejša in najdražja zdravila, »brezplačni« vzorci pa so hitro pošli.
Nova vrsta prikritega oglaševanja so slavne osebe, ki med običajnimi intervjuji spontano govorijo o zdravstvenih težavah. Trgovski potniki ne samo, da so prisotni v ordinacijah, navzoči so celo med zdravniškimi pregledi in ob posteljah. V zadnjih letih so se začele razmere slabšati, vendar je pričela industrija spodbujati zdravnike, da so na formularje uvrstili draga zdravila. Gigantska industrija se je prvič znašla v resnih težavah, literarno bi lahko dejali, da je v stanju Čakajoč na Go-dota.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Bo pet golov prednosti dovolj?
Stran 12
Nogomet
Kidričani z remijem zadržali drugo mesto
Stran 12
Kolesarstvo
Marin med deseterico v Avstriji
Stran 13 Nordijska hoja
Z nordijsko hojo do več zdravja
Strani 13
Nogomet
Gerečja vas uspešna v Bukovcih
Stran 14
Nogomet
Mariborčanke slavile na Ptuju
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Hit Gorica - Labod Drava 3:5 (1:4)
STRELCI: 0:1 Čeh (13. z 11 m), 0:2 Kronaveter (26), 0:3 Zilič (31), 1:3 Demirovič (34. z 11 m), 1:4 Zilič (44), 2:4 Osterc (60), 3:4 Osterc (75), 3:5 Semler (79)
HIT GORICA: Pirih, Balažic (od 14. Mlakar), Nikolič, Cvijanovič, Živec (od 34. Kršič), N. Kovačevič, Gorinšek, Demirovič, Škarabot (od 76. M. Kovačevič), Velikonja, Osterc. Trener: Miran Srebrnič.
LABOD DRAVA: Jozič, Prejac, Žilič, Andelkovič, Drevenšek (od 78. Kurež), Čeh, Semler, Zilič, Kelenc (od 83. Filipovič), Kronaveter (od 70. Da Silva), Ogu. Trener: Adnan Zildžovič.
RUMENI KARTONI: Pirih (12), Andelkovič (43), Osterc (78), Semler (83), Gorinšek (88).
Nogomet • 1. SNL
Iz desetega na deveto, iz devetega na m
V tednu, ko je Barcelona z veličastno zmago 6:2 (3:1) proti večnemu tekmecu Realu iz Madrida na njihovem Santiagu Bernabeu storila odločilen korak k osvojitvi novega naslova državnih prvakov in je Milivoje Novakovič z edinim golom na tekmi pomagal svojemu Kolnu do zmage proti Werderju, je ptujska Drava (končno) zapustila zadnje mesto na lestvici 1. SNL.
K temu je pripomoglo tudi medsebojno srečanje neposrednih Dravinih konkurentov v boju za obstanek: Koprčani so pred svojimi navijači v primorskem derbiju začelja ugnali Ajdovce. Slednji so že sedaj v najslabšem položaju, ob tem pa imajo še daleč najtežji razpored do konca prvenstva; v naslednjih treh krogih se bodo namreč pomerili s tremi prvouvrščenimi ekipami (Celjem, Rudarjem in Mariborom), nato pa gostujejo še na Ptuju. Za Labod Dravo je to dobra novica, vendar še zdaleč ne pomeni lagodnega zaključka prvenstva v zadnjih petih krogih. Potrebno je namreč maksimalno izkoristiti odlično formo in se poskušati zavihteti še mesto višje, ki zagotavlja obstanek brez stresnih kvalifikacij z drugouvrščeno ekipo 2. SNL, kar so na lastni koži doživljali lani na dveh tekmah z Bonifiko.
Na vrhu so se tri ekipe nekoliko oddaljile od tekmecev, saj so vse zabeležile zmage. Še najbolj prepričljivi so bili Celjani, ki so na domači Areni Petrol ugnali Lendavčane - ti tonejo vse nižje ... Velenjčani so pod vodstvom Marijana Pušnika slavili v Ljubljani, kar jim je uspelo z enim samim doseženim zadetkom. To ni več naključje, saj jim je samo v spomladanskem delu ta dosežek (zmago 1:0) uspelo ponoviti kar petkrat! Naključje pa ni niti odločilni gol Dragana Jeliča v dresu Maribora, saj je ta "večni joker" v zaključkih tekem zadel že sedemkrat. Njegov trener Darko Milanič je to slikovito opisal z naslednjimi besedami: "Če imaš na klopi Jeliča, potem ni težko narediti prave menjave!" Kaj si o tem misli Jelič sam, pa je že drugo vprašanje ... A Milaniču njegova strategija zaenkrat lepo uspeva, zato ni razlogov, da je ne bi uporabljal še naprej. Za trenerja pa je zagotovo veliko bolje imeti "sladke skrbi" (katerega izmed napadalcev postaviti v ekipo ob Tavaresu - Volaša, Bunderlo, Pluta, Jeliča), kot pa iskati iglo, beri kakovostnega igralca, v kopici sena.
Jože Mohorič
PrvaLiga Telekom Slovenije, 31. krog:
Maribor - Domžale 2:1 (1:1); strelci: Tavares 4., Jelič 86.; Hanžič
40.
MIK CM Celje - Nafta 2:0 (1:0); strelca: Biščan 14., Pečnik 75. Luka Koper - Primorje 1:0 (1:0); strelec: Radujko 32. Interblock - Rudar 0:1 (0:1); strelec: Sulejmanovič 25.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. MARIBOR	31	16	11	4	60:38	59
2. MIK CM CELJE	31	15	8	8	46:30	53
3. RUDAR VELENJE	31	15	4	12	40:34	49
4. HIT GORICA	31	13	5	13	50:51	44
5. DOMŽALE	31	10	12	9	37:34	42
6. INTERBLOCK	31	11	7	13	45:44	40
7. NAFTA	31	10	9	12	31:43	39
8. LUKA KOPER	31	8	11	12	33:43	35
9. LABOD DRAVA	31	9	5	17	39:48	32
10. PRIMORJE	31	6	12	13	29:45	30
Pari 32. kroga: sreda, 6. 5., ob 16.30: Nafta - Maribor; ob 17.00: Labod Drava - Interblock, Primorje - MIK CM Celje, Rudar Velenje - Luka Koper; ob 18.00: Domžale - HiT Gorica.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 31. krog
S petko čez Novo Gorico
Nogometaši ptujske ekipe Labod Drava so očitno ujeli pravo formo, saj so v soboto zvečer nanizali že četrto zaporedno zmago. Uspeh je še toliko večji, če vemo, da so tri tekme dobili z ekipami iz prve polovice prvenstvene razpredelnice; proti prvemu Mariboru, drugemu CMC Celju ter HIT Gorici. Zmaga na Ptuju proti liderju prvenstva iz sosednjega Maribora je psihološko še dodatno okrepila ptujske nogometaše, zato je bila pred srečanjem v Novi Gorici glavna želja zmaga, saj bi se Ptujčani z novimi tremi točkami končno premaknili z zadnjega mesta, ki so ga zasedali od 24. kroga dalje.
Ptujčani so pričeli ofenzivno in že v 14. minuti so tudi povedli. V svojem kazenskem prostoru je domači igralec Živec podrl Drevenška, sodnik Vehar iz Žirov pa je pokazal na belo točko. Realizator strela z 11 metrov je bil Aleš Čeh - 0:1. To je seveda dalo krila gostom, ki so lahko zaigrali sproščeno. Štiri minute kasneje so bili Ptuj-čani blizu povišanja vodstva, vendar je strel razpoloženega Semlerja končal v prečniku. V 26. minuti je Borut Semler lepo podal žogo v sredino do Dorisa Kelenca, ta jo je mojstrsko podaljšal do Roka Kronavetra, ki se je odločil za strel, na srečo Ptujčanov pa je žoga obtičala v mreži domačega vratarja Piriha - 0:2. Popolni kaos v goriški obrambi so nogometaši Laboda Drave izkoristili pet minut kasneje, ko je Semler z desne strani lepo podal v sredino do Kronavetra, ki je sprožil nov strel proti Pirihu. Slednji žoge ni uspel zadržati, spretni Zi-lič pa jo je iz bližine potisnil v mrežo - 0:3. Tekmo bi lahko dokončno odločil Semler v 39. minuti, a je njegov strel tokrat zaustavila stativa. Goričani so v 42. minuti zadeli iz najstrožje
Foto: Črtomir Goznik
Borut Semler je v Novi Gorici sodeloval pri treh zadetkih, še dvakrat pa je zadel okvir gola.
kazni, na katero je sodnik pokazal po prekršku Siniše And-elkoviča nad nekdanjim slovenskim reprezentantom Milanom Ostercem. Zanesljivi realizator je bil izkušeni goriški veteran Enes Demirovič - 1:3. Svojo odlično predstavo v prvem polčasu pa so Ptujčani zaključili še s četrtim zadetkom, ki ga je po samostojnem prodoru dosegel Sead Zilič - 1:4. Visoka prednost treh zadetkov in povrh še na gostovanju je bila dobra popotnica za drugi polčas, ki so bili ob takšnem rezultatu korak in pol do zmage. Ob tem so vedeli za rezultat tekme v Kopru, kjer so domačini premagali Pri-morje, kar je pomenilo pomik z zadnjega mesta.
Nogometaši HIT Gorice so med odmorom zagotovo dobili nekoliko glasnejšo lekcijo stratega Mirana Srebrniča, ki vsekakor ni mogel biti zadovoljen s prikazano igro in rezultatom svojih varovancev. Goričani so zato nadaljevanje srečanja začeli bolje in se z dvema zadetkoma Milana Osterca (60. in 75. minuta) "vrnili v igro" ter znižali visoko vodstvo Laboda Drave. Toda v 79. minuti je bilo domačih sanj o kakšni točki konec: podajo mladega Roberta Kureža je Borut Semler spremenil v zadetek z močnim strelom z 12 metrov, pri katerem vratar Pirih ni uspel dvigniti rok in žoga je končala v mreži - 3:5. Zadetek Semlerja je bila
nekakšna nagrada za njegovo odlično predstavo v novogori-škem športnem parku.
Moštvo HIT Gorica očitno odgovarja Labodu Dravi, saj so jim ti v štirih medsebojnih tekmah te sezone zabili 12 zadetkov, kar je 25 odstotkov vseh doseženih zadetkov (48).
DK
Na Ptuj v sredo prihajajo finalisti Pokala Hervis
Že v sredo so na sporedu tekme 32. kroga. V kakšnih drugačnih časih bi za derbi kroga označili tekmo Domžale - Hit Gorica, vendar sta omenjeni ekipi letos daleč od borbe za vrh. Zato pa bosta npr. zanimivejši tekmi Rudar - Koper in Primorje - Celje, saj se Velenjčani in Celjani borijo za vrh, Koprčani in Ajdovci pa za obstanek. Motivov torej ne bo primanjkovalo nikomur, kam pa se bo nagnila tehtnica na kvalitetnem področju, pa je že drugo vprašanje. V takšnih tekmah favoriti pač ne zmagujejo vedno ... Lažje delo naj bi imeli Mariborčani v Lendavi, čeprav se verjetno še dobro spominjajo tekme z zadnjeuvrščeno Dravo, ki so jo na Ptuju izgubili.
Tudi dravaše čaka v sredo težak tekmec na ptuj-
skem Mestnem stadionu, saj v goste prihaja finalist Pokala Hervis - Interblock. Slednji je po izločitvi Maribora v polfinalnem pokalnem obračunu (drugi finalist je Koper, ki je izločil Gorico) klonil na prvenstveni tekmi z Rudarjem doma, pri tem pa zapravil celo enajstmetrovko (Rakovič). Gre za izredno perspektivno ekipo, ki je sposobna odigrati lepo tekmo, kar obeta prijeten nogometni popoldan na Ptuju. Trener Laboda Drave Adnan Zildžovič bo imel tokrat na voljo vse nogometaše, saj nobeden nima prepovedi nastopa zaradi kartonov. To pa še ni porok za peto zaporedno zmago, saj bodo imeli glavno besedo pri tem "neposredni proizvajalci" na igrišču - nogometaši. Le-ti so na zadnjih štirih tekmah pokazali zavidljivo učinkovitost (14 zadetkov), kar samo po sebi vabi na ogled sredine tekme - zadetki so pač vedno glavni magnet za navijače!
JM
Adnan Zildžovič, trener Laboda Drave: "Najprej fantom čestitam za prikazano igro in seveda njihov odnos do dresa Drave. Igrali so zelo dobro, predvsem pa so izkoristili svoje priložnosti, tako da je zmaga povsem zaslužena. Veliko pove tudi podatek, da smo na koncu dobili glasen aplavz od domačega občinstva. Res je, da smo zmagali in osvojili pomembne tri točke, vendar smo to že arhivirali, saj že v sredo na ptujskem Mestnem stadionu gostimo močnega nasprotnika, finalista slovenskega pokala. V srečanje bomo krenili odločno, saj se zavedamo, da je vsaka tekma do konca prvenstva za nas kvalifikacijska. Gremo iz tekme v tekmo."
Labod Drava - Interblock, sreda, 6. 5., ob 17.00 na Mestnem stadionu
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Bo pet golov prednosti dovolj?
1. SRL (ž): Mercator Tenzor -Celjske mesnine 43:38 (21:18)
Mercator Tenzor Ptuj: Pil, M. Križanec, Mateša 7, Korotaj 2, Prapot-nik 6, Ciora 14 (2), Čeh, Kikanovič 12, Ozmec, Bolcar 2, Brumen, Sivka, S. Križanec, Jaušovec. Trener: Nikola Bistrovič.
V	prvi tekmi za končno uvrstitev od 5. do 8. mesta so Ptuj-čanke imele na začetku pobudo, toda zaradi slabše igre v obrambi niso mogle zaustaviti prodorne Korenove. Prepočasno vračanje v obrambo so gostje izkoristile, saj so rezultat šestkrat izenačile. V zadnjih minutah pred odmorom so si gostiteljice vendarle priigrale tri zadetke prednosti.
V	nadaljevanju je domačinkam uspelo z zadetki Kika-novičeve, ki je bila v nedeljo strelsko izredno razpoložena, rezultat zvišati. Tako ena kot druga ekipa sta v nadaljevanju preveč grešili, po nepotrebnem so izgubljale žoge, kljub temu pa je bil rezultat na koncu zelo visok. Gostiteljicam je uspevalo obdržati vodstvo in v 52. minuti so si priigrale prednost šestih zadetkov. Nekaj nad 100 gledalcev je z bučnim navijanjem ustvarilo dobro vzdušje in je dajalo domačinkam vzpodbudo in polet, da so
Aluminij - Krško 2:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Ihbeisheh (40), 1:1 Lenart (45), 1:2 Prudič (54), 2:2 Šo-menko (82)
ALUMINIJ: Lipovac, Jovič (od 60. Rotman), Topolovec, Krajcer, Lenart, Milec, Dugolin, Medved, Šimenko, Letonja, Bakovič (od 46. Morsi). Trener: Bojan Špehonja.
KRŠKO: Vezirovič, Barkovič, Opa-renovič, Pilipovič, Prudič (od 75. Šekoronja), Mitič (od 87. Slivšek), Dvorančič, Umek, Mešanovič (od 46. Lazanski), Bakovič, Ihbeisheh. Trener: Rok Zorko.
RUMENI KARTONI: Pilipovič (37), Dugolin (57), Lenart (80), Slivšek (90), Milec (90)
ob koncu zasluženo zmagale. Sodnika Rižner in Terček iz Hrastnika ob izredno fair igri nista imela težkega dela, obe ekipi sta igrali le 4 minute z igralko manj. Pet zadetkov je solidna prednost pred povratnim srečanjem v sredo v Celju, vendar varovank Nikole Bist-roviča zagotovo ne čaka lahka naloga.
anc
Tudi v Celju na zmago
Ana Mihaela Ciora, igralka MT Ptuj: »V obrambi smo imele preveč slabih trenutkov, zato smo v začetku prejele preveč zadetkov in si nismo zmogle zagotoviti prednosti. Nekoliko bolje je bilo v nadaljevanju, zato za uspeh čestitam vsem soigralkam za prizadevno igro. Upam, da bomo na povratnem srečanju v Celju uspele zmagati v borbi za 5. mesto.«
Nikola Bistrovič, trener MT Ptuj: »Po nekaj izgubljenih srečanjih nam je tokrat vendarle uspelo premagati vedno neugodne Celjanke. Zadovoljen sem z zmago, ne pa tudi z igro: preveč je bilo slabosti v obrambi, zato ima vratarka težko delo. Boljšo igro so moje igralke prikazale v drugem delu, ko so bile bolj zbrane. Upam, da bo tako tudi v povratnem srečanju in da bomo z napadalno igro še enkrat nadigrali Celjanke.«
Nogometašem Aluminija je v borbi za drugo mesto na prvenstveni razpredelnici pretekli teden skoraj spodrsnilo v Zagorju, kjer so na koncu v zadnjih desetih minutah le prišli do pomembne zmage, tokrat pa jim je na domačem igrišču proti Krškemu uspelo osvojiti le točko. Mogoče razlog tiči v tem, da niso nastopili Mandič (smrtni slučaj v družini), Gr-bec (rumeni kartoni) in Djokič (poškodba).
Igra je bila takšna, da so jo vsi prisotni že pozabili, praktično pod nivojem drugoliga-škega tekmovanja - to velja za obe ekipi. Nepovezana igra, ve-
1. A SRL (m): Merkur - Jeruzalem 30:23 (14:13)
Jeruzalem: Belec, G. Čudič; Rajšp, Korpar 1, Melnjak 7, Krabonja, Ra-dujkovic 3, Ivanuša 1, Sok 4 (1), Žu-ran 6, B. Čudič, Jovanovič 1, Bezjak. Trener: Saša Prapotnik
Četrti krog Lige za obstanek je v Škofji Loki ponudil tekmo sosedov na lestvici: devetouvr-
1. A SRL (m) LIGA ZA PRVAKA (od 1. do 6. mesta)
REZULTATI 4. KROGA: Cimos Koper - Prevent 31:26 (15:17), Slovan
-	Trimo Trebnje 21:18 (12:7), Celje Pivovarna Laško - Gorenje 26:24 (15:12).
1.	CIMOS KOPER 4 3 0 1 41
2.	GORENJE	4 3 0 1 39
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 4 2 0 2 33
4.	SLOVAN	4 3 0 1 27
5.	TRIMO TREBNJE 4 1 0 3 25
6.	PREVENT	4 0 0 4 20
LIGA ZA OBSTANEK (od 7. do 11. mesta)
REZULTATI 4. KROGA: Merkur
-	Jeruzalem Ormož 30:23 (14:13), Krka - Rudar EVJ Trbovlje 28:29 (18:15).
7.	RIBNICA RIKO HIŠE 3 2 0 1 23
8.	JERUZALEM ORMOŽ 3 2 0 1 20
9.	MERKUR	3 3 0 0 17
10.	RUDAR E. TRBOVLJE3 1 0 2 12
11.	KRKA	4 0 0 4 3
liko napak in malo poizkusov za dosego zadetka. V prvem polčasu je omembe vredna priložnost Bakoviča v 19. minuti, ko je nekoliko z leve strani sam lepo prišel v kazenski prostor gostov, vendar žoga po njegovem strelu ni našla poti mimo vratarja Krškega. Igra na sredini igrišča se je nadaljevala vse do 40. minute, ko je goste popeljal v vodstvo nekdanji igralec Aluminija Jaka Ihbeisheh z močnim strelom s približno dvajsetih metrov. Zanimivo je, da je ta gostujoči napadalec v dresu Aluminija v jesenskem delu prvenstva dosegel le tri zadetke, omenjeni gol pa je v
ščeni Merkur je gostil osmou-vrščeni Jeruzalem iz Ormoža. V letošnjem prvenstvu je v medsebojnih obračunih med Gorenjci in Prleki zmeraj slavila domača ekipa. Tradicija je obveljala tudi tokrat, saj so varovanci Gregorja Cvijiča zanesljivo, s 30:23, premagali Ormožane. Obe zasedbi sta bili nepopolni, v vrstah Merkurja je manjkal oboleli vratar Petar Misovski, v kadru Jeruzalema pa Bojan Čudič, ki je zaradi poškodbe ramena tekmo spremljal s klopi za rezervne igralce. Odločitev o zmagovalcu je padla v zadnjih petnajstih minutah, ko je na golu Škofjeloča-nov zablestel Anže Vrbinc, ki je praktično »zaklenil« svoja vrata in v obup spravljal ormoške
dresu Krškega že njegov šesti. V zadnjih trenutkih prvega polčasa pa je Kidričanom le uspelo izenačiti. Prosti udarec z leve strani je izvajal Martin Milec, najmočnejši in najvišji pred vrati gostov pa je bil Matej Lenart, ki je žogo z glavo zabil v gol Krškega.
Izenačenje je domačinom prineslo psihološko prednost, zato smo pričakovali, da bodo v drugem polčasu gledalci prišli na svoj račun in videli boljšo igro. A do tega ni prišlo, saj se je ponovila slika iz prvega dela igre. Domača obramba je v 54. minuti zaspala in gostje so z zadetkom Prudiča ponovno prišli v vodstvo. Kidričanom v poskusih za izenačenje ni prav veliko uspevalo, čeprav so si priigrali nekaj obetavnih priložnosti. Osem minut pred koncem tekme pa so le uspeli izenačiti. Po strelu iz kota, ki ga je izvajal Andrej Dugolin, je žogo spretno in srečno v mrežo potisnil Jan Šimenko. Delitev točk še najbolj ustreza dogodkom na igrišču.
Danilo Klajnšek
Olimpija že v 1. SNL
V 23. krogu 2. SNL je vodeča ljubljanska Olimpija še enkrat visoko zmagala, tokrat je zadnjemu Zagorju podarila "devetico". V prvem polčasu še ni izgledalo na takšno katastrofo gostov, v drugem delu srečanja pa je "grmelo in bliskalo" okoli njihovih vrat, saj so prejeli šest zadetkov, lahko pa bi še katerega. Očitno Olimpi-jini t. i. "starčki" še niso rekli zadnje besede: Miran Pavlin in Mladen Rudonja sta npr. skupaj dosegla kar pet zadetkov - prvi tri, drugi pa dva. S to zmago si je Olimpija štiri kroge
igralce. Zanimivo, da je Vrbinc, sicer mladinski reprezentant, v tej sezoni šele tretji vratar Merkurja in doslej ni dobil velike minutaže. Tokrat je mladi škofjeloški up opozoril nase in v prihodnosti ga zagotovo čakajo boljši časi pri Merkurju.
Le redko kdaj se na tekmah MIK 1. A-lige kar 13 igralcev vpiše med strelce. To je uspelo ekipi Merkurja, kjer je trener Cvijič ponudil priložnost vsem igralcem in s tem skozi celotno tekmo držal visok ritem igre, ki ga jeruzalemčki v odločilnih trenutkih tekme zaradi »kratke klopi« niso mogli spremljati.
Glede na to, da sta si obe ekipi že zagotovili obstanek v ligi in s tem mir v hiši, oba trenerja že razmišljata o novi
Motokros
Dirka za DP v Skednju pri Slovenskih Konjicah
V Škednju pri Slovenskih Konjicah je v ponedeljek, 27. 4., potekala 3. dirka za državno prvenstvo v motokrosu, v kateri so se dobro odrezali tekmovalci iz našega območja. V kategoriji MX 125 ccm je Peter Tadič (MTD Racing team) osvojil skupno četrto mesto (v prvi vožnji je bil četrti, v drugi pa peti), Borut Bele (AMD Tajfun šport) je bil skupno šesti (šesti v obeh dirkah), Kristjan Tadič (MTD Racing team) pa je bil skupno enajsti (osmi in štirinajsti).
Med veterani je prvo mesto osvojil Bogomir Gajser (AMD Feroda Celje), Fridrich Schauer (MTD Racing team) je bil štirinajsti. V kategoriji DP MX OPEN je Christian Wein-Greis (MTD Racing team) zasedel enajsto, Martin Skela (AMD
pred koncem že zagotovila 1. mesto In uvrstitev v 1. SNL.
Še vedno pa nI padla odločitev o tem, kdo bo Igral dodatne kvalifikacije za popolnitev 1. slovenske nogometne lige s predzadnjo ekipo v 1. SNL. Tako je Aluminij z osvojeno točko na domačem igrišču ostal drugi: v Kranju sta si namreč domači Triglav Gorenjska in Mura 05 razdelila točki. Gorenjci in Kidričani imajo sedaj enako število točk, Prekmurci pa zaostajajo za štiri. Konec tedna bo najbolj zanimiv obračun 2. SNL potekal v Murski Soboti, kamor se v goste odpravljajo prav Kidričani ...
sezoni. Pred Merkurjem je svetla prihodnost, saj imajo v svojih vrstah številne kadetske in mladinske reprezentante, kar je dokaz, da se je v zadnjih letih v Škofji Loki odlično delalo z mladimi. Tudi Vinarji iz Ormoža imajo zanimivo zasedbo, ki je sestavljena iz mladih obetavnih ter izkušenih igralcev in je letos glede uvrstitve presegla pričakovanja pred sezono. Kot kaže, bo ekipa Jeruzalema tudi v novi sezoni zaigrala v enaki zasedbi, kar bo zagotovo razveselilo ljubitelje rokometa v Ormožu. V sredo, 6. maja, ob 20. uri čaka jeruzalemčke nova preizkušnja: na Hardek prihaja Ribnica.
U. Krstič
Tajfun šport) pa je osvojil dvanajsto mesto. Med vozniki MX 85 je Matic Milec (MTD Racing team) osvojil deveto mesto.
Dirka na Poljskem
V poljskem mestu Olsztyn je 2. in 3. maja potekala prva tekma evropskega prvenstva za mladince v kategoriji MX-2 Junior, v kateri nastopa tudi Peter Tadič, sicer član MTD Racing teama iz Majšperka. V kvalifikacijskih vožnjah je Peter vozil odlično in dosegel najboljši čas. Prav tako je bil uspešen v prvi finalni vožnji, kjer je premagal vse svoje konkurente. Manj sreče je imel v drugi, ko je kljub dvema padcema osvojil peto mesto. To mu je v skupnem seštevku dveh dirk prineslo drugo mesto, kar je velik uspeh za mladega mo-tokrosista, ki bo ta konec tedna nastopil v Ukrajini.
Danilo Klajnšek
REZULTATI 23. KROGA: Aluminij - Krško 2:2 (1:1), MU Šentjur - Bela krajina 2:1 (2:0), Olimpija - Zagorje 9:0 (3:0), Triglav Gorenjska - Mura 05 2:2 (1:1).
1.	OLIMPIJA 22 15 5 2 57:16 50
2.	ALUMINIJ 22 11 4 7 52:37 37
3.	TRIGLAV GOR. 22 10 7 5 39:31 37
4.	MURA 05 22 8 9 5 49:36 33
5.	KRŠKO 23 7 9 7 36:39 30
6.	MU ŠENTJUR 23 7 8 8 29:42 29
7.	LIVAR	22 6 9 7 27:33 27
8.	BELA KRAJINA 23 5 7 11 23:36 22
9.	BONIFIKA 18 5 3 10 32:30 18
10.	ZAGORJE 23 2 7 14 16:60 13
Nogomet • 2. slovenska nogometna liga
Z remijem zadržali drugo mesto
Peter Tadic 4. v Skednju in 2. na Poljskem
Mali nogomet
Zmagala ekipa Oki team
Športno društvo AS, ki združuje preko 60 članov, je v ponedeljek, na državni praznik, 27. 4., organiziralo že tradicionalni četrti turnir v malem nogometu. Turnir, ki se je pretekla leta odvijal v Vidmu, so letos prvič izvedli na svojem novozgrajenem igrišču v Vareji.
Dnevno-nočni turnir pa je postregel še z eno novostjo, za najboljšo ekipo so namreč dodali prehodni pokal, kar nakazuje, da se bo tradicija malega nogometa v Vareji še nadaljevala.
Na turnirju se je za najvišje mesto borilo osem ekip, ki so zaigrale v dveh skupinah. Prvi dve ekipi iz
vsake skupine sta nadaljevali v polfinale. Prvo mesto in hkrati prehodni pokal Športnega društva AS 2009 je osvojila ekipa OKI TEAM, drugo mesto so si priigrali nogometaši ŠD GABERJE. Tretje mesto pa je osvojila domača ekipa Športno društvo AS EUROAUTO.
Člani Športnega društva AS in Koranti Demoni, ki si delijo nove društvene prostore v Vareji, se v prihodnjih dneh pripravljajo še na eno prireditev. 16. maja bodo namreč slavnostno odprli društvene prostore in igrišče, na katerem je bil ta teden odigran prvi turnir.
Mateja Tomašič
Foto: Mateja Tomašič
Tretjeuvrščena ekipa Športno društvo AS Euroauto.
Mali nogomet m Haloška liga
Pretekli vikend so bili aktivni tudi nogometaši malega nogometa v Ha-loški ligi, kjer so odigrali dva kroga. Po treh odigranih krogih sta brez poraza le še dve ekipi, ŠD Medvedce in Planjsko, ki bosta v nadaljevanju zagotovo med resnimi kandidati za vrh lestvice. Nekoliko presenetljivo je najvišjo zmago kroga slavila ekipa ŠD Ptujska Gora 2, ki je s 6:1 premagala v prvih dveh krogih neporaženo ekipo iz Sestrž.
Glede na izenačenost ekip lahko tudi v prihodnjih krogih pričakujemo zanimive obračune. Vsak spodrsljaj je lahko odločilen za končni uspeh, saj o zmagovalcu odloča enokrožni ligaški sistem. Liga se nadaljuje s 4.
krogom po prvomajskih praznikih v petek, 8. maja, v Podložah.
REZULTATI 2. KROGA: Stopno
-	Žetale 1:3, Abulc - Plajnsko 1:2, Naraplje - Ptujska Gora II. 3:5, Ses-trže - Ptujska Gora I. 2:0, As Euroav-to - Breg 6:1, Rim - Medvedce 0:5.
REZULTATI 3. KROGA: Medvedce
-	Stopno 4:1, Breg - Rim 1:3, Ptujska Gora I. - As Euroavto 3:3, Ptujska Gora II. - Sesterže 6:1, Plajnsko
-	Naraplje 1:0, Žetale - Abulc 3:3. VRSTNI RED: Medvedce in Plajnsko 9, Ptujska Gora II, Sesterže in Rim 6, As Euroavto, Abulc in Žetale 4, Naraplje 3, Ptujska Gora I. in Stopno 1, Breg 0 točk.
DK
Nogomet • Prijateljska tekma
Viki odslej le za veterane
Nogometaši Drave, ki so v zadnjih štirih srečanjih osvojili maksimalen izkupiček točk in med drugim premagali tudi vodeči Maribor, so zmago zabeležili tudi na Hajdini. V prijateljskem srečanju so premagali člana prve občinske lige z rezultatom 9:0 (4:0). Ptujčani so prišli na Hajdino z najmočnejšo postavo in tako doprinesli k spektaklu in poslovilni tekmi Viktorja Hotka, ki je prav za oba kluba, tako Dravo kot za Hajdino, odigral največ tekem v svoji dolgoletni karieri.
Ptujčani so štiri zadetke (Kurež 2, Lalovič 2) dosegli v prvem polčasu in pet (Ogu 2, Čeh, Kronaveter, Zilič) v drugem delu igre. V 20. minuti tekme je igrišče zapustil Viktor Hotko - Viki, ki je priložnostna darila prejel iz obeh taborov (na sliki s trenerjem Nanijem Matjašičem in pred-
sednikom NK Hajdina Primožem Brodnjakom). Organizacija tekme je bila na visokem nivoju, sodelovali so tudi mladi nogometaši Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina, pa tudi 150 gledalcev je uživalo v igri in golih.
Hajdina - Labod Drava 0:9 (0:4)
Hajdina: Ber, Bezjak, Črnko, Kranjc Roman, Pacher, Pihler, Travni-kar, Vindiš, Vrabl, Žuran, Hotko. Igrali so še: Starovasnik, Gajšek, Kodrič, Janžekovič, Kranjc Damir, Sarkiče-vič. Trener: Nani Matjašič.
Labod Drava: Bartosch, Radetič, Križanič, Filipovič, Roškar, Da Silva, Horvat, Matjašič, Pečnik, Kurež, Lalovič. Igrali so še: Murko, Prejac, Žilič. Andjelkovič, Kelenc, Ogu, Čeh, Drevenšek, Semler, Kronaveter, Zilič. Trener: Adnan Zildžovič.
Kolesarske novice
Marin med deseterico v Avstriji
Ptujski kolesarji so se v nedeljo udeležili dirke ob 35-letnici kolesarske zveze spodnje Avstrije. Na 141,6 kilometra dolgi progi je zmagal Švicar Reto Hollenstein iz avstrijskega profesionalnega Continental moštva Vorarlberg - Corratec. Drugo mesto je osvojil domačin Markus Eibegger (Elk-Haus), tretje pa klubski kolega zmagovalca, Andreas Dietziker. Zraven Ptuj-
čanov so se tekmovanja udeležili še kolesarji kranjske Save ter moštva Motomat Delo Revije. Najboljši Slovenec na dirki in edini uvrščen med prvo deseterico je bil Matej Marin (Perutnina Ptuj), ki je osvojil sedmo mesto. Od peterice perutninarjev na startu je do cilja uspelo prikolesariti le še Andreju Omulcu, ki je kot član glavnine osvojil 39. mesto.
Foto: Marjan Kelner
Matej Marin (KK Perutnina Ptuj) je dobro nastopil na močni dirki v Avstriji.
Krožno dirko s startom in ciljem v kraju Bad Erlach je zaznamoval dolg pobeg štirih kolesarjev. Napad so pričeli na polovici dirke, si privozili že skoraj dve minuti prednosti, ki pa je do konca skoraj povsem skopnela. V zaključnem delu se jim je iz ozadja priključil Hollenstein, ki je bil precej bolj spočit od ubežnikov. Prva zasledovalca sta na ciljni črti za njim zaostala 22 sekund, glavnina, v kateri je četrto mesto osvojil Marin, pa le 12 sekund več. »Z rezultatom sem zelo zadovoljen, saj je bila konkurenca res izjemna. Dirke so se udeležili najboljši avstrijski kolesarji, z Omulcem pa sva težko sledila številčno močnejšim moštvom. Praktično nemogoče je bilo vedeti, kdaj bo prišlo do odločilnega pobega, a sem vesel, da se je dirka dobro razpletla v samem sprintu,« je dejal Marin.
Čeprav dirka ni bila dolga, je proga bolj ustrezala hribolaz-cem kot sprinterjem. Skupno se je v dvanajstih krogih nabralo okrog 2100 metrov višinske razlike, preko ciljne črte pa je uspelo pripeljati le 83 kolesarjem od 162, ki so se pojavili na startu.
Ubežniki mešajo štrene sprinterjem
Ptujčan Aldo Ino Ilešič v dresu ameriškega moštva Type 1 po krajši bolezni spet nastopa. Hitrostne dirke po mestnih ulicah so mu kot sprinterju pisane na kožo. Na seriji tekmovanj pod skupnim imenom Speedweek (hitrostni teden) se je trikrat uvrstil med deseterico. Po petem, šestem in devetindvajsetem mestu pa je na
Ptuj • Ustanovili Društvo za nordijsko hojo
Z nordijsko hojo do več zdravja
Iniciativna skupina, ki se je z nordijsko hojo začela ukvarjati v okviru študijskega krožka v ptujski Animaciji, je lani jeseni ustanovila Društvo za nordijsko hojo in krepitev zdravja Ptuj, da bi jo razširili tudi na Ptuju. Kot je povedala podpredsednica društva Milica Robin, je nordijska hoja v svetu športno-re-kreativni hit in ena najbolj učinkovitih oblik vadbe, saj je v gibanje vključeno celo telo, do 90 odstotkov vseh mišic.
V Sloveniji si nordijska hoja šele utira pot, v povojih pa je tudi na Ptuju. Zato si je novoustanovljeno društvo kot prvo in najpomembnejšo nalogo zadalo širitev popularnosti oziroma vedenje o nordijski hoji, vključno z izobraževanjem o njej in krepitev zdravja nasploh. Čeprav zgleda ta hoja zelo enostavna, je pomembno, da se pravilne tehnike hoje naučimo pod vodstvom strokovnjaka, saj je napačna tehnika neučinkovita in škodljiva za gibalni aparat. Nordijska hoja je najbolj razvita v Pomurju, kjer je potekal tudi evropski projekt, zdaj se širi tudi v druge kraje v Sloveniji.
"S svojim poslanstvom že-
Foto: Črtomir Goznik
Milica Robin, podpredsednica Društva za nordijsko hojo in krepitev zdravja Ptuj: »Vse ljubitelje nordijske hoje in tiste, ki se z njo prvič srečujejo, vabimo v soboto, 9. maja, ob 10. uri v Ljudski vrt na brezplačno demonstracijo.«
limo zmanjševati negativne dejavnike sodobnega življenja. V prvi vrsti gre za stres in pojav drugih bolezni, ki so posledica pomanjkanja gibanja. Kljub dobri volji se včasih težko pripravimo, da bi začeli z aktivnostjo in naredili nekaj dobrega za svoje telo, za svoje zdravje. Morda bo prav nordijska hoja tista, ki vas bo navdušila in postala stalnica v vašem vsakdanjem življenju, s katero boste učinkovito preprečevali posledice hitrega življenjskega
četrti dirki v mestu Walterboro v zvezni državi Južna Karolina po dolgem času spet posegel na stopničke, osvojil je tretje mesto. »Žal tudi tokrat glavnina v cilj ni pripeljala v celoti. Vsak dan ubežnikom uspe, da za las prelisičijo sprinterje. V zadnjih krogih smo zmanjšali zaostanek iz dvajsetih na šest sekund, vendar jih žal nismo uspeli ujeti. V tehničnem zaključku, kjer sta si sledila dva ozka ovinka in se je grupa morala dobesedno stisniti, kot bi vozili skozi lijak, sem vedel, kaj se bo zgodilo in sem svoj sprint pričel petsto metrov do cilja. Kot prvi sem prečkal ciljno črto, ampak na žalost to ni bilo dovolj za zmago,« je iz Združenih držav sporočil Aldo Ino Ilešič.
Po štirih preizkušnjah Ilešič zaseda skupno šesto mesto, do zaključka hitrostnega tedna pa ga čakajo še tri. Serija šteje tudi kot kvalifikacijsko tekmovanje za veliki finalni spektakel USA Crits v Las Vegasu, kjer si je lani prikolesaril delovno pogodbo za letošnjo sezono.
Gazvoda na kolesu, kolegi v kombiju
Makolčan Gregor Gazvoda, ki letos nastopa v dresu japonskega moštva EQA - Meitan Hompo - Graphite Design je v nedeljo nastopil na 35. dirki - Trophée des Grimpeurs v Franciji. Na 127,5 kilometra dolgi progi je za zmagovalcem Thomasom Voecklerjem (BBox Bouygues Telecom) zaostal 6,53 minute in osvojil 58. mesto. Tudi preostali mesti na stopničkah za zmagovalce sta pripadli francoskima kolesarjema. Drugo mesto je osvojil Anthony Geslin (Française Des Jeux), tretje pa mlajši brat slavnega Laurenta Jalaberta, Nicholas (Agritubel). Gazvoda je bil edini član svojega moštva, ki mu je uspelo prikolesariti do cilja.
Uroš Gramc
nordijsko hojo, kot tudi vsem tistim, ki se z njo že ukvarjajo in bi želeli osvežiti ali preveriti tehniko hoje. Demonstracijo bo vodila Lidija Lazar, INWA vodnica nordijske hoje. V Evropi se z nordijsko hojo ukvarja že okrog osem milijonov ljudi. Njena zibelka je Finska. Po zaslugi Mednarodne organizacije za nordijsko hojo (INWA) se je začela širiti tudi zunaj Finske. Za nordijsko hojo potrebujemo veliko dobre volje, primerno oblačilo in obuvalo ter palice za nordijsko hojo.
V okviru društva si bodo tudi prizadevali, da bi našli primerne poti za nordijsko hojo, jih dodelali, tako da jih bodo za rekreacijo lahko uporabljali tudi domači in tuji turisti, je pred sobotno promocijo nordijske hoje v Ljudskem vrtu na Ptuju povedala predsednica Društva za nordijsko hojo in krepitev zdravja Ptuj Milica Robin.
MG
tempa. Nordijska hoja je lahkotna, primerna za ljudi vseh starosti in ravni telesne pripravljenosti. Lahko jo izvajamo praktično izpred domačega praga, ima pa tudi velik sociološki učinek na medsebojno povezovanje ljudi,« je v imenu društva pred sobotno promocijo nordijske hoje v Ljudskem vrtu na Ptuju, ki se bo začela ob 10. uri, povedala podpredsednica društva. Demonstracija bo brezplačna, namenjajo jo vsem tistim, ki se prvič srečujejo z
vaRGAS
C

telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČN0-TEHNIČN0 VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIK0VIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga
Gerečja vas uspešna v Bukovcih
3. SNL - vzhod: remi Stojnčanov s Čardo
Večinoma nedeljski 22. krog v 3. slovenski vzhodni ligi ni prinesel posebnih presenečenj, razen remija v Štorah, kjer je domači Kovinar oddal točko gostom iz Sladkega Vrha, ki so srečno izenačili v drugi minuti sodnikovega podaljška. Nogometaši Stojn-cev so osvojili točko v Martjancih, kjer domače tekme igra Čarda in so trdno zasidrani v sredini prvenstvene razpredelnice. Najvišjo zmago kroga so dosegli nogometaši Šmartnega, ki so gostom iz Šmarij pri Jelšah zabili sedem zadetkov. Ponovno je zmagala Dravinja v Celju proti Simer šampionu. Odpor domačih so gostje strli v drugem polčasu z zadetkoma Januša Štanteta. V Slovenskih Konjicah tako že nestrpno pričakujejo konec prvenstva, ko bo veliko slavje ob ponovni uvrstitvi njihove Dravinje v 2. SNL. V prekmurskem derbiju v Odrancih, kjer se je zbralo največ gledalcev (več kot 400), so slavili domačini, ki so premagali ekipo Tehno-stroj Veržeja.
REZULTATI 22. KROGA: Čarda -Stojnci 0:0, Kovinar Štore - Paloma 1:1 (0:0), Mons Claudius - Malečnik 2:2 (2:0), Odranci - Tehnostroj Veržej 1:0 (1:0), Šmartno - Trgovine Jager 7:1 (3:0), Simer šampion - Dravinja Kostroj 0:2 (0:0), Koroška Dravograd
-	Črenšovci 3:1 (1:0).
1.	DRAVINJA KOS. 22 19	1	2	56:9	58
2.	KOVINAR ŠTORE 22 14	4	4	42:25	46
3.	KOROŠKA D. 22 14	2	6	49:26	44
4.	ODRANCI 22 12	5	5	37:22	41
5.	ŠMARTNO 22 12	3	7	5847	39
6.	MALEČNIK 22 10	4	8	41:37	34
7.	STOJNCI 22 9	4	9	42:37	31
8.	SIMER ŠAMP. 22 9	3	10	33:40	30
9.	TEHNO. VERŽEJ 22 7	6	9	35:37	27
10.	MONS CLAUD. 22	6	1	15	26:3	19
11.	ČARDA 22	4	6	12	30:44	18
12.	ČRENŠOVCI 22	3	9	10	25:43	18
13.	PALOMA 22	5	3	14	24:47	18
14.	TRGOV. JAGER 22	3	3	16	27:59	12
ČARDA - STOJNCI 0:0
STOJNCI: Starčič, Zagoršek, Ko-kot, Klinger (od 61. Marinič), Golob, Janžekovič, Fridauer, Turkuš, Rižnar, Nežmah (od 69. Meznarič), Topolo-vec. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: Druzovič zagotovil zmago Ormožu
Pet krogov pred koncem prvenstva v Štajerski ligi je jasno, da se bosta za 1. mesto potegovala vodeča Teh-notim Pesnica in Zreče, ki zaostajajo za dve točki. Prav tako je jasno, da je Jarenina-Šentilj trdno prikovana na samo dno, saj v letošnjem prvenstvu še ni okusila slasti zmage. Pred njimi so Brežice in Bukovci, ki so v nedeljo proti nogometašem iz Gerečje vasi kljub zgodnjemu vodstvu visoko izgubili. Nogometaši iz Podvincev so z zadetkom Davida Petroviča premagali neugodno ekipo iz Rogaške Slatine, zmagali pa so tudi Ormožani v Brežicah. Gradbeniki iz Ormoža so že vodili z 0:2, vendar so jih nato domačini ujeli. Zmagoviti zadetek pa je za goste vendarle dosegel Jani Druzovič v 81. minuti.
REZULTATI 21. KROGA: Podvinci
-	GIC Gradnje Rogaška 1:0 (0:0), Tehnotim Pesnica - Jarenina Šentilj 5:0, Brežice - Holermuos Ormož 2:3 (0:2), Tehnotim Pesnica - Peca 2:0 (1:0), Zreče - Pohorje 4:1 (2:0), Bukovci - LKW Jack Gerečja vas 2:5 (1:3), Šoštanj - AHA EMMI Bistrica je preloženo na 12. maj.
1.	TEH. PESNICA	21	14	2	5	52:22	44
2.	ZREČE	21	13	3	5	48:18	42
3.	POHORJE	21	11	4	6	38:34	37
4.	LKW GER. VAS	21	9	7	5	44:30	34
5.	A. E. BISTRICA	20 10	4	6	30:25	34
6.	GIC ROGAŠKA	21	10	3	8	42:33	33
7.	PODVINCI	21	9	4	8	43:36	31
8.	ŠOŠTANJ	20 9	4	7	44:38	31
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Gerečje vasi (na fotografiji sta Darjan Čeh in Alen Kokot) so z zmago v Bukovcih zadržali 4. mesto na lestvici.
9.	HOLER. ORMOŽ 21	8	7	6	42:39	29
10.	PARTIZ. FRAM 21	7	8	6	44:39	29
11.	PECA 21	8	2	11	31:46 26
12.	BUKOVCI 21	5	5	11	37:51 20
13.	BREŽICE 21	3	5	13	30:61 14
14.	JARENINA-Š. 21	0	2	19	16:68 2
PODVINCI - GIC GRADNJE ROGAŠKA 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 D. Petrovič (65) PODVINCI: Šeruga, S. Kupčič, Še-bela, Lah, Petek, B. Kupčič, Bratec, Modrič, D. Petrovič, R. Petrovič (od 82. Brumen), Belšak. Trener: Igor Vorih.
BUKOVCI - LKW JACK GEREČJA VAS 2:5 (1:3)
STRELCI: 1:0 Meznarič (10), 1:1 Veber (23). 1:2 Čeh (39), 1:3 Miha Lešnik (45), 1:4 Kokot (79), 2:4 Strelec (88), 2:5 Kaisesberger (89)
BUKOVCI: Grabrovec, Meznarič, Korez, Majer, Kozel, Kokot, Antolič (od 76. Roškar), Mulej (od 71. Vajda), Plohl (od 57. Strelec), Kodrič, Petek. Trener: Milivoj Jamnik.
LKW JACK GEREČJA VAS: Vogri-nec, Kokot, Miha Lešnik, Medved, R. Sagadin, J. Sagadin, Miha Lešnik, Čeh, M. Železnik, Veber (od 69. Koš-nik), M. Hertiš (od 57. Kaisesberger). Trener: Ivan Zajc.
Danilo Klajnšek
BREŽICE - HOLERMUOS ORMOŽ 2:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Mihalič (12), 0:2 Goričan (41), 1:2 Lenič (75), 2:2 Mr-kac (78. z 11 m), 2:3 Druzovič (81)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Kolarič, Druzovič, Prapotnik, Goričan, Piberčnik, Zidarič, Mihalič, Borko (od 66. Srša), L. Mlinarič, Jerebič. Trener: Aleš Jurčec.
Nogometaši Holermuosa so v Brežicah po hudem boju in napeti končnici uspeli zabeležiti osmo prvenstveno zmago. Trener Aleš Jurčec je imel pred tekmo obilico težav, saj sta zaradi kazni manjkala Josip Novak in Rok Mlinarič, zaradi bolezni pa še Mitja Zorman. Po 1. polčasu je po golih Mihaliča in Goričana kazalo, da bodo Ormožani zabeležili lahko zmago proti Brežicam, ki bodo po koncu sezone zaradi slabega točkovnega izkupička izgubile mesto v Štajerski ligi. V zaključku tekme so gostje naredili nekaj nepotrebnih napak in z goli Leniča ter Mirkaca sami vrnili v igro ekipo Brežic. Po izenačenju so domačini vse sile usmerili v napad, a je nato za zmago gostov uspelo zadeti Druzoviču v 81. minuti. Do konca tekme so bili bližje zadetku nogometaši Brežic, vendar je gostom tudi po zaslugi vratarja Šnajderja le uspelo zdržati brez prejetega zadetka.
uk
1. liga MNZ Ptuj: pol ducata zadetkov Hajdine in Oplotnice ...
REZULTATI 17. KROGA: Apače
-	Središče 2:1, Videm - Boč 1:1, Cir-kulane - Gorišnica 1:1, Rogoznica
-	Hajdina 1:6, Skorba - Oplotnica 1:6, Dornava - Pauman Pragersko 5:1.
1.	BOČ
2.	OPLOTNICA
3.	APAČE
4.	VIDEM
5.	P. PRAGERSKO
6.	HAJDINA
7.	GORIŠNICA
8.	SKORBA
9.	SREDIŠČE
10.	DORNAVA
11.	ROGOZNICA
12.	CIRKULANE
17	14	3
17	12	3
17	13	0
17	11	4
17	8	1
0 2 4 2 8 9 9
5 1 11 5 0 12 5 0 12 4 1 12 3 3 11
6 2 6 2
55:14	45
43:18	39
41:21	39
53:15	37
32:37	25
30:37	20
27:43	20
24:46	16
21:34	15
21:43	15
26:42	13
24:47	12
DORNAVA - PAUMAN PRAGERSKO 5:1 (3:1)
STRELCI: 1:0 Letonja (2), 1:1 Lon-čarič (21. z 11 m), 2:1 Novak (28), 3:1 Ratek (42), 4:1 Novak (63), 5:1 Zagoršek (78) VIDEM - BOČ 1:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Bezjak (10), 1:1 Volavšek (16) SKORBA - OPLOTNICA 1:6 (0:3) STRELCI: 0:1 Primožič (10), 0:2 Primožič (22), 0:3 Vodopivec (23), 0:4 Primožič (51), 0:5 Primožič (61), 1:5 Gašparič (67), 1:6 Primožič (88) CIRKULANE - GORIŠNICA 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Žumbar (31), 1:1 Hrženjak (88. z 11 m)
ROGOZNICA - HAJDINA 1:6 (0:3)
STRELCI: 0:1 Pacher (5), 0:2 Krajnc (12), 0:3 Vrabl (20. z 11 m), 0:4 Sarkičevič (65), 0:5 Krajnc (73), 0:6 Horvat (75), 1:6 Pučko (85) APAČE - SREDIŠČE 2:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Fruk (21), 1:1 Križa-nič (37), 2:1 Predikaka (48)
2. liga MNZ Ptuj: ... ter Zavrča in Slovenje vasi
REZULTATI 17. KROGA: Leskovec - Hajdoše 1:4, Makole - Grajena 3:1, Slovenja vas - Lovrenc 6:1, Pod-lehnik - Zavrč 0:6, Tržec - Spodnja Polskava 3:0. Srečanje Zgornja Pol-skava -Markovci se igra 6. 5.
1.	ZAVRČ	17 17	0	0	113:12	51
2.	MARKOVCI	16 11	1	4	45:35	34
3.	SLOVENJA VAS 17 10	1	6	42:27	31
4.	PODLEHNIK	17 8	3	6	29:26	27
5.	TRŽEC	17 8	1	8	44:41	25
6.	ZG. POLSKAVA	16 6	4	6	37:35	22
7.	GRAJENA 17	6	3	8	30:36	21
8.	HAJDOŠE 17	5	5	7	21:28	20
9.	MAKOLE 17	6	2	9	22:34	20
10.	LOVRENC-1 17	4	4	9	21:42	15
11.	SP. POLSKAVA 17	4	3	10	29:56	15
12.	LESKOVEC 17	2	1	14	14:75	7
TRŽEC - SPODNJA POLSKAVA
3:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Emeršič (40), 2:0 Emeršič (57), 0:3 Emeršič (86) PODLEHNIK - ZAVRČ 0:6 (0:3) STRELCI: 0:1 Čeh (2), 0:2 Gabro-vec (27), 0:3 Juričinec (29), 0:4 Čeh (55), 0:5 Bratkovič (76), 0:6 Šterbal (88. z 11 m)
LESKOVEC - HAJDOŠE 1:4 (0:3) STRELCI: 0:1 Petek (12), 0:2 Petek (14), 0:3 Brodnjak (35), 1:3 Merc (76. z 11 m), 1:4 Petek (89)
SLOVENJA VAS - LOVRENC 6:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Lenart (10), 2:0 Sa-kelšek (17), 3:0 Sakelšek (35. z 11 m), 4:0 Sakelšek (65), 5:0 Šmintič (70), 6:0 Šmigoc (78)
MAKOLE - GRAJENA 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Dolšak (43. z 11 m), 2:0 Vantur (67), 3:0 Vantur (69), 3:1 Jakolič (73)
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 18. KROGA: Podvinci					
- Bukovci 11:0, Grajena -				Tržec 2:7,	
Videm - Leskovec		3:3,		Markovci	
- Dornava 1:2. Srečanje Stojnci					Ko-
rant - Ormož bo odigrano danes.					
1. STOJNCI KOR.	16 13	1	2	57:17	40
2. VIDEM	16 12	3	1	67:19	39
3. GORIŠNICA	16 8	5	3	28:17	29
4. ORMOŽ	15 7	3	5	34:15	24
5. PODVINCI	16 7	2	7	42:42	23
6. TRŽEC	17 6	5	6	36:37	23
7. DORNAVA	16 6	4	8	22:28	22
8. GRAJENA	16 6	2	8	27:40	20
9. MARKOVCI	17 5	2	10	26:48	17
10. LESKOVEC	16 3	3	10	23:37	12
11. BUKOVCI	17 1	0	16	9:71	3
ZAHODNA SKUPINA
REZULTATI 14.KROGA: Prepolje
-	Podlehnik 1:1, Lovrenc - Pragersko 0:0. Srečanja Zgornja Polskava
-	Hajdina, Polskava - Apače in Skorba - Boč se igrajo danes.
1.	HAJDINA	13	11	2	0	56:16 35
2.	ZG. POLSKAVA 13	8	2	3	40:19	26
3.	BOČ	13	8	1	4	25:15	25
4.	LOVRENC	14	7	3	4	22:23	24
5.	SKORBA	13	7	2	4	35:27	23
6.	PRAGERSKO	14	5	4	5	32:35	19
7.	POLSKAVA	13	5	2	6	22:27	17
8.	PODLEHNIK	14	4	2	8	19:33	14
9.	APAČE	13	1	1	11	11:34	4
10.	PREPOLJE 14 1 1 12 14:47 4
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 32. KROGA - SREDA ob 16.30: Nafta - Maribor; SREDA ob 17.00: Labod Drava - Interblock, Primorje - MIK CM Celje, Rudar Velenje - Luka Koper; SREDA ob 18.00: Domžale - HIT Gorica.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
22. KROG: Rudar Velenje - NŠ Poli Drava (torek ob 17.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
22. KROG: Rudar Velenje - NŠ Poli Drava (torek ob 15.00)
ČETRTFINALE MLADINSKEGA POKALA SLOVENIJE
SREDA ob 16.30: Mura 05 - Aluminij, Maribor - Črenšovci, Triglav
-	MNZ Ljubljana, Luka Koper - HIT Gorica
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA: 18. KROG - TOREK ob 17.30: Stojnci Korant
-	Ormož. 19. KROG - ČETRTEK ob 18.00: Ormož - Markovci, Bukovci
-	Gorišnica.
ZAHODNA SKUPINA: 14. KROG - TOREK ob 17.30: Zgornja Polskava - Hajdina, Polskava - Apače in Skorba - Boč.
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
LIGA ZA PRVAKA (OD 1. DO 6. MESTA)
PARI 5. KROGA - SREDA: Prevent - Slovan, Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško, Gorenje - Cimos Koper. LIGA ZA OBSTANEK (OD 7. DO 11. MESTA) PARI 5. KROGA - SREDA: Jeruzalem Ormož - Ribnica Riko hiše (sreda ob 19.00 v ŠD Ormož), Rudar EVJ Trbovlje - Merkur.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽNL
Mariborčanke uspešnejše od Ptujčank
Prvenstvo v 1. slovenski ženski nogometni ligi se polagoma bliža koncu. Kar se prvaka tiče, je že vse jasno, saj imajo nogometašice Krke iz Novega mesta visoko prednost. Tokrat so imele kar precej dela z žilavimi Prekmurkami, ki so ob polčasu celo vodile.
Na Ptuju so igralke Ljudskega vrta doživele novi poraz, tokrat proti sosedam iz Maribora. Srečanje so dobro začele in prve poved le, a so prednost zapravile že pred odhodom na odmor. Novi poraz so v Velenju doživele nogometašice iz Dornave. REZULTATI 17. KROGA: Ptuj
-	Maribor 1:6 (1:2), Rudar Škale
-	Dornava 5:0 (3:0), Slovenj Gradec
-	Senožeti 4:0 (1:0), Pomurje - Krka 3:6 (3:2)
1.	KRKA 16 15 1 0 121:10 46
2.	SLOV. GRADEC 15 10 1 4 71:25 31
3.	SENOŽETI 16 9 1 6 45:28 28
4.	POMURJE 15 9 0 6 95:33 27
5.	MARIBOR 16 8 2 6 62:46 26
6.	RUDAR ŠKALE 16 5 3 8 18:45 18
7.	PTUJ	16 3 0 13 13:95 9
8.	DORNAVA 16 0 0 16 6:149 0
Ptuj - Maribor 1:6 (1:2)
STRELKE: 1:0 Koren (19), 1:1 Ploj (22), 1:2 Peruš (43), 1:3 Čonč (54), 1:4 Pavlec (59), 1:5 Ploj (72), 1:6 Puhman (80. z 11 m)
PTUJ: Karin Matjašič, Tea Šmin-tič, Daša Grdina (Marina Fleten), Maja Koren, Andreja Najvirt, Alenka Trafela (Marina Tancoš), Maja Skaza, Nina Podhostnik, Majda Mesarec, Nina Pihler, Barbara Petek. Trener: Matej Hvalec.
Rudar Škale -Dornava 5:0 (3:0)
DORNAVA: Alenka Murko, Saša Fras, Laura Maksimovič, Laura Krajnc, Nuša Kukovec, Romana Beh-rami (Sanja Lah), Urška Čuš (Nuša Ploj), Sanja Tušak (Urška Horvat), Monika Hojnik, Mateja Mihelač, Patricija Golob. Trener: Mitja Serdin-šek.
Danilo Klajnšek
Foto: Stanko Kozel
Igralke ŽNK Ljudski vrt (temni dres) so morale tokrat priznati premoč gostjam iz Maribora.
Kolesarjenje • Raziskujemo skrite kotičke Slovenije - Kras
S kolesom po deželi terana, pršuta in prijaznih ljudi
V pomladnih dneh, ko se sonce še sramežljivo spogleduje z naravo, je pravi čas za obisk Krasa. Tokrat vam ponujamo krajšo (cca. 40 km) in manj zahtevno kolesarsko turo, ki je kot nalašč za začetek kolesarske sezone. Trasa je zelo razgibana, saj je veliko nezahtevnih vzponov in prav toliko prijetnih spustov, ki naženejo veter v lase. Kljub prijetnim temperaturam svetujem, da v svoj kolesarski nahrbtnik spakirate kakšno kapo ali trak za okrog ušes, saj kraška burja nikoli ne miruje.
Naša Kraška kolesarska pustolovščina se prične v ŠTANJELU. Svetujem, da svoj jekleni konjiček parkirate na brezplačnem parkirnem prostoru za vaško Pošto. Ker bo naša kolesarska tura predvsem gurmanska in uživaška, si lahko za začetek privoščite jutranji »kofetek« v gostilnici ZORO, nasproti parkirnega prostora. Tam boste našli tudi zelo urejeni javni WC in bankomat. Ne pozabite napolniti bidona z vodo, saj vas čaka celodnevno kolesarjenje. Če se za kolesarjenje odločite v nedeljo, potem si pod Štanjelom za začetek oglejte »bolšji sejem«, kjer si boste napasli oči na vojaških predmetih iz prve in druge svetovne vojne, pokukali v stare knjige in poskusili kakšno kraško dobroto. Tako, zdaj pa je čas, da damo pot pod kolesa. Na začetku nas pričaka rahel spust v smeri proti Sežani, vendar samo nekaj sto metrov, saj je potrebno zaviti desno proti HRUŠEVICI (glej smerokaz). Že po nekaj metrih nas pričaka prava kraška divjina ... Pozdravljajo nas prostrani kraški travniki, ograjeni z značilnimi kamnitimi zidovi, položni vinogradi, ki so pravkar začeli odganjati prve listke, in značilni kraški gozdovi z bujnim podrastjem. Na Krasu beseda samota, prvobitnost in mir dobi nove razsežnosti, in če se želite umakniti iz mestnega vrveža in dati svoje možgančke na pašo, potem ste zagotovo na pravi kolesarski poti. Hruše-vica te sprva preseneti, saj na obrobju vasi rastejo ogromne novogradnje, ki pa ohranjajo pridih mediteranskega. To dejstvo te preseneti tako pozitivno kot negativno. Prav je, da se na vas ponovno vrača mladost in razigranost, ki je znamenje napredka, po drugi strani pa obstaja bojazen, da Kras s tem izgublja svojo prvobitnost. Samo upamo lahko, da bodo prišleki znali ohranjati ta poseben duh starodavnosti, ki je ujet med debele zidove starih kraških vasic. Sredi te slikovite vasi kraljuje cerkvica sv. Jožefa in Lovrenca.
In že kolesarimo proti Pli-skovici. Pot je urezana sredi prostranih položnih vinogradov, travnikov in za hipec se ti zazdi, da je skoraj nemogoče, da bi v te kraje že stopila človeška noga. To je pravi pobeg v divjino. Prepustite se užitku prvobitne spokojnosti.
Teren je razgiban in nam daje pravo mero dinamike. Nadaljujemo pot proti KOBJEGLAVI (svetujem, da v vasi vprašate za smer, ker so poti zelo razvejane in ni smerokazov). V vasi vprašava za pršutarno. Vaščani nama razložijo že znano dej-
Foto: Aleksandra Jelušič
Zasanjan Štanjel
stvo, da je Pršutarna MIP v stečaju in da ne verjamejo, da bova v Kobjeglavi naletela na odprta vrata. Ne pustiva se zmesti in ga mahneva v Kraljestvo pršuta. Na najino veliko veselje sta MIP-ova restavracija in trgovina na široko odprti gostom. Izveva, da sta zamenjali lastnika in da je vse skupaj trenutno v najemu. Restavracija se dobro drži in v trgovini dobiva sveži kraški pršut. To je malica, ki se za Kras spodobi. Lahko se odločite za restavracijo ali pa si prinesete kruh kar od doma in si ga napolnite z omamnim pršutom, ki ga potem pojeste na kraškem travniku.
Zdaj smo si nabrali dovolj moči za nadaljevanje poti proti vasici GABROVICA. Travniki so ograjeni s kamnitimi ogradami, ki so odličen naravni branik, v katero se ujame kraška burja. Če vas je Kobjeglava očarala s pršutom, potem vas
bo Gabrovica očarala s svojim kraškim šarmom. Vasica je postavljena na hribček, iz katerega se ponosno dviguje cerkev svetega Petra in Pavla. Vaški fantje se trudijo s postavljanjem mlaja, a se pustijo toliko zmotiti, da nama pokažejo pot proti vasi PLISKOVICA.
Narava je v pomladanskem času še zelo zelena, saj je še ni požgalo poletno sonce. V smeri proti Pliskovici je pot speljana skozi gozd, kjer diši po borovcih in so pljuča hvaležna za vsak vdih tega aromatičnega zraka. Če natančno opazuješ drevesa, opaziš, da so stebla bogato obraščena z islandskim mahom, kar je nedvomno pokazatelj, da je zrak tukaj še neoporečen in kristalno čist, o čemer v mestu lahko samo sanjate. Za to področje je značilna sova uharica (BUBO BUBO). Sova uharica je največja sova pri nas, saj ima razpon peruti
Foto: Aleksandra Jelušič
Prvi poganjki kraške trte
skoraj 2 m. Gnezdi v skalnatih udrtinah in se prehranjuje z ježi, polhi in podganami. Oglaša se zgodaj pomladi ob toplih večerih. Samčev glas lahko v večerih slišimo do 2 km daleč.
In že smo v vasici Pliskovi-ca. Čaka nas rahel vzpon, ki je vreden vsake kapljice znoja. Obdana je s kraškimi vrtovi in vinogradi, ograjenimi s kamnitimi ogradami. Nad vasjo bdi ljubka cerkev svetega Tomaža, ki bo zelo vesela vašega obiska. Če v vasi povprašate za ČEBELARSTVO PETELIN, boste deležni sladkega presenečenja. Prijazen vaščan vas bo popeljal v skrivnosti pridelave medu, propolisa in medenega likerja. Ne boste se mogli upreti degu-staciji in lahko se boste založili z dobrotami, ki bodo skozi vse leto krepile vaše zdravje. Poskusite lahko med iz rešelike, bršljana in divje češnje. Najbolj me je očaral med rešelike (sorodnica češnje), saj ima zelo specifičen okus.
Pot nadaljujemo proti DU-TOVLJAM. Med potjo lahko občudujete prave kraške uvale, v katerih so obdelovalne površine, obrobje pa prekrivajo kraški travniki in gozdovi.
V Dutovljah ne smete mimo vojaškega pokopališča iz prve svetovne vojne, kjer so pokopani padli vojaki avstro-ogrske vojske, različnih narodnosti. Po podatkih naj bi bilo na tem pokopališču pokopanih najmanj 3000 čeških vojakov. Za ogled pokopališča morate v središču Dutovelj zaviti za smer Italija Repentabor (cca. 500 m). Pokopališče NOB je skrito v
kraški vrtači, kar poudarja izpovedno in estetsko vrednost kraja. Na poti do pokopališča te pozdravi ptičje petje, ki preglasi spokojnost tega naravnega svetišča. Posedite na kamniti klopci in se prepustite miru in dišavam pomladnega Krasa. To je način, kako se boste poklonili prednikom.
In že se vračamo nazaj v Du-tovlje. Povprašajte domačine za VINARSTVO ŠUC. Na njihovem dvorišču stoji vodnjak iz leta 1864, iz katerega lahko še danes zajamete vodo. Domačini vas bodo rade volje pope-
skovici, leta 1908 pa so se naselili v Tomaju. Zanimiva je tudi hiša številka 33, ki je ohranila avtohtono kraško podobo, s pravo črno kuhinjo. Držite se glavne ceste in po dveh km, pri GOSTILNI KRAŠKI HRAM, zavijte na vinsko cesto v smeri proti vasi ŠEPULJE. V Šepu-ljah je znana pršutarna, kjer se usmerite proti vasi AVBER. Pot je na tem predelu speljana skozi gozd. Bodite pozorni na obcestni kamen, kjer so začrtane smeri (držite se smeri Štanjel). V vasi DOBRAVLJE se usmerite za ŠTANJEL. Ko boste prikolesarili do table smer AVBER, ne zavijete proti vasi AVBER, temveč nadaljujte svojo pot naravnost po glavni cesti. To je pot proti Štanjelu. Na razpotju SEŽANA (levo) - NOVA GORICA desno, ste že tik pred Štanjelom. Seveda se odločite za smer NOVA GORICA, ki vas bo pripeljala do naše začetne destinacije. Čas je za počitek. Predlagam, da stopite s kolesa in si ogledate znamenitosti tega slikovitega kraškega naselja z značilnimi ozkimi ulicami in kamnitimi hišami, ki vsebujejo raznolike kamnoseške izdelke.
Verjetno vam v želodcu že pošteno kruli. Čas je za pozno kosilo. Privoščite si pristno kraško pojedino. Domačini vam bodo predlagali gostilno GRČA v Hruševici, ki bo zadovoljila gurmanskega jedca in glede na velikost porcij vas iz gostilne zagotovo ne bodo spustili lačne. Gostilna ima 40-letno tradicijo in so pravi kulinarični »mački«, se pa tudi vidi, da družina kuha s srcem. Mama
Foto: Aleksandra Jelušič
Polje v kraški uvali
ljali v svojo vinsko klet, kjer v hrastovih sodih zori okoli 60 hl kraškega terana.
V Dutovljah se usmerite proti Sežani. Pot vas bo peljala v smeri proti vasici TOMAJ. Med potjo ne pozabite pokukati v rojstno hišo Srečka Kosovela. Družina je sprva živela v Pli-
Foto: Aleksandra Jelušič
Kraška malica
Štanjel
Poseben pečat kraju je dal Fabianijev tržaški prijatelj zdravnik dr. Enrico Ferrari. Ferrari se je zaljubil v Štanjel. Govoril je dobro slovensko in vsako poletje tu preživel po več mesecev. V Štanjel pa je redno prihajal tudi vse druge proste dneve. Leta 1924 sta skupaj s Fabijanijem pod obrambnim zidom naselja uredila obsežen park. Znana je zgodba, da naj bi tik pred koncem vojne nemška vojska hotela porušiti grad Štanjel, kar naj bi z intervencijo preprečil arhitekt Maks Fabi-ani. Ta naj bi se skliceval na znanstvo s Hitlerjem, poveljujoči častnik je poklical v Berlin in dobil odgovor, "naj staremu gnjavežu ustreže". Zgodba je skoraj gotovo le legenda, saj je Fabianijevo znanstvo s Hitlerjem skoraj gotovo izmišljeno, prav tako pa opis dogodka ni niti najmanj verjeten. V Štanjelu si morate ogledati še grad Štanjel, Galerijo Lojzeta Spacala, poznogotsko cerkev sv. Danijela in Ferrarijev vrt.
Pavla vam bo z ljubeznijo pripravila odlične kraške štruklje ali zelene njoke, lahko pa si privoščite tudi moderno, "lažjo" hrano. Čar njihove kuhinje je tudi v tem, da večino sestavin za jedi iz jedilnika pridelajo in vzredijo na domačem dvorišču. Če želite poskusiti avtohtono kraško jed, potem ne smete zamuditi šelinke, juhe iz šelena (zelena), krompirja in fižola. Gostilne Grča se je oprijel starodaven mit, da tudi Napoleon ni mogel mimo tega kulinaričnega bisera in je bojda nekoč v hiši celo prespal.
Upam, da boste z opisano kolesarsko turo zadovoljni vsaj pol toliko, kot sva bila sama. Ne boste se samo razmigali, Kras bo aktiviral vse vaše čute, vključno z brbončicami za okus. Imate samo dve možnosti . V KRAS se lahko zaljubite ali pa, v KRAS se lahko zaljubite ... Izbira je vaša.
Aleksandra Jelušič
Regata • Iz dnevnika jadralne ekipe Radia-Tednika (II. del)
Pomorska saga o človeški vzdržljivosti
Po dveh uspešnih dneh naših jadralskih podvigov, tako nočnih kot dnevnih, o čemer smo pisali v prejšnjem delu zgodbe, nas je tretji dan, v ponedeljek, v Biogradu pričakalo precej sivo jutro. In če je Djamši »Ja sam bolan« vsaj 100-krat zapel ponoči, smo jo mi zapeli to jutro.
Nebo je bilo mračno, dež je zelo spodobno pral vse pod seboj, naša oprema je bila že itak mokra od prejšnjega dneva in plovbe, zato smo se družno odločili, da se dodatnega namakanja in posledične plesnivosti ne gremo še enkrat.
Čarobni dalmatinski brodet in zavaljena trupelca
Namesto tega smo si privoščili obilno »kafetkanje« na palubi, dež je ponehal, potem pa nam je pravo presenečenje pripravil naš Davorin, ki se je že hitro po prvi kavi izgubil nekje v mestu in se na barko vrnil z vrečko zelenjave in svežih rib. Mmm, takoj smo vedeli, kaj bo - kuhali bomo pravi dalmatinski brodet! Takoj se je začelo sekljanje čebule, česna, peteršilja, paradižnika, pa čiščenje rib; komandno mesto za štedilnikom je seveda
Dokler je pihal veter, je še šlo.
Najprej smo ga skuhali, potem pa takole zmazali do zadnje košči-ce - pravi dalmatinski brodet s črnim vinom ...
Nikoli ne bo pojasnjeno, ali je bil vonj brodeta tisti, ki je na našo jadrnico zvabil pisano družbo »pomorščakov«; takole se je začela zabava do poznih ur ...
Takole pa na barki izgleda bonaca (brezvetrje).
zavzel Davorin in v nekaj minutah se je čez celotno marino iz našega podpalubja začel širiti omamni vonj ribjega golaža, za konec globoko zalitega s črnim vinom. Da je teknilo, ni dvoma, in ko se je malo čez poldne čez koprenasto oblačnost celo prebilo sonce, je bil pogled na našo barkačo precej dalmatinsko obarvan: sedem ležečih, lepo zaobljenih trupelc v vodoravnem položaju, razmetanih po palubi, lenobno nastavljajoč se blagemu soncu, ob krmilu pa poln krožnik gladko obranih ribjih koščic ... Tako smo pričakali prihod najprej dveh jadrnic, ki sta odstopili: prvo, na kateri je plul tudi neutrudni Djamši, je namreč začela zalivati voda, pokvaril pa se jim je tudi t. i. »rakec«, drugi se je pretrgala genova (drugo jadro), zatem pa so se začele po vrsti vračati še ostale. Nikoli ne bo čisto pojasnjeno, kaj je tisto popoldne privleklo številne udeležence regate na palubo naše barke; ali je bil to še vedno močan in slasten vonj brodeta, ki se nikakor ni hotel umakniti iz naše bližine, ali pa morda naša dobra volja, ki se je kar stopnjevala; dejstvo pa je, da se je tisto popoldne in še pozno v večer naša sicer velika barkača kar šibila pod obiskovalci. Pa ne le pod obiskovalci, ampak tudi pod tekočimi zadevami; saj veste, da se po starem običaju šika na prvi obisk prinesti darilo in vsak, ki je prišel na »obisk«, je s seboj prinesel vsaj steklenico, če že ne kar kantice ... In ker ladja, če je še tako velika, nikakor ne sme biti preobremenjena, je bilo treba ta darila (in domače zaloge) pridno prazniti, kar nam je skupaj s številno družbo do poznega večera tudi odlično uspevalo. Vrag je bil le v tem, da so vedno prihajali novi obiskovalci in tako nikakor nismo mogli »priti na čisto« ... Še dobro, da je bila na vrsti obvezna večerja z muziko v marini, s katero smo začasno prekinili popoldanski pivski maraton, noč pa se še zdaleč ni končala, saj je nekaj izgubljenih regatnikov še zašlo na našo barko, slišati je bilo celo nekaj sočnih na račun iskanja lastnih jadrnic, saj so si v temi namreč vse zelo podobne ...
Drugo hudobno rajcanje glavnega jadra
Kljub težkemu dnevu in kratki noči smo bili zadnji dan regate strumno pripravljeni na zadnji plov, celo brez posebnega mačka in z lepo posušeno obleko. Nebo je bilo sicer spet sivo, ampak deževje se še ni prebilo iz oblakov. Pa ne le deževje, tudi naše nesrečno glavno jadro se ponovno ni hotelo prebiti iz jambora. Tokrat je bilo še bolj zlobno trmasto: malenkost, nekje do slabe tretjine, se je namreč izžvečilo, potem pa hudobno rajcajoče obstalo in se ni dalo pregovoriti več niti za milimeter. Na obrazih naše celotne ekipe se je prvič pokazal obup; ne le zaradi morebiti spet izgubljenega plova, ampak še bolj zaradi vprašanja, kako naj zdaj to hudobo od jadra zvijemo vsaj nazaj, da bomo lahko z jadrnico
sploh pripluli v marino, se privezali in jo predali lastniku. Po lepem številu neuspešnih poskusov, zlepa in malo že zgrda, nam je ostalo le še upanje, da bo pihnil močan jugo ali burja in s silo napel jadro, potem pa je ob enem izmed že brezupnih poskusov naših fantov nenadoma popustilo in se raztegnilo do konca. Ej, kakšen vzklik se je zaslišal - kot da bi že zmagali. Oddahnili smo si pa res, saj je jadro lažje zviti kot razviti, tako da je bila možnost vrnitve v marino rešena. Start je šele sledil. Ampak, če smo že imeli kanček sreče pri jadru, je pri vremenu nismo imeli; po vetru, ki nas je lepo zagnal naprej, se je najprej spet usul dež, v drugi tretjini zadnjega plova pa nas je ujela še bonaca (brezvetrje). Pomagal ni niti metuljček (v nasprotno smer razprti jadri), niti palica, s katero je Dani odrival jadro od jambora, da bi ujeli vsaj pljunek vetriča. Veliko jadrnic, ki je z nami delilo neprijetno usodo mirnega nihanja na vodi, je kar odstopilo, mi smo pa vztrajali in se celo res centimeter za centimetrom pomikali proti ciljnim balonom. Čisto na koncu tekmovalne rute je celo malo zapihalo in - bravo - uspešno smo dosegli cilj. Pozna ura pa nam ni dovoljevala več veseljačenja: na hitro smo pospravili prtljago, predali (celo in nepoškodovano) barko, se pozdravili s sotek-movalci ob zadnjem golažu v restavraciji, kjer so se podelile nagrade najboljšim, in švignili proti domu.
Ko se izkaže, da je lepa carinica -carinik ...
Za zaključek deževne poti nas je lepo nasmejal (še drugič) Davorin. Na evropskem mejnem prehodu v Gruškovju je namreč gladko ignoriral slovenskega carinika, ki je sicer brezbrižno sedel v kabini, in hotel odpeljati naprej. Pa se je dečko razhudil in pridirkal na pisto, Davorin je seveda takoj zavozil vzvratno (saj ne gre, da bi nas za konec zabavne regate lovila še kaka mednarodna kriminalistična policija) in besno pljuvajočemu uslužbencu, ko si je ta izpihal svojo jezo, milo pojasnil, da se opravičuje, ker ga res ni opazil, saj se je popolnoma zagledal v lepo, kodrasto, plavolaso cari-nico, ki je stala malo naprej. Še sekundo prej razkurjen carinik se je ob tem stavku in pogledu na dotično osebo dobesedno zvil od smeha - lepa kodrasta plavolasa carinica je bil namreč - čisto pravi carinik z vsem, kar moškemu spolu pritiče, le fri-zurca pod kapo je bila res bolj mehko nežna ...
Evo, tako je ekipa Radia-Tednika preživela letošnjo regato Ptuj-čanka. Čisto vseh podrobnosti pa ne boste izvedeli, a ne zato, ker ne bi bile spodobne, ampak zato, ker je drugo leto spet nova regata Ptujčanka. In če hočete vedeti in doživeti vse, pridite v Biograd, ne bo vam žal! Se vidimo!
SM (in ekipa)
Trstenjakova ul. Sa, Ptuj
Ir^dool
ALBIN PROMOTION
SALON POHIŠTVA
&|ki DOM
RESTAVRACIJA
© r n (Q
MDE elektronika Milošič Danilo s.p. www.mdeptuj.si

MEGA MARKETING
J
r0Gs
fotokopirni stroji
Roman Gril s.p.
Poslanec DZ Branko Marinič
Foto: S M
Foto: S M
Foto: SM
Foto: S M
Indija - skrivnostna dežela tam daleč ... • Piše: Janez Jaklič (11.)
Zahodna obala
Foto: J. Jaklič
Mošeja Jami v Delhiju je največja v tem delu Azije.
Nadaljevanje
Mali templji, zgrajeni iz belega, sivega in črnega kamna, so mi dali obilo estetskega užitka, vendar je bilo do njih težje priti, ker so izven običajnih turističnih poti. Najina pot je bila cesta in edini prevoz ljudski avtobus. Imela sva srečo. Štirioglata škatla je bila na pol prazna. Usedla sva se na prva sedeža takoj za steno iz jeklenih rešetk, ki ločuje potnike od šoferja. Čemu služi, je postalo jasno, ko se je na drugi postaji avtobus napolnil do zadnjega kotička. Šofer bi bil brez jeklenega oklepa pomendran.
Cesta je bila sestavljena iz ozkega asfaltnega traku in širokih bankin iz grobega makadama. Drveli smo po luknjastem črnem traku, hupali številnim volovskim vpregam, pešcem, cizam, čredam ovac, bivolom in se pred nasproti vozečimi vozili tik pred trčenjem umikali na svoj del makadamskega traku. Na trenutke smo omlatili žito, ki so ga vaščani razprostrli po vozišču, hip nato pa smo prevzeli vlogo valjarja in steptali nov odsek makada-ma, ki so ga ustvarile številne suhe roke s pomočjo kladiv. Vedno znova smo se zaganjali in spet obupno zavirali. Tu pa tam smo se po polju izognili podrtemu drevesu, polomljenemu tovornjaku. Oblival me je pot. Nekaj zaradi gneče, največ pa zaradi strahu, da se bomo zdaj, zdaj zaleteli. Bliže smo bili cilju, bolj steklen je bil šoferjev pogled. S prepotenimi rokami sem se krčevito oprijemal stola. Šlo je za življenje. Norec za volanom se je odločil, da bo nadoknadil vse zamude, pa naj stane,
kolikor hoče. Napake, da bi se usedel na prednje sedeže, nisem več ponovil. Vsakemu izmed šoferjev pa sem se za-zrl globoko v oči.
Nore vožnje pa niso bile edina težava. Na postajah v osamljenih vaseh so avtobusi vozili mimo naju, tu pa tam pa nama je sprevodnik z vsem razumljivo kretnjo pokazal, blago rečeno, »Pojdita se solit!« Včasih so naju v prepolnih avtobusih grobo tlačili v še manjši paket. »Le kam je izginilo spoštovanje do belih Babujev?« se je spraševala moja užaljena duša.
Ko sva se v mestu Hassan usedla na vlak za Bombay, sem si oddahnil. Pregovor »Čas je denar« je za naju dobival čedalje globlji pomen. Začelo se nama je muditi. Dolga vožnja s presedanji z vlaka na vlak je potekala normalno do trenutka, ko se je policaj v vagonu zapičil v Vladovo kamero. Pijansko rdeče oči so bol-
ščale v naju, ko je opletajoči jezik zahteval, da mu izroči aparat. Položaj je bil napet. Prijatelj se je na vse kriplje upiral, možakarjeve oči pa so se vedno hitreje vrtele, medtem ko je njegova desna roka grabila ročaj revolverja. V mučno situacijo je posegel sosed z nasprotne klopi. Policaju je povedal, da sva dobra fanta, in mu pokazal dokumente. Pijanec je neodločno odtaval v drugi vagon. Gospod je bil univerzitetni profesor. Za njegovo uslugo sva ga povabila na večerjo v železniško restavracijo.
Peron je bil poln uniformi-rancev. Nekaj je bilo v zraku. Prijatelj je v strahu pred predstavniki oblasti potopil fotoaparat na dno nahrbtnika.
Bombay - izložbeno okno Indije
Desetmilijonsko mesto Bombay je v vseh pogledih izložbeno okno Indije, ki ga
opisujejo superlativi. Ima najbolj zasedeno mednarodno letališče, je največji proizvajalec avtomobilov, koles, zdravil ... Je pomemben finančni center, mesto z najvišjimi stavbami v Indiji, center številnih prekooceanskih kom-panij in, seveda, Bombay ima najbolj plodno filmsko industrijo na svetu.
Indijski filmi so nekaj posebnega; mešanica drame, akcije, muzike, plesa in romance. Velikokrat se lotevajo hindujskih epov in legend. Indijci so jih poimenovali »Masala« filmi. Masala je vsesplošno ime za začimbe in tu imajo domačini prav. Ravno tako kot so indijske začimbe za tujca težka izkušnja, so njihovi filmi za povprečnega Evropejca neprebavljivi. Revnim ljudem služijo za pobeg iz resničnega življenja in mogočni filmski plakati so v okras še tako zakotni vasici.
Mesto pa ima tudi temne plati. S svojimi superlativi privlači množico podeželanov, ki pridejo v Bombayu iz dežja pod kap. Ob železniških progah in cestnih vpadnicah se kot fantom nenadzorovano razraščajo naselja bede - slu-mi.
V Bombayu se Indija nasprotij ponovi: na eni strani sodobno mesto in bogastvo, na drugi strani pa svet reve-žev, ki umirajo na mestnih ulicah.
Ob prihodu Portugalcev je bilo na prostoru velemesta nekaj nizkih otokov, naseljenih s preprostimi ribiči. V močvirnati deželi so vladali komarji in malarija. Razvoj se je začel po letu 1665, ko so nadzorstvo nad otoki prevzeli Britanci. Znak, da gre Bom-bayu dobro, je bil prihod Par-sov, ki so leta 1670 zgradili prvi stolp tišine.
Nadaljevanje prihodnjič
Zakonski in družinski center Midva
Kako naj se obnašam do sina?
Sem ločen, oče štirih otrok. Trije sinovi živijo pri meni, eden je ostal pri mami. Star je 14 let. Do sedaj nas je redno obiskoval, sedaj pa nas je začel zavračati. Nenehno pričakuje, da mu bom kupoval drage stvari, in ker se ne strinjam, se je odločil, da k nam več ne pride. Ko sem ga vprašal, kako to, mi je odgovoril, da mu vedno, ko me kaj vpraša, odgovorim z NE. Malo sem se zamislil in morda je res tako. In tako se je užaljen odločil, da nas ne bo več obiskoval. V zadnjih šestih mesecih sva se slišala bolj poredko, saj me on sam ni poklical, ko pa sem ga poklical jaz (enkrat tedensko), je odgovarjal samo za da ali ne, bil je zelo odtujen.
Kaj naj naredim? Kako naj se obnašam? Skratka, rabim vaše mnenje.
Lepo pozdravljeni!
Sin vas testira, preizkuša, vas ne pokliče, ne želi stikov, želi najbolj drage stvari v tr-
govini. Kako je vam ob tem? Katero občutje vam ostaja najmočneje? Koliko je ta otrok sam in nerazumljen, izgubljen, v obdobju, ko najbolj potrebuje očeta? Ko potrebuje občutek, da vam pripada, da je vaš, da ste še vedno tam za njega, četudi sta z mamo ločena. V ločeni družini ni lahko živeti, zato ti otroci potrebujejo toliko več pozornosti in potrditve, da boste kot oče vedno ostali ob njem. Naj vam ta želja po materialnem ne spodnaša tal. Več kot mu boste zadovoljili materialnih potreb, bolj bo odnos prazen, bolj bo otrok nesrečen, saj v resnici išče vaše sočutje, da ga kot oče začutite v tem, kar doživlja.
Ne vem, kako je temu otroku živeti brez očeta, ostali bratje očeta imajo, on je pa malo odrezan, vržen ven. Njegovo zavračanje je samo močan klic: »Oče, si še tam, me čutiš, me razumeš, sem še tvoj, boš vztrajal, če te zavrnem, boš ostal, me boš poiskal, ali še ti pripadam, sem ti
vreden, četudi nisva skupaj? Sem ti vreden toliko kot bratje?« Ob sebi imate tri sinove, zato sklepam, da znate s sinovi, le ta, ki živi z mamo, vam je malo zamajal tla, kod da ste se malo izgubili. Ravno tako pa se tudi on počuti ob vas, tla se mu majejo in malo se je izgubil. Povejte mu, da boste vedno tam za njega, da ste njegov oče in da se vedno lahko zanese na vas, če vas bo potreboval. Pa ne čakajte na to, da vas bo on iskal, saj vas na svoj način že zelo išče, preberite ta sporočila in si jih prevedite v čustveni svet. Potreba po materialnem? Saj vi veste, da tako ne gre, kako pa je bilo vam, ko ste bili stari 14 let, kaj ste najbolj potrebovali pri očetu, kaj je tisto vaše najgloblje hrepenenje do očeta? Vam je oče dal to, kar ste potrebovali od njega, ko ste zgubljeni na pragu najstništva začeli raziskovati svet? Česa vam oče ni dal, katerega stavka niste dobili od njega? To je tisto, kar vaš sin prebuja v vas. To je oče,
ki pride, poišče in ostane ob njem (čustveno).
Morda bi še naslovila vaš NE. Fant potrebuje očeta, ki se bo z njim pogovarjal, pre-debatiral, razmišljal, mu dal toliko prostora, da bo sam razmislil, ali je to smiselno ali ne. NE ga odreže in ne spodbuja komunikacije. Usedite se ob njem in naj vam pove, kako on čuti, vidi, zakaj bi on to tako kupil, pogovarjajte se z njim; če bosta dovolj dolgo govorila, bo na koncu sam prišel do smiselnega zaključka. Samo prostor mu naredite ob sebi.
Pa veliko uspeha s sinovi.
Sabina Stanovnik spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Na valovih časa
Torek, 5. maj
Danes goduje Angel.
1789 so bili prvič po letu 1614 sklicani francoski splošni stanovi, ki naj bi izpeljali najnujnejše reforme in preprečili revolucijo.
1846 se je rodil poljski pisatelj Henryk Sienkiewicz.
1846 je Karel Ritter von Ghega, vodja in nadzornik železnice,
osebno pripeljali prvo lokomotivo do Celja.
1880 je postal deželni predsednik na Kranjskem, torej vodja
državne uprave, Andrej Winkler.
1889	so odprli v Parizu Eiffelov stolp.
1890	so ustanovili v Celovcu Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem.
1935 so izvedli v Kraljevini Jugoslaviji predzadnje volitve. Sreda, 6. maj Danes goduje Janez.
1758 se je rodil francoski revolucionar, voditelj jakobincev Maximilien Robespierre.
1786 se je rodil nemški pisatelj in publicist Ludwig Börne, vodilni predstavnik gibanja Mlada Nemčija. 1840 so v Veliki Britaniji začeli uradno uporabljati prvi poštni znamki v vrednosti enega in dveh penijev. 1861 se je rodil indijski pesnik, pisatelj in mislec Rabindra-nath Tagore.
1880 je Slovenski narod objavil članek o Kobilarni Lipica ob njeni 300-letnici.
1915 se je rodil ameriški filmski režiser in igralec Orson Welles.
Četrtek, 7. maj
Danes goduje Stanko.
1711 se je rodil škotski filozof David Hume. 1824 so na Dunaju prvič izvedli Beethovnovo delo Oda radosti.
1833 se je rodil nemški skladatelj Johannes Brahms.
1891	se je rodil v Bohinjski Bistrici slovenski skladatelj in pianist Janko Ravnik.
1927 je ameriška akademija za filmsko umetnost v Hollywoo-du podelila prvič oskarje, zlate kipce za najboljše umetniške dosežke na področju filma.
1929 so v Ljubljani premierno uprizorili opero Črne maske Marija Kogoja.
1942 je izšla prva številka Slovenske zaveze, glasila istoimenske organizacije, in objavila proglas in program Slovenske zaveze.
Petek, 8. maj
Danes goduje Viktor.
Danes je mednarodni dan Rdečega križa.
1598 so položili temeljni kamen za gradnjo jezuitskega kolegija v Ljubljani, kar je pomenilo začetek višjega šolstva na Slovenskem.
1887 je ameriški lekarnar John Pemberton z izvlečkov koke,
kofeina in sodavice zvaril rjavo limonado, ki je danes znana
pod imenom coca-cola.
1903 se je rodil francoski komik Fernandel.
1906 se je rodil italijanski režiser Roberto Rossellini.
1945 so podpisali v Berlinu dokument o brezpogojni vdaji
nemških sil.
1945 so enote jugoslovanske armade zasedle Celovec. 1976 je močan potresni sunek po dveh dneh spet zamajal slovenska tla. Sobota, 9. maj Danes goduje Gregor.
Danes je dan Evrope in mednarodni dan zmage nad fašizmom.
1740 se je rodil italijanski skladatelj Giovanni Paisiello. 1867 so na konferenci v Londonu priznali Luksemburgu samostojnost.
1876 je kölnski tovarnar Nikolaus Otto uspešno preskusil svoj izum, štiritaktni motor z notranjim zgorevanjem. 1945 se je ob 00.01 po srednjeevropske času s popolno kapitulacijo Nemčije končala druga svetovna vojna. 1945 se je vlekla od Kranja do Ljubelja nepretrgana kolona beguncev. Nedelja, 10. maj Danes goduje Izidor.
1940 ko so Nemci napadli Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg, je postal predsednik britanske koalicijske vlade Winston Churchill.
1945 je prišla v osvobojeno Ljubljano partizanska slovenska vlada.
1945 je zjutraj in dopoldne prišla večina domobranskih enot na klanec pred tunelom na Ljubelju. 1945 so partizani so na dravskem mostu pod Borovljami zajeli 600 beguncev, moških in žensk.
1945 je izšla prva legalna številka Slovenskega poročevalca. Ponedeljek, 11. maj Danes goduje Žiga.
1189 se je nemški cesar Friderik Barbarossa s 100.000 možmi odpravil na tretjo križarsko vojno. 1797 so avstrijske čete zasedle Istro in Kvarnerske otoke. 1811 sta se rodila v Siamu prva znana siamska dvojčka. 1854 se je rodil Ottmar Mergenthaler, ki je leta 1884 izdelal »linotyp«, tiskarski stavni stroj, podoben pisalnemu, za strojno postavljanje črk.
1913 se je rodil v Grosupljem gledališki in filmski režiser, igralec in pedagog Jože Gale.
AvtoD£OM
Verso ne spada več med corolle
Toyota ima po novem v Evropi le enega enoprostorca, ki se imenuje verso in je nekaj centimetrov večji od dosedanje »družinske« corolle. Naslednik toyote corolle verso je narejen na platformi večjega avensisa, predstavlja svoj razred in je še zmeraj opremljen s sedmimi sedeži. Drži, da mu ne manjka drobnih sprememb ter okolju prijaznih motorjev, a kljub temu ne more skriti povezave s predhodnikom, ki mu še zmeraj daje izhodiščno podobo.
Japonci so leta 1984 ugotovili, da lahko z enoprostorsko zasnovanimi vozili zaslužijo kar nekaj denarja, zato so predstavili space cruiserja, a pravo evforijo so sprožili šele pred sedmimi leti, ko so začeli tržiti corollo verso kot enoprostorsko nadgradnjo najbolje prodajanega in enega najbolj zanesljivih avtomobilov na svetu - toyote corolle. Še zmeraj aktualna corolla verso velja za manjšega; tako imenovanega kompaktnega enoprostorca, ki izhaja iz avtomobila nižjega srednjega razreda. Novi model omenjeno dejstvo spreminja, ker je s 444 centimetri za sedem centimetrov daljši od corolle verso, nekaj tudi širši in enako visok.
Toyotin kompaktni enoprostorec
se torej po novem ne imenuje več corolla verso, ampak le še verso, s tem pa Japonci želijo še bolj poudariti, da gre za enoprostorca na novi platformi, ki pravzaprav ne spada v noben obstoječi razred, temveč, po besedah Toyotinih strokovnjakov, razred kar sam ustvarja. Srednjeveliki enoprostorci so v Evropi priljubljeni, lani so obvladovali 8,4-od-stotni tržni delež, ki naj bi po predvidevanjih še pridobil kakšen odstotek.
Načela oblikovne zadržanosti se Japonci držijo pri večini svojih izdelkov; yaris, popolnoma novi avensis, prius zadnje generacije in še kakšen njihov avtomobil so le diskretno spremenjeni (četudi gre za povsem novo generacijo), a kupcev to očitno ne moti, saj se toyote še vedno uspešno prodajajo. Tudi verso ne ponuja pretresljivih oblikovnih revolucij, še najbolj se naslanja na nedavno predstavljenega avensisa, ki je začrtal nekoliko bolj agresivne - evropsko všečne poteze. Seveda bi o tem, kdaj je neki model čisto nov in kdaj le dodelan, lahko razpravljali, a sprememb na novi toyoti je vsaj na papirju dovolj. Naj omenim tako imenovano dvodelno oblikovanje zunanjosti, kar pomeni, da s strani vidimo ukrivljeno linijo, ki teče od sprednjega kolesa do zgornjega roba prtljažnika.
Znotraj lahko opazimo volanski obroč, ki spominja na tistega iz avensisa, na sredinsko nameščeni armaturni plošči so nameščeni okrogli analogni merilniki, ki so obrnjeni k vozniku, dolgočasno svetlo modro osvetlitev je zamenjala oranžna, sprednja sedeža imata po novem večji sedalni del, zadaj najdemo sedežni sistem easy flat 7, ki v osnovi ostaja enak, ob malenkost povečani medosni razdalji pa je nekaj več vzdolžnega pomika in prostora za noge potnikov. Izboljšani easy flat 7 omogoča individualno zlaga-
nje sedežev v drugi in tretji vrsti, številna pametno razporejena odlagališča v notranjosti ter več prtljažnega prostora. Posamične sedeže je mogoče preprosto podirati, pri čemer lahko za prednjima sedežema nastane ravna površina ali postelja, možnih kombinacij sedežev pa je kar 32. Prtljažnik ima prav tako nekaj deset litrov več prostornine: ob vseh dvignjenih sedežih ga je za 155 litrov, kadar drugo in tretjo sedežno vrsto pospravimo pa znaša skoraj 1700 litrov. Skoraj štirje metri in pol dolžine resda niso veliko, je pa zato medosje z 2,78 metra med prostorsko izdatnejšimi. Če se usedete na zadnjo klop, ugotovite, kaj ti centimetri pomenijo, pri čemer dodatno veseli, da so zadnji trije sedeži za skoraj 20 centimetrov vzdolžno pomični, uporabni sta tudi mizici na hrbtu prednjih sedežev.
Versu naj bi po podatkih tovarne s pomočjo Toyotine tehnologije za optimizacijo pogona (Toyota optimal drive technology) v povprečju za 20 odstotkov povečali moč motorjev ter hkrati za dobrih 14 odstotkov zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida. Motorna paleta obsega pet motorjev, od katerih so trije turbodizli in dva bencinarja. 2,2-litrski D-4D štirivaljniki ostajajo v osnovi enaki in so na voljo v izvedbah s 126 KM, 150 KM in 177 KM. Oba bencinska agregata sta razvita povsem na novo, pri čemer 1,6-litrski ponuja 132 KM, močnejši 1,8-litrski pa 147 KM. Največja novost v ponudbi bo vsekakor hibridna verzija, ki bo na trg prišla nekaj kasneje.
Toyota verso se lahko pohvali z bogatim naborom varnostne opreme, kjer najdemo sedem varnostnih blazin, zavorni dodatek ABS, EBD, ki razporeja zavorno silo, sistem za pomoč pri zaviranju, ESP za nadzor stabilnosti vozila z regulacijo zdrsa pogonskih koles ASR in sistem za pomoč pri speljevanju v klanec.
Med potencialnimi kupci versa so na prvem mestu družine, ki potrebujejo avtomobil s kombinacijo prilagodljivosti, varnosti, prostornosti in udobja. Svetovno premiero je novi model dočakal na salonu vozil v Ženevi, kjer so sedemse-dežnik prvič predstavili javnosti, k nam pa bo zapeljal že prihodnji mesec.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Še o alergijah - II.
Kje in kako se alergija lahko izrazi?
Najpogostejše so alergije na dihalih. Govorimo o alergijskem rinitisu. Težave lahko trajajo samo krajši čas, kadar gre za preobčutljivost npr. na cvetni prah. To imenujemo sezonski alergijski rinitis. Nekateri bolniki so alergični na alergene, ki so v okolju vse dni v letu. Tej obliki pravimo trajni ali celoletni alergijski rinitis. Vendar vsak rinitis ni alergija. Podobne znake povzročajo tudi okužbe z virusi. Znake, kot so kihanje, voden izcedek
iz nosu in zamašitev nosu najpogosteje spremljajo še težave z očmi, kot je sol-zenje ter rdeče in pekoče oči. Veliko bolnikov je v času cvetenja utrujenih in razdražljivih. Kadar se vnetju nosu pridružijo še vnete oči, govorimo o se-nenem nahodu. Pri večletnem senenem nahodu se pogosto pridruži še alergijska astma
Alergije na koži se kažejo kot urtikarija ali koprivnica, atopijski in kontaktni dermatitis. Znaki so: oteklina na koži in/ali sluznicah ter srbeči izpuščaji. Tudi alergija na sonce se najpogosteje pokaže v obliki reakcij na koži.
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj
Alergijo lahko povzročijo tudi različna sredstva, ki se pod vplivom UV-žarkov spremenijo v alergene. To so lahko zdravila, kozmetika, parfumi.
O alergiji na prebavilih govorimo takrat, ko se po zaužitju določene hrane pojavijo težave, kot so
krči, driska ali bruhanje.
Zalo pogosta je alergija na pike žuželk. Na mestu pika se pojavi rdečina in oteklina, ki je srbeča, boleča in pri alergikih lahko traja tudi nekaj dni.
Po zaužitju nekaterih zdravil, po pikih žuželk ali po določeni hrani lahko pride do najhujše oblike takojšnje preobčutljivo-stne reakcije, ki jo imenujemo anafilaktični šok. Ta prizadene več organov hkrati in lahko ob neustreznem ukrepanju privede do šoka. Kadar se ob znakih, kot je koprivnica in srbenje, pojavi še pospešen srčni utrip, oteženo dihanje ali krč v dihalih, je potrebno nemudoma poiskati zdravniško pomoč.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Pomlad je tu, čeprav se včasih še kuja
Prejšnji teden je še kazalo, da nas bo spet prizadela spomladanska suša, saj so bile vse napovedi nekje v to smer. Na srečo se je vreme obrnilo, a kaj, ko nam bo praznike nekoliko pokvarilo slabše vreme. Pa vendarle se bodo našli tudi lepi delčki dneva, tako da bomo nekaj dela tudi na vrtu lahko opravili.
Lončnice
Tudi letošnjo zimo so ponekod lončnice trpele zaradi suhega zraka. Vse tiste, ki so pozimi močno oslabele, najprej presadimo v svežo zemljo. Nato pa jih prestavimo na prosto, če je le mogoče. Vendar ne smejo biti na soncu, najboljša za njih so polsenčna mesta nekje, kjer veter nima veliko moči. Mogo-Foto: Miša pušenjak ¿e ni 0dveč, da še enkrat napišemo, kako presajamo tiste, ki so prevelike, da bi jih cele ponovno presadili. V takem primeru odstranimo vrhnji sloj zemlje vsaj 10 cm v globino. Če je možno, še več. Pri tem je potrebno biti pozoren na to, da ne poškodujemo korenin rastlin. Nato dosujemo novo, svežo zemljo. Zalijemo, z dognojevanjem s tekočimi gnojili pa pričnemo 14 dni po takem posegu. Če so presajene cele rastline, z dognojevanjem pričnemo mesec dni po presajanju. Velika pomoč vsem sobnim rastlinam bo tudi, če jih zalijemo s pripravki na osnovi alg, kot so agroste-min, agrofito, algoplasmin, medicoplant ali bioplantella vita in podobni. Tako si bodo hitreje opomogle. Če je rastlinam odpadlo veliko listov, potem jih je včasih bolje porezati, da se zgostijo in poženejo nove veje.
Balkonske rastline
Letošnjo zimo se veliko ljudi pritožuje, da imajo težave z oleandri. Ti so nekako postali domači tudi v naših krajih, čeprav so to tipične sredozemske rastline. Ker jim je pri nas premrzlo, tako imajo pozimi, kakor marsikdaj tudi poleti, veliko težav. Prva težava so kaparji in pršice. Prvi povzročijo rumenenje in odpadanje listov, na listih pa se pogosto zaradi sladkih izločkov škodljivca naseli sajavost in postanejo sajasto črni. Vzrok temu je torej škodljivec in ne glivica. Zato moramo uporabiti primerne insekticide, liste pa poskušati oprati z navadno vodo. V trgovinah se dobijo tudi učinkoviti biološki pripravki. Vendar je z njimi potrebno rastlino dobro omočiti, tudi po spodnji strani listov, po tednu dni pa tretiranje še ponoviti. Kasneje pa spremljamo razvoj škodljivca, in če se spet pojavi, ponovno ukrepamo. Po tretiranju rastlino zalijemo s kakšnim izmed zgoraj omenjenih pripravkov za krepitev rastlin. Pršice so najbolj nevarne v vročem in suhem poletju in proti koncu pre-zimovanja. Listi postanejo polni zelo drobčkenih, skoraj belih pikic in izgubijo zdravo zeleno barvo. Tudi v tem primeru je potrebno uporabiti primerne insekticide. V letošnji zimi pa je verjetno zaradi deževne jeseni, ko so šle rastline precej mokre v prezimovanje, le-te napadla še črna pegavost. Listi so polni črnih, nepravilno okroglih ali ovalnih večjih peg. V tem primeru je primerno uporabiti fungicide s širokim spektrom delovanja, kot sta tudi quadris ali bravo.
Vsem pripravkom je potrebno dodati močilo ali nekaj kapljic detergenta za posodo, da se bo škropilna brozga dobro oprijela listov. Če so oleandri zdravi, jih nikar ne škropite »za vsak slučaj«, kot to nekateri radi počnejo, saj tako škropljenje ni učinkovito. Odstranimo jim samo lanske semenske zasnove: samo če so naredili seme, ne pa ostankov vejic, na katerih so cveteli. Nato pričnemo z rednim dognojevanjem - gnojimo jih enkrat tedensko.
Zelišča in dišavnice
Ko sadimo balkonske rastline, lahko v eno korito posadimo najljubše začimbnice in dišavnice. Če imamo manjši prostor na balkonu, ne moremo pa se odločiti za le nekaj zelišč, jih lahko posadimo v posebne posode, ki jim v trgovinah rečejo jagodniki ali pa peteršiljnik. To so posebni vrči ali lonci, ki so po vsej višini preluknjani. Peteršiljniki imajo samo odprtine, v katere so pridne gospodinje že pred več desetletji čez zimo posadile pe-teršilj, da je bil svež vedno pri roki. Jagodnjaki pa imajo celo posebne balkončke, ki nam olajšajo predvsem zalivanje poleti. Tako lahko na majhnem prostoru vzgojimo in tudi uporabljamo veliko zelišč. Da se ne boste mučili s sajenjem velikih rastlin v te luknje, naj vam izdam skrivnost. Korenine dobro namočimo v vodi, takrat jih lahko v roki zmehčamo in zožimo. Tako jih nato potem potegnemo skozi odprtine v posodo.
Miša Pušenjak
S svetovne Mm scene
Skladba A Whiter Shade of Pale zasedbe Procol Harum je največkrat predvajana skladba v zadnjih 75 letih v Veliki Britaniji. Ta že klasična uspešnica iz leta 1967 je bila šest tednov na prvem mestu britanske glasbene lestvice. Po podatkih britanske agencije za avtorske pravice se je na drugo mesto uvrstila skladba skupine Queen Bohemian Rhapsody, na tretjem mestu pa je skupine Everly Brothers s skladbo All I Have To Do Is Dream. Rezultati omenjene ankete so zelo presenetljivi, saj sem med prvih 10 ni uvrstila nobena skladba legendarne zasedbe The Beatles. Zato pa najdemo zelo visoko na četrtem mestu zasedbo Wet Wet Wet s skladbo Love Is All Around, peto mesto je zasedel Bryan Adams s skladbo (Everything I Do) I Do It For You. Do desetega mesta so se zvrstili še: šesti Robbie Williams (Angels), sedmi Elvis Preasley (All Shook Up), osma Abba (Dancing Queen), deveti Perry Como (Magic Moments) top 10 pa na desetem mestu zaključuje Bing Crosby s skladbo White
Christmas.
®®®
Član legendarne zasedbe The Beatles George Harri-
son je pred dnevi dobil zvezdo s svojim imenom na znamenitem Hollywood Walk Of Fame (popularno kalifornijsko sprehajališče slavnih). Ob tem svečanem dogodku sta se njegova žena Olivia in sin Dhani odločila, da bosta pripravila kolekcijo njegovih najlepših in največjih uspešnic, kot so: My Sweet Lord, Isn't It A Pity, Give Me Love (Give Me Peace On Earth) in Got My Mind Set On You. Kolekcija bo izšla pod imenom Let It Roll: Songs By George Harrison in bo na enem mestu zbrala hite iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja, vključno s skladbami Something, While My Guitar Gently Weeps in Here Comes The Sun, ki so bile napisane za Beatlese in so jih v živo izvedli leta 1971 na humanitarnem koncertu za Bangladeš. Album Let It Roll: Songs By George Harrison bo uradno izšel 16. junija.
Foto: internet
George Harrison
®®®
Kultni ameriški rokerji Pearl Jam nameravajo do konca leta izdati novi album, za katerega so že končali 14 novih skladb. Album snemajo v Kaliforniji pod producentsko palico Bren-dana O'Briena. To bo že njihov deveti studijski album, naslednik albuma Pearl Jam iz leta 2006. V tem času režiser Cameron Crowe snema dokumentarni film o njihovi že 20 let dolgi glasbeni karieri. Fantje iz zasedbe pa obljubljajo, da bodo kmalu tudi krenili na veliko svetovno koncertno turnejo.
Foto: internet
Pearl Jam
Očitno se recesija in finančna kriza v glasbeni industriji ne pozna. Britanska agencija za avtorske pravice (PRS), ki je med drugim zadolžena tudi za izplačilo tantiem, je namreč objavila, da so britanski glasbeniki v zadnjem letu skupni zaslužek povečali kar za 20 milijonov funtov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Največji konzumenti britanske glasbe so Američani, kjer je bil ustvarjen prihodek v višini 21,7 milijona funtov. Sledita Nemčija s 15,1 in Francija, kjer so od avtorskih pravic zaslužili 11,7 milijona funtov. Največji dobiček je
bil ustvarjen na lanskih koncertnih turnejah zasedb The Police, Iron Maiden, Cold-play in Spice Girls. Britanski glasbeniki pa so dominirali tudi pri svetovni prodaji albumov. Najbolje prodajani album na svetu je bil Viva La Vida or Death And All His
Friends zasedbe Coldplay.
®@®
V tem tednu so na svetovnih radijskih postajah pričeli predvajati novo skladbo zasedbe No Doubt. To je priredba uspešnice Stand and Deliver iz leta 1981, ki napoveduje njihovo vrnitev na koncertne odre.
Znani so že tudi nomini-ranci za letošnje britanske glasbene nagrade (Ivor Novello Awards). Letošnja svečana podelitev, že 54. po vrsti, bo 21. maja v Londonu. Tri nominacije je prejela pevka Duffy in tudi zasedba Coldplay. Duffy je prejela nominacijo za svojo veliko uspešnico Mercy in za album Rockferry. Coldplayi pa za skladbo Viva La Vida in za album Viva La Vida or Death and All His Friends. Med ostalimi skladbami, ki so prejele nominacije v različnih kategorijah, omenimo Sweet About Me od Gabrielle Cilmi, zatem That's Not My Name zasedbe The Ting Tings in Dance Wiv Me od Calvina Harrisa. Tudi zasedba Elbow je prejela dve nominaciji, in sicer za skladbi One Day Like This in Grounds For Divorce.
®®®
Moby bo 29. junija, le nekaj dni po nastopu v hrvaški prestolnici, izdal svoj novi že deveti studijski album, ki mu je nadel ime Wait For Me.
Janko Bezjak
i > VI; a
Snoop dogg
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS
2.	POKER FACE - LADY GAGA
3.	RIGHT ROUND - FLO RIDA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	I'M NOT ALONE - CALVIN HARRIS
2.	IN FOR THE KILL - LA ROUX
3.	POKER FACE - LADY GAGA
NEMČIJA
1.	POKER FACE - LADY GAGA
2.	WRONG - DEPECHE MODE
3.	MILOW - AYO TECHNOLOGY
Zanimivosti
Zamušani • Zlata poroka zakoncev Reberc
Foto: družinski arhiv
V soboto, 4. aprila, sta si po natanko 50 letih ponovno obljubila zvestobo Janez in Marija Reberc iz Zamušanov 50. Janez se je rodil leta 1931, Marija, rojena Kovačec, pa leta 1934. Obred civilne poroke je opravil župan občine Gorišnica g. Kokot, v farni cerkvi sv. Lenarta v Podgorcih pa sta ga opravila dekan Jože Šipoš in pater Alojz Klemenčič. Slovesnosti so se posebej veselili sinovi: Stanko z ženo Ireno, Janez z ženo Zdenko, Marjan z ženo Jožico in Daniel z ženo Mileno. Zelo ponosni na dedka in babico pa so bili vnuki Aleš, Marko, Matej, David ter vnukinji Klavdija in Tamara, pa tudi vsi ostali gostje.
D.R.
Polenšak • Blagoslov orgel
Pred štirimi leti so se na Polenšaku odločili za nove orgle. Domači župnik Slavko Štefko, Zlatko Mun-da in ključarja so župljane vodili in vzpodbujali pri zbiranju sredstev in delu. Delo je prevzela Orglarska delavnica Maribor, ki jo vodi ing. Brane Košir, ki je zasnoval projekt. 25. aprila je kanonik Janez Lesnika slovesno blagoslovili »kraljico glasbil«. Po skoraj desetih letih njenega molka je spremljala tri zbore in častila polenško Marijo. Po blagoslovu so se domačini družili v šotoru, veselja in ponosa ni manjkalo.
O.Č.
estvi
NAJ
1.	POKER FACE - LADY GAGA RIGHT ROUND - FLO RIDA
2.	WIRE TO WIRE - RAZORLIGHT
3.	AYO TECHNOLOGY - MILOW
4.	JAI HO (YOU ARE MY DESTINY) - AR RAHMAN FT PUSSYCAT DOLLS
5.	HALO - BEYONCE
6.	RIGHT ROUND - FLO RIDA
7.	PLEASE DON'T LEAVE ME - PINK
8.	JUST CAN'T GET ENOUGH - SATURDAYS
9.	MY LIFE WOULD SUCK WITHOUT YOU -KELLY CLARKSON
10.	DEAD AND GONE - TI & J. TIMBERLAKE
11.	LOVE STORY - TAYLOR SWIFT
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
it
Fbgoji uporabe Balunga: Uporabniki pcedpiacniške telefon;,e preverite stanje na vašem računu. Qrr^|rcite prejemanje wap povezav m GPRSdJMTS prenos podatkov, Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja [Mobitet, Smobil, Debits), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s sptosninu pogqL pa rtv.wsmscity.net/balunga. Balunga je narednika storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec i wap povezavo do gateri^, iz kssere si lahko nabžijo 6 vsebin brez doptočila Cena sporočila je I,8S cUR. V vse cene »;■ -/štet DDV. Cd pogodbeni je shranjena na sedežu p&djetja, je možno odstopiti kadarkoli Odjava td siopr& 303D. Rc^famacije: 0246-14-S95, reklamaciieilismscny.net. Ponudnik ThreeAnis Koban&Co. d.n.o., Zg Bistrica IZ, ?3I0 Slov. Btsirca. MoWni rentgen je zabavna stwitev in ne deluje kol pravi rentgen.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Perutničke na žaru
Foto: ASV
TOREK
zelenjavna lazanja*, solata SREDA
dušene bučke, pire krompir,
hrenovke
ČETRTEK
zelenjavno-mesna enolončnica,
palačinke
PETEK
gratinirani zelenjavni kaneloni**,
solata
SOBOTA
telečja obara z žličniki NEDELJA
goveja juha z rezanci, perutničke na žaru, pečen krompir, paradižnik in paprika PONEDELJEK
špinača, krompir v kockah, kuhana govedina
*Zelenjavna lazanja
1 kg različne zelenjave (čebula, korenje, cvetača, brokoli, grah, koruza, stročji fižol ...), 1,5 dl sladke smetane, 1,5 dl kisle smetane, 1 zavitek testenin za lazanjo, 1 jajce, 150 g naribanega sira, 2 žlici masla, 2 žlici moke, sol, poper, maslo, voda.
Na maslu podušimo 1 kg različne zelenjave. Posebej skuhamo testenine za lazanjo (ali upo-
rabimo take, ki jih ni potrebno kuhati). Pripravimo bešamel omako: na maslu spenimo moko (ne sme porjaveti), zalijemo z mešanico 1,5 dl sladke smetane in 1,5 dl vode, solimo, popramo in prevremo. V pomaščen pekač nalagamo plast testa, obložimo z zelenjavo, zalijemo z bešame-lom. Ponavljamo vsaj 4 krat. Na vrhu je testo. Vse skupaj prelijemo z mešanico kisle smetane in jajca. Potresemo z naribanim sirom. Pečemo pri 200 stopinjah 30 minut.
**Gratinirani zelenjavni kaneloni
Palačinke: 0,5 l mleka, 1 jajce, sol, moka. Nadev: 0,20 dag slanine, 3 bučke (srednje velike), 4 srednje veliki korenčki, 0,20 dag mozzarelle, sol, poper, česen, drobnjak, timijan. Preliv: 0,25 l sladke smetane, 2 jajci, 2 žlici kisle smetane, 2 žlici moke, sol in poper, 0,10 dag mozzarelle.
Iz sestavin za palačinke naredimo testo in spečemo tanke palačinke. Na olju prepražimo česen in slanino, dodamo narezane bučke v kolutih ter naribano korenje. Dodamo začimbe, sol in poper. Pražimo 10-15 min. Narahlo ohladimo ter dodamo naribano mozzerello. Nadev zavijemo v palačinke in jih polagamo v namazan pekač. Prelijemo z mešanico kisle smetane, sladke smetane, soli, popra, jajc, moke in preostankom naribanega sira. Pečemo v pečici pri 180-190 stopinjah okrog 30 minut - toliko, da dobimo zlatorjavo barvo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
Ne nergaj.
-k-k-k Ne hazardiraj.
•k-k-k
Boj se človeka, ki nima kaj izgubiti.
-k-k-k
Lezi na hrbet in se zazri v zvezde.
-k-k-k
Ne puščaj ključev v avtu.
-k-k-k
Ne tarnaj.
-k-k-k
Na delo prihajaj zgodaj in ostani še po koncu delovnega časa.
-k-k-k
Kadar je pred teboj težka naloga, ravnaj, kot da je nemogoče, da bi ti spodletelo.
-k-k-k
Vsake tri mesece zamenjaj filtre v prezračevalnih napravah.
-k-k-k
Zapomni si, da je za uspeh, ki pride čez noč, ponavadi potrebnih kakšnih petnajst let.
-k-k-k
Vsako stvar pusti malo boljšo, kot je bila takrat, ko si jo našel.
-k-k-k
Izreži članke, ki pohvalno govorijo o ljudeh, ki jih poznaš, in jim jih skupaj s čestitko pošlji po pošti.
V šoli so se učili o različnih električnih strojih in aparatih. Nazadnje je učitelj naročil, naj prihodnji dan vsak prinese kak aparat s seboj, da si jih bodo ogledali.
Otroci res prinesli: mlinček za kavo, mešalnik, avtomat za kavo, brusilnik nožev, žepno baterijo, pečico in še kaj. Ja-kec pa je imel prav čudno napravo.
»Kaj imaš ti, Jakec?« se čudi učitelj.
»To je aparat za dihanje!«
»Ja, kje si ga pa dobil?«
»Dedku sem ga vzel.«
»In kaj je rekel dedek?«
»Nič, samo zaspal je.« ©©©
Med zgodovinsko uro govori učitelj o razoroževanju. »No, poglejmo, kdo je proti vojnam,« reče in nadaljuje: »Naj tisti dvignejo roko.«
Vsi učenci dvignejo roke. »Povej mi, Peter, zakaj si ti proti vojnam?«
»Če ne bi bilo vojn, bi bila
zgodovina veliko lažja.« ©©©
Deček stopi v knjigarno in vpraša: »Ali imate svinčnike za četrti razred?«
»Seveda imamo. Ali jih želiš za dopoldanski ali popoldanski pouk?«
©©©
»Kje si se potepal tako dolgo?« vpraša oče sina, ko se vrne iz šole.
»Nisem se potepal. Sodeloval sem v protialkoholnem sprevodu,« navdušeno pripoveduje sinko.
»Kaj si počel?!«
»Ko sem stopil iz šole, so mi porinili v roke plakat.«
»Kaj pa je pisalo na njem?«
»Če oče ne bi pil, ne bi bil tako neumen ... «
KONZERVIRANO MESO Z ZELENJAVO
PLOŠČICA
SREDISCE VRTENJA
VOZNIK KARTINGA
SALOMONSKI POLITIK
NAPIS NAD ČIM
MESTO V SIBIRIJI
SKUPINA TREH GLASBENIKOV
PISATELJ FLEMING
SOMJI MLADIČ
SNOV V PNEVMATIKI
SLAVKO OSTERC
NINO ROBIC
OSTANEK VINA V SODU
NEZNANKA V MATEMATIKI
AMERIŠKI PISATELJ WILSON
RIMSKI PLEMIČ, AVGUSTOV PRIJATELJ
AGAVI PODOBNA RASTLINA
BIVŠA TV SPIKERICA (OLGA)
ETIOPSKA RAGU JUHA S ČEBULO
SREDISČE VRTENJA
SINOVA ŽENA
PRITOK OUSE
POSODA ZA VINO
GOMINUT
PRITOK VISLE
OLGA ORLOVA
NASA GRADBENA DRUŽBA
NATRIJ
REVOLUC. MLAD. ORGANIZACIJA
BIATLONEC DESANDRE
JOŽE EKART
ENRICO CARUSO
RASTLINA MILNICA
SKODA NA DREVJU OD SNEGA
TATJANA NAGLIČ
DRAGA AHAČIČ
ZAČETNIK BOLGARSKE DINASTIJE
ŽIVALSKA NOGA
IZRASTEK NA GLAVI
©©©
»Kaj si imel zadnjo uro?« je oče vprašal Petra, ko je prišel iz šole.
»Strašno lakoto!« ©©©
»No, Evica, o čem je katehet danes govoril pri verouku?«
»Največ o Adamu in o meni.« ©©©
»Očka, učiteljica je ugotovila, da sta mi ti in stric pomagala pri domači nalogi.«
»Kako?«
»Rekla je, da je nemogoče, da bi en sam človek napisal
toliko neumnosti.«
©©©
»Kako ti je všeč v šoli?«
»Nikar ne sprašuj, teta. Mi delamo naloge, učitelj pa za
to dobi plačo!«
©©©
Vsebina domače naloge je bila: "Napiši zgodbo, kjer boš uporabil imena vseh dni v tednu."
Lovčev sin se je takole odrezal: "V nedeljo se je očka podal na lov. Z lova je prinesel tako velikega zajca, da smo ga jedli v ponedeljek, torek, sredo, četrtek, petek, nekaj pa
ga je ostalo še za soboto." ©©©
Pri Tinčkovih so ponoči dobili dvojčke. Zjutraj je oče rekel Tinčku: "Danes ti ni treba v šolo. Jutri boš tovarišici rekel, da smo dobili dvojčke."
Tinček je malo pomislil in odgovoril: "Očka, veš, jaz bom jutri rekel tovarišici, da smo dobili samo enega dojenčka, enega pa si bom prihranil za prihodnji četrtek, ko imamo šest ur in same težke predmete."
©©©
Oče pride s sinom v šolo na govorilno uro. »Otrok se mi pritožuje, da ga mučite z zelo težkimi vprašanji ... «
»Tako? No, Ivanček, pa povej, koliko je dva in dva?«
»Vidiš, očka, že spet začenja!«
Ugankarski slovarček: AYA = japonska pisateljica Kode; CARTNELL = ameriški tekač (Nathaniel, 18831967); ERREY = kanadski hokejist (Bob, 1964-); JOELE = italijanski biatlonec Desandre; NAJGA = ostanek vina v sodu (narečno); TUK = hrvaška slikarka (Sunčanica, 1944); ULUFAALU = salomonski politik (Bartholomew, 1950-2007); VOT = etiopska ragujeva juha s čebulo.
■se| 'eoej 'uasy 'VO 'Ml 'iuo|o§aus 'efijeuodes 'aieop 'rO»S 'dn>i 'soiu| 'J6N 'eneus 'jp 'so '}oa 'jeuaoaiAi 'ueois 's>n '^bjz 'ojiuos 'ue| 'o|Ji 'n|ee^nin 'oj '}su -je>i 'ipoqiuoj} 'eised^ue 'sd 'Je| -so§ 'eiu^ai 'euoa"| 'Aau^ 'e|eds :ouAejopoA :a>|UBZ!J>j s; Aajjsaa
íPoíHulajtz nas. na iue.touns.rn it
ßCRADIOPTUJ
ko, ¿filetee
Govori se ...
... da je stari socialistični rek „delu čast in oblast" čez minule praznike spet prišel do veljave. Baje je bilo izredno veliko takih, ki so bolj delali kot praznovali - na svojih vikendih in raznoraznih domačih
... da se je na Poetovion-skem ponovno dokazala stara resnica reka „dosti babic - kilavo dete". Čeprav je letošnjo osrednjo prvomajsko proslavo pripravljalo kar 6 organizatorjev, je kot nalašč še pred pri-četkom zmanjkalo elektrike, tako da so pričeli z zamudo, sredi proslave je padel napis, grenko pa so bili razočarani tudi tisti, ki so med udeleženci proslave iskali delavce, saj so prevladovali v glavnem upokojenci in nekaj mladine.
... da so v štemtalski fari na Florjanovo nedeljo nekateri zelo pogrešali podjetnika, ki
bi se pri darovanju še kako moral priporočiti zavetniku gasilcev, saj mu je že dvakrat pogorelo odlagališče gum.
. da je sicer res, da iz dra-ženskih farm ne smrdi več po „svinšakih", res pa je tudi, da vonj po „kurjekih" redkim diši.
. da poetovionski žogobr-carji v zadnjem času pijejo izključno Red Bull - drugače si
ni mogoče pojasniti, zakaj so naenkrat dobili krila.
Vidi se ...
... da se je v markovski fari ob nedavnem občinskem praznovanju med (pre)številnimi dobitniki priznanj in plaket še najbolj iskreno veselila pridna in vestna šolska čistilka, čeprav priznanja ni dobila ona, ampak šola.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška casta 4, tel.: 02 783 76 51
Foto: Darija Arnuš
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je poslala fotografijo Darija Arnuš iz Pacinja, na njej pa je njihov muc Miki, ki kot kak kralj uživa pod palmo.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
3		7		8				
9		5					6	
				7				9
7					1			
				2		8		
	3	2	7					5
			2				5	
6		3						
		4	3			7		2
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©	€€	000
Bit	vv	©©©	€	000
Dvojčka	¥»¥	©	€€€	00
Rak.	v	©©©	€€	0
Lev	¥»¥	©©	€€€	0
Devica	v	©©©	€€€	00
Tehtnica	vv	©	€€€	0
Škorpijon	v	©©©	€	000
Strelec	vv	©©©	€€	0
Kozorog	vvv	©	€€€	0
Vodnar	v	©©	€€	000
Ribi	v	©©©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 5. maja do 11. maja: 1 znak - slabo, 2 znaka -dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 17. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Nicole Nemec, Dolga lesa 5, 2270 ORMOŽ.
Anekdote slavnih
Papež Pij XI. Je bil duhovit človek. Ko je nekoč prišla v Vatikan na obisk neka izredno obilna Angležinja, jo je vprašal: "Hčerka, kaj vas je prineslo k nam?" - Debeluška je odgovorila: 'Vera, sveti oče." - Ko je odšla, je papež prišepnil svojim bližnjim: "Tu
imate lep dokaz, da vera tudi gore premika."
***
Slovenski politik in pisatelj Ivan Pucelj je bil po poklicu mesar in izredno priseben človek. Na shodu v ljubljanskem Mestnem domu so začeli njegovi nasprotniki vzklikati: "Mesar ven!" Pucelj jim je takoj odgovoril: "Mesar bo ostal, samo teleta naj gredo ven!"
***
Britanski politik lord John Temple Parlerston je bil odločen zagovornik tradicionalnega, včasih čudaškega angleškega obnašanja. Ko sta prišla na obisk v London svetovno znana pisatelja Aleksander Dumas oče in Viktor Hugo, je bil na večerjo povabljen tudi lord Parlerston z ženo. Ker sta na večerjo zamudila, so jima pozabili predstaviti slavna pisca. Lord Parlerston je prosil gostitelja, da je pustil med pisateljema prazen sedež. Ponudil ga je ženi in jo čez čas vprašal, koliko je ura.
"Tri četrt na eno." - "Odlično! Zapomni si, da si danes ponoči ob tri četrt na eno sedela na večerji med Viktorjem Hugojem in Aleksandrom Dumasom."
Po tem je ponudil ženi roko in z njo odšel, ne da bi spregovoril eno samo besedo s pisateljema. Nihče mu je ni predstavil, po stari angleški etiki se namreč osebe, ki si niso bile predstavljene, sploh ne smejo pogovarjati.
***
Ko je dolgoletnemu predsedniku britanske vlade Robertu Wal-polu neki gospodarstvenik predlagal osnutek odredbe o pristojbinah za pse, je rekel: "Vašega predloga ne bom sprejel, ker bi
potem vsi psi v kraljestvu lajali za menoj."
***
Ko je postal francoski državnik Jean-Baptiste Colbert finančni minister, je sklical vodilne gospodarstvenike in jih vprašal, kaj lahko naredi zadnje. Gospodarstveniki so si bili edini: "Prosimo vas, gospod, da ne naredite ničesar! Naj tečejo stvari po svoje!"
Od tod je izšlo geslo gospodarskega liberalizma: "Naj gre vse po svoji poti, naj dela vsak, kar hoče!"
22 Štajerski TEDNIK
Iz naših krajev, poslovna sporočila
torek • 5. maja 2009
Ptuj • Literarno glasilo učencev OŠ Ljudski vrt
Niti prijateljstva
Sto najboljših in najbolj izstopajočih literarnih izdelkov učencev Osnovne šole Ljudski vrt je učitelj slovenščine David Bedrač zbral in uredil v glasilu Čar besede moje. Nit, ki so jo posvetili dejavnosti ob dnevu šole, so povezali še s prijateljstvom in tej temi namenili največji del glasila.
»Prijateljstvo, stkano v osnovnošolski dobi, je pogosto prijateljstvo za vedno. Pomembno zaznamuje vsakega osnovnošolca in osnovnošolko. Otroci, ki imajo veliko prijateljev, so veliko bolj samozavestni in zadovoljni kot tisti, ki jih drugi odklanjajo. Takšni otroci v želji po pozornosti počnejo marsikaj, kar ne koristi niti njim niti drugim. In takrat se srečujemo s težavami vsi, ki smo vključeni v življenje in delo šole. Prav se mi zdi, da tudi v šolskem obdobju učimo otroke pomena
pravega prijateljstva, takšnega, ki temelji na iskrenih željah, da drugim delamo dobro, jim kdaj pokažemo pot iz labirinta pasti, jim postavimo ogledalo, jih znamo potolažiti in jim znamo čestitati ter se z njimi veseliti njihovih uspehov. Čar prijateljstva ni v sprejemanju, temveč v dajanju,« je ob izidu glasila Čar besede moje med drugim zapisala ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt Tatjana Vaupotič.
Literarno glasilo, ki je veliko zgodb in pesmi o prijateljstvu
Ii
iß
M ™
Z izjemno lepim glasom je zapel učenec Blaž Vidovič.
Učenci so ob predstavitvi glasila pripravili zanimiv program.
povezalo v zanimivo celoto, so ustvarjali učenci od prvega do devetega razreda. Tudi literar-
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d=.=. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Nekaj misli, ki so jih v glasilu zapisali osnovnošolci
Prijatelj je oseba, ki te ne pozabi. Vedno je ob tebi. Tudi hodi s tabo, kamor si ne upaš sam. S prijateljem se lahko tudi skregaš. Prijatelji so lahko tudi živali. Živali so ti hvaležne in te ne pozabijo. (Neli Hofman, 2. razred)
Prijatelj je tisti, ki ti pomaga. Prijatelj je tisti, ki ti posodi barvico ali svinčnik. Če padeš, te potolaži. (Katja Strelec, 2. razred)
Mi smo prijatelji, ker radi se imamo, ker radi klepetamo. Mi smo prijatelji, ker radi se igramo. (Lana Kolarič, 2. razred) Če imaš prijatelje, nikoli nisi sam. Ko jih potrebuješ, ti vedno ponudijo roko pomoči. Prijatelji ti zaupajo. Nikoli ti ne pokažejo pesti in te nikoli ne izdajo. Spomin na prijatelja nikoli ne zbledi. Prijateljstvo je pravi čar. (Jaka Bezjak in Tilen Čuš, 4. razred)
Edita Čelofiga. Sleherni literarni ali likovni izdelek, ki je nastal kot plod barvite domišljije osnovnošolcev, je prispeval
svoj košček k pestremu in razgibanemu mozaiku letošnjega 35-stranskega glasila.
Dženana Becirovic
ni izdelki, ki bogatijo glasilo, so delo učencev OŠ Ljudski vrt, izbrala pa jih je učiteljica
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 5.5.
8.00 Oddaja Občine Destrnlk 9.30 Oddaja ŠKL 11.00 VRATA MED ZVEZDE 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Kronika Občine Destrnlk
SREDA 6.5.
8.00 Oddaja iz občine Hajdina 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Florjanova maša na Hajdlnl 21.10 VRATA MED ZVEZDE
ČETRTEK 7.5.
8.00 Kronika občine Dornava 17.00 VRATA MED ZVEZDE 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Koncert kitare Iz gradu Dornava
PETEK 8.5.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
NAGRADNA IGRA
Nagrajenca ali nagrajenko, ki bo izžreban-a čaka denarna nagrada v znesku 500 EUR
Pravila žrebanja:
1.	V nagradni igri lahko sodeluje vsak, ki opravi tehnični
pregled ali registracijo na Tehničnih pregledih Dominko, ter en Izvod računa odda na posebnem mestu v prostorih Tehničnih pregledov Dominko.
2.	V nagradni igri veljajo računi, ki so izstavljeni od prvega do
zadnjega delovnega dne v mesecu, za katerega poteka žrebanje.
3.	Žrebala se bo ena denarna nagrada v znesku 500 EUR, ki
bo izplačana v zmanjšanem znesku za akontacijo dohodnine.
4.	Žrebanje nagrad bo vsak prvi ponedeljek v mesecu za
nagrado preteklega meseca
5.	Žrebanje bo nadzorovala tričlanska komisija.
6.	Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Štajerskem Tedniku, ki
izide naslednji dan po žrebanju, to je v torek po žrebanju.
7.	Nagrajenec ali nagrajenka bo o rezultatu žrebanja in načinu
prevzema nagrade obveščen-a pisno. Naj bo sreča na Vaši strani!
NAGRAJENKA meseca aprila 2009: ANTONIJA TROP, Ulica Avgusta Hluplča 9, PTUJ
TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO
Foto: DB
Foto: DB
»čitnice vsem
V desetih letih je z vašo pomočjo letovalo blizu 7000 otrok iz revnih družin. Vabimo vas, da jim tudi letos skupaj omogočimo nepozabne počitniške dni.
Prispevke lahko nakažete na račun št. 02222 - 0010224921, sklic 1209.
Prijateljev Mladine
www.zpms.si
VSAK CCTRTÉK OB 20,00 URI

K POSKOČNIH
1.	STIL 5-Nasmehni se
2.	VAGABUNDI - Bogastvo noči
3.	GORSKI CVET-Lovska
4.	BRATJE POUANŠEK- Lepi stari časi
5.	ZAPELJIVKE - Prvi je prvi
6.	Ans. NAVEZA-Veselite se pomladi
7.	BARBARA in MARTIN JEHART- Moj dom je v rožah
ŠOPEK POSKOČNIH
Glasujem za: _ Ime ¡n priimek: Tel. številka:
1.	VICTORY-Mi mamo se fajn
2.	BRIGITAŠULER- Druga liga
4.	SAŠA LENDERO - Kdo
5.	ALFI-Mix 1
5.	SKATER-Raketa
6.	KINGSTON - Čist en majhn radio
7.	MAJDA PETAN - Potuj z menoj
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pofiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d_o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Prireditvenik
Torek, 5. maj
Ptuj, razstavišče Stari zapori, Prešernova 37, razstava ob 25. prazniku vrtca Ptuj »Tak je včasih blo«, razstavo si lahko ogledate vse do 15. maja
Ptuj, CID, na ogled je razstava Evropa v šoli, pregledna razstava likovnih izdelkov, ki so jih osnovne in srednje šole z območja Ptuja in Ormoža poslale na natečaj
Ptuj, CID, sodelujete lahko v tečaju bas kitare, tečaju igranja na afriške djembe, literarni skupini, novinarski skupini, elektro delavnici ... Ptuj, CID, če potrebujete pomoč pri matematiki ali fiziki, prijave do 6. maja
Ptuj, CID, neformalno učenje francoščine
Sreda, 6. maj
15.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, društvena delavnica, Festinice - matineja za otroke od petega leta starosti 16.00 Ormož, na gradu, predavanje dr. Bogdana Žorža, Preventiva zasvojenosti, pogovarjali se boste o izzivih starševstva, vzgoje, svobode in postavljanja mej, vse za dobrobit zdravja otrok, mladih, družin
Četrtek, 7. maj
Majšperk, 4. mednarodni glasbeni sejem
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA«, OPREMA BARVA				
AUDI A3 SPORTBACK 1.9 TDI	2005	14.590,00	AVT. KLIMA	ČRNA
AUDI ALLRDAD 3,0 TDI11	2007	55.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI 117 QUA1TR0 3,01 DPF	2006	52.990,00	AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
BMW SERIJA 3:320 D TOUR. AVT.	TIPTR. 2006	15.900,00	KUMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 5:520 i	1997	4.190,00	KUMA - 2 ZONSKA	KOV. SREBRNA
CITROEN C41,6 HDI	2006	11.900,00	KUMA	KOV. ČRNA
FDRD FIESTA FLAIR 1.25 i 16V	1997	990,00	TDNIR. STEKLA	RDEČA
FORD FOCUS 1,0 TDCi FUTURA	2005	7.090,00	KUMA	KOV. MODRA
OPEL ASTRA 2,0	2001	5.290,00	STREŠNE SANI	BELA
PEUGEOT 2061,41	2005	5.990,00	KUMA	KOV. SV. SIVA
VW PASSAT 1,9 TDI HIGH.	2005	14.490,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW POL01,4 TDI	2006	9.190,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI	2000	4.490,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
FIAT SCUDO VAN 2,0 JTD	2002	6.190,00	NEPOŠKOD.	KOV.SRERRNA
Na podlagi Zakona o glasbenih šolah, Ur. list RS, št. 29/00, 60/06 (20., 21., 22. in 23. člen) objavljamo
RAZPIS
PROSTIH UČNIH MEST
za šolsko leto 2009/2010
predmet	starost učenca	št. prostih mest
KLAVIR	7-9	20
ORGLE	11-18	1
HARMONIKA	7-9	23
VIOLINA	7-9	6
VIOLONČELO	7-9	4
FLAVTA	10-12	6
OBOA	10-12	1
KLARINET	10-12	4
SAKSOFON	10-12	3
TROBENTA	9-11	3
POZAVNA	11-18	3
TENOR	10-18	1
BARITON	10-18	2
ROG	9-18	1
TUBA	11-18	1
KITARA	8-10	7
TOLKALA	9-18	5
PETJE	17-24	2
BALETNA PRIPRAVNICA 1	6	15
BALET 1. RAZRED	9	3
PREDSOLSKA GLASBENA VZGOJA	5	15
GLASBENA PRIPRAVNICA 1	6	30
GLASBENA PRIPRAVNICA 2	7	30
Preizkus glasbene nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj v enem od naslednjih terminov:
-	sreda, 20. maja 2009, med 15. in 17. uro,
-	petek, 22. maja 2009, med 15. in 17. uro - za balet,
-	ponedeljek, 25. maja 2009, med 15. in 17. uro,
-	sreda, 26. avgusta 2009, med 15. in 17. uro (samo za učna mesta, ki še ne bodo zasedena).
Glasbena šola je po veljavni zakonodaji dolžna uskladiti število vpisnih mest s kadrovskimi in prostorskimi zmogljivostmi in dati prednost pri vpisu bolj nadarjenim učencem ter učenju orkestrskih instrumentov. NOVINCI - VABLJENI V ČUDOVIT SVET GLASBE IN PLESA!
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAMO bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM okrogle bale, luščeno koruzo in svinjo domače reje. Tel. 02 746 07 21, Lovrec.
KUPIM kozo dojiljo. Tel. 761 64 11, po 18. uri
PRODAM traktor IMT 540, balirko Welger 53 in 120 kg teličko. Tel. 031 422 043.
PRODAM ječmen, koruzo in pšeni-co.Tel. 040 571 404.
PRODAM 160 kg prašiča. Tel. 781 06 81.
NESNICE, mlade, tik pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
DOM-STANOVANJE
ODDAM dvosobni apartma na Viru pri Zadru za štiri osebe, prosto od 11. do 23. 7., oddaljenost od morja 150 m. Tel. 031 742 714.
V	NAJEM oddam 1,5-sobno delno opremljeno stanovanje z uporabo garaže. V stanovanju so priključki za internet in kabelsko. Tel. 041 428 673 ali 041 478 476.
V	NAJEM oddam opremljen vikend v okolici Ptujske Gore. Telefon 031 498 367.
NA PTUJU oddam opremljeno eno-sobno stanovanje. Telefon 051 356 346.
DELO
FIKSNA OBRESTNA MERA. FIKSNO ZADOVOLJSTVO.
Ujemite odlično obrestno mero v času, ko le-te padajo in imejte dostop do sredstev.
Do konca meseca maja vam v UniCredit Bank ponujamo nadvse privlačne depozite v evrih z nespremenljivo 4,5-odstotno letno obrestno mero, ob tem pa vam zagotavljamo tudi dostop do nadomestnih sredstev v vsakem trenutku. Še niste prepričani? Ob prenosu poslovanja na našo banko vas namreč čaka še dodatna nagrada: 0,5-odstotni pribitek na obrestno mero depozita. Preizkusite nas in zadovoljni boste! www.unicreditbank.si/akcijskidepozit
®m®&UniCredit Bank
V UGLEDNI restavraciji v Gradcu - Avstrija - zaposlimo samostojnega kuharja. Urnik dela 5 dni + 2 dni prosto. Nočitev in hrana v hiši. Milena 0043/69910003289.
NEPREMIČNINE
NA HRIBU, v okolici Sv. Tomaža, torej 20 min. iz Ptuja, prodam hišo z gospodarskim poslopjem in pripadajočim zemljiščem Tel. 040 341 120.
PRODAM dve gradbeni parceli v Zabovcih. Telefon 031 355 680.
MOTORNA VOZILA
PRODAM renault clio, letnik 93, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Telefon 031 258 158.
RAZNO
VRELEC SREČE, d. n. o., Krimska 10, 1000 Ljubljana, tel 01/ 283 40 38 ali 041 335 493. Sporočamo vam, da se bom v vašem kraju ponovno nahajala dne 9. maja od 11. do 17. ure, denar ni problem - prostovoljni prispevki. Dobimo se v BARU LESAR, Go-rišnica 54 a. Vedeževalka, bioenergetik, radiestezist, numerolog in itd.
1.00
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj mirno, tiho v grobu spiš, bolečine ne trpiš, a z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
Ana Cucek
IZ PODVINCEV 21 18. 7. 1921 - 24. 4. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govornici Veri in pevkam za odpete pesmi. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
	
SPOMIN	
Martinu in	Justini
06. 05. 2004 - 06. 05. 2009 18. 07. 2007 - 18. 07. 2009	
Korošec	
IZ SLATINE 53	
Ko pošle vama so moči,	
zaprla trudne sta oči.	
Zdaj tiho, mirno spita	
in bolečine ne trpita.	
A čeprav spokojno spita,	
z nami še naprej živita.	
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavijo,	poklonijo cvet in
svečko.	
	Vajini najdražji
	
Ne bomo tožili, ker sta odšla. Hvaležni smo, ker sta bila.
SPOMIN Janez Muhič
1916 - 1989
Marjeta Muhič
1920 - 2002
MALA VAS 7, GORIŠNICA
Hvala vam, ki obiskujete njun grob in se ju spominjate v molitvi.
Njuni domači
Ni res, da si odšel - nikoli ne boš. Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, vsak naš korak spremljaš v tišini.
SPOMIN
4. maja je minilo 1 leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
Branko Resnik
Z MESTNEGA VRHA PRI PTUJU
Hvala vsem, ki mu v spomin prižgete svečo ali podarite cvet.
Tvoji najdražji
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 »10473 eui ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Ptuj • 28. april - svetovni dan varnosti in zdravja pri delu
»Dober delodajalec se zaveda, da je varnost prva
«
Osemindvajseti april je Mednarodna organizacija dela (ILO) razglasila za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, da bi se izboljšale razmere pri delu, da bi čim manj ljudi umrlo zaradi delovnih nesreč oziroma zbolelo zaradi neurejenih delovnih razmer.
Številke so zaskrbljujoče: vsakih 15 sekund na svetu umre en delavec zaradi delovnih nezgod ali bolezni, dnevno pa se jih pri delu poškoduje skoraj milijon. V Sloveniji je lani zaradi delovnih nezgod umrlo 27 ljudi.
»Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu je posvečen spominu na vse, ki so umrli, se poškodovali ali zboleli pri delu na svojem delovnem mestu. V stroki varnosti in zdravja pri delu nam ta dan zelo veliko pomeni. Prepričani smo, da bi se moralo v javnosti več govoriti o posledicah nezgod pri delu, ki so vedno nezaželene in pomenijo motnjo v delovnem procesu. Povzročijo stroške posamezniku, podjetju in družbi. Varnost in zdravje pri delu sta pomembni vrednoti za posameznika in podjetje. Zagotovitev varnega in zdravega delovnega mesta je prvi pogoj za uspešnost podjetja in posameznika. Varnost in zdravje pri delu sta sestavna dela konkurenčne vrednosti podjetja. Dober delodajalec se zaveda, da je varnost prva.
Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu naj bo opomin vsem, ki vodijo ali organizirajo delo, da vsako delo predstavlja določeno tveganje za poškodbe pri delu in okvare zdravja, da morajo med prvimi poskrbeti za varno izvedbo del. Vsak delavec si želi poleg dobre plače tudi zdrave in varne delovne razmere, da ohrani svoje zdravje. Bolezen in poškodbe pri delu ne le poslabšajo kakovost življenja, povzročajo tudi invalidnost, s tem pa zmanjšajo delavčevo sposobnost za delo, da zasluži dovolj za sebe in družino,« je ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja povedal Franc Stopajnik, predsednik Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj.
Na vsakem delovnem mestu mora biti poskrbljeno za varnost in zdravje. Delovne nezgode in okvare v povezavi z delom je mogoče preprečiti s stalno kontrolo tveganja in nevarnosti na delovnem mestu, pri čemer pa je potrebno zagotoviti tudi dosledno spoštovanje pravil varnosti in zdravja
Foto: Črtomir Goznik
Franc Stopajnik, predsednik Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj: »Varnost in zdravje pri delu sta sestavna dela konkurenčne prednosti podjetja.«
pri delu, še posebej poudarjajo v Zvezi društev varnostnih inženirjev Slovenije, ki deluje že od leta 1957. Pred 13 leti pa je ustanovila tudi Fundacijo Avgusta Kuharja za podeljevanje
nagrad in priznanj vsem tistim strokovnim delavcem, ki se nadpovprečno trudijo, da bi se izboljšala varnost in zdravje pri delu. Temu so namenjene tudi delavnice, seminarji, simpozi-
ji in druga srečanja, ki jih v ta namen pripravljajo. Uspešno jih pripravljajo tudi v ptujskem Društvu strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Andreja Pogo-revc, Spodnja nova vas 17, Slovenska Bistrica - Ajdo; Vesna Zidarič, Anželova ul. 19, Ptuj - Tejo; Natalija Ljubec, Grajenščak 25/d, Ptuj - Janija; Lea Žnidarič, Zamušani 78/b, Gorišnica - Nežo; Vanja Šimenko, Brstje 10, Ptuj - Kajo; Jasna Premzl, Ul. 5. prekomorske 4, Ptuj - Timoteja; Tanja Trstenjak, Mihovci pri Veliki Nedelji 46 - Nika; Alenka Kostanjevec, Bukovci 119/a, Markovci - dečka; Valerija Ivančič, Trnovska vas 6 - Nika; Nataša Kori-tnik, Ribnik 14, Trbovlje -Nika; Maja Bombek, Šero-nova ul. 18, Ptuj - Taia; Tamara Vidovič, Repišče 51, Zgornji Leskovec - Amade-ja; Metka Vinko, Šturmovci 4, Videm pri Ptuju - Timoteja; Tadeja Gajšek, Ul. Veljka Vlahovica 67, Maribor - Manco Klaro; Mateja Kocuvan, Peščeni Vrh 9, Cerkvenjak - Luka; Milena Vajda, Koračice 48, Sveti Tomaž - Tio; Angela Prajn-dl, Črešnjevci 156, Gornja Radgona - Gala. Umrli so: Marjan Žmahar, Gašperšičeva ul. 6, Ljubljana, rojen 1933 - umrl 24. aprila 2009; Matilda Arh, rojena Lovec, Peršonova ul. 10, Ptuj, rojena 1921 -umrla 21. aprila 2009; Bogomir Širovnik, Podlehnik 28, rojen 1919 - umrl 28. aprila 2009; Jožefa Kozel, rojena Širovnik, Zakl 37/a, rojena 1923 - umrla 29. aprila 2009.
Slovenija • Zakaj »se splača« biti evropski poslanec
Zaslužijo najmanj 7.000 evrov
Poslanci v Evropskem parlamentu od letos naprej mesečno zaslužijo približno 7000 evrov bruto plače. Poleg tega prejemajo številna nadomestila, namenjena kritju stroškov, ki nastanejo pri opravljanju njihove funkcije, upravičeni pa so tudi do nekaterih privilegijev, kot je denimo poslanska imuniteta.
Vse do lanskega leta so evropski poslanci sicer prejemali enako plačo kot poslanci v njihovih državah, plačnik pa je bila nacionalna vlada. Z letošnjim letom pa, kot rečeno, vsi evropski poslanci dobivajo enake plače, ki znašajo okrog 7000 evrov bruto, plačnik pa je Evropski parlament. Podobno kot poslanci nacionalnih parlamentov tudi evropski poslanci dobijo številna nadomestila, namenjena kritju stroškov, ki nastanejo pri opravljanju njihove funkcije.
4000 evrov mesečno za »splošne stroške«, posebej še potni stroški
Tako denimo prejemajo 4000 evrov mesečno nadomestila splošnih stroškov, ki krije stroške v državi, iz katere poslanci prihajajo. To nadomestilo pokriva stroške za upravljanje poslančeve pisar-
ne, telefonske račune, stroške potovanj in podobno.
Evropski poslanci so upravičeni tudi do pavšalnega nadomestila za potne stroške, kadar se udeležujejo uradnih srečanj Evropskega parlamenta. Povrnjeni znesek je odvisen od vrste prevoza, ki ga poslanci uporabljajo. Ker morajo poslanci pogosto potovati iz svoje države tudi v namene, ki niso povezani z uradnimi sejami in sestanki Evropskega parlamenta, lahko za kritje teh stroškov dobijo tudi letno nadomestilo za potne stroške, ki znaša največ 4000 evrov.
Za vsak dan navzočnosti 287 evrov dnevnice
Evropski parlament pa poslancem izplačuje tudi dnevnice v višini 287 evrov za vsak dan navzočnosti na uradnih srečanjih parlamentarnih organov, ki se jih poslanec udeleži. Do določenih izplačil stroškov in nadome-
stil pa evropski poslanci niso upravičeni, če se ne udeležijo najmanj polovice vseh plenarnih zasedanj. Udeležba na sejah sicer za poslance ni obvezna.
Poslanci so upravičeni tudi do pomoči osebnih sodelavcev, ki jih lahko izberejo sami. Stroške za pomočnike, največ 16.000 evrov mesečno, krije Evropski parlament, in sicer le za stroške, ki dejansko nastanejo zaradi zaposlovanja ali uporabe storitev pomočnikov. Po letošnjih volitvah v Evropski parlament bo sicer začel veljati poslanski statut, ki bo urejal poslanske plače, zdravstveno zavarovanje, pokojnine in nadomestila. Evropski poslanci bodo še naprej prejemali pavšalne dnevnice in nadomestila splošnih stroškov. Prav tako bo ostalo v veljavi letno nadomestilo za stroške potovanj, poslanci pa bodo lahko prejeli tudi povračilo stroškov za potovanja znotraj svoje države. Pavšalno nadomestilo za potne stroške pa bodo po novem nadomestili s povračilom dejansko
nastalih stroškov.
Poslanski statut pa bo prinesel tudi vrsto sprememb glede izplačila nadomestil parlamentarnim pomočnikom. Tako denimo stroški, ki bi nastali zaradi zaposlovanja sorodnikov v prvem kolenu, ne bodo več povrnjeni.
Poslanci v Evropskem parlamentu uživajo parlamentarno imuniteto, ki pa je
med različnimi evropskimi poslanci različna. Za evropske poslance namreč poleg evropskih določil veljajo tudi predpisi v njihovih državah, kar pomeni, da uživajo enako imuniteto in privilegije kot poslanci nacionalnih parlamentov.
V Sloveniji imuniteta poslance ščiti pred kazensko odgovornostjo za mnenje, ki
ga izrečejo med parlamentarnimi razpravami, poleg tega pa se zoper poslanca ne sme začeti kazenski postopek, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Evropski parlament sicer svojim članom, če so zagrešili kaznivo dejanje, imuniteto lahko odvzame.
STA (pripravlja SM)
Napoved vremena
Maja mora biti tri dni mrzlo;	:\18/9
i začetku, je ob koncu tako. '
Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo in večinoma suho vreme. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 15 do 19, na Primorskem okoli 21 stopinj C.
Obeti
V sredo bo zmerno, občasno tudi pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodnik. V četrtek bo več sončnega vremena, tudi topleje bo.