Solkan, sobota 31. januarja 1948. PoStnlna platana v gotovini. Leto 11., štev. 3. — Posamezna številka 2 din NBrfio Ljudski odbor ne sme nikdar pozabiti, da je lokalno gospodarstvo prav tisto področje naše socialistične graditve, kjer bodo delovne množice lahko najbolj neposredno občutile njegove sadove, kakor tudi uspehe splošnega ljudskega poleta za izpolnitev petletnega plana. E Kardeij. (Datno&t u&tanavCjanja (krajevnih gospodarjih podjetij Nagel gospodarski razvoj, ki se vsak dan izpopolnjuje z uresničevanjem našega petletnega piana, zahteva od organov oblasti, ^predvsem pa od krajevnih ljudskih odborov ono gospodarsko samostojnost, ki bo v čim krajšem času zagotovila ljudstvu napredek pri urejevanju svojih lastnih življenjskih vprašanj. Finančna odvisnost KLO od okrajnih ljudskih odborov, ki so bili s tem tudi v ostalem od njih odvisni, je zavirala inicijativnost ljudstva in s tem razvoj naše vasi. To nam popolnoma dokazuje kampanja, ki se je te dni vršila in so volilci budno sledili poročilom KLO, ko so jih ti seznanjali 8 finančnimi proračuni. Kako močna Je zainteresiranost našega delovnega človeka, da sodeluje v ljudski oblasti, so nam dokaz polna udeležba na teh zborovanjih ter številni prediogt In nasveti, ki so jih volivci iznašali. To, da so ukinjene razne trošarine, eden izmed virov proračunskih dohodkov KLO, kar fe ljudstvo z odobravanjem sprejelo, zahteva po drugi strani od organov oblasti in od ljudstva samega, da se resno lotijo iskanja drugih virov dohodkov, s katerimi bodo krili administrativne Izdatke KLO, kot so izdatki za šolo, za razne ustanove v kraju in drugo. Vedno nam mora biti merilo za dobro vodenje finančne politike in Nekateri manj\i KLO, kjer se gostinska ali druga podjetja ne bi obnesla, so poiskali vire dohodkov v zapuščenih gospodarstvih. Iz enega ali več takih gospodarstev, ki ie spadajo pod upravo KLO, a so jih do sedaj dajali o najem, bodo uredili krajevno ekonomijo. Enako so sklenili KLO Zapotok, Kozana, Prvači-na in drugi, kjer bodo tako ekonomijo z udarniškim delom obdelovali, z izkupičkom pridelanih poljskih pridelkov pa bodo krili dober del svojih izdatkov. Imamo pa še vedno primer, kot recimo v Lozicah, ko KLO ne vidijo potreb kraja, ter se še vedno zanašajo na dotacije, čeprav jim ljudje na masovnih sestankih prikažejo, kaj bi si lahko postavili. Kjer KLO zavzemajo tako stališče do finančno-gospodarske neodvisnosti, je to iz osnove zgrešeno in jih ljudstvo prehiteva. Ko že govorimo, na kak način uaj se krijejo izdatki za razne potrebe, ne smemo pozabiti na krajevni samoprispevek (lahko ga imenujemo prostovoljni davek), ki je po naših vaseh dobro poznan. Zlasti kraji bivše cone »A« so si na ta način v marsičem opomogli, danes jim bo ta prispevek š.e toliko bolj dobrodošel, da ne bo treba trošiti proračunskih dohodkov ra tiste vrste komunalnih na- Delovni kolektivi goričkega okraja v borbi za izvedbo piana tem vsega gospodarskega udejstvo- I prav, ki se dajo napraviti s takimi Vanja stvaren proračun dohodkov. denarnimi prispevki, ali s prosto- Zne dontne krajne gostilne vUri svojih volivcih, ne bo ležkoč. »STSU ceišnfe število krajevnih gostiln, ki {delovnega ljudstva m do volji, bodo Uh niso KLO ustanavljali iz krajec P« ljudje sami z njimi obračunali in ne potrebe, da bi s tem zadovoljili {l'h zavrgli. , . . Jevno gostilno,.je kričeč primer, ki gaVe zadrug po naših vaseh agodenod-Je treba odpraviti. Ugotovljeno je. Predobro so zadružniki obču- da je ta obrat, ki ga upravlja njen V« pomanjkljivosti zadrug, ki so zapre jšnji lastnik, imel v letu 19)7 le I ^!Pn}S/J'L območju večje šte- li din dobička, kar Je pač značilno,]^0 KLO., \ teh zadrugah iri o njih dočim je enako krajevno gostinsko^lovalmcahšo bili vidni nedostatki. podjetje v od glavne ceste nt^cej od- ?, 0 pomanjkanje faznih predmetov, daljenem Lokavcu prineslo v enem « « J>a že z iznajdljivostjo uprav-samem mesecu 4000 din dobička. Ta \o;h odborov zadrug in njihovih pp-dva primera jasno dokazujeta, da je nabaviti iz prostih treba prt ustanavljaniu lokalnih pod- M™-. kfor tudi pomanjkanje jeti j imeti v vidiku dve stvari, prvič. je faradi obsega zadrt,- Vodjelje izboljšati ah pa ukiniti. \nad n]0 ter vedno stremrtj zn fzboy. Ko so na masovnih zborovanjin I šanjem in izpopolnjevanjem. Saj za-vohvci iznašali predloge in spre je- I druga ie njihova, od njenega uspeš-mali sklepe o ustanovitvi tega ali lnefJa delovanja od vi sl tudi dnin go-onena podjetja, niso še povsod po- {spodnrske moči kraja, okoli zadruge mislili, v kakšnem prostoru bo Ppd- njenega zadružnega doma se bo Jefje, kako je s potrebnim orodjem \ razvijal o vse gospodarsko in kulturah inventarjem, kje bodo dobili de- |no muljenje. ,?Vn»t s^°- krožna denarna sredstva g(VQ zanjman]e za zgraditev za-in?,meh.°do morati KLO po- \drufneqa doma na najlepšem kraju misht, fcr takrn pristopiti k realizi- f fl/l' irqa nazorno priča, da ljudje tnko\mČP0V-urn h° ČZ°fjtn\stremUo,da se dvignejo iz gospo-Znrldtr '/ ^LO-Solkan. kjer le ta \darske fn peturne zaostalosti. V ne. i nJnJoT’ me'Tc’ sn,refel k ,P {katerih obsežnejših KLO bodo po l ? we- ne, .kal’arne, in {stavili kar po dva zadružna doma, vc b- k*«« nosli zaaotoviti si razne dohodke. \ jlhr^ iTk^sid^limlkt čas ’ ter že IZ UpnrtMo godbeni materij Tako 'v Opatieselv h^TtresZdei. P£l pristopila k čiščenju podirtie bičev *Kras< v OpatjemsehAkier bo.s '/T P P Z. zelo dobro napreduje. Drugod n. pr. ?W°. les za gradnjo In drva za ap- v Brdih ie skoro pa vseh KLO težnja. ne.ni.co- kl b° da)aZZPZt delno da si postavi in sušilnice sadja, ki so H«'« obnovitvena rfeto.P Ja delno v tem sadiarsko-vinorodnem predelu |P?^an! oasl- Pel vasl *e sledijo tu res neohhndno'potrebne. Pa ne sa- druge. . . ...... mo to V KT.O Cerovo bodo zgradili ,Preden se bodo odločili za grad- še apnenim ki Hm ho daiala apno b°do morah zadrugarji s spora gradnjo lastnrna zadružneaa do- {ZdnlZih^T °dh°dLrn nmučit? ma. z n Hm na bodo krili potrehe tu- domov dohr°. PfZ,' di V ostalih Brdih Niso pa še poml- bo nJ’hoy dom, kaj vse bodo Uarsibie po terenu ni obrtnikov, ne | ? prnvgnn porazdemvjj0 „aSe kovačev zato bodo . pravilno porazdelitvijo nase /',e nrtctnniii k \hrohne proizvodnje na eni strani na sod tam pristopiti J ^ra/euna — j—: —) ja ali druaean kra-1 z ^ d ... np 00 de m aap) ' rnP - Ai A-orai \dr,we- hndn prispevali k do- čevliariev. ne ZtnnLVP rZ DnZH'kra-1 krajevna podjetja, po drugi strani ZZZnod,rnn r' rolZr„za- ™ z vključevanjem našega obrtni-ievneaa rmd,et,n ah pa v okviru ra |JfM {n nar)redne'a kmetijstva v za bodo mnogo prispevali !• našega zveznean in rt rano,,,, ^'^m noairrie , \ ^ ^ st bodo nosfaviii mizarsko kon(?no j, ^ bodo | Ltrrn pa Podjetje, ostale obrtnike vključili v zadrugo. ..............................................................*****..................... uresničevanju socializma. Mozetič Milena. Mobilizacija vaške žene za fzpopoinltev setvenega piana, odkupa itd. se dopolnjuje danes s pospešeno mobilizacijo za n jih vključevanje v zadruge in za plvnsko in organizirano udeležbo v veliki akciji Ljudske fronte — pri gradnji zadružnih domov. Spasenija Babovii. V nedeljo 25. lan. 1948 so se zbrali zastopniki sindikal. podružnic Okrajnega sindikalnega sveta k delovnemu posvetovanju. Okrog ICO zastopnikov članstva sindikalnin pozdružnic je pazljivo sledilo izvajanju govornikov, so analizirali pomanjkljivosti, ki j!h sindikalno delo sindikalnih podružnic beleži v preteklem letu. Konferenco le otvoril predsednik Okrajnega sindikalnega sveta tov. Segala Oskar, ki je navzočim obrazložil namen konference. _ Pozdravil je navzoče goste, sekretarja Okrajnega odbora OF, in predsednika OLO tov. Dulca Albina, tajnika Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije tov. Pezdirja Romana, predsednika Zveze gradbenih delavcev Slovenije tov. Subašiča Silvana, zastopnike tiska in navzoče zastopnike sindikalnih podružnic :n uprav podjetij. Tov Dujc je konferenco pozdravil v imenu Okrajnega odbora OF, v imenu OLO im Okrajnega komiteta KPS. V svojem referatu je podal izčrpen politični pregled dogodkov doma tn v svetu, botaknil se je najprej petletnega plana ter poudaril, da je borba za izvedbo plana politična bor. ba, borba za osamosvojitev in gospodarsko utrditev naše nOVe domovine. dnevnim izvrševanjem planskih nalog bomo omemočili prizadevanja reakcije in najbolje odgovoril; vsem imperialističnim klikam, ki hujskajo na novo vojno. Vse naše_ prizadevanje naj bo usmerjeno, je dejal tov. Dujc, v dnevno izvrševanje planskih nalog, ker predstavlja to izboljšanje življenja delovnega ljudstva in izgradnjo nove boljše družbene ureditve — socializma Nakazal je v zvezi z velikimi nalogami, kt se dane9 postavljajo pred slehernega delovnega človeka, nujno potrebo samoizgradnje in prevzgoje, Borba delovnega ljudstva za izvršitev planskih nalog zahteva raz. gledanih !n strokovno sposobnih ljudj. S tem v zvezi so tudi naloge sindikal. ni h organizacij danes popolnoma drugačne kot nekdaj. Ko je govoril o nalogah sindikatov, je poudaril, da je ena od velikih nalog plana tudi dvig kmečke proizvodnje, ki ima nalogo. da delovnemu ljudstvu ustvari in posreduje v dovoljni meri življem skih potrebščin. Ce kmečka produkcija ne bo zadoščala potrebam industrije, tudi plan ne bo mogel biti izvršen. To zahteva prav od vsega delovnega ljudstva, da sodeluje pri tehničnem, gospodarskem in kulturnem dvigu našega kmečkega prebivalstva. Ta problem bodo reševale zadruge. Zadruga pa v bodoče ne 9mo in ne more biti. samo distributer življenjskih potrebščin, ampak osnovna oblika dela v razvoju in dvigu na šega podeželja. V tem morajo, je dejal tov. Dujc, v prvi vrsti sodelovati vsi delovni ljudje na vasi, pa tudj industrijski delavci. Z decentralizacijo zadrug se stavlja nujna potreba izgradnje zadružnih domov na vasi- V vsako vas zadrugo, v vsako vas za družni dom. mora biti parola vseh delovnih ljudi, ki ustvarjajo novo družbo, kjer ni izkoriščanja človeka po človeku. Ob koncu referata je tov. Dujc še naglasil naloge sindikalne organiza cilje v zvezi z vključitvijo žena v In dustnijsko proizvodnjo. Pozval je za stopnike sindikalnih podružnic, naj v vseh svojih obratih odločno pristopijo k rednemu organiziranemu sindikal-nemu delu, to je k pravemu socialističnemu tekmovanju in evidentiranju Izvrševanja plana v vseh podjetjih. Govor tov. Dujca je bil z odobravanjem sprejet, nakar je tov. Donž-a, tajnik okraj, sindikalnega sveta, joo dal organizacijski referat. Nakazal je v svojem izvajanju mnogo praktičnih delovnih prijemov, s katerimi ie mogoče razgibati in razviti sindikalno delo v pravo amer. Oslonil je svoje besede na konkretne nepravilne pri jeme, k) jih je uporabljalo mnogo sindikalnih podružnic pri svojem delu, ki seveda zato niso mogle imeti oliko in takšnih uspehov, kot bi bilo teleti. Pojasnil je predvsem, da vlada v nekaterih podružnicah še nejasnost v pogledu sindikalnega dela. Ponekod so bili še vedno mnenja, da je sindikat še vedno to, kar je bil nekdaj — Organizacija za borbo proti upravam podjeti-j za ekonomsko izboljšanje- Drugje so se pustili člani sindikalne podružnice zopet preveč voditi od uprav in bili neke vrste privesek v podjetju, Sindikalna organizacija je radi tega trpela na svojem ugledu in ni nudila svojemu članstvu tega, kar W morala — to je, da bi ga vodila v njegovem prizadevanju za izvršitev plana. Delo ni bilo raztegnjeno na vse sektorje sindikalnega dela. kot to predvidevajo sklepi IV plenuma ESJ. Nepravilni odnosi med odborom sindikalne podružnice in upravo podjetja so mnogokrat dušili iniciativo in voljo do dela pri posameznih članih. Odnos do dela v sindikalni organizaciji je ponekod še tudi nepravilen, Z ozirom na te pomanjkljivosti je tov. Donža nakazal takojšnjo preusmeritev sindikalnega deta v vseh podružnicah. Predvsem je nujno takoj pristopiti k reorganizaciji podružničnih odborov, delitvi oz. razširitvi sindikalnega dela po pododborih in sindikalnih grupah. Potrebno je, da mladine in žena. Med prisotnimi 160 zastopniki podružnic je bilo na konferenci zastopanih samo 9 žena ter približno toliko mladincev. Po obdelavi organizacijskih vprašanj in blagajniškega poslovanja je tov. tajnik obdelal socialistično tekmovanje in delo obratnih tarifno-tekmovalnih ko misij ter sodelovanje sindikalne podružnice pri organiziranju in kontroliranju tekmovanja in Izvrševanje plana sa‘mega Ugotovitev, da dela po normah samo nekaj večjih obratov in da so norme postavljene le v nekaterih obratih, nalaga upravnim odborom sindikalnih podružnic dolžnost, da čimprei seznanijo slehernega čla-delovnega kolektiva s planom, z normami, s tekmovanjem In uvedbo grafikonov. Da se odpravijo napake, lej se še tuintnm pojavljajo v naših podjetjih kot posledica stare misel nostl in zaradi neizvežbanostl razpo ložljivega kadra, je nujno potrebno, da se delovni kolektiv zbira po svojih grupah in oddelkih na proizvodnih konferencah, in te napake skupno z upravo podjetja sproti odpravlja. Vso skrb in pozornost morajo uprav-odbori podružnic posvetiti popularizaciji udarnikov in novotarjev. Racionalna izraba in razmestitev delovne sile in poraba surovin mora biti prav tako skrb sindikalne podružnice kot uprave podjetja. Dejstvo, da v nekaterih podjetjih še nj izvršena sistematizacija mezd. pri ča o tem. da naše podružnice in upra ve podjetij niso posvečale ureditvi te ga vprašanja dovolj pozornosti. Napa čno ie mnenje nekaterih podružnic, ki so bile mnenja, da ie to izključna briga uprave podjetja, nepravilno pa tudj pričakovanje onih, ki so menili, da jim bo okrajni sindikalni svet po slal odločbe o plačah. Mnogo bodo mogli delovni kolekti-pokreniti tudi v pogledu higijen-ske in tehnične zaščite pogojev dela v svojih obratih. Odločno premalo pažnje posvečajo člani sindikata svojemu socialnemu zavarovanju Komi»'je za socialno zavarovanje » sindikalnih podružnicah i večini primerov »ploh ne obstojajo. iKi pa »amo na papirju. Premajhna budnost nasproti simu lantom in nezavednim članom se Izraža v razmeroma visokem odstotku bolniških izostankov in v primerih, ki 90 se dogodili, da jo uprava podjetja izstavila bolniški list brez natančnega vpisa zadnjega delovnega dne- Tudi taki primeri so. da so podjetja morala delavcem dopuste plačevati, ker jih ti radi neplanske razdelitve niso mo. gti izkoristiti. Podjetja tn sindikalne podružnice bodo morale v bodoče bol natančno voditi evidenco nad izostanki od dela ter uvesti tovariško kontrolo. Tudi zelo perečega vprašanja prehrane in stanovanja uprave, odnosno upravni forumi tn sindikalne podružnice niso reševale dovoli odločno. — Primeri, kot n pr menza MLO Ajdovščina, ki dva dni enostavno imela kosil, ali menza v Šempetru, k; še danes ne pripada nikomur tn nih če ne vodi kontrole nad njo. zahtevajo, da se v bodoče vodi več brige pristojnih organov o teh stvareh. Površno in brez čuta odgovornosti Izdana potrošniška potrdila zopet dokazujejo. da ponekod še niso pravilno razumeli načela pravilnega razdeljevanja gospodarskih dobrin Istota ko je zgrešeno mnenje neke sindikal ne podružnice, kj je na svoji se l sklenila, da bo zaprosila za ukinitev trošarine na y njihovi obratni menzi porabljeno vino, , Da podružnica, ki |e pisala Okrajnemu sindikalnemu svetu, da se ne strinja z uredbo o dvojnih cenah, ni študirala naše gospodarske problematike, je Jasno takoj. Od koncu svojega referata je tov. Donža še govoril o nujni potrebi aktivnejšega in bolj masovnega vanja v fizkulturi. ki ima v izvedbi petletnega plana važne naloge — okrepiti in utrditi delovnega človeka ter ga fizično usposobit5 za izvrševanje gospodarskih nalog. Tesna povezava in medsebojno sodelovali le upravnega odbora sindikalne podružnice in uprave podjetja, povezava sindikalnih podružnic z mn

raznik 1. maj Dati vso pomoč gradnji zadružnih domov in to s sodelovanjem pri pripravah gradbenega materiala, prf gradnji sami predvsem pa s strokovnjaškim! — tehničnimi deli. Povezati se z množičnimi organizacijami OF ter z njimi sodelovati na kulturno prosvetnem polju-Urediti odnose do uprav podjetli in do forumov ljudske oblasti zavzeti stališče vsestranske pomoči. Izvršiti plan v vseh naših podjetjih. S konference so bile poslane pozdravne brzojavke 11. kongresu AFŽ Jugoslavije predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marinku in GOESS. Vas Prvačmo bo zg adila zadružn dom do 27. a rifa trohni material že imajo potrebni kredit. 60.000 din je odstopilo ljudstvo od posojila v lirah, ki ga je dalo še se v odbore podružnic pritegne več sopis, kino, gledališka prireditev mo- Po vseh vaseh goriškega okTaja je veliko zanimanje za gradnjo zadružnih domov. Na množičnih sestankih ljudstvo razpravlja im dela načrte, kje bodo postavili svoj zadružni dom Pri tem gledajo, da bo njihovo bodoče gospodarsko m kulturno središče na na jlepšem in najprimernejšem mestu sredi vasi Po dosedanjih podatkih so sledeče vesi že postavile upravne odbore za gradnjo zadružnih domovin pričele s pripravami; Prvačine, Vo-gersko, Renče, Bukovica. Gradišče, Fihemberg. Vrtojba, Gornj' Lokavec, Srednji Lokavec, A idovščm« Vipava, Višnjevik, Neblo, Fojana, Medana, Anhovo Avč*-:. Ročinj, Grgar. Trnovo. Kojsko, Hum. Vipolže, Opatje selo. Temnica. Vojščica. Podkraj. Črniče, Osek. Šempas. Ajščvica. Šempeter, Lokve, Dol—Predmeja, Velike Žeblje, Miren, Brje, Kanal. St. Vid Domberg, Otlica. Kožbana. Pred vse mi pa prednjači Prvačina. Na množičnem sestanku so z navdušenjem sprejeli sklep o postavitvi zadružnega doma do 27 aprila, obletnice OF. ter istočasno napovedali tekmovanje vsem vasem goriškega okraja. Priprave potrebnega materiala so se takoj lotili Tov Zorn Andrej je odstopil tO.000 komadov opeke, nadaljnjih 10000 komadov, ki so jim potrebni za dokončno dograditev, bodo nabrali mrd vaščani. Podrli bodo tudi bunkerje iz opeke, ki jih fe PO stavil okupalor okrog vasi Nekaj opeke bodo dobili v hVžnji zapuščeni opekarni. 7 delom so že pričeli in v nedeljo se je dela udeležilo okrog 200 ljudi Ravno tako bodo potrebno železfe nabrali po vasi ter ga dali predelati Pripravljenega imajo že 70 q cementa 40 m’ peska, precejšnjo količino apna itd. Ostali material, kot gradbeni les. strešnike in drugo bodo v najkrajšem času nabavili drugod, ker' nimajo možnosti, da bi te stvari preskrbeli doma. Za ves po- posojila v‘lirah, ki ga je v času anglo ameriške uprave. 20.000 din bo dola »Naproza«, ki bo decentralizirana ter bo postala enotna kmečka zadruga, v katero bodo včlanjeni skoro vsi prebivalci. Zadružni dom bodo gradili ob glavni cesti takoj ob prihodu v vas. Poleg zadružnega doma hodo imeli-zadružno vinsko klet. Ker ima va« vinorodno lego, pridela okrog 3500 hi vina, bodo v bodoče polagali več pažnje na vinogradništvo Na vrhu kleti bodo imeli dvorano za kulturno življenje Na prvi kulturni nastop se že danes pripravljajo Množične organizacije so sprejele sklep, da bo na dan otvoritve 27 aprila vsaka organizacij« nastopil« s svojim programom Tako so se začeli pripravljati na njihov praznik Del novega zadružnega doma bo dvonadstropna stavba, dolga okrog 14 m ter široka 8 m. V njej bodo imeli trgovino kmetiisko-kredilni oddelek zadruge s poslovnimi prostori teir skladišče zadružno kavarno, knjižnico. čitalnico, šiviljsko delavnico itd. Upravni odbor za gradnjo zadružnega doma je bil izvoljen na množičnem zborovan ju iz Zastopnikov vseh' množenih organizacij 1n se dejansko tudi zanima, da bi se zadružni dom dokončal čim preje. Čakajo samo, da jim Im inžemtr izmeril teren, nato bodo takoj pričeli s kopaujem temeljev. Težkoče , imajo zara-Ai pomanjkanja zidarjev, ker v vasi imajo le enega. Toda kljub vsem težkočam. ki še stoji jo, p red njimi, se jih vaščani ne ustrašijo, pravijo, da so še večje premagali, želijo si le ugodnega vremena, ki bi jim edino lahko preprečilo njihov sklep, to je da bodo gradnje zadružnega doma dokončali do & aprila. Odpravimo napake pri razdeljevanju živilskih nakaznic Maršal Tito je v svoji novoletni poslanici našim narodom podčrtal važnost pravilne preskrbe prebival-stva, ter poleg ostalih nalog, ki so v zvezi z uresničenjem petletnega plana, zadal nalogo, da se vodi stroga evidenca potrošnikov. Maršal Tito pravi pri vprašanju nemarnega odnosa do dolžnosti in delovne zavesti med drugim naslednje: »Je pa del naših državljanov, ki jim manjka državljanske zavesti do delovne dolžnosti. Dele se na več kategorij. Eni delajo zato, da bi zaslužili toliko, kolikor jim je potrebno, da se nekako preživljajo v brezdelju. Tem ljudem je to mogoče zaradi tega, ker so dobro služili in bili oskrbovani * racioniranim kruhom in drugim živežem ne glede na to, ali delajo ali ne. Tega je sedaj konec: ti ljudje ne bodo dobivali racioniranega kruha in živeža v času, ko ne bodo nič delali, a so fizično sposobni za delo.« Nov sistem evidence potrošnikov potom seznamov upravičencev, ki jih sestavljajo krajevni ljudski odbori poimenično za vse potrošnike po strokah zaposlitve, služi temu cilju, da bodo oskrbovani z racioniranim kruhom in živežem samo oni potrošniki, ki so se vključili v izvedbo planskih nalog ter delanezmožni upravičenci. Nadalje ostali potrošniki, ki nimajo možnosti samooskrbe, a so fizično za delo sposobni. Sestavljanje teh seznamov je dalo krajevnim ljudskim odborom precej dela, vendar nudi njim samim in ce-lotnejuu planu preskrbe točno sliko, kdo je upravičen do prejemanja živilskih nakaznic za kruh in moko in kdo ne, koga je treba preusmeriti v produkcijo, in kdo ima možnost samooskrbe. Mnogi krajevni ljudski odbori okraja Gorica so smernice prehranjevalne politike in režima živilskih nakaznic po navodilih, ki jih je izdalo ministrstvo trgovine in preskrbe, zelo dobro razumeli ter so zaradi svojega pravilnega poslovanja izvršili svojo državljansko dolžnost, ker so onemogočili, da bi državni žitni fond črpali oni potrošniki, ki imajo lastne zaloge, ali pa tisti, ki imajo možnost nabaviti si potrebne življenjske potrebščine na prostem trgu. Ravno tako so mnogi krajevni ljudski odbori in aktivisti na vasi razumeli važno nalogo aktivizacije delovne sile za izvedbo petletke, ter so delazmožnim osebam odvzeli živilske nakaznice za kruh in moko, dokler niso zaposlene v produkciji, na drugi strani so pa prikazali važnost izvedbe petletnega plana ter so to delovno silo preusmerili tja, kjer je bila največja potreba po njej. Delovno ljudstvo, ki zasleduje napore ljudske oblasti za izvedbo plana, ki pomeni izboljšanje ekonomskih pogojev delovnega'ljudstva, je razumelo ta ukrep glede preskrbe potrošnikov kot nujen ter je samo pomagalo, da se izvrši pregled delovne sile, kakor tudi, da se nudi garantirana preskrba v hrani samo tistim potrošnikom, ki vlagajo svoje sile za .Izvedbo petletnega plana. V okraju Nova Gorica so la poziv nekateri ljudski odbori dobro razumeli ter so svoje poslovanje glede pregleda potrošnikov, sestavljanja seznamov upravičencev, prejema nakaznic za kruh in moko in samo razdelitev živilskih nakaznic pravilno usmerjali. Med temi prednjačijo predvsem KLO Ajdovščina, KLO Bilje, Vrpolje, Kanal, KLO Neblo, KLO Dol-Predmeja, KLO Opatjeselo, Temnica, Dornberg, Vrtovin, Slap, Miren. Col, Podkraj, Grgar- vendar bi se dalo tudi pri naštetih KLO-jih delo v marsičem izboljšati. Boljši kot so, bi lahko bili KLO Lokavcc pri Ajdovščini. Šmartno, Šempas, Ustje, A ipolže, Kojsko, Vrtojba, št. Peter, Miren, Sv. Križ, Solkan in še marsikateri drugi. Večina krajevnih ljudskih odborov ovira redno preskrbo zaradi zakasnele dostave seznamov upravičencev poznega obračunavanja izdanih živilskih nakaznic, kakor tudi zaradi površnega in malomarnega sestavljanja seznamov in netočnega pregleda izdanih živilskih nakaznic. Tako n» primer KLO Prvačina, Ravno-Bate, Zapolok in Avče niso obraču- nali izdanih živilskih nakaznic še do 20. t. m., čeravno je zadnji rok do 14. tekočega meseca. KLO Deskle, če-povan, Černiče in Vipava še od meseca novembra niso obračunali izdanih bolniških nakazil. Zelo površno sestavljene sezname in obračune z zakasnitvijo dostavljajo KLO Renče, Černiče, Brje, Rihemberg, Višnjevik, Vogersko in še več drugih. Več krajevnih ljudskih odborov se ne ozira na pozive, ki jih razglaša Ministrstvo trgovine in preskrbe v dnevnih časopisih ter čakajo na pismena obvestila ali na posebnega Kurirja od okrajnega odbora, da jih obvesti o načinu poslovanja. V zadnjem času je že več KLO po razglasu Ministrstva trgovine in preskrbe v »Ljudski pravici« dvignilo sezname upravičencev, med temi Ajševica, Bilje, Opatje selo, Podkraj, št. Peter, Anhovo in še nekaj drugih. Prav bi bilo, da bi si vsi KLO naročili bodisi dnevnik »Ljudska pravica« ali pa »Slovenski poročevalec« in da slede dnevnim informativnim Člankom in obvestilom. Poleg navedenih napak, ki samim krajevnim ljudskim odborom otež-kočajo pravočasno in pravilno razdelitev živilskih nakaznic in plan preskrbe v celoti, je treba odpraviti tudi druge napake in nepravilnosti, ki povzročajo motnje v redni prehrani prebivalstva. Ustanove in podjetja, ki zaposlu-tejo delavce in nameščence, povzročajo težkoče pri poslovanju krajevnih in okrajnih ljudskih odborov, ravno tako pa tudi potrošnikom samo zaradi tega, ker ne dostavljajo pravočasno in pravilno kategoriziranih potrdil po stroki zaposlitve. Dosedanja praksa, da ustanove in podjetja izdajajo potrošnikom potrdila o zaposlitvi v roko, se je pokazala kot nepraktična, ker so nekateri delavci zaposleni daleč, stran od svojega pristojnega KLO, ki jih vodi v evidenci za prehrano. Zaradi tega nimajo možnosti potrošniška potrdila dvigniti ob določenem roku ter jih dostavljalo KLO z zamudo. Zaradi tega bodo morale vse ustanove in podjetja okraia Gorica urediti evidenco zaposlenih delavcev in nameščencev tako. da bodo izpolnili potrošniška potrdila za vse zaposleno osebje po evidenci kraja zaposlitve in stalnega bivališča z označbo KLO, v katerem se vodi evidenca za prehrano. ter da bodo vsa potrošniška potrdila neposredno dostavljali pristojnim KLO najkasneje do 15. dne tekočega meseca. Velika krivda, da mnogi KLO še ne vrše svojih nalog pravočasno in pravilno, leži tudi v. notranji organizaciji dela pri KLO. Več krajevnih ljudskih odborov je prepustilo poslovanje z živilskimi nakaznicami administratorju kot je to primer v KLO Brje, kjer se tnjnik ne zanima za delo pri razdeljevanju živilskih nakaznic, pa tudi referent za preskrbo se premalo briga za stvar. Ravno tako je nepravilno, če se vse delo zvali na tajnika, kot je to bil primer do sedaj pri KLO Kožbana, kjer je tajnica (žena) sama nosila vso odgovornost. Celotni odbor se mora zavedati. da nosi vso odgovornost za pravilno preskrbo svojega prebivalstva ter v opustitvi svojih dolžnosti zanemarja svojo službeno dolžnost. Da bomo omogočili redno delitev živilskih nakaznic vsem upravičencem in s tem pripomogli k izvedbi nalog petletnega plana, moramo tudi pri administrativnem poslovanju odpraviti vse napake in nepravilnosti, ki se ponekod redno ponavljajo, bodisi zaradi slabe organizacije dela, bodisi premale pažnje za dvig strokovne sposobnosti kadra pri KLO. V bodoče bodo primeri slabega delovanja objavljeni v dnevnem časopisju, proti večiim krivcem pa bodo podvzeti tudi disciplinski ukrepi, v primerih večje kršitve pa tudi strožje administrativne mere. Vsekakor se moramo zavedati, da samo pravilna evidenca potrošnikov in pravilno poslovanje z živilskimi nakaznicami omogoča pravilno in pravočasno oskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami, kar omogoča uspešno izvedbo planskih nalog. K. F. Pri odpravljanju napak mora sodelovati vse ljudstvo Maršal Tito je v svoji novoletni poslanici nakazal velike uspehe tn delovne zmage, ki amo jih dosegli v pr-vam letu petletke- V svojem govoru pa je naglasil, da so se v tem letu pojavile tudi različne napake in ne-dostafki, kj so onemogočili, da bi bile naše delovne zmage te večje. Tovariš Tito je dejal: »Ce hočemo pomanjkljivosti in napak epopraviti in odpraviti, jčh moramo odkrivati in vedeti, da Je to potrebno ne le zaradi tistih, ki napake delalo, temveč tudi zaradi veega delovnega liudstva. S pravočasnem odkrivanjem napak dosežemo vzgojni namen: s tem dosežemo ne le, da se poboljšajo tisti, ki delajo napake in povročajo pomanjkljivosti, temveč, tu-dj posvarimo druge, naj jih ne delajo. Napake in razne pomanjkljivosti imajo danes drugačen značaj, kakor je to b’l0 prej v kapitalističnem sistemu. Te dane* škodujejo ne 1« po- Besede maršala Tita nalagajo vsem našim organom, državnim upravam, gospodarskim podjetjem, delavcem v tovarnah, kmetovalcem na vasi, name ščencem v pisarnah, z eno besedo vsemu delovnemu ljudstvu, da budno spremlja delo svojega podjetja • a]l ustanove, svojega ljudskega odbora, na vasi in da pomaga odpravljati s svojim akfvnlm delom vse nedostat-ke, ki se pri našem delu pojavljajo ter razkrinkavati vse tiste, ki bj hote ali nehote zavirali našo gospodarsko izgradnjo, V naši državni uprav' imamo različne organe, kt se s svojimi sredstvi bore proti napakam |n pomanjkljivostim našega dela. Eden takih naj. važnejših organov Jo prav gotovo Kontrolna komiaja, ki nima le naloga, da odkriva nepravilnosti, temveč da tudi zboljšuje naš aparat in po-maag tam, kjer ljudje nalete na težave, a ne znajo napak ln pomanjkljivosti aaml odpraviti. Kontrolna komisija Je zaradi’ tega najuspešnejše orožje delovnih množic v borbi za njihovo boljše življenje. Ta njena naloga jo se prav posebno povezuje z delovnim ljudstvom fn de-lo kontrolnih organov je tem uspešnejše, čim večje je sodelovanje delovnih množic z njimi. Delo kontrolne komisije v preteklosti nam na neštetih primerih dokazuje, kako ao delovni ljudje a posameznimi pritožbami alt predlog' pomagali odstraniti napake in pomanjkljivosti v našem državnem aparatu, gospodarstvu ftd- Tako eo n. pr. kontrolni organi a pomočjo delovnih ljudi razkrili v okrajnem podjetju Šmarje pri Jelšah skorumpiranega upravnika, ki je brezvestno razmetaval skupno premoženje. V Kočevju so a pomočjo delovnih ljudi odkrili slabo gospodarstvo mestnih podjet‘1. kjer se je upravnik v sodelovanju • podrejenimi nameščenci posameznih obratov okoriščal s skupno imovino. Ta- kih primerov b| lahko našteli mnogo. Našteli pa bi lahko tud’ mnogo dru-glh primerov, kako so delavci posameznih tovarn s svojimi predlogi pomagali odstraniti napake, k| so zavirale proizvodnjo- Napačno b' bilo seveda mišljenje, da Je zgolj Kontrolna komisija tisti, ki preverja pravilnost dela posameznih ustanov, organov ali podjetij in ugotavlja napake in nepravilnosti, ki zavirajo našo gospodarsko izgradnjo. Tako napačno mišljenje se pojavlja pri mnogih nameščencih naših oblastvenih organov, gospodarskih podjetij in Organizacij. Ti misi jo, naša naloga ie. da delamo, kontrolni organi pa naj kontrolirajo, ugotavljajo in odpravlja-lo napake. Takšno mišljenje je posebno nevarno za vodeče organe pod-ietii in ustanov, ker Izgubljajo s tem >is perspektive svojo važno nalogo, namreč kontrolo 6vojega lastnega de-la in kontrolo dela vsega podrejenega osebja. Besede maršala Tita nam nalagajo, da si ustvarimo kontrolo znotraj vsakega podjetja, vsake ustanove, vsakega oddelka. Takšna kontrola bo v osnovi preprečevala različne nedostatke, ki se lahko razvijejo v škodljive ln težke napake. Sele tam. kjer te kontrole ne bi bilo, od nosno, kjer ta kontrola ne bj preprečila napak in nepravilnost', naj se državljani obrnejo na kontrolne organe, to Je na organe Kontrolne komisije, na rajonske Inšpektorate Kontrolne komisije, odnosno še prej na svoje operativne nadrejene organe, kt bodo pomagal) napake in nedostatke odstraniti- Dosedanje delo Kontrolne komisije dokazuje, da s« naši ljudje v veliki meri obračajo na kontrolne organe, da razumejo pomen kontrolne službe. Toda sodelovanje delovnih množic a kontrolnimi organi je treba še poglobiti. Le tako s aodelovanjem vseh delovnih Rudi 'bomo odpravili napako, kr. nam Jth je z analizo dela preteklega leta nakazal tovariš Tito in do-sezalt še večje delovne uspehe kot doslej. Zato se naj v še večji meri obračajo na kontrolne organe delovni ljudje in javljajo primere malomarnega ravnanja a skupno imovino, slabega odnosa do Rudi, nepopolnega izkoriščanja strojev )n materiala, slabih delovnih metod itd. Na ta način omogočajo ne le zboljšanje dela v svojem podjetju, temveč pomagajo kontrolnim organom, da preprečijo slične napake tudi drugje. To velja tako za naše delovne ljudi v industrijskih krajih, na podeželju. kakor v mestih. Posebno naše kmečko prebivalstvo se mora v večji meri posluževati Kontrolne komisije. Prav toliko težkih vprašanj, problemov ln težav, kakor v industriji je tudi v kmetijstvu. Zato se naj kmečko prebivalstvo obrača na kontrolne organe v zadevah, k! ae nanašajo na vso skupnost, to ]e v vprašanjih setve, strojev, poljedelske proizvodnje in tako dalje. Večjo poglobitev sodelovanja med delovnim} množicami in kontrolnimi organi bomo dosegli na več načinov. Eden, prav gotovo zelo važen način ie, da se državljani lahko obračajo na kontrolne organe, ki ao po no-vi razdelitvi na sedežih vseh važnejših okrajšv in sicer osebno, pa tudi pismeno- Do nedavnega je imela Kontrolna komisija na vseh sedežih bivših okrožij svoje inšpektorate, to 1* svoje organe, da se državljanom^ ni treba v vseh zadevah obračati na Kontrolno komisijo v Ljubljani. Da pa b| državljanom čim bolj omogočili Bode-lovanje s kontrolnim' organi, so bili tudi na sedežih nekaterih okrajev osnovani takozvant rajonski inšpektorati Kontrolne komisije in sicer: v Ljubljani za področju Ljubljana-mesto, V Ljubljani za okraje: Ljubljana-okolica, Trbovlje. Kamnik, v Kranju za okraje: Kranj. Škofja Loka in Jesenice, v Postojni za okraje: Ilirska Bistrica, Sežana, Rakek in Postojna. v Solkanu za okraje: Gorica Idrija in Tolmin, v Grosupliu za okraje: Grosuplje, Trebnje in Kočevje. v Novem mestu za okraje: Novo mesto, Črnomelj, Krško, v Celju za okraje: Celje.mesto, Celje okolica, Šmarje pri Jelšah m Mozirje, v Ptuju za okraje: Ptuj, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica r Mariboru za okraje: Marlbor-me. sto, Martbor-okollca ln Prevalje, r Murski Soboti za okraje: Murska Sobota, Radgona, Dolnja Lendava in Ljutomer. Rajonski inšpektorati so organi Republiške kontrolne komisije in se lahko torej državljan' obračajo nanje v vseh zadevah, kakor na Kontrolno komisijo v Ljubljani. To velja poseb. no za lokalne zadeve, ki jih lahko rajonski inšpektorati zaradi neposredne povezave z oblastmi svojega področja hitreje rešijo, kakor pa Kontrolna komisija, kt bi morala v takih zadevah šele stopiti v etik z oblastmi, ki bt lahko dalo svoje mnenje k posameznim pritožbam ali pred. logom. Z osnovanjem rajonskih inšpektoratov je tako še v več v1, meri omogočeno delovnim množicam »odelo-vanje pri kontroli našega gospodarskega in upravnega aparata, omogočeno jim je, da pomagajo pri naši gospodarski izgradnji in s svojimi pripombami sodelujejo pri izboljšanju dela. Na ta način bo še v večji merj uresničeno eno osnovnih načel ljudsko demokracije, to je, da široke ljudske množice sodelujejo pri izgradnji države, da aktivno pomagajo odstranjevati vse napake, ki se pojav-Rajo v našem gospodarskem to političnem Življenju. Tako bomo tudi lahko Izpolnili svojo veliko nalogo, ki nam j« je dal v svoji novoletni posla-niči maršal Tito in to je, boriti se proti vsem napakam ter škodljivostim ln delati še boljše, kakor v prvem le tu naše petletke. Odmera im plačevanje davkov Ljudstvo bo samo obračunalo s špekulanti Po priključitvi Slovenskega Primorja k FLRJ je primorsko ljudstvo sprejelo oblast trdno v svoje roko. Sicer s| je primorsko ljudstvo priborilo svojo ljudsko oblast že prej, toda v coni »A« je po osvoboditvi maja 1945 leta anglo-ameriška uprava postavila svoje ouvernerie, ki so predpisali protiljudake zakone, in s tem tudi podpirali vse mogoče špekulacije na račun delavca in kmeta vključno črno borzo. Dogaja pa se še danes, da nekaterim ne gre v glavo pošteno delo, hoteli b) š« nadalje živeti a pomočjo raznih špekulacij. Samo ta mesec sp imeli več takih primerov, ho-dlet pri navijanju cen ali pa pri nakupu vina brez dovoljenja, ali nakupa večje količine, kot jim je bilo dovoljeno. Bili 60 tudi primeri prekupčevanja in posredovanja, prodaje prašičev po zelo visokih cenah ter izrabljanje dvolastniške izkaznice v špekulativne namene. Tako je Samotorčan Slavko, gostilničar iz Sinje gore 20 nakupoval žganje brez potrebnega dovoljenja. 70 litrov žganja, ki mu Je bilo zaplenjeno, je bilo Izročeno vinarski zadrugi, izkupiček din 0.460 pa dan na razpolago socialnemu fondu. Poleg tega je priznal, da je tudi preteklo leto nakupil v goriškem okraju brez dovoljenja 2300 J vina in 95 1 žganja. Podoben primer je tudi go-a&nlčar Kravos Stanislav doma iz Idrije — Kosovelova 5. Kupil Je 6001 vina več, kot ja imel dovoljenje, pole« tega pa ga je plačeval tudi po viš. |ih cenah, kot je predpisano na podlagi kalkulacije. Zaradi tega je bilo vino zaplenjeno ter izročeno v vi-pavsko vinarsko zadrugo. Enak« ata poskušala odpeljati večjo količino, kot ata imela dovoljenje od OIO Oblak Franc lz Gornjega Logatca ter Kraljič Joža in Jeseno-vac Jože! jz Loga pri Ljubljani. Prvi je kupil v vasi Brje 3608 1. vina, medtem ko je imel dovoljenje ta 3400 I. Poleg tega je vina plačal 7 din dražje kot je imel v kalkulaciji. Kraljič Jožef In Jesenovac Jožef sta ravno tako preplačevaJa vino ter nakupila 441 1. vina več, kot hi smela, Vsem je bilo vino zaplenjeno ter izročeno vinarski zadrugi. Posebne' vrste prekupčevalec z živino je bil Leban Franc jz Gradišča št. 90, ki je od priključitve do danes zaslužil na račun kmeta lepo vsoto. Tako je kupil vola za 13.600 din, prodal pa za 14.800; ddrgega je kupil za 14.050, pravi pa, da šene spominja, koliko Je pri njem zaslužil. Kupil je tudi enega Junca za 5000 prodal pa za 9000 din itd., itd. Izgovarja se danes, da je prekupčeval zaradi usluge ljudem. Zaradi letošnje suše je bilo pri nas zelo malo živinske krme. Zato Je bil kmet prisiljen nabaviti si krmo drug. S priključitvijo Slovenskega Pri. morja k Jugoslaviji se j« veljavnost zakonov raztegnila tudi »a ta del Slovenije, med drugimi tudi zakon o davkih, zvezna uredba o dohodnimi ter v okviru teh dveh tudi uredb* o dohodnini Ljudske republike Slovenije, ki je merodajna za odmero in pobiranje dohodnine v Slovenskem Pri. morju. Davek na dohodek ali dohodnina se deli na pet oblik fn eicer na: 1. davek na dohodek delavcev, nameščencev in uslužbencev; 2. davek na dohodek kmetov; 3. davek na dohodek zadrug; 4. davek na dohodek družbenih organizacij (politične, fizkultume orga-aizaclje, verske ustanove, kakor n. pr. samostani itd.); 5. davek na dohodek zasebnih obra. tov, poklicev Jn premoženja (trgovci, gostilničarji, obrtnik«, zdravniki, advokati itd.). Z uvedbo dohodnine eo odpadle vse do priključitve veljavne razne davščino kakor: z eml Janina, zgradarlna, prldobnina im rentni davek. Z novo uredbo o dohodnin! so se odpravile razne nevšečne pomanjkljivosti in nejasnosti, ki ao Jih vsebovale do tedaj veljavne uredbe tako v Jugoslaviji kakor tudi v Slovenskem Primorju, S to uredbo in skladno z našo novo finančno politiko Je postavljeno načelo, da se vsi dohodki obdavčijo skupno z eno vrsto davka im ne, da ee posamezni viri dohodkov obdavčujejo 6 posameznimi vrstami davkov. Talko Je n. pr. obrtnik, ki je Imel poleg obrata še zemljišče, zgrad-ho ali je celo posodij denar proti obreetlm, plačeval posebej prldobmimo, zeanljarlno, zgradanino to rentni davek. Po novi dohodninski uredbi pa ae vsi dohodki tako iz zemljišča, zgradbe, obrata fn posojal seštejejo in ob. davčdjo z enim davkom t. j. dohodnino. Posebmoet dohodnine Je tudi v tem, da davčna stopnja ni enaka, ampak da raste z »tišino čistega dohodka (progresivni način obdavčitve). Teko n. pr. se plača davek na dohodek kmetov do 2800 dim čistega do-bodka 4.5 V«, od dohodka 20.000 do 22.800 8.5 •/*, od dohodka 45.000 do 50.000 14»/« itd. Tak način j« pravilnejši in tudi pravičnejši, ker hi bilo z enako davčno stopnjo davčno breme neenako porazdeljeno na posamezne davčne zavezance to b| gospodarsko šibkejši zavezanci plačevali sorazmerno več davka, kakor pa gospodarsko močnejši, lahko pa rečemo, da bi faktično največje breme nosili delavci, usluž-benol ln nameščenci. Naša nova finančna politika pa za. hteva, da morajo biti davčna bremena razdeljena pravično ln sorazmerno med vse davčne zavezance. To pa do. sežemo le tako, da zajamemo in obdavčimo z eno vreto davkov skupno vse dohodke davčnega zavezanca. Važno jo poudariti, da ee obdavčijo dohodki na ozemlju enega okraja, to ae pravi, da se dohodki davčnega zavezanca fn ki izvirajo iz različnih krajev istega okraja seštejejo in skupaj obdavčijo. N. pr. kmetovalec ima posestvo fn stalno bivališče v Vipavi, vinograd v Vrtovi,nu, gozdove v Trnovem, zgradbo v Solkanu. Vsi dohodki le ln k> plačati dostikrat po visoki ceni, »amo da bi Je dobil- Tudi ta po-ložal kmeta hočejo nekateri izkoristiti in a prekupčevanjem zaslužiti denar. Tak prekupčevalec ln posredovalec je Vidič Andrej (z Albe pri Kanalu številka 7. Kupoval to posredoval je prt nakupu aena pri reč kmetih. Tako je kupil in prodal 5600 kg sena, med tem ko j# imel le 7.400 kg namenje-nega za kupčijo. Kmetom je plačeval kg po 3.40 do 4 djn, prodajal pa po 4,7 do 7 din za kg. Pri zasliševanju ie Izjavil, da Je zasluži] 1« po 5 din na 100 kg, medtem ko je tor. Saksida AngeJa lz Zalošč izjavila, da Je tudi pri njej posredoval ko Je kupo. vala seno za svojo rabo ln pri tem zaslužil 1 din pri kg. Pri zasliševanju se je izgovarjal, da ni vedel, da se ne sme prekupčevati, to »da je hotel le ljudem pomagati«. Tudi pri prodaj! mladih prašičev za Tejo se hočejo nekateri okoristiti. Na zadnjem živinskem trgu v Ajdov-ščdni je Božič Alojz iz Budanj št. 00 po pretirani ceni prodal mlade prašjče težke od 7 do 10 kg po ceni 3.300 do 3.850 dln za komad. Iz govarja se, da so bili prašiči težki 10 do 16 kg, ter da ie komad prodal no 2000 do 3500 din, litotako sta tudi Kate Marija lz Budanj ter Vidmar Ljudmila !z Vrhpolja , prodali prašiče po zelo pretiran! cent. So pa tudi primeri, ko se hočejo nekateri okoristit! z dvolastniško Iz-kaznioo. Tako je Boženol Franc, kinet lz Medane, kt Ima del svojega zemljišča onkraj državne meje, SpeJ kuldral na ta način, da Je šel v Vi-dem, kupil tam cement ter več pjo». kev za tlak v hiši ter pripeljal vse skupaj po tiranski, poti mimo blokov na svoj dom. Ob isti priliki je Bcže-nol pripeljal preko meje vrečo čevljev trgovcu Feri Antonu- Ko ao organi oblasti naredili pri trgovcu hiš-iio preiskavo, niso našli ničesar, ker je že vse razprodal. Tak primer ni samo Izrabljanje dvolastnlnske izkaznice, ampak je tudi špekulacija in črna borza. t Hit I1 j Vsi omenjeni špekulanti so Izročeni javnemu tožilstvu v nadaljnji posto-;;>ek to bodo prejeli, kar ao zaslužili, lz teh krajev tako iz posestva v Vipavi, vinograda v Vrtovtou, gozdov v Trnovem in zgradb* v Solkanu se ee. Štejejo in obdavčijo ekupaij v kraju njegovega bivanja t. j. v Vipavi, Če bi pa nekdo ime] dohodke iz soriškega, idrijskega in postojnskega okraja, potem se tl dohodki ločeno obdavčijo in ne skupno, torej bi vaak okra] od-menit davek 6amo od dohodka lastnega okraja. Ko te dni pristopamo odmeri davka na dohodek kmetov (II. oblike dohodnine) in davke na dohodek zasebnih obratov, poklicev in premoženj* (V. oblika dohodnine) za leto 1947 bomo v glavnem podali nekaj momentov, ki eo značilni pri odmerjanju davka in na katere posebno opozarja, mo davčne komisije. Takoj pa mora mo poudarili, da ne sme biti za pravilno odmero in sorazmerno porazdelitev davčnih bremen odgovorna aa. mo davčna komisija. Ne, za pravilno in pravično odmero j« odgovoren vsak naš zavednd državljan, veak naš aktivist. Cim boljša in tesnejša bo povezava davčne komisije z aktivisti, množič. mirni organizacijami ali na kratko e terenom samim, tem boljša bo tudi sama odmera davka . Enkrat za vselej naj neha ono ozko morilo, katerega uporabljajo neke davčne komisije, pa tudi celo naši najboljši airtlvleti, namreč prenesti težo davčnih bremen iz območja avojega Krajevnega LO na drugi, ali pa celo namerno znižati dohodke in v zvezi a tem tudi davek z ramen posameznikov. posebno »vidnejših oeeb« v škodo gospodarsko šibkejših. Pri obdavčevanju ee ne sme gledati osebnost, ampak samo dohodek in pravilno in pravično obdavčiti vaa. kogar, pa četudi najboljšega aktivista. Večkrat davčne komisije popuščajo iz vzroka, da se n* zamerijo pri ljudeh, ker sicer ne h,i več uživali priljubljenosti. S takimi postopki bodo člani komisije brezdvoma izgubili avtoriteto preje, kakor pa ai pridobili priljubljenost pri ljudeh, ker veako popuščanje rodi nezadovoljstvo, po. sebno če ni stvarne podlage za tako popuščanj«. Ugled naših davčnih komisij bo padel, če bodo komisije zastopale samo interese enega kraja ali celo p<»a-mezne vasi ali pa če bodo določevale dohodek po zunanjih vidikih, po vidikih osebnosti in ne po vidikih stvarnih dohodkov. Dosedanja višin* davka v goriškem okraju ni odgovarjala njegovi gospodarski moči odnosno narodnemu dohodku. Tako imamo primer, da so delavci, uslužbenci to nameščenci', čeprav na-pram drugim davčnim zavezancem v nesorazmerno manjšem številu, plačali skoraj isto višino davka, kakoir vsi kmetje, obrtniki itd. skupaj. Tak primer se v letu 1948 ne sme več zgoditi, ker bi sicer načelo pravične in sorazmerne porazdelitve davčnih bremen postala mrtva črka zakona, po drugi strani pa bi se dohodki, predvideni po proračunu v občutni meri zmanjšali. Imamo dosti primerov, ko so davčni zavezanci malo ali pa ničesar prispevali v korist skupnosti, čeprav so za časa osvobodilne borbe izkoristili prilike in s prolitarskimi špekulacijami ogromno zaslužili. Taki Špekulanti se tudii danes upirajo pravilni obdavčbi in skušajo vplivati na davčne komisije bodisi kot bivši »veljaku« ali pa kot »premožnejši«. Na dlani je da bo slaba davčna komisija nasedla vsem mogočim trikom takega »veljaka«. Proti takim ae ne sme v nobenem primeru popuščati, ker ko so drugi krvaveli, dajali mogoče zadnjo skorjo kruha, eo ti špekulanti samo grmadili! svoje premoženje in se v toku osvobodilne borbe dn tudi pozneje znali izmuzniti vsaki dajatvi v korist Ut7udi pogosti primeri lažnega prikrivanja dohodkov. Tak je tudi primer mlinarja, ki je za leto 1946 prijavil 89 Lir čistega dohodka! S tem dohodkom si je lahko privoščil »amo zavojček tobaka. So tudi primeri, da so poedimi davčni zavezanca prijavljali čiste dohodke, ki niso dosegali po. vprečnih dohodkov delavca ali pa celo vajenca! Na vse take pojave bo potrebno pri letošnji odmeri budno paziti, kajti zavedati »e moramo, da bo pravilna odmera koristila tudi Krajevnim LO, kajti prav oni bodo udeležena na tej dohodnini v obliki krajevne dokod-nine. Važno pa J« pripomnita še to, da ee nekateri izmikajo plačilu davka, navajajoč vse mogoče vzroke, 'ki pa v vsakem primeru niso upravičljivl. Kakor mora vsak delavec ali pa uslužbenec računati n* redne atrofike, ki se ponavljajo iz meseca v mesec, tako mora vsak obrtnik, trgovec, gostilni-čar in poljedelec, računati z izdatki na račun davka. Kdor ne računa na to ponavljajočo se dajatev je slab go. spodar ali pa namenoma noče prispevati skupnosti. Za take pa velja izrek: kdor ne daje ekupnoeti, od skupnosti tudi ne bo ničesar prejel. Vrhu tega pa vsebuj« naš zakon o davkih odnosno uredba tudii določile, na osnovi katerih se lahko odmerjeni a še neplačani davek prisilnim polom izterja, poleg zamudnih obreeti in dz-vr&ilnib stroškov. V interesu vsakega dobrega gospodarja pa Je, da odmerjeni davek ta. koj plača in da ne čaka opominov eli celo hujših ukrepov. Onstran meje Teroristom sodijo izven Gorice *V»ej javnosti eo še dobro znani septembrski progromi v Gorici, pri katerih ao banditi iz »Dlv!s!one Gorizia« napravili Slovencem 40 milijonov lir škode. Med napadenimi je bil tudi Viktor Mavrič, trgovec z vinom, ki stanuje na Placuti. Banditi so vdrli v stanovanje in Mavriču je uspelo, da je pravočasno obvestil mimo prihajajoče »Celere«, ki je dva bandita, ki sta iz strahu odvrgla orožje, aretirala. Bandita sta že precej nakradla in imela na sebi tudi obleko napadenega. Te dni »e je vršila razprava proti tema banditoma izven Gorice, v Benetkah. Zakaj ravno v Benetkah? Seveda take razprave se morajo vršiti daleč proč od Gorice, da domača javnost ne more prisostvovati. Poleg tega se je razprava vršila pri zaprtih vratih, as, kdo ne sliii, kako bost* bandita priznavala svoj banditski posel in tatvino. Danes ie ne vemo o natančnem poteku te razprave, pač smo že marsikaj slišali, posebno o govoru državnega tožilca. Ko bomo točno obveščeni, se bomo k tej zadevi povrnili. Knjižničarski tečaj za goriš1'! okraj V dvomesečnem tekmovanju ljudskih knjižnic za povečanje števila knjig kljub vsem uspehom še nismo dosegli najboljših rezultatov. V našem okraju so 103 knjižnice, kar Je vsekakor precej, saj pride na vsak KLO po ena knjižnica in š« več. Vendar naši ljudje še vodno zelo ma. lo berejo. Nedvomno moramo Iskati vzroke za to v dolgoletni fašistični vzgoji, ki je ostro preganjala slovensko berilo tako da naša knjiga ni mogla postati resnična spremljevalka vsakdanjih potreb našega človeka. Pogoi za to pa je, da bode, v knjižnicah postavljeni res taki ljudje, ki predvsem sami cenijo knjigo in bodo znali knjigo približati preprostemu bralcu. Knjižničar mora biti vsestransko razgledan, poznali mora našo li-te ra turo. Poznati mori težnje in ž©-lje čitateljev, da jim bo znal pravilno svetovati in iih usmerjali. Takih krit-Žnidarjev pa Je pri nas trenutno še malo. ... Za čimprejšnjo odpravo ten pomanjkljivosti no okrajni prosvetni svet or. ganiriral tridnevni knjižničarski tečaj in sicer od 5. do 7. februarje t. b v dijaškem domu v Šempetru. Tečajniki se bodo seznanil) z vsa problematiko knjižničarskega dela, kakor tudi z našo in svetovno literaturo ter še posebno s praktičnim vodenjem ljudskih knjižnic in čitalnic. Zaradi važnosti tega kulturno . pro. svetnega dela je naloga prosvetnih svetov, sindikalnih knjižnic in raznih drugih prosvetnih društev, da pošljejo na ta tečaj svoje knjižničarje, kjer pa teh še ni, nekoga, ki ima zanimanje zn knjigo. Prost izgovor, kakršnega so navedli nekateri prosvetni sveti, da se ni nihče prijavil, ter da ni nikogar, ki l>i bil sposoben za tečaj, ne bo veljal. Ljudi is treba poiskati in jim nuditi možnost razvoja. Ravno to pa je namen našega tečaja. Obnova Primorske v preteklem letu Svobodna Primorska vstaja sedaj po priključitvi iz gospodarske raz-rvanosti in razvalin, ki jih je zapustil okupator, k novemu srečnejšemu življenju skupnega dela za obnovo. Za obnovo skrbi 106 obnovitvenih zadrug. Ljudstvo, ki je spoznalo poancn teli zadrug, se jih je trdno oklenilo. V zadruge so pristopili celo neoškodovanci, da bi jih Podprli v njihovi pobudi, da bi ljudje m živina dobili čimprej streho had glavo. V preteklem letu so OZ, ki so povezane v okrajne medzadružne odbore, obnovile 1605 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Pri teh delih so s prostovoljnim delom veliko pripomogli sami vojni oškodovanci, ki so. dali OZ na razpolago tudi stavbeni les in drugi gradbeni material. Tudi sosed je pomagal sosedu in vas vasi pri obnovi. Posebno je bila aktivna mladina pri Odstranjevanju ruševin in pripravi materiala. V okraju Idrija. Postojna, Ilirska Bistrica in Sežana so bile osnovane posebne mladinske čete in bataljoni, ki so pomagali pri raznih delih obnove in novogradenj. Goriška mladina pa je bila zaposlena ba. \več pri regulaciji Lijaka. Vrednost prostovoljnih del se ceni, v ko-hkor je bilo možno dosegaj ugotoi Mti, nad 170 milijonov din. 'Samo v Goriškem okraju znaša vrednost obnove podeželja preteklega leta šestkrat več, kakor je bilo za to nakazanih investicij. Okraj Ilir. Bistrica le plan obnove prekoračil za IO«/#. Vsak dinar, namenjen za obnovo, se J* s prostovoljnim delom in izrabljanjem lokalnih virov za trikrat pomnožil. Prav tako prekaša v idrijskem in postojnskem okraju vrednost obnove za več kot 100*'/» višine v preteklem letu nakazanih investi- Y Tolminskem okraju so obno-viii /3*/o celotnega porušenega podeželja in porabili skoraj pol mili-Iona več denarnih sredstev, kot so imeli nakazanega kredita: pri tem Pa je vrednost dela znatno večja, ker so ljudske množice sodelovale Pri obnovi. V Sežanskem okraju so ; blv*i coni B prekoračili plat) obnove, v bivši coni A pa so ga zaradi Pomanjkanja gradbenega materiala dosegli le B5*/o. Popolnoma uničene m požgane vasi Gabrovka v Slov. Jstri. Komen na Krasu, Bregarje v Brkinih, Gepovan na Goriškem in mmge se gradijo po regulacijskem načrtu z ravnosmernimi vaškimi Pneami in higiensko urejenimi sta-novanji. V Gabrovki so zgradili zadružni hlev za vso vas, v Komnu pa Ka bodo v letošnjem letu dogradili. Poleg obnovitvenih zadrug je šest okrajnih gradbenih podjetij, med njimi so bila najbolj aktivna pod-ktia »ZIDGRAD*. Gorica. »OGRAD«, Tolmin in »SNEŽNIK«, Ilir. Bistrica >er splošno republiško gradbeno podrtje »Primorje*, ki so na Primorskem vršila najvažnejša inveaticij-. pri novogradnjah in pre-ruk" . , stanovanjskih hiš, industrii- v, objektov, državnih in okrajnih kmetijskih posestev, gospodarskih Podjetij in ustanov. j. 7 Predmestju Idrije je bil zgrajen del rudniškega naselja. Pet moder-nit stanovanjskih hiš ima prostora za 20 druzm. Gradnja tega zelo važnega rudniškega naselja se bo letos nadaljevala in bo zaključena v tej Petletki, tako da bo v Idriji popolnoma odpadel problem delavskih stanovanj. Popravljen in preurejen Je bil tudi stari francoski grad v mestu. V Cerknem je bila zgrajena nova strojna opekarna. V Kobaridu J® opekarna v obnovi. Z delom bo Pričela v poletju. Kapaciteta novih strojev bo za 100% večja od prejšnje. Razširjeni in modernizirani so Wh objekti lesnega industrijskega republiškega podjetja »LIPA« v Ajdovščini in »SIKLA« v St. Petru na Krasu. .Letos se bodo ti obrati Še spopolnili, v Ajdovščini bodo zgra- * za delavce 6 novih stanovanj-k'h hiš za. 6 družin in 6 samcev. / Tplminu je gradbeno podjetje ob-v?,Vllo Vilo Pater in 6 stanovanjskih niš. \ Postojni so obnovili na Vilharjevem trgu razen vile »Jurca«, kjer so upravni prostori IO, še gimnazijo, poštno poslopje in osem stanovanjskih hiš. V Ilirski Bistrici je bila obnovljena 4-stanovanjska hiša, yrade tudi gozdarska stanovanja v snežniški« gozdovih in preurejujejo Poslopja okrajnega posestva v Mali Bukovici m Bitnjah. Dve stanovanjski hiši, ki sta v gradnji, pa bosta dograjeni tekom letošnje pomladi. Letos bo dograien v teni industrijskem centru tudi moderen dvonadstropni sindikalni dom. Stanovanjske hiše za več družin so bile objavljene tudi " St. Petru na Krasu, Prestranku ir :..V-----.-.--------------------------------------------- pavske doline z ljubeznijo go-ijo svoje vinograde, ker je to nji-iov glavni dohodek, ker vedo, da ic razvoj vinogradništva osnova za njihov gospodarski dvig. Petletni plan predvideva zvišanje števila trt ter dvig njihove kvalitete, kar bo dalo še večji sloves našemu vinu na domačem in Inozemskemu tržišču, Smo ravno v mesecih, ko »e ta najvažnejši in najhogatejšl pridelek na-šega okraja odkupuje. Za vinogradnika le to najvažnejše vprašanje, ker hoče 'biti za »voj trud primerno nagrajen. Naši kmetje se se dobro spominjajo nedavnih časov, ko je bila prodaja vina problem, ko je bilo vino s težavo prodano za zelo majhne denarje. Vino je bilo treba ponujati, da se je dobil kupec. Fašizem je tudi prt tem poskrbel, da se je kmet * tako prodajo vina oškodoval ter da ie na ta način slovenski živelj izgublja! gospodarske pozicije in lezel v propast. Ljudska oblast posveča kakor vsem odkupom tudi odkupu pridelka vina veliko pažnjo. V dveh letih odkupov ugotavljamo, da so bile odkupne cene kmečkim proizvodom sorazmerne s cenami industrijskega blaga, ki ga kmet kupuje. Isto lahko trdimo za odkup vina, kjer »mo s pravilno politiko ri»n dosegli, da kmet lahko ob vsakem času vino vnovči ter da mu je plačano v zadostni višini. V glavnem odkupujeta letošnji vinski pridelek v našem, okraju dve odkuppi podjetji, in sicer vinarska zadruga v Vipavi in okrajno podjetje »Vijno«, ki je svoj odkup usmerilo predvsem v Brda. Plana odkupa, ki sta si. ga postavili ti dve podjetji, sla do danes dosežena za preko 70%, Pravilno razumevanje kmetovalcev, ki so ga pokazali pri vseh odkupih, sc kaže tudi pri odkupu vino Vinogradniki vedo, da bo vino v podjetjih, ki ima moderno urejene kleti, pri- tovalec. ma za ■ge _______ . Takim kmetovalcem, ki ni-kletl, je Vinarska na pomoč že ta- a jo primernih 1 druga priskočila koj ob trgatvi, ter od njih prevzela grozdje in mošt, To velja predvsem za Brda, kjer je kletarstvo posebno na nizki stopnji, kar slabo vpliva na kvalejo vina. S preobrazbo kmetijstva z gradnjo zadružnih domov, v katerih bodo tudi primerno kleti, bo dana možnost dvigniti vrednost vipavskih in briških vin. Včasih nastanejo pri odkupih nepravilnosti, ki jih predvsem povzročajo privatni nakupovalci, ki se ne držijo odkupnih cen. Ti na različne načine špekulirajo In ustvarjajo nered. Proti tem špekulantom so bile zadnjem času podvgele ostre mere, da se njihovo škodljivo delovanje onemogoči. Glede cen vina je pripomniti, da kmet lahko vpraša tudi več za vino, kot je določena interna cena, vendar od tega nima niti kmet. niti država nikake koristi, nasprotno delamo s tem samo gospodarsko zmedo. Treba se je zavedati, da vina ne prodajamo samo letos ter da je od naše letošnje prodaje odvisno tudi Irgovanle v bodočnosti. Zaradi pravilne porazdelitve vina In zasiguranja notranjega trga je potrebno plan odkupa izvesti do konca meseca marca, kar bodo naša odkupna podjetja dosegla le z razumevanjem kmetovalcev. Naj nas pri izvedbi tega plana vodi zavest, da tudi na ta način pomagamo skupnosti pri izvedbi petletke. V času strne do nastop« gradbene sezone je treba pripraviti ves gradbeni innterijal. tako tla ob nastopu gradbene »e*one lahko takoj začnemo e gradnjo zadružnega ilnim. I. Hribar. twmmwwtMwmn«n»HHWweow>n KAKO BOMO GOSPODARILI Z GOZDOVI V BODOČNOSTI Pred več stoletji so pokrivali gozdovi v Slovenskem Primorju /0»/t površine. Po večini so bili to lepi hrastovi gozdovi, ki so bili v ponos takratnemu prebivalstvu te pokrajine. Po prihodu Benečanov v te kraje je postala zgodovina gozdov še bolj žalostna kot pa zgodovina pokrajine same. Benečani so neusmiljeno izkoriščali te gozdove; izsekali so popolnoma krasna hrastovja. S pro-pastjo beneške republike so ostale v teh krajih samo puste goličave, ki so spominjale prebivalstvo na to, kaj naredi okupator s tujo deželo, Sele v 19. in v začetku 20. stoletja so pričele takratne oblasti avstro-ogrske monarhije misliti na to, kako bi ponovno pogozdile kraške goličave. Tik pred prvo svetovno vojno so pričeli pogozdovati kraške goličave po vsem Slovenskem Primorju. Danes imamo nekaj prav krasnih borovih nasadov. Prva svetovna vojna pa je prekrižala vse te načrte. Uničenih je bilo mnogo borovih nasadov, posebno na tistih krajih, kjer se je bila krvava borba od leta 1915 d0 1917. Italijani so tudi delali poizkuse pogozdovanja Krasa, niso pa uspeli. Tudi niso imeli strokovnega osebja za pogozdovanje, ker so vse slovenske strokovnjake upokojili ali pa jih premestili v južno Italijo. V te kraje pa so prišli Italijani, ki niso zadostno poznali teh krajev in pa tudi takratna fašistična oblast je bolj pospeševala izkoriščanje kot pa gojenje gozdov. Počutili so se tujce na naši zemlji ter so jo izkoriščali, kolikor so mogli. Izsekavanje gozdov je doseglo vrhunec pred drugo svetovno vojno, ko se je fašizem pripravljal na vojno. Vojna industrija je potrebovala ogromno lesa za oborožitev. Prišla je druga svetovna vojna, z nio pa veličastna borba prebivalstva Slovenskega Primorja za svobodo. Tudi med vojno so se še uničevali gozdovi posebno v nižinskih legah, ki niso bile pod kontrolo partizanov. Tako je bil popolnoma uničen državni gozd Panovec in Sabotin. Z osvoboditvijo so bili tudi gor-dovi rešeni svojih uničevalcev, Ljudska oblast 'e že v bivši coni B pred priključitvijo delala načbte za obnovo gozdov v Slovenskem Primorju. Ml tako Imenovana Morganova črta, ki je cepila pokrajino na dve coni, ie bila velika ovira za pravilno gozdno gospodarstvo. Anglo-ameriškl in fašistični elementi v. bivši coni A so izsekali cele površine borovih ih bukovih sestoiev. Samo en primer nam pove dovolj, kako se je gospodarilo 7. gozdovi v coni A. Samo v obsegu KLO Kanal so v letu 1947 do priključitve nasekali več kot 10.000 kub. metrov bukovih drv, Ze ta številka nam nove, kaj so nameravali Atiglo-amerikanci s slovenskimi gozdovi. Takoj po odhodu Analo - ameri* kancev iz naših kra’ev in po priključitvi Slovenskega Primorja k materi Jugoslaviji šo naše oblasti pričele izdelovati načrte za prvo petletko na polju gozdarstva. Ze v prvi petletki se bo izvršil velik preobrat pri gospodarjenju z gozdovi v Slovenskem Primorju. Slovensko Primorje je pasivno na gozdnih produktih. Tereni so večinoma kraški In imajo gozdovi predvsem obrambni značaj, 7, zakonom so zRŠčiteni predvsem kraški borovi nasadi, ki so pod posebnim javnim nadzorstvom. V boaoče se bo smelo sekati le z dovoljenjem uprave za pogozdovanje Krasa ali okrajne uprave nedržavnih gozdov. Vsi kraški borovi nasadi se bodo v bodoče načrtno gojili in izkoriščali le pod nadzorstvom imenovanih uprav. Ostale gozdove pa, najsi bo to sestoj ene ali druge gozdne kulture, bodo v bodočih letih redno čistili in redčili. Kakšen pomen imajo gozdovi na Slovenskem Primorju za dvig standarda ljudskega življenja, bo pač težko razumeti opemu, ki ne zna ceniti gozdov. Gozdovi koristijo zemljišču, pospešujejo padavine, posebno pa branijo vetrovom, da ne raznašajo rodovitne zemlje. S t, januarjem 1948 se je Izvršila reorganizacija gozdarstva v gori-škem okraju. Ustanovila se je uprava nedržavnih gozdov, obenem z ustanovitvijo te uprave so se postavili na terenu okrajni logarji, ki bodo Imeli nadzor nad sečnjo, gojenjem, pogozdovanjem in varstvom gozdov, S 1. januarjem 1948 se je ustanovila tudi uprava za pogozdovanle Krasa, ki Ima sedež v Vipavi. V območje dela te uprave spada za enkrat pogozdovanje in melioracija Krasa. Ta uprava bo izvajala v okraju pogozdovanje v velikem obsegu. Bačuna se, da bodo v bodočih treh petletkah pogozdili vse kraške goličave, tako da se ho dejansko v treh petletkah spremenilo obličje našega okraja. Ustanovile se bodo gozdne drevesnice, poleg že obstoječih v Krom* bergu, v Vipavi, na Nanosu in v Ce-novanu. V teli gozdnih drevesnicah se £o vzgojilo v prvi petletki več milijonov sadik, predvsem sadik črnega bora, ker ta gozdna drevesna vrsta to pionir, ki izboljša zemljišče Sele, ko doseže 2—3 m višine. Pri pogozdovanju moraio sodelovali vse množične organizacije * prostovoljnim delom. I>e na tak način, ako bo 'sodelovalo celokupno prebival-'Ivo pri pogozdovanju, bodo post a v-1!eni načrti doseženi in tudi preseženi. s Kako so bo izkoriščalo gozdove, 1o ie odločilnega namenit nri gozdnem gospodarstvu. Do soda) ie vladala nri nnknpovanui lesa in izkoriščati!" "ozdov na privatnem sektorju velika anarhiin. Sele proti koncu preteklega leta so bili storjeni ne- kateri ukrepi, da se preide k načrtnemu gospodarjenju tudi v gozdarstvu. Septembra preteklega leta smo prejeli plan poseka lesnih sortlmen-tov za načrtno distribucijo. Načrt plana je predvideval, da se poseka do konca leta 1947 4600 kub. metrov hlodov iglavcev, 200 kub. m hlodov listavcev, 800 kub. metrov jamskega lesa; 3000 prm bukovih drv in 1000 kub. metrov tesanega lesa. Do konca leta 1947 jo bil načrt plana dosežen z naslednjimi rezultati: hlodi iglavcev 61 Vo; hlodi listavcev 213»/«, jamski les 330%, bukova drva 127% in tesani les 120*/#; poleg tega se je oddalo Še 145 ton oglja, 30 kub. metrov hraslovih hlodov in 20 kub. metrov eelolumega lesa. Hlodovina iglavcev se ni mogla doseči zaradi tega, ker v našem okraiu nimamo takih sestojev ki bi zmogli tako veliko količino Iglaste hlodovine. Za leto 1948 je predviden načrt poseka lesa za načrtno distribucijo, in sicer naslednjih količin lesnih sortimentov: 500 kub. metrov hlodov Iglavcev. 300 kub. metrov hlodov listavcev, 2000 kub. metrov jamskega le*n. 200 ton oglja. 30 kub. metrov hrastovih hlodov. 50 kub. metrov celuloznega lesa ter 4 tone borove smole, Ta količina se je že razdelila na posamezne KLO. od katerih so ne- kateri ie obremenili posamezne posestnike. Za letošnje leto se bodo obremenili samo veliki gozdni posestniki, ki so do sedaj varovali svoje gozdove na račun malih gozdnih posestnikov. V načrtu je, da bodo letošnje leto oddali les predvsem Usti veliki gozdni posestniki, ki so živeli več let na račun siromašnega sloja v našem okraju. Zapeti mora sekira v tistih gozdovih, katerih lastniki so za časa NOB stali ob strani ali pa celo nasprotovali NOB. Predvideno je. da bo letošnji plan lesnih sortimeptov izveden že v prvi polovici letošnjega leta, ker bo potem vse delo uprave potekalo na terenu pri delu za jesensko pogozdovanje. ker nameravajo že letošnjo lesen v našem okraju posaditi več 100.009 sadik raznega gozdnega drevja. Le z načrtnim gospodarstvom ▼ gozdarstvu in s sodelovanjem celokupnega prebivalstva pri pogozdovanju bomo dosegli to. da se zboljšajo življenjske razmere siromašnih slojev posebno v hribovitih predelih našega okraja. Današnja ljudska oblast posveča gozdarstvu veliko pažnjo. Mi sami pa se moramo zavedati, da bo treba v treh petletkah pogozditi vse površine, ki so bile več stoletij poraščene s hrastovjem, kar vse je tujec uničil. Joie Kenk Kako naše žene izkoriščajo z’msM čas sa študij Naše žene »e zavedajo, da bo šele na podlagi študija sleherna žena razumela, zakaj smo pristopili k gradnji zadružnih domov, k decentralizaciji zadrug, skratka k vsakodnevnemu načrtnemu delu. Za zgled v»e» ostalim krajevnim odborom AFž j« lahko krajevni odbor žena iz Šempasa, ki ei je znal delo ra*deliti is tako organizirati, da je omogočeno vsaki ženi udeleževati ae bralmh in študijskih krožkov, ženo v Šempasu imajo na ta način same 5 bralnih krožkov. lato tako imajo evoj bralni krožek žene v Kostanjevici na Krasu in v Kojakem, Žene iz vasi Visoko imajo bralni krožek skupno z mladino krajevnega odbora, AFZ Planina in Biljane ima to tudi svoj bralni kro-žek žene iz Mirna prav tako. žene iz Siovrenca pa imajo colo 3 bralne krožke. Organizacija žena iz Kojskega si je kot obvezo pri gradnji zadružnega doma zadala nalogo, da bo poleg materialne pomoči eama prispevala 1000 prostovoljnih delovnih ur. Žene iz vasi Kamnje «o sklenile, da bodo sodelovale pri gradnji zadružnega do. ma: onako obveznost so sprejele tudi Piištal in Pmtčine. Tu bedo žene prispevale pri gradnji zadružnega doma 1000 delovnih ur. V našem gorskem okraju bomo v 1. 194S. zgra-diK 40 zadružnih domov če bo organizacija žena dala vse od sebe, bomo brez dvoma ta plan še prekoračili. Poleg gospodarskih nalog naše žene ne pozabljajo na kulturno prosvetno drlo, ki ja tesno povezano z gospodarskim deiora. Žene iz Avč so le dane« pripravljajo na dan 8. februarja, ko bodo proslavile obletnico Prešernove smrti. Žene iz vasi Preserje bodo praznovale dan žena 8 marca z lepo pri-reditvijo t»ko, da bo sleherni vaščan občutil praznik Jugoslovanske žene. Žene ii Kojskega te tudi pripravljajo n« podobno prireditev, Soške elektrarne važen člnitej pri izvedbi petletnega plana So*ke elektrarne, k1, so po priključitvi velikega dela Primorske pripa-dle k Jugoslaviji, so bile zgrajena v letih 1937 do 1941, Gradilo jih je podjetje »SADE« iz Benetk večinoma z povezali soške elektrarne > ostalim! slovenskimi elektrarnami. V tj namen se vršijo študijska dela za preureditev frekvenc« cd 42 na 50 period, kot Jo imajo ostale zvezne elektrarne v delovno silo Slovencev iz okoliških Sloveniji. Tako bodo seške elektrarne krajev. Gre za dve veliki elektrarni lahko oddajale del svoje energijo tudi Doblarjih jn Plavi. Sem so nape- industriji v ostalih delih države, ljane no podzemeljskih kanalih veli- Prav tako sa proučujejo izboljšave ke vodne mase. ki se nabirajo y je- odtočnih razmer elektrarne Dobiarji, zerih na dveh mestih kjer Soči za. Struga Seče |« zelo ozka. zaradi ta-pirata pot dva močna jezova Od pod. g* se pri nalivih dvigne gladina sred. zemeljskih kanalov, po katerih Je na.; nje vode do osem metrov nad norma-peljana voda iz dveh velikih zajez- Ijo, kar ovira cdtok vode iz turbin nih kotlov v električne centrale, je eden dolg tri in pol, drugi pa osem kilometrov. Kakor je razvidno iz diagrama na sedežu direkcija v Doblarjin je proizvodnja elektrarn bila v zadnjih letih podvržena močnimi spremembam, — Oktobra 1943 leta je krivulja padla na minimum in se ni dvignila do osvoboditve. Ves ta čas so partizani kontrolirali In dirigirali proizvodnjo obeh elektrarn ob Sočj. Po priključitvi so bile Soške elektrarne podržavljene in so prišle v se-stav podjetja »Elaktroljubljana«. Te centrale ob Soči imajo sedal ve. like naloge v zvezi z gospodarskimi načrti. Vse naprave na Jezovih in elektrarnah so bile ob prevzemu zanemarjene, za kar so še vedno po. trebna obširna obnovitvena In vzdrze. valna dela. Po določilih mirovne pogodbe od. daja elektrarna Dobiarji večino svoje energije Italiji ln Svobodnemu tržaškemu ozemlju, od koder s« majhen del vrača v državo in oskrbuje del Istre. Nove meja večkrat sekajo daljnovode, kar znatno ovira delovanje elektrarn. Z zgraditvijo novih daljnovodov fao omogočeno popolno Izboljšanje hidrocentral, V bližnji bodočnosti bo predvsem potrebno zgraditi daljnovode, ki bodo zmanjšuje proizvodnjo. Zato ima direkcija v »volem načrtu zgraditev podzemeljskega odtočnega rova, ki bo to pomankljivost odpravil. Stanovanjsko kolonijo ln delavski dom je bivša uprava zapustil* v is-loetnem »tanju. Odnesla le tudi večino inventarja- Anglosmeriške četo pa »o dobesedno opustošile stanovanjske prostore, uničil« parkete v sobah, kakor tudi okenske in vratne okvirle. Podjetje ej je postavilo nalogo, da do 1. maja t. 1. obnovi in opremi ve* stanovanjske zgradbe. Sindikalna podružnica sl prizadeva, da oživi družabno življenje. Otvorjen je tečaj slovenskega jezika za domačine, ki so v dolgih letih fašizma obi. skovali samo italijanske šole. Večina vodilnih italijanskih uslužbencev je po priključitvi zapustila elektrarne. Njihova mesta to prevzeli domačini, na pomoč so jjm pa priskočili strokovnjaki tz bližnjih slovenskih in hrvaških elektrarn. Nekaj 'talijan-sklh strokovnjakov je izrazilo že! io, da ostanejo še dalje na »vojih službenih mestih. Vodna energija Soče postaja važen faktor Pri elektrifikaciji Primorske ln Slovenije »ploh. V bližnji bodočnosti Je predvidena gradnja celega sistema elektrarn na Soči. Delavci tovarne cementa Anhovo so predčasno popravili stroje Tovarna cementa in salonita Anhovo ae je vključila v petletni plan kljub že zelo izrabljenim strojem, ki so jih naši delavci e težjco in neumorno borbo čuvali, da jih tujci ni-so odpeljali. Okupatorski oblasti ves čaa ni bilo do tega, da bi izvedla razna popravila, ki to bila v tovarni že dalj časa potrebna. S priključitvijo k FLRJ je naša tovarna poetala državna in pre-eri važna v izvajanju petletnega pla-n«. Tega se naši delavci dobro za popolnoma drugačen kot pod kapita Milimi gospodarji. V oddelku mlini so bila nujna raz na večja itn manjša popravila, ke drugače bj mlini ne mogli več obra tovati. Zavedajoč se, kaj potnem * nal gospodarski plan, če «e produkti ja cementa ne dvigne, so se naši de lavei vrgli na delo z veo vnemo -pravem tekmovalnem tempu. Vsake ga delavca je bodrila zavest, da mori biti dalo čimprej opravljeno. Spretno, vztrajno delo mehanikov električarjev in vseh ostalih delavce je doseglo, da »o bila vsa popravil dokončana 24 n r pred določenim ro kom. V tem ae kaže visoka delovna za .1«. en ."»»t ueiavci aouro za- v lem ae aaze v: veda,jo, zato je njihov odnos do dela vest našega delavstva Toča) predsednikov in tajnikov krajevnih ljudskih odborov v Mirnu S priključitvijo Primorske k Fede-rativni Ljudski republiki Jugoslaviji »mo Pr.more: pridobili med drugim tudi možnost, da »e v našem jeziku učimo in izobražujemo, Za čim širšo in splošno izobrazbo delovnega ljudstva so b:li ustanovljen! razni tečaji. tz raznih okrajev Primorske so »e v Mirnu pri Gorici zbrali na tečaju predsedniki in tajniki KLO, da se izobrazijo in usposobijo u nadaljnje uspešno delo, Predavatelji »e z vso požrtvovalnostjo trudijo in razlagajo šaš »šfcs j: najvpfje važno«i za izvedbo naše petletke. 7. nobeno težavo ne bomo reševali problemov, 6e bomo izpolnili fffkVBošcga maršala Tita. ki govorit »'Učiti ae, učit1 in zopet učiti I« Penko Albin. D O P I 8 1 Na Dolu^Predmefi bodo zgradili zadružni dom Vas Dol-Predmeja, ki leži nad Ajdovščino, je danes že pretežno obnovljena, čeprav je bila med borbo do tal požgana in porušena. Ljudstvu v tej vasi pa ni dovolj samo obnova, hočejo gl ustvariti še več — zadružni dom. Kakor so bdli enotni v borbi, tako so danes enotni tudi pri delu. Prav dobro se zavedajo, da jim je zadružni dom nujno potreben, če se hočejo gospodarsko in kulturno dvigati. J5a zadružni dom imajo že 2Cm3 lesa, za apno si ne delajo preglavic, saj bodo zgradili apnenico, iz starega železa, ki ga bodo dali pretopiti, pa bodo tudi dobili, kar jim Je potrebno. Zadružni dom bodo zgradili na mestu, kjer stoji sedaj delno porušen hotel, ki ga bodo povišali za eno nadstropje V domu bodo naredili prostore za zadrugo s skladišči, prostore za 6edeže vseh množičnih organizacij ter dvorano; obnovili bodo tudi vaški vod njak. Lahko smo prepričani, da bj ta dom eden izmed prvih v goriškem okraju, saj so nam za to porok bor beni in delovni Gorjani. B. P AFŽ v Desklah se je spomnila osirotelih otrok Naša organizacija žena se pridno udejstvuje ua vseh področjih, tako pri raznih prireditvah kot nabiralnih akcijah. Žene smo nabrale v vasi razno blago v vrednosti 815 din za slovenske otroke revnih družin, ostalih v Italiji Prav tako smo v zvezi z II. Kongresom AFžJ razprodale 100 blokov po 1 din. Čeprav se naše žene udejstvujejo na vseh poljih, bi bilo vendar želeti malo več zanimanja med njim: za naše gospodarstvo, kar je tudi dolžnost žene kot enakopravne z moškimi, da sodeluje pri izvedbi petletnega plana. . G. J. V Solkanu bomo imeli svoje postajališče V nedeljo. 18. t. m. smo v Solkanu pričeli, v nedeljo, 25. t. m. pa nadaljevali s prostovoljnim delom za novo in prepotrebno postajališče Solkan, kajti vsak dan hodijo cele procesije ljudi z goriškega kolodvora proti Solkanu, da ne omenjamo množice solkanskih gimnazijcev, ki se tudi dnevno vozijo z vlakom v šolo v Šempeter. Kdor je v tem slabem vremenu prehodil Tovarniško ulico, to je cesto, ki veže kolodvor s Solkanom, bo uvidel potrebo postajališča v Solkanu. Obenem z delom za postajo pa se je pričel/) tudi delo pri strebrih, postavljenih še od nemškega okupatorja na najbolj prometnem delu ceste na Solkanskem trgu. Material teh nemških trdnjav je namenjen za nasip pri novi Solkanski postaji. Toda udeležba pri prostovoljnem delu je še vse premajhna, zato delo počasi na-prednje. Prostovoljno delo za postajališče Solkan se no nadaljevalo. Ako bo udeležba polnoštevilna, upamo da bomo delo končali prihodnjo nedeljo, 1. februarja. V. M. Prostovoljno gasilsko društvo na Kanalu naj sc obnovi Osemdesetletni Stanič Justav, ki je že čez 60 let sodeloval pri prostovoljni požarni straži v Kanalu, je pozval bivše mlajše člane, naj se zopet zberejo ter obnovijo kanalsko požarno obrambo. Nadejamo se. da bodo požrtvovalni Kanalci upoštevali upravičeno željo zaslužnega starčka ter v kratkem pristopili k obnovitvi prostovoljnega gasilskega društva. Na Rafutu je bilo pretekli teden posebno živahno Posamezne organizacije so med seboj kar tekmovale. Tako so prebivalci Rabita priredili Leninovo proslavo in Župančičev večer. Pri zadnji proslavi so se razen predavateljev in starejših recitatorjev posebno odlikovali pionirji in pionirke. Tud: večerni tečaj za slovenščino, ki je bil ustanovljen na pobudo italijanskih in furlanskih tovarišev, lepo napreduje. V torek je bil ob veliki udeležbi u-stanovni občni zbor zadruge. Kljub slabemu vremenu se je zbralo 65 mož, žena, mladincev in mladink, ki so popravljali pot na Kostanjevico, jo posipali z gramozom ter čistili jarke. Pionirji pod vodstvom mladinca Bavdaž Marka so zbral: nad 200 kg železa i.n večje število starih pil. V Rožni dolini, katere prebivalci želijo biti priključeni k Rafutii, s katerim so bili kot bivši mestni del Gorice povezani, je bil dobro obiskan množični sestanek. Politični pregled in referat o važnost; II. Kongresa AF2 Jugoslavije sta podala tov Kristijan Bavdaž in tov Satler. Mladina Rafuta bi želela razširiti 6voj delokrog. Posebno se udejstvuje v fizkulturi, toda potrebuje primeren prostor za igrišče. Nepravilno poslovanje zobozdravnika 2e meseca julija letos ee Je zobozdravnik Saunlk Iz Sv. Lucije ponudil, da bi obiskal enkrat tedensko, in sicer vsako soboto, čepovan. Krajevni LO mu je dal na razpolago primeren prostor. Nekajkrat Je zobozdravnik Sau-nik res Obiskal svoje klijem.e, ki Jih Je bilo precej. Pričel Je zdraviti zobe z obljubo, da se prihodnjo soboto vrne. Vrnii pa se ni več, niti ni dal ljudem za to kakršnegakoli pojasnila. Ljudje so hodili tudi po tri ure z oddaljenih krajev, nekateri so Imeli na pol popravljene zobe in čakali po več sobot, kdaj se zopet prikaže zobozdravnik. Ker ga le ni bilo, so ljudje pričeli godrnjati in se upravičeno razburjati. Mnenja smo, da je tako vedenje zobozdravnika Sauntga tako nekorektno, da je vsako komentiranje nepotrebno. Menimo pa tudi, da bi ne bilo napak, ako bi KLO Sv. Lucija ali Okrajni zdravstveni odsek v Tolminu poklical imenovanega na odgovornost, ker je jasn0 pokazal, da se požvižga na vse tiste, ki so imeli vanj zaupanje. P- V. Prijet je tat cerkvenih predmetov in ljudske imovine Ze dalje časa so se v našem okraju dogajale tatvine cerkvenih predmetov. Tako so bili ukradeni razni cerkveni predmeti v cerkvi v Šempetru, Solkanu, na Kapeli, v Kostanjevici itd- Organj Narodne milice so se vrgli takoj na delo, da bi našli tatu. Že dalj časa se je našim varnostnim organom zdela sumljiva Gerbec Marija, stanujoča v Rožni dolin: 18, zlasti zaradi svojega razuzdanega življenja in pijančevanja. Pri preiskavi na njenem domu so našli 150 X5m modrega blaga, za katerega se je dalo sumiti, da je cerkvena last. Pri zasliševanju je priznala, da je v Šempetru v cerkvi ukradla cerkveni prt 2,5 m velik, prav tako pa je kradla tudi v Solkanu ter Kostanjevici. Po izjavi župnika »z Šempetra in Solkana je bilo ukradenega več blaga, česar pa zvita tatica ne priznava. Priznala je tudi, da je v prosvetni dvorani v Šempetru prerezala zaveso, veliko 4 x 1 m, ter jo hotela odnesti, kar pa ji ni uspelo. S tem svojim delom je naredila najmanj 1000 din škode. Organi Narodne Milice preiskujejo še druge enake tatvine, ki jih je verjetno tudi ona izvršila. Gerbčeva je sedaj v zaporu ter bo za svoja dejanja prejela zasluženo kazen. FIZKULTURA Pregledali smo deio in uspehe naše fizkulture 18. t m. je bil v Šempetru pri Gorici fizkulturni plenum goriškega okraja. Veliko število prisotnih zastopnikov iz vasi je dokazalo, da smo in da bomo še množičneje zajeli fiz-kulturo. Okrajni fizkulturni odbor je podat svoj redni obračun dela, V tem poročilu je bilo jasno pokazano delo, ki smo ga izvršili. Uspehi, ki so bili vsekakor zadovoljivi, če pomislimo na dosežene rezultate pri lahkoatletskih tekmah ali na naših crossih. Da se je v preteklem letu izvedlo več nastopov, lahkoatletskih tekem, plavalni dvohoj, peteroboj, da se je organizirala tako množično Titova štafeta, vršile tekme namiznega tenisa, igralo nad 50 nogometnih iger in vršilo več šahovskih dvobojev, vse to nam dokazuje, da smo na pravi poti Lahkoatletska reprezentanta je na prvenstvu Slovenije odnesla prav lepe uspehe. Saj je bila tov. Siličeva pri teku na 800 m prva. Tov. Kofal Vera pa je na državnem lahkoatletskem tekmovanju odnesla prvo mesto v metu diska. Da se je fizkultura tudi že uveljavila med našim ljudstvom, smo v preteklem letu videli na okrajnem fizkulturnem zletu, kjer je nastopilo preko 400 mladink, 100 mladincev in 400 pionirjev. Vendar polagajo naše sindikalne podružnice še vse premalo pažnje na fizkulturo. Tudi naše mladinske organizacije ne izpolnjujejo v zadostni meri postavljenih nalog. Nekatera FD se premalo brigajo za delo med članstvom, neka društva niso niti registrirala svojega članstva. Da pa smo v preteklem letu organizacijsko napredovali, nam dokazujejo občni zbori, ki jih je bilo v preteklem letu 9, v letu 1946 pa samo eden, in sicer v Cepovanu. Delegate je v imenu FOS-a pozdravil tov. Gruden Maks, ki je tudi poudaril, da moramo v letu 1948 posvetiti glavno pažnjo splošni vadbi. Obstojala bodo društva za splošno vadbo in splošna društva. Vstop v športno društvo bo zahteval precej znanja. Vzgojiti moramo kader dobrih vodnikov za splošno vadbo, ker bodo le ti res steber množične fizkulture. Ko danes pregledujemo delo za nazaj, moramo imeti tudi jasno perspektivo za v bodoče. Petletni plan zahteva od nas zdrav rod, ki bo kos vsem nalogam, ki nas čakajo, če mora biti ob koncu petletke v Sloveniji 80.000 aktivnih fizkulturnikov, nam to število nalaga precej dela pri dvigu fizkulture in pri vzgoji fiz-kulturnega kadra za splošno vadbo. Pri diskusiji se je opazilo, da fiz-' kulturno delo precej ovira pomanjkanje orodja in prostorov. Saj v Goriškem okraju prav za prav ni niti ene telovadnice. Skoraj vsi disku-tanti so omenili tudi pomanjkanje strokovnega kadra. Tovariš iz Vipave je pripomnil, naj na tečaj gredo le tisti, ki bodo po izvršenem tečaju res vodniki na vasi. Pred volitvami v nov odbor je se-kretarijat okrajnega fizkulturnega odbora za Gorico izrekel pohvalo FD Čcpovanu kot najboljšemu, ki je tudi dobil nagrado od komiteja za fizkulturo pri vladi LRS. Pohvaljeno je bilo tudi FD Srniški Breg, fizkul-turni aktiv Bilje kakor tudi FD Vipava. Priznanje gre tudi FD Levpa-Testeni. Za pohvalo na skupščini FZS sla bila predlagana tov. Mozetič iz Mirne kot najstarejši aktivni FD Vipava : FD Sežana 1:1 Zadnja tekma jesenskega prvenstva Primorsko. 25. januarja se je odigrala na igrali-šSu v Šempetru pri Gorici zadnja tekma jesenskega prvenstva med FD Vipavo dn FD Sežano. V prvem polčasu sta bili obe moštvi zelo borbami, večkrat bi lahko izkoristili priliko za gol. Posebno pa FD Vipava bi lahko večkrat dosegla gol če bii igralni imeli točnejše strele, saj v prvem polčasu je bilo streljanih več kot pol strelov ali vsi iz gola. Prvi polčas se je končal z rezultatom 0:0. V drugem polčasu je bila igra še bolj razvidna in je valovila iz polja na polje, obe moštvi sta se trudili, da bi dosegli gol. Po lepi in povezami akciji je uspelo igralcu FD Vipava, Turči-noviču. da je zabil prvi gol. Za nekaij miinut pozneje pa je sodnik prisodil proti FD Vipava ena.jsitmeterski strel. S tem strelom je FD Vipava izenačila rezultat. Hitro za tem golom se je igra še bolj razvila na obeh straneh. Obe ekipi sta se trudili, da bi rezultat povišali ali vse zaman. Obrambi obeh ekip sta čuvali svoja vrata, ne da bi fizkulturnik, ki je star 60 let, in tov. Orel iz Bilj. Po volitvah so si delegati zadali obveze, ki jih bodo morah v petletki izvršiti. Vzgojili bodo 2000 aktivnih fizkulturnikov, 250 smučarjev, 1000 lahkoatletov, 400 za košarko in odbojko, 300 za namizni tenis, 100 za vaje na orodju ter manjše število za druge panoge. Za fizkulturni znak jih bo v petletki izpolnilo norme 2000. V petletnem planu bodo fizkul-turniki goriškega okraja dali 6000 delovnih ur. Poleg tega pridejo v obveze še graditve telovadišč, telovadnic. bazenov in nabava fizkuRur-nega orodja. Razen vseh teh navedenih uspehov in napak lahko mirno rečemo, da smo v preteklem letu napredovali, nismo pa storili vsega, da bi fizkultura postala res last vsega delovnega ljudstva. Če se bomo držali' obvez, ki smo si jih zadali v našem petletnem planu, bomo lahko uspešno prodrli s fizkulturo med naše delavska in kmečke množice ter izpolnili svojo dolžnost. 1 Balderman Rudi. eni ali dirugi uspelo doseči gol. Moštvo FD Sežane je v tej tekmi pokazalo precej lepo in povezano igro, moštvo FD Vipava pa borbenost in fizično sposobnost ter voljo do zmage. Med vsemi igralci na polju se je odlikoval najbolj srednji napadalec FD Sežane (Šmide). Med igralci FD Vipava pa se je pokazala dobro obramba Bajce, Poniž, Kofola. Tekma se je končala z rezultatom 1:1. Tekme je sodiil dobro sodnik Guardijančič iz Ljubljane. FD Vipava s te tekme, ki se je odigrala neodločeno, je osvojila nogometno jesensko prvenstvo Primorske. — FD Sežana je dosegla dirugo mesto. Lestvica prvenstva Primorske grupe. Vipava Sežana 9 6 3 0 26:3 15 9 6 2 1 36:14 14 Postojna 9 6 2 1 27:16 14 Tolmiin 9 6 1 2 87:7 13 Gorica 9 5 1 3 24:15 11 Volga 9 5 2 2 212:24 11 Ajdovščina 9 2 1 6 17:29 5 St. Peter na Kr, 9 2 0 7 9:30 4 Rudar 9 1 1 7 4:38 3 Anhovo 9 0 0 9 4:30 0 O SPREMEMBI IMEN Zakon o osebnih imenih z dne 1. decembra 1947, ki je bil objavljen v Uradnem listu FLRJ z dne 10. decembra 1947, št. 105, prinaša v 29. in 30. členu važna, določila, na katera moramo posebej opozoriti in ki se nanašajo na: 1. osebna imena prebivalcev priključenega Slov. Primorja, ki so po mirovni pogodbi z Italijo pridobili naše državljanstvo,- in na vse one paše rojake — italijanske državljane, ki z opcijo pridobijo naše državljanstvo. Vsi tli smejo spremeniti svoje osebno ime. torej tako rodbinsko kakor tudi rojstno, dn sprejeti drugo osebno ime, rodbinsko ali rojstno ali obojno, ki je v skladu z njihovo narodno pripadnostjo oziroma z rodbinskim imenom, ki so ga imeli njihovi predniki. S tem je dana možnost, da omenjene osebe spremenijo svoja poitalijančena rodbinska in rojstna imena in zamenjajo z domačim] narodnostnimi imeni oziroma da zopet prevzamejo svoja rodbinska imena, ki so jih imeli prvotno sam] ali pa njihovi predniki. Znano je, da je Italija na podlagi svojega zakonskega dekreta z dne 10. januarja 1926, št. 17, ozir. z dne 7. aprila 1947, št. 494, množično poita-lijančevala naša domača rodbinska imena in da tudi ni dovoljevala, da bi naši rojaki dobivali ob rojstvu domača rojstna imena. Te krivice so bile na našem Slov. Primorju po večini že odpravljene takoj po osvoboditvi s predpisi Poverjeništva pokrajinske- ga NOO za Slovensko Primorje na ozemlju, ki je bilo pod njegovo upravo. Z omenjenimi našimi novimi predpisi pa je ustvarjena možnost, da se te krivice popravijo v celoti in da izginejo vsa tuja vsiljena imena na priključenem ozemlju. Za take spremembe osebnih imen je predpisan prav kratek in enostaven postopek. Zadostuje, da se oseba, ki želi spremeniti osebno ime, obrne na odsek za notranje zadeve pri okrajnem izvršilnem odboru, v katerega območju biva, in da poda ustno na zapisnik ali s pismeno vlogo izjavo, da želi spremeniti svoje rodbinsko oziroma rojstno ali obojno ime. Navesti mora ime, ki ga želi prevzeli, in kratko utemeljiti svojo izjavo. Priporočljivo je, da predloži svoj rostni list in pa dokaz, kako so se pisali njegovu predniki, če želi prevzeti ime svojih prednikov. Opozarjamo, da se taka izjava lahko poda samo do 10. junija 1949, pozneje na tak način ne bo več mogoče spremeniti osebnega imena, temveč bo za to potreben daljši postopek, združen z večjimi taksami. Na podlagi take izjave, ki jo pošlje odsek za notranje zadeve pristojnemu matičarju, se zaznamuje sprememba osebnega imena v matičnih knjigah. Pripomnimo, da je tudi za tržaško ozemlje izdala zavezniška uprava v Trstu ukaz z dne 10. dec. 1947, po katerem se lahko vrne stara oblika rodbinskim imenom prebivalcev STOJ-ja, če za to zaprosijo najkasneje do 10. marca 1948. 2. Spremembe imen med okupacijo Znano je tudi, da je pni nas med okupacijo okupator spreminjal osebna imena. Okupator je za uporabo matičarjev izdal posebno odredbo z dne 26. februarja 1942 glede nemškega načina pisave rodbinskih in rojstnih imen na okupiranem ozemlju s seznamom imen, ki so običajna na tem ozemlju. Bili pa so tudi primeri, da so bila tedaj spremenjena osebna imena tudi na prošnjo in po želji posameznikov. ki so simpatizirali z okupatorjem. Ta problem je rešil maš zakon na prav enostaven in edino pravilen način. Komur koli je bito spremenjeno osebno ime med okupacijo, mora v prihodnje uporabljati osebno ime, ki ga je imel pred 6. aprilom 1941. Če pa žeti obdržati spremenjeno ime, si mora za to izposlovati do 10. februarja 1948 posebno dovoljenje republiškega ministrstva za notranje zadeve. Če do omenjenega roka ne vloži prošnje, ali če ee mu ne dovoli nadaljnja uporaba spremenjenega imena, mora uporabljati svoje prejšnje ime, ki ga je imel pred 6. aprilom 1941. To velja samo za vse spremembe imen med sovražnikovo okupacijo po okupatorjevih predpisih. I. L. OPOZORILO Odsek za finance OLO Gorica se je preselil iz Ajdovščine v 8olkan, v zgira/j bo Okrajnega ljudskega odbora, Sveto-gorska ulica štev. 158. — Odsek za finance OLO Gorica — Solkan. Opozorilo Starše, dede In babice padlih, umrlih ln pogrešanih borcev aktivistov ln umrlih vojaških vojnih Invalidov od I. do VII. skupine Jz Narodno-osvobodtlne vojne ln lz prejšnjih vojn. dalje starše vojaških oseh, ki so umrle v mirnem Sasu v vojaški službi jugoslovanske armije ali bivše Jugoslovanske vojske zaradi ran, poškodb, ter starše vojaških mirnodobnih Invalidov od I. do VII. skupine opozarjamo na Uredbo o spremembah ln dopolnitvah uredbe o Invalidskih prejemkih z dne 28. Junija 1947, ki Jo bila objavljena v Uradnem listu FLRJ z dne 4. julija 1947, štev. 58. Po tej uredbi se Je starostna meja za dosego pravice do Invalidnine pri starših. dedih ln babicah znižala od 80 na 50 let. Za pridobivanje nesposobni Imajo pravico do invalidnine ne glede ua starost. Pravico do Invalidnine, toda samo do polovične, Imajo po spremenjeni uredbi tudi starši, dedje in babice, ki so delavci, nameščenci In upokojenci, daljo tisti, ki niso v službi ali upokojenci, a Imajo kakršne koli dohodke v znesku nad 1700 din mesečno, poljedelci, ki plačajo 200 din ali več letnega neposrednega davka na dohodek In tisti, ki so v raznlb zavodih ustanovah In bolnicah več kakor mesec dni Vsi ostali Imajo pravico do polne Invalidnine. Invalidnina pripada staršem samo, če padla, umrla al! pogrešena oseba ni zapustila žene ali otrok, ki hi prejemali invalidnino, dedom In babicam pa samo, če padla, umrla ali pogrešena oseba ni zapustila žene. otrok ali staršev, ki bi prejemali Invalidnino. Starši, dedje In bablee, ki žive v skupnem gospodinjstvu z dvema ali več polnoletnimi, za pridobivanje sposobnimi otroki, ki nimajo svojih ožjih rodbin, nimajo pravice do Invalidnine. Očetje ln dedje padlih ln umrlih, ki so sami vojaški Invalidi, nimajo pravico do dveh Invalidnin po uredbi o Invalidskih prejemkih, temveč samo do ene, kt si lo lahko Izberejo. Kdor se še ni prijavil na Invalidsko komisijo pri Štabu IV. Armije v Ljubljani za priznanje Invalidnino, naj se člmpreje prijavi potom Invalidskih referentov pri okrajnih Izvršnih odborih, kjer dobi predpisane tiskovine za prijave In vse potrebne Informacije. Pomoč pri prijavljanju ln pojosnUa pa dobi lahko tudi pri okrajnih odborih vojnih invalidov. Tistim staršem, dedom ln babicam, ki so se že prijavili po 28. juniju 1947 za priznanje Invalidnine, pa invalidska komisija pri Stabo IV. Armije še ni rešila ali pa jim je Izdala na podlagi prvotno nespremenjene uredbe o invalidskih prejemkih zavrnilno odločbo, ni treba vlagati ponovne prijave, ker bo invalidska komisija vzel« njihove prijave po službeni dolžnosti ponovno v pretres. OPOZORILO Bolezenskim Invalidom lz narodno-j Osvobodilne vojne Po čl, 3 zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih z dne 2. decembra 1947 (Uradni list FLRJ štev. 106 z dne 13. decembra 1947) je za osebe, ki zahtevajo, da jih priznajo za vojaške vojne invalide zaradi bolezni, dobljene v narodno-osvobo-dilni vojni od 17. aprila 1941 do 9. maja 1945 ali v sestavu bivše jugoslovanska vojsko med vojno s sovražnikom od 6. do 17. aprila 1941 ali pa zaradi bolezni, ki so jo dobili pozneje kot vojni ujetniki v taboriščih, rok za prijave podaljšan do 80, junija 1948 Kdor vloži prijavo po tem roku. mu ne bo priznana invalidnina, pa tudi ne druge pravice po zakonu o vojaških vojnih Invalidih-Prejemki, priznani bolezenskim invalidom po prijavah, vloženih po 8. decembru 1946, to je po prvotnem roku za prijavo, tečejo od dneva vložene prijave. Prijavo vlagnjte na , invalidsko komisijo pri Štabu IV. Armije potom invalidskih referentov pri okrajnih izvršnih odborih, kjer dobite predpisane tiskovine za prijavo ln vsa potrebna roins-nlla. Pohitite s prijavami! 27.1.1944. Tena dne so izvršili Nemci iz postojanke v Idriji zahrbten napad na Partijsko šolo V Cerknem in zverinsko pobi” 47 tovarišev, po večini mladih partijskih kaarov s Primorske in Gorenjske. Se dolgo po 27. januarju 1944 je ežalo na nas, ki smo ga preživeli, šot globoka žalost in težka bolečina. Živeli smo skupaj — trije predavatelji, 120 kurzistov in majhna zaščitna četa — komaj dva tedna, pa las je zadelo, kakor da bi nam po-sadali najdražji prijatelji iz rane mladosti. Dnevi so takrat pomenili Ihta. Pričeli smo s kurzom v čepovanu, Et smo se morali kmalu umakniti, ker so Nemri pritisnili od Gorice in jrl Idrije. Takrat je znana »Lukina patrola« zadržala dolgo kolono Nemcev pri Lažnem nad čepovanom m jim preprečila vdor v Čepovan. Tako se je mogla šola v redu umakniti na Lakovcc, od tam pa pozneje na Lokve, nato preko Trebuše na Šentviško goro in končno v Cerkno. Nekajkrat je bila cela šola na polo-žaiih. Vse to nas je močno združe valo in kalilo. V Cerknem se je kurz nadaljeval. Kraj je bil nekako na sredi osvobojenega ozemlja. Okrog in okrog, zlasti proti Idriji so bile razporejene brigade, štabi fn edinice komand mest BoTj kot z nepričakovanim napadom Neinotv smo računali z bombardiranjem iz zraka. Cerkno je bilo v tem času že večkrat bombar-diroao. Da bi sc vsaj deloma iz-•gniM tej nevarnosti, smo dne 26. ja- nuarja prenesli predavanja, ki so bila v skupni dvorani, na večerne ure, medtem ko so bili kurzisti čez dan razporejeni po hišah. Pozneje se je pokazalo, kako nam je ta ukrep pomagal, da ni prišlo do številnejših žrtev. Komaj se je 27. januarja zdanilo, smo začuti prvi, dobro znani, odvratni rafal iz švabskega mitraljeza. Skočili smo na cesto. Ta hip so že povsod sikale krogle. Majhna skupina nas je tekla po ozki ulici, krogle so žvižgale nad glavami in se zaletavale v zidove in v zabita okna. Združili smo se z nekaj tovariši, ki so povedali, da so se druge skupine že umaknile in da smo med zadnjimi. Tekli smo v stranske ulice in v gozd na desni. Bili smo kmalu izven ognja, v cerklanskem kotlu pod nami pa je še vedno strahovito pokalo in regljalo. Se vedno nismo vedeli ničesar za obseg napada, vedno bolj nas je skrbela noizvestnost in usoda drugih tovarišev. Nenadoma se je oglasil težki, minomet in tolkel v Cerkno. Pozneje smo zvedeli, da je to delo komisarja Cirila, ki je imel nad Cerknem sedež štaba divizije. Ko je slišal pokanje v Cerknem, se je takoj znašel in začel streljati v vas. Kolona okrog 200 Nemcev, ki so si bili svesti, da so sredi osvobojenega ozemlja, jo je takoj popihata, misleč, da gre za pričetek partizanskega napada. Pozneje se je pokazalo, da je Ciril s svojo prisotnostjo duha rešil mnoga življenja! Nastopila je grobna tišina. Samo opeka ie od Časa do časa silovito pokala. Švabi so sežgali predavalnico oficirske šole, ki je tudi bila v Cerknem. Pričeli smo se spet spuščati v vas. Gnala nas je skrb, kaj je z drugimi. Propadlih švabskih napadov smo bili vajeni, a vendar to pot nismo bili mirni... Tako nepričakovanega napada in silovitega ognja šola še ni doživela. Spuščali smo se s hriba, ki leži bolj plitva. Na nekem ovinku opazim v blatu razmetane, raztrgane zvezke in šapirografirane »Osnove leninizma«. Okorna kmečka roka je v zvezek pisala beležke iz kurza. Poženem se nekaj korakov po kotanji navzdol in — drug za drugim leže v kotanji 'pobiti tovariši. Vsak je imel od strela nabrekel tilnik in že iznakažen obraz. Mladega fanta — kurirja iz Tribuše — sem takoj spoznal po zelenih našivih na suknjiču. Pred nekaj dnevi sva govorila in mi je dejal, da bo poštar, ko bo svoboda. Slavico z Gorenjske sem spoznal po svetloplavih, vzvalovanih laseh, ge včeraj je sedela v prvi klopi, zapisala vsako besedo predavatelja in si povrh še zmeraj ukradla trenutek za smeh in veselje — zdaj pa leži tu negibna, z glavo v zemlji, mrtva. Drugo za drugim so se vrstila trupla. Vsako z nabreklim tilnikom. Vsako v približno enaki legi. Z grozo in strahom sem šel naprgj mimo dragih, mrtvih tovarišev. Kdaj bo konec te žalostne verige? Bil sem tako potrt in presunjen, da nisem mogel šteti, ge danes ne vem, ali jih je res bilo dvajset, ki so padli v tem krvavem klancu. Ne spomnim se imena tovarišice, ki so jo mrtvo slekli, ii razrezali prsi in jo vso razmesarili. Pozneje sem zvedel, kako so padli v kotanji. Nemci so namestili v zvonik v Cerknem težki mitraljez in z njim kosili v nasprotni klanec. Skoraj vsa kolona, ki se je umikala po tej kotanji, je padla. Drevje ob poti so rafali mitraljeza dobesedno ogulili. Nato pa so pridrveli Nemci z leve strani in v kotanji ležeče tovariše, med njimi so bili mnogi težko ranjeni, drugi so se borili s smrtjo — pobili do konca s streli v tilnik. Tako kot se je kolona pomikala, je obležala v kotanji. Nekateri so še mrtvi bili malo sključeni, kot bi se hoteli z zadnjimi močmi pognati naprej čez čistino v varni gozd, ki je bil le nekaj deset metrov naprej. Vas je bila žalostna in skoraj prazna. Kmetje so vozili ranjene in nosili mrtve na vaško pokopališče, žalost in bridka resnoba jim je ležala na obrazih. Na nekem balkonu sem zagledal duhovnika Piščanca. Pogledal sem mu naglo v obraz: nekaj škodoželjnega, triumfalnega, ciničnega je bilo na njem. Samo za hip sem ga pogledal, pa sem vse razumel. Malo korakov naprej sem zagledal znano belogardistično učiteljico,. Doslej je nisem nikdar videl na cesti. Pred nekaj tedni sta bila aretirana in ob aretaciji priznala, da sta širila med znanci belogardistično literaturo. Drugače pa sta se — prav tako kot peščica njunih pajdašev — držala vedno doma. Zdaj se pa naenkrat oba kažeta, kakor da bi hotela reči: »A sto jo izku-pili! Konec je vašega gospostva v Cerknem! Zdaj smo mi na vrsti!« Preiskava jc čez nekaj dni ugotovila,. da so Nemci izdelali dobro premišljeni načbt za napad na Par- tijsko šolo s pomočjo te špijonske klike v Cerknem, ki je za ta zločin tudi prejela, kar je zaslužila. Napad so Nemci izvedli takole: ponoči so se s pomočjo belogardističnih vodičev priplazili skozi vse naše postojanke do gozda nad Cerknem. Tam so počakali, da je bila ura osem, ko se je običajno pouk v šoli že začel in so bili kurzisti zbrani. Nato so navalili v loku na vas tako. da je bilo poslopje Šple v središču napada. Njihov težki mitraljezec je takoj stekel v zvonik, od koder je povsem obvladal prostor okrog šole in hribe na drugo stran. Razdelili so se v tri kolone: ena je šla na šolo naravnost čez potok, da bi. preprečila umik nazaj, drugi dve pa sta šli ob straneh vasi. Njuna naloga je bila preprečiti umik na levo in v nasprotni hrib. Kakšna sreča je bila, da smo prejšnji večer spremenili dnevni red pouka in da so Nemci našli šolo prazno, kar jim njihovi beli vohuni še niso mogli poročati. V vas so se vračali tovariši. Prinašali so žalostne vesti: »Silvo«, španski borec, je padel. Član Pokrajinskega komiteja za Gorenjsko — »Ambrož« je padel ih še mnogi, mnogi drugi... Med padlimi so bili tudi nekateri tovariši iz zaščitne čete in nekaj domačinov. Pripeljali so težko ranjeno Greifovo. ‘ Imela je kosti na nogi prestreljene, a se je pogumno smejala: »Saj ni nič hudega!« Tudi komandant Dušan je bil težko ranjen. Slučajno je ušel) smrti. Ves v krvi je ležal na čistini, kamor so pritekli Nemci. Mislili so, j da je mrtev in šli naprej. Tovarišica iz Tolminskega Loma se je vrnila vsa vročična. Spraševali smo jo, ali ie raniena. Rekla je. da ni. A je bila lahko ranjena, da sama ni vcrtleta. Tekla je v hrib, a za njo so streljali Nernci kot za zajcem. A ona je samo tekla, dokler ni izginila v gozdu. Predavatelju Dušanu je odpovedalo srce in je obležal na čistini, kamor so čez nekaj minut prišli Nemci. Nek kurzist ga je sredi nnivečiega ognja vlekel v bližnji gozd in ga rešil. Mnogo je bilo podobnih primerov lepega tovarištva v tistih kratkih, težkih minutah. — Ko so nekatere tovarišice videle, kako padajo v klancu tovariši, ki so se umikali v hrib, so stekle nazaj v vas in se poskrile po hišah. Nemci so začeli preiskovati po hišah — a jih 5e Cirilov hacač naglo pregnal. Nemci niso nobene odkrili. Kmalu se je pričela večja nemška ofenziva po vsej severni Primorski. Kurz ie bil končan, le nekai predavanj in izpite bi še bilo treba opraviti. Zaradi ofenzive na se je kurz takoj razšel in no sklenu vodstva šole so vsi dobili najhoU«Q oceno, saj so odlično prestali težko, krvavo preizkušnjo borbe in težko šolo življenja. Ko so kurzisti odhajali, smo še enkrat zapeli nriHnhUe.no pesem: »Ti mlad Slovan... zdaj puško v dlan... Saj tvoj trud ne bo zaman ...« Vsem so se zasvetile oči od težke žalosti in od gnjeva Spomin na tiste, s katerimi smo tolikokrat peli to pesem ip ki jih ni več. ie ta hip še močneje oživel... Razšli smo se kot bolj zreli in bolj predani naši borbi. Slava padlim kadrom Primorske in Gorenjske, padtirp kot žrtev zahrbtnega napada fašističnih zveri in belogardističnih šniionov, Ivan Bratko TTrpAnifovo npravai Solkan, tel, št. Hn 7. — Odgovorni urednik Janko Kralj, — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani, — Izhaja vsak drugi petek, — Rokopisi se ne vračajo, ‘ ' • ' ' -• j ’ r' ■ v • ■ • ■ e. ■ i.e ,1. i: *■ ■ ■' - .1 *