Ilustrirani slovenec
Leto II.
Tedenska priloga »Slovenca" z dne 25. decembra 1926, štev. 293;
Štev. 52.
Rojstvo Gospodovo.
Freska iz srede XV. stoletja v znameniti gosposvetski cerkvi na Koroškem, kjer se je v prejšnjih stoletjih vršil tudi del obredov ustoličenja
koroških vojvod.
430
,,In ti... zemlja Judova...
Pogled na Jafo,
glavno pristanišče Palestine.
„Trije modri".
Slika na levi: Ravnina Jezred.
Slika na desni:
Slika s ceste v bližini Betlehema.
Pogled z Jerihe na Judovsko gorovje, zapadno od .Mrtvega morja
431*
Naša slovenska zemlja v božičnem snegu.
Vrh Njivice nad Vel. Planino pozimi.
(Fot. TavJar.)
Velika Planina pozimi.-(Fot. Tav?ar.)
S poti na Golico. (Fot. Pavlin, Jesenice.)
Lanjsko božij^evanje v koči na Gozdu.'
(Fol. J. Skerlep, Ljubljana.)
S poti na Golico.
(Fot. Pavlin, Jesenice.)
Zimska panorama t Trhanove špice na .ialovpc. Razor in Stenar.
(Fot. J. Skerlep.)
432
433
Rojstvo Gospodovo v naši do-
mači upodabljajoči umetnosti.
Najstarejša, doslej znana slika Kristusovega rojstva v Sloveniji
je treska na Vrzdencu pri Vrhniki iz XIII. stol. Njen avtor je neznan. Kristus leži na kelihu (namesto v jaslicah), simboliziran že kot žrtev.
Rojstvo Gospodovo in sv. Trije kralji.
Freski neznanega slikarja v Svinem pri Kobaridu iz konca XV. stoletja.
Sveti Trije kralji.
Freska neznanega »likaija iz 1. 1467. v Mačah.
Jezusovo rojstvo.
Oljnat- ilika neznanega slikarja iz okrog i 1. 1800. v Škof ji Loki. j
L. Layer: Rojstvo Gospodovo.
Oljnata slika iz okrog 1. 1800. v ljubljanskem muzeju.
Kristusovo rojstvo.
Freska neznanega slikarja iz sredine XV. stol. pri Sv. Petru na Zelimljami.
Božični motivi (freske) Vincencija iz Kastve iz 1. 1474. v Beramu v Istri.
Na desni: sv. Trije kralji; na levi; moritev nedolžnih otročicev.
Rojstvo Gospodovo in sv. Trije kralji.
Relief neznanega umetnika iz KaSetka XVI. stol. v Zgor. Tuhinju.
Sv. Trije kralji.
Freska neznanega umetnika iz začetka XVI. stol. pri Sv. Primožu nad Kamnikom.
Rojstvo Gospodovo.
Freska neznanega umetnika iz konca XV. stol. na Vrzdencu.
V. Menzinger: Darovanje v templju.]
Oljnata slika iz srede XVIII. stol. v Ve^i lesovem na Gorenjskem.
Kristusovo rojstvo.
Slika kmetiškega samouka z Gorenjske iz srede XIX. stol. n« Bteklo.
434
Poslanci Slovenske ljudske stranke v predzadnjem kranjskem deželnem zboru.
Spredaj sede (od levo na 'icsno) dež. odborniki dr. Iv. Zajec, dr. E. Lampe, dr. Iv. šuSleršič (dež. glavar) in dr. VI. Pegan ter Fr. Povše; zadaj pa sloje: Perhavc, Dermastja. Drobni«, Košak. Demšar. Hladnik, Kavniliar, PogaJnik, Matjašič, Piber, Jarc, Dimnik, Zabret, Krek, Jaklič, Bartol, Vehovc, Gregorio in Dular. - Ko je SLS 1. 1908. stria nazadnjaško in brezplodno vlado koaliranih „naprcdnjakov" in nemških veleposestnikov ter sama prevzela upravo dežele v svoje roke, je zaživela pri nas delavnost, kakršne naša dežela ne pomni. Ce kedaj, je slovenski narod ledaj spoznal pomen avtonomije in dokazal -svojo zrelost, zato bo tudi pri predstoježih volitvah v oblastne zbore dne 23. januarja manifestiral za svojo avtonomijo ter
pomedel s strankami, ki so z glasovanjem za velesrbski centralizem privedle naš narod v današnje obupno stanje.
435
Razne zanimivosti za praznike.
Pogled v sejno dvorano senata francoske republike.
Francija je med evropskimi državami nedvoumno najiskrenejša prijateljica naše države in tudi našega slovenskega naroda.
Knez Janoš Radziwil.
načelnik novega konservativnega bloka "na Poljskem in Pilsudskijev kandidat za poljski prestol.
Prizor s pogreba Nikole Pašica,
najvežjega jugoslovanskega državnika, ki se je vršil v nedeljo, dne 12. t. m. ob ogromni-udeležbi hvaležnega naroda in z vprav kraljevskimi
častmi.
Pogled na Trbovlje
s cesto, ki vodi v Savinjsko dolino. Kakor znano, so bile Trbovlje po prizadevanju nekdanjega dolgoletnega župana g. Voduška povzdignjene dne 1.1, m. v trg.
Iz najnovejših izkopavanj v Sveti deželi:
Oslanki sinagoge v Kafernaumu, v kateri je Jezus pridigoval (glej evangelij sv. Mateja). Kafernaum je odkril šele pred kratkim arheolog
dr. Orlali.
„Bell konj", 105 let stari poglavar nekega indijanskega rodu, ki je ustanovil pred kratkim veliko zavetišče za ostarele godbenike in revne otroke. Naša slika nam ga predstavlja ob priliki, ko ga portretira znameniti angleški slikar Walter J. Cox.
436
Naša letošnja karikaturista.
H. Smrekar:
„Oh, ko bi mogel poleteti na severni tečaj, da se Tsaj malo ohiladim!''
M. Gaspari: „Od Tseb strani, dela preveč, aenaria premalo!"
Joža Lovren8i8:
»To pa ni pravljica!..."
Poškropili smo in pokadili vse prostore v hiSi, j odmolili vse tri dele rožnega venca in dolgo vrsto prošenj, prepeli vse božiene pesmi in še je bilo treba Sakati na polnoinico. Prigovarjali so nam otrokom, da bi nekoliko legli in zaspali, a nismo, ker se nam je zdelo grešno prespati sveti večer, ko tako lepo zvonijo zvonovi. Stisnili smo se okoli stare matere, ki je sključeno sedela na peči, naslanja, joča se na steno, in jo prosili, naj nam pove kako pravljico. I
„Vse sem vam že povedala to zimo, kar sem< jih znala," je odgovorila, a videli smo, da je pri-i pravljena in se le tako od lepšega brani.
„S»mo še eno!" smo prosili ]
In je začela: <
„Bilo je kakor nocoj na sveti večer. Sama sem] bila doma in ko je vabilo k polnočnici, sem dala na! mizo poprtnjak in okoli njega pečena jabolka ini pustila svečo, naj gori v čast Jezusu, ki se je usmU; lil nas grešnih ljudi in prišel v neskončni rev«i ičini na svet v betiehemski staici.
šla sem proti cerkvi in ko sem prišla na pokopališče, sem se ustavlja ob očetovem in materi-nem grobu in še ob grobclh starejšega sina in zadnje hčere, ki sta umrla za kolero. Pomolila; sem zanje in pomislila, kako bi bilo lepo, ko bii živeli in bi skupaj praznovali svete božične prazolke.l
Žalostna sem vstopila v ce,rkev, a ko je pri-' stopil gospod k razsvetljenemu oltarju la so sei oglasile orgle In so zapeli pevci, me je žalost: minila in vdano sem molila k nebeškemu Detetu,; Ob povzdigovanju sem ga prosila, naj se usmili mojih rajnkih in Se sem zraven želela, da bi jlbi kdaj videla, če je Njegova sveta volja... i
Ko je maša minula In smo odhajali Iz cerkve,' sem zalela Iz kroplvnlka žegnane vode in jo isj pesti pokapljala po grobeh in hitro stopila protij domu, ker me je skibela sveča, ki sem jo pustil«: na mizi. Izpred korita na vasi sem videla, da Sej gori.
„Hvala Bogu," sem rekla, „nič se nI zgodilo." in potolažena sem šla po stopnicah In %'zela ključ z okna, kamor sem ga prej položila, in ga vtaknila v Ključavnico, da odprem. Obrniti ga hočem — nič, vrata so bila odklenjena. Premrazilo me je in da ne bi pokazala strahu, sem si govorila: „Saj sem vendar zaprla!" In skozi temno hišo sem se zagnala, ne da bi zaprla za sabo vrata, proti izbi, pritisnila pri durih za kljuko in jih odprla z vso silo...
O, otroci moji, nebeško Dete me je usllšalo.
Obstala sem, držeč še kljuko, in en sam tre-4iutek videla očeta in mater in sina in hčer, ki so se ml nasmehnili, sedeč veseli za mizo okoli po-prtnjaka. En sam trenutek, ker sveča je tedaj ugasnila...
Prižgala sem drugo, pokleknila in molila do zornega dne..."
Tako je končala stara mati, zavzdihnila In pogledala na mizo, če je mama postavila že nanjo poprtnjak In jabolka, nas pa je bilo strah in smo se še bolj stisnili k nji.
„To pa nI pravljica!" sem spregovoill prvi jaz.
„Ni pravljica!" je ponovila za mano sestra.
.Ni plavljica!" je potrdil tudi bratec, ki nI ujel iz materine zgodbe nlkakega palčka ne razbojnikov, katerih se je tako močno bal, da so ga preganjali Se v sanjah...
„Res ni pravljica," nam je priznala stara mati, „a je lepša ko vse pravljice sveta."
Sveti večer, ko vasujejo spomini, mi je obudil tiho zgodbo stare matere In njeno sklepno besedo, ki jI tedaj otrok nisem verjel in le čudil, kako more biti, da bi kdo doživel lepšo pravljico kol so pravljice same...
Daleč je oni čas. Nocoj razumem staro mater in bi se jI ne čudil več, ker je v srcu bridkost in išče ljubezen med grobovi, ki so daleč. Mama spi na zapuščenem pokopališču v Gorici, oče in brat doma pri Sv. Miklavžu, stara mati pa gori v daljnem Kromefižu. Ločeni so, težko jim je... Mamo
skrbi, kako je doma, kdo je pripravil vse za praznike, oče bi rad prišelj da poglöda, so li pokadili in poškropili In pomolili kot je od zdavna navada pri hiši, bratu se toži, ker je samo osemnajst bo-žl?ev praznoval in bi rad spet pogledal v prijazno izbo, stara mati pt tudi ne more božičevatl osamljena, še nam bi rad« pel« In znova povedala pravljico, ki jo je doživela...
Nocoj je sveta noč in odsvoBilo je ie In pol-nočnica je ..
Tam daleč doma je v kotu nasproti vratom miza, belo pogrnjena je in na njej je poprtnjak In jabolka so okoli njega in luč gori...'
Zdaj zdaj bodo prišli od polnočnlce in bodo odprli in vstopili v isbo in ne bodo nikogar videli... Pozabili 80, kaj je pravila stara mati, ko je sedela n« peči, pozabili, kako Je zavzdihnila, ko je končala...
O, d« morem jaz domov. Trenutek, en tam trenutek, toliko, da bi prijel za kljuko, odpil in obstal na vratih!... Za belo pogrnjeno mito bi sedeli ob poprtnjaku In jabolkih mama, oče, brat in stara mati Id nasmehnili bi se mi...
Pozabil bi na trenutek, zgrudil bi se na ko* len« in molil do loroeg« dae...
Bakrotisk jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.
137
Priloga ^Slovencu'' št. 82.
Palača Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani
Nlajpopolncjša ^ralicna Lohtiika za reprodukcijo slik v cnooarvnciii lisku. Z. r«akro= tiskom doseremo najlepše uspclie v jasnosti slik in živalinosti tarv. Bakrotisk je posetxio primeren za tisk 'slikanili poslovnih piseni/ ilustriranili prospektov^ cenikov, propagandni i spisov, lepakov, umetniški i pri oc; za razne časopise^ razi^^ledniC/ ilustriranili revij in časopisov ter družili  ilustracij
138
Fot. Fr. Krašovec, Ljubljana

Kranj

139
fot. Fr. Krašovec LjubliAna
Narava pozimi
Fct. Fr. Krašovec, Ljubljana
Pod snegom
Največji uspeh
aos'cfc rcUaiiia z lepo I2flc!c\= ninii propav^Anc^lniiiii Iclaki,pio= «pckli in (.^nisinii ti';ko\-inami/ oprcmli'cnimi z lepimi slikami. iX'ailcpso rcprociukctjo slik in risb omos^ooa bakrotisk, ki v;a l'c prva \' bloN'cniji sedai ^'pelj'ala
Bakrotisk
je najnox ejša panos;a Uskarskc umelno'^li^ ki nudi izredno lepo reprodukcijo enobarvnih slik^ kakor kare prieiijoei prospekt
440
Fot. Janko Skrlep, Ljubljana
Zima v gozdu