Leto XXIX Ravne na Koroškem, maj 1992 Št. S V PRIČAKOVANJU PONOVNEGA RAZVOJA Poslovni sistem Železarne Ravne je v krizi zaradi vplivov okolja in tudi notranjih slabosti sistema. Negativne poslovne trende iahko zaustavimo s temeljito preobrazbo vodenja podjetja, ki mora temeljiti na modelu tržne podjetniške filozofije. Pri strateško tržni naravnanosti upravljanja in razvoja, ki se opredeljuje na osnovi različnih analiz (kupcev, konkurence, panoge, okolja, doseženih rezultatov, ...), se v našem primeru pojavi problem strateške izbire. Večino analiz smo opravili skupaj s tujimi afirmiranimi partnerji, vendar dokončne globalne strategije nismo izdelali zaradi bistvenih sprememb v okolju, v odnosu do panoge, izgube večjega dela trga, gospodarske recesije doma in v Evropi, spremembe lastništva itd. Sledila je širša akcija reševanja metalurgije s podržavljenjem, kjer se za drugo fazo predvideva postopno lastninjenje. Osnova za uspešno nadaljnje poslovanje in lastninjenje je bila finančna sanacija podjetij. Na Ravnah smo izdelali vsaj tri različice sanacijskih programov, skupno s Slovenskimi železarnami pa smo pripravili dva programa. Uresničevanje prvega sanacijskega programa se je zaustavilo v času prve spremembe v vladi, ob zamenjavi podpredsednika vlade in finančnega ministra, drugi sanacijski program pa smo odgovornim tudi že predočili skupaj z analizo pomembnosti metalurgije z narodnogospodarskega vidika. Zaradi nerešene finančne sanacije se razvojna politika Železarne Ravne lahko izvaja le po posameznih segmentih v omejenem obsegu. Pomembni dolgoročni projekti na posameznih segmentih so trenutno: izdelava informacijskega sistema, priprava na ustanavljanje mešanih podjetij ( deformacijska tehnika SERAVNE, specialne zlitine, vključno z njihovo predelavo), iskanje sovlagateljev v posamezne programe (Noži, toplotna obdelava), zniževanje proizvodnih stroškov z uvajanjem manjših sprememb v tehnologijo in opremo, postopni proces organizacijskega prilagajanja, reševanje presežnih delavcev, izdelava programov za širitev obsega končnih izdelkov (kovane armature, avtomobilski deli za REVOZ in TAM, orodja za briketiranje rude itd.).Nadaljnje dopolnitve in izboljšave morajo temeljiti na usklajenem sodelovanju komercialistov - tržnikov, raziskovalcev in razvojnikov. Ne glede na vse navedene probleme, s katerimi smo se in se še srečujemo, ocenjujem, da bo izhod iz krize mogoč v usklajeni dejavnosti lastnika, upnikov in delavcev Železarne Ravne. V prihodnje bomo morali na Ravnah bolj kot doslej izrabljati sinergijo med osnovnima dejavnostma - metalurgijo in strojništvom. Težili bomo k večji finalizaciji proizvodnje, začeli uvajati evropski model trženja, ustrezne normative in standarde (ISO 9000), uvajali nove in opuščali stare neperspektivne programe. Vsekakor pa je porok razvoja jasna opredelitev lastnine. Na tej osnovi bodo tudi vse nadaljnje odločitve na vseh področjih poslovnega sistema nedvoumne. Jože Studenčnik, dipl. inž. IZ VSEBINE ■ Naše delo v marcu ■ Nagrade in priznanja občine Ravne za leto 1991 ■ Zaradi “Informacij" je obveščenost le nekoliko boljša ■ Za proizvodnjo ostane premalo časa ■ Jeklarni gre bolje ■ Ustanovili bomo mešano podjetje ■ Kako varčevati z energijo ■ Oskrba z energijo ■ Čim več zaslužiti zunaj železarne ■ Kositer ■ Med vizijo in resničnostjo ■ "100 tisoč čakajočih" ■ Sistem odmere letnega dopusta v Železarni Ravne ■ Ur ejajo ravenski park ■ Kultura ■ Rekreacija in šport ■ Faktorji za izračun plače po PKP ■ Kadrovska gibanja ■ Beseda urednice ■ Vinko Glavica informativni % M RAVNE glasilo ravenskih železa E n/) &2 CLvg 03 _ C g »O 0 J2 c Q- > g o: c o -b o) co O CM Q_ CD NAŠE DELO V MARCU V marcu smo dosegli 74,5 prihranek pri porabi acetilena in luščenega in brušenega jekla so naročila iz podjetij Javor Bitola, odstotka predvidenega plana kisika za razrez. načrtovano proizvodnjo dosegli, P.P. Trstenik in ILR Železniki, skupne proizvodnje, kar v Marca so v Valjarni izvaljali na segmentu vlečenja palic in Predvidoma bodo vsa naročila kumulativi znaša 64,8 odstotka. 5747 ton profilov.Ta količina je žice pa je primanjkovalo vložka. skompenzirana v protivrednosti Za 7093,2 tone prodanih iz- posledica povečanja naročil in V Strojih je dosežena proiz- za ferolegure. delkov smo iztržili 678,2 milijona solidne dobave vložka iz Jek- vodnja zaradi izpada 11 ton od- Tudi Jeklovlek je v marcu SLT, kar je v povprečju 95,62 lame in Kovačnice. Odpremili kovkov za Anhovo in grelnih presegel načrtovano realizacijo SLT/kg. Od tega smo na so 5271 ton izdelkov in s tem plošč za Kranj nižja od za domači trg, medtem ko je domačem trgu prodali 3445,5 prekoračili tako vrednostni kot načrtovane. Najaktualnejši realizacija, dosežena na "YU" tone v vrednosti 321 milijonov tonažni mesečni načrt. V okviru problem je zasedenost trgu, nekoliko pod načrtovano. SLT, v nekdanje republike načrta pa so zaključili tudi prvi kapacitet v strojegradnji oz. Namočnejši kupec v Jeklovleku SFRJ smo prodali 440,5 tone v kvartal 1992. montaži. je trenutno P. Partizan iz Užic vrednosti 36,1 milijona SLT, iz- V Kovačnici so imeli tudi v V Vzmetarni so načrt dosegli, (ventilska jekla). Kljub vozili pa 3207,2 tone v vrednosti marcu precej težav. Šarže, ki jih precej težav pa jim povzroča pomanjkanju vložka je Jeklovlek 321,1 milijona SLT oz. 3,8 dobivajo iz Jeklarne, imajo še stara oprema. v marcu dosegel zadovoljive milijona dolarjev. vedno korenike. V avtomatsko V Nožih so dosegli tako vred- rezultate. kovačnico so prispele štiri nostni kot tonažni načrt, plan Tudi Orodjarna je v marcu PROBLEMATIKA PROIZ- kompletne šarže formata V-11 z prodaje pa so presegli. V marcu presegla načrtovano realizacijo. VODNJE vzdolžnimi razpokami (CK45, so v imeli Nožih naslednje zas- Dosežena realizacija je v veliki EC100). Prispelo je tudi 14 šarž toje: okvara strojev: brušenje - meri rezultat prodaje iz zaloge V Jeklarni so v marcu izdelali z analiznim odstopanjem. 255 ur, groba mehanska ob- in zaključene proizvodnje večjih 10051,98 tone elektro jekla in Zaradi previsoke vsebnosti delava 207 ur, pomanjkanje orodij, ki je bila načrtovana že 98,83'tone EPŽ jekla. Od tega vodika so morali 11 šarž dela - 1220 ur na brusilnih za februar. so v jeklarni 1 izdelali 2998,73 kontrolirano ohlajati. Težave, ki strojih in strojih za grobo Načrtovana mesečna realiza- tone, kar je 115,3 odstotka nastanejo zaradi šarž, ki jih mehansko obdelavo. Še vedno cija Pnevmatičnih strojev za načrtovane proizvodnje, v jek- dobijo v Kovačnico v sobotah in jim primanjkuje naročil • za slovensko tržišče je bila dose- larni 2 pa 7053,25 tone”, kar pa nedeljah in ki analizno brzorezno orodje. žena 76,6 odstotno, vred- je le 94 odstotkov načrtovane odstopajo, morajo reševati v nostna realizacija pa je bila proizvodnje. Da bi tudi v jeklarni Kovačnici, namesto da bi te PROBLEMATIKA zaradi dobrega nivoja cen za 2 dosegli načrtovano mesečno probleme reševal povzročitelj. PRODAJE 57,2 odstotka presežena, proizvodnjo, bi morali tudi med Težave zaradi slabe kvalitete se Zaradi še vedno nestabilnih raz- tednom pričeti z delom že odražajo v povečani specifični Valjarna je v marcu količinsko mer na jugu nekdanje Jugos- popoldne. Zaloga se je v marcu porabi energije za ogrevanje in realizacijo presegla za 47, vred- lavije se optimistične napovedi povečala za 25,4 tone, ker so žarjenje (ponovno so uvedli H2 nostno pa za 46 odstotkov. ° realizaciji na tem trgu niso skladiščili gredice s kosmiči, za žarjenje). Skupno so skovali zaradi pomanjkanja jekla uresničile, katere se dogovarjajo o preval- 1553 ton izdelkov (14 % gredic, prihaja do zamikov dobavnih Vzmetarna v marcu ni janju ali o prodaji v aprilu. 1 % krCilnih odkovkov, 17 % terminov. Pri "yu" izvozu dosegla načrtovane realizacije, Poraba elektrod in električne fazonskih odkovkov, 68 % pričakujejo določena naročila iz 'ma Pa nekaj odprtih opcij za v energije seje glede na mesec paličastih odkovkov). Kvalitetni podjetja Sever Subotica. bodoče, februar povečala. V jeklarni 1 je asortiment izdelkov je bil Kovačnica je količinsko Stroji so v marcu presegli vzrok uporaba elektrod iz nekoliko višji, kar se odraža tudi realizacijo na domačem trgu načrtovano realizacijo na Šibenika (42 odstotni delež), ki v realizaciji. Stanje naročil je še presegla za 4 odstotke, vred- domačem trgu. Dobri rezultati so slabe kvalitete, v jeklarni 2 vedno zaskrbljujoče. nostno pa za 65 odstotkov, pa niso plod dobre proizvodnje, pa povečanje števila zalaganj, V Jeklovleku so v marcu, načrt vrednostne realizacije za temveč posledica odpreme povprečno 4 košare, in kljub nekaterim težavam z “yuu tržišče pa je dosegla večje količine proizvodov iz zalaganje celih osovin želez- dobavo vložka dosegli zadovol- samo 15 odstotno. V drugem in zaloge špedicije, niških vagonov, kar pa pomeni Jive rezultate. Pri programu tretjem kvartalu pričakujejo Jeklolivarna je v marcu izpol- nila 76,4 odstotka vrednostnega ! ODSTOTKI DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE °z- 79,8 odstotka količinskega I_____________________________________________________________________________________________ načrta realizacije. Kar 56 I skupna fakturirana odstotkov realizacije predstavlja I PROIZVODNJA ODPREHA REALIZACIJA IZVOZ IZVOZ DOMAČI TRG še^m prtmSkuM S' ™ SLT ' SLT neizpolnjevanja dobavnih rokov !---------------------------------- *...................................................... in neustrezne kvalitete pa so iz- ! sarac zbir marec zbir marec zbir marec zbir marec zbir marec zbir gubili precej naročil za izvoz. 1 ..................................................................................................... JEKLARNA I 80,8 68,3 46,0 26,7 6*,A 33,A . UVOZ VALJARNA ! 82,7 69,1 87,6 76,5 109,7 89,5 63,9 55,6 88,8 69,1 147,8 123,9 KOVAČNICA ! 37,2 A3,l 33,1 A0,8 58,0 56,A 22,8 25,6 32,3 31,0 148,3 131,5 2 5 *^m^liionov02'23 USD JEKLOVLEK I 82,1 76,1 91 ,5 78,3 112,7 92,9 91,A 77,2 122,9 91,8 121,5 123,7 repro mate rialov in rezervnih SK. METALURGIJA I 78,A 66,9 72,6 63,3 95,0 78,9 68,A 58,3 9A,6 71,7. 142,3 124,3 delov. Z garancijo, ki jo je JEKLOLIVARNA ! 70,1 67,6 93,8 80,2 36,3 82,3 83,5 78,6 117,5 97,4 64,3 78,6 pridobil Translog preko svoje TSD ! 45,2 109,0 42,5 104,5 64,5 91,9 54,0 91,2 75,8 112,2 53,6 60,2 poslovne banke, je bil rešen ORODJARNA I 111,5 114,7 94,6 109,9 120,4 96,6 52,1 34,4 72,7 42,8 175,5 171,2 problem dnevnega zagotavljan- PNEVHATSK! STROJI! 36,6 27,7 36,0 37,4 84,6 57,6 44,1 46,1 61,6 58,4 187,2 129,2 ja »brekih sredstev za carine in VZNETARNA ! 58,6 58,5 48,8 51,7 61,6 58,9 85,9 111,8 121,0 128,1 52,3 47,7 polvijajo tudi drugi večjfupnik? SK. PREDELAVA ! 55,9 75,9 48,5 70,8 77,1 81,6 54,5 83,2 76,4 101,8 100,8 85,0 kot npr. Železniško STROJI IN DELI I 38,5 42,0 51,5 43,2 60,6 62,2 51,0 35,8 73,7 48,0 223,3 199,9 gospodarstvo, ki prav tako zah- tevajo ažurno plačevanje svojih uslug. SKUPAJ 2R 74,5 64,8 71,6 63,8 90,5 79,4 63,0 58,3 3,3 72,7 127,0 117,3 INDUSTRIJSKI NOŽI! 45,5 76,9 96,9 83,9 115,5 94,4 86,5 79,2 124,8 97,7 175,4 140,1 Jasna Planinšek NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE RAVNE ZA LETO 1992 NAGRADE SO PREJELI -Pihalni orkester železarjev Ravne ob 90-letnici obstoja Leta 1902 ga je ustanovila skupina delavcev tedanje Thurnove jeklarne na Ravnah. Po drugi svetovni vojni ga je prevzel Jožko Herman, ki je z ustanovitvijo glasbene šole na Ravnah tudi poskrbel, da je orkestrovo delo dobilo dobro strokovno podlago. Kmalu so ravenski godbeniki vstopili v vrh slovenske pihalne glasbe in v njem ostali tudi potem, ko jih je leta 1979 prevzel prof. Alojz Lopovnik. Svojo kakovost je dokazoval na številnih republiških in mednarodnih tekmovanjih. Na svetovnih prvenstvih v Kerkradeju je osvojil tri zlate medalje: leta 1978 z Jožkom Hermanom in leta 1989 dve - v koncertnem igranju in korakanju, kar je najvišji dosežek med slovenskimi pihalnimi orkestri. Za svoje dragoceno delo je prejel številna priznanja, kot dirigent Alojz Lipovnik tudi najvišje državno priznanje v ljubiteljski kulturi. -Skupina častnikov in podčastnikov TO - Primož Šavc, Drago Horjak, Zdravko Moličnik, Maksimiljan Gorenšek in Jakob Jelen Do ustanovitve območnega štaba TO v Slovenj Gradcu maja 1991 je v materialnem in operativno - taktičnem smislu pripravljala oboroženi odpor. Je avtorica načrtov, po katerih so potekale mobilizacija enot TO in bojne akcije na večini stražnic v občini Ravne. Zelo uspešna je bila pri obveščanju. Pripomogla je, da se je lanska junijska vojna na Koroškem tako uspešno končala. - Ivanka Pečnik s Tolstega vrha 64, Ravne S svojim neposrednim odnosom do ljudi, predvsem pa z zglednim odnosom do dela je prirasla k srcu mnogim krajanom Čečovja, kjer čisti javne površine. Njeno vsakodnevno spopadanje s smetmi je primer "malih opravil malega človeka”. Za njim se skriva redno odhajanje na delo ob treh zjutraj, ne glede na vremenske razmere, in temeljito čiščenje. Njeno opravljanje javnega dela je tako vzorno, da je lahko postavljeno ob bok prispevkom, ki so sicer bolj vidno zaznamovali napredek občine. PRIZNANJE SO PREJELI Enota TO poročnika Milana Ošepa Zaradi groženj JLA je bila v jeseni leta 1990 osnovana za posebne naloge. Vse je opravila uspešno, zrelo in zgledno Beno Kotnik-Lubas iz Podkraja 22, Ravne Kmetuje na vzorno urejeni in visoko produktivni kmetiji. Ima rekordno proizvodnjo mleka na Koroškem (okoli 100 tisoč I letno). Dolgih 30 let je sooblikoval kmetijsko politiko v občini in kot nekdanji podpredsednik Zadružne zveze Slovenije tudi v širšem slovenskem prostoru. Izredno pošteno in odkrito si je prizadeval za čim lepši jutri vsakega kmeta. Bil je tudi kreativen sodelavec v KS Kotlje. Franc Serec s Preškega vrha 13/c, Ravne 27 let je opravljal naloge pooblaščene uradne osebe v organih za notranje zadeve. Zaradi angažiranosti na področju varnostne problematike in velikih organizacijskih sposobnosti je imel več vodstvenih funkcij. Nazadnje je bil komandir Policijske postaje Ravne. Kljub težkemu zdravstvenemu stanju je med agresijo na Slovenijo uspešno vodil enote PP Ravne. Pri svojem delu je izkazoval visoko zavest, odgovornost in posebno preudarnost. Veliko pozornost je namenjal vzgoji mladih kadrov. (Vir: utemeljitve občinske komisije za priznanja) SINDIKATI ZARADI "INFORMACIJ” JE OBVEŠČENOST LE NEKOLIKO BOLJŠA Svobodni sindikat v železarni že drugo leto občasno izdaja t.i. Informacije sindikata kovinske in elektroindustrije. Do aprila se je nabralo kar nekaj številk tega glasila, če ga lahko pogojno tako imenujemo, zato smo Janka Dežmana, sekretarja svobodnega sindikata v železarni, naprosili, da za Informativni fužinar predstavi njegovo vlogo. Predvsem nas je zanimalo, kakšne načrte imajo z glasilom v prihodnje. “Organiziranega informiranja v takšni, glasilu podobni obliki prejšnja leta v sindikatu v železarni ni bilo. Avgusta lani pa smo ugotovili, da je eden od pogojev, da v sindikatu naredimo premik, tudi or- ganiziranje pisnega obveščanja, kajti: kar ni zapisano, tega ni. Prvotni namen je bil, da bi izdajali le strogo interne informacije za sindikalne zaupnike, kasneje pa se je pokazalo, da je to premalo. Povečali smo naklado, ki se giblje od 300 do 2000 izvodov, odvisno od vsebine, ki jo Informacije prinašajo. Zanje nimamo posebne uredniške politike, princip je le ta, da je v njih objavljeno najpomembnejše iz naše dejavnosti. Čeprav nimamo ambicij, da bi informirali ljudi o tem, kar mora biti predmet informiranja glasila vodstva, pa so naše informacije kombinacija uradne objave stališč in sklepov sindikalne organizacije, ter drugih obvestil, za katera ocenimo, da so pomembna tako za članstvo kot posredno za vse delavce. Tak način je zaenkrat nujen, ker uradne informacije vodstva večkrat kasnijo. Ne more pa biti ne naš interes ne interes vodstva, da delavci zapravljajo čas z iskanjem informacij. Pri izdajanju Informacij nimamo kakšnih točno dobčenih rokov izdajanja. Gre za sprotno informiranje po potrebi. Sproti se prilagajamo možnostim, ki jih imamo, te pa so majhne. Dejansko skrbim za Informacije sam. Ne razmišljamo, da bi zanje koga posebej zadolžili, saj ta trenutek ne vemo, v kakšni obliki se bo sindikat v prihodnje razvijal in kakšne potrebe bodo. Pred nami pa je vse več zahtevnih nalog, ki si jih sindikat nalaga v bistveno spremenjenih družbenih razmerah. Po mnenju bolj zainteresiranih zaupnikov ugotavljamo, da smo z lastnim pisnim informiranjem v Svobodnem sindikatu kolikortoliko uspešni, in da je zaradi Informacij obveščenost le nekoliko boljša, tudi zato, ker zaupniška mreža nekaterih informacij ne more vedno pravočasno in celovito prenesti." . r>. PO DOBRO OPRAVLJENEM DELU ... smo rekli, naj bo še fotografija: ■ za spomin na to, kako so v Strojih v štirih mesecih uspešno sestavili valjarski liniji izjemnih dimenzij za italijanskega kupca Danielija ■ za zahvalo vsem, ki so sodelovali pri poslu (izreka jo vodja projekta iz STO dipl. inž. Darko Jevšnikar) ■ za nagrado, ki jo z objavo za dobro opravljeno delo lahko prispeva Informativni fužinar. Takšnih fotografij si želimo še več! H. Merkač OPERATIVNO PLANIRANJE Za proizvodnjo ostane premalo časa Drago Žužel Kako splanirati delo, da bi ujeli rok? S tem vprašanjem se v železarni vse več ukvarjamo, saj se tudi vse bolj zavedamo pomena izpolnjenega roka. Ni namreč nepomembno, koliko časa namenijo posameznim fazam dela. Zdaj ga, kot ugotavljajo, gre veliko preveč za pripravo dokumentacije, premalo pa ga potem preostane drugim fazam, predvsem proizvodnji. Noži so pri reševanju tega problema gotovo korak pred drugimi v železarni, zato smo vodjo njihove priprave dela dipl. inž. Draga Žužla naprosili, da nekoliko podrobneje predstavi novosti, ki jih uvajajo in s katerimi naj bi med drugim' dosegli, da bi lahko naročilo čimprej predali v proizvodnjo -novo v enem dnevu (zdaj traja ta faza v najboljšem primeru en teden), naročilo iz arhiva kupcev pa že v eni uri. "Posebno se še ne moremo pohvaliti, saj dejansko pravega planiranja oz. terminiranja še nimamo, res pa ga intenzivno razvijamo. Pri tem nam je vzor firma nožev Klingenberg iz Remscheida, ki ima za to zelo dober sistem. Do zdaj smo se v Nožih preizkušali že z več sistemi za planiranje. Dokaj smo razvili CAPPOS. GEORGA je bil izredno dober sistem in je v železarni tekel kot nikjer drugje v Sloveniji. Žal je to ročni sistem kartotek, zato je preživel, vendar imamo cilj, da bi tudi naš novi računalniški sistem PPS naredili v podobni obliki. Sodelujemo z dipl. inž. Avgustom Krajncem, ki sicer skrbi za razvoj računalništva STO. Radi bi združili grobo planiranje, prodajo in planiranje v samem obratu. Poudarek je na operativnem, ne na poslovnem planiranju. Računalniških programov imamo že kar nekaj in z njimi že precej delamo, problem pa je oprema. Ponudb zanjo imamo dosti, in se moramo odločiti, katero izbrati. V cenah so namreč velike razlike. Praktično imamo v Nožih kartoteko iz zabojev že na PC. Uporabljamo priročen program za planiranje NZM, ki v primerjavi z drugimi dopušča več svobode, če je npr. treba dati kateremu naročilu prednost. Naš cilj je, da bi vanj potem, ko bomo imeli novo opremo, direktno vnašali tudi tehnološke podatke. S tem bi dosegli, kar je CAPPOS že imel - delo bi namreč lahko lansirali po strojih. Seveda je vse to povezano s povratnim informiranjem iz obrata. Te informacije so še zmeraj zelo slabe, predvsem nepravočasne. Prav tako za ta novi sistem pripravljamo nove tehnološke podatke oz. normative. V teku je program za izračun strojnih norm na osnovi režimov dela. S tem bo konec poprečnih normativov, ki ne dajo prave slike. To so stvari, na katerih delamo, z namenom, da bi dobili kakovostno povratno informacijo, da bi lahko izdelek spremljali na njegovi poti, da bi lahko točno vedeli, kje je v kakšnem trenutku. Tako bi si mnogo časa prihranili z iskanjem izdelka - kadar je to treba. Pomen sledenja izdelka je pri nas še toliko večji, ker imamo specifično proizvodnjo. Je tako razdrobljena, da mesečno obdelujemo od 300 do 400 delovnih nalogov, čeprav tonažno to ni veliko. Je ogromno papirjev, ki jim je treba slediti, predvsem zaradi roka. Ti so kratki in specifika tega časa je, da gre naročilo isti mesec, ko je šlo v obrat, že tudi iz obrata. Za primerjavo naj povem, da smo včasih pri proizvodnji od 50 do 60 ton imeli v medfazi po 300 ton, danes pa imamo pri proizvodnji od 35 do 40 ton medfazo le okoli 70 ton. Z ureditvijo operativnega planiranja bomo v Nožih pridobili pri kakovosti, saj so prave in pravočasne informacije zelo pomembne za kakovost v širšem smislu." JEKLARNI GRE BOLJE Mag. Alojz Rozman Jeklarna je preživljala že precej težke čase. O njenem današnjem položaju smo se sredi aprila pogovarjali z direktorjem mag. dipl. inž. Alojzom Rozmanom. Povedal j®: "Razveseljivo je, da imamo znova več naročil. Toliko jih je, da bi jih lahko sproti izpolnili le, če bi peči obratovale več, kot so pozimi in še vso prvo polovico aprila. Za ta čas je značilno, da v dopoldanski izmeni ne dela nobena jeklarska peč, ob delavnikih popoldne obratuje le stara topilnica, stara in nova topilnica pa obratujeta le čez teden ponoči in ob koncu tedna po sistemu 16 + 8. Da bi naredili dovolj jekla, bi morala tudi peč UHP obratovati še v popoldanski izmeni. Zaradi pomanjkanja starega železa pred veliko nočjo to ni bilo mogoče.” "Zakaj primanjkuje surovin? Mar vagoni iz Češke niso dovolj zapolnili vrzeli v dobavah starega železa?" "Iz Češke smo dobili 80 železniških vagonov, kar je okoli 1800 ton starega železa. To ni količina, ki bi nam za dolgo pregnala skrb, kako zagotoviti surovine za proizvodnjo v Jeklarni. Pošiljko 40 vagonov na naši pripravi vložka razrežemo v tednu dni. Sicer pa imamo s starim železom težave zaradi nelikvidnosti podjetja. Le kakih 15 % ga dobimo doma, vse drugo uvažamo. Na Zahodu pomagajo jeklarnam pri takih nakupih banke, mi pa zaradi zadolženosti nismo deležni bančne pomoči.” "Razmere se vendarle nekoliko izboljšujejo?" "Da. Rezultati letošnjega prvega četrtletja so boljši od lanskega." "Bremenijo vas velike količine izmečka. Zakaj nastaja?" "Težave so pri vakuumu. Vedeti moramo, da vakuum v jeklarni 2 obratuje od leta I983, v jeklarni 1 pa od leta 1984. Zaradi visokih temperatur in svojčas neprekinjenega obratovanja sta napravi že precej zdelani. Vakuum je mogoče doseči, če se robova pokrova in ponovce dobro prilegata, če je tesnilo neoporečno in če so tudi parametri pare pravilni. Zaradi visokih temperatur pri taljenju se rob pokrova ali ponovce ukrivi; če žlindra udari čez rob, se poškoduje tesnilo. Poškodbe tesnila skušamo preprečevati s povečano tehnološko disciplino, robove pa smo uravnavali nekaj časa s struženjem, nato smo zamenjali prirobnico ponovce. Pokazalo se je, da tesnjenje še vedno ni dobro, ker je pokrov preveč ukrivljen. Vzdrževalci so pripravili že nov pokrov za zamenjavo na vakuumu v jeklarni 2. Namestili ga bomo, ko si bomo lahko privoščili, da bo peč UHP nekaj časa mirovala. Pred tem moramo s pospešeno proizvodnjo narediti zalogo gredic za Valjarno." "V prejšnjih letih ste se z Valjarno dogovarjali za istočasne letne remonte v jeklarni in na težki progi." “Letos bodo imeli valjarji letni remont šele avgusta, mi pa z obnovo vakuuma ne moremo tako dolgo čakati. Razen tega v jeklarni 2 ne bo veliko popravil, delali bomo le na žerjavih, peč UHP pa je nova in dobro dela.” "Kako je zdaj z odpraševal-no napravo?" "Potem ko smo v vse štiri dimnike namestili dušilce in tudi motorje ventilatorjev zaščitili proti hrupu, Flaektova odpraševalna naprava dela, ne da bi povzročala hrup. Od 7. aprila I992 se iz Jeklarne 2 torej ne kadi več." "Vendar peč UHP povzroča močan hrup, kije nadležen za delavce v bližini in za stanovalce ob tovarni." "Peč še vedno poskusno obratuje. Čeprav po proizvodni plati z njo nimamo težav, vemo, da projekt še ni končan, saj manjka še protihrupna komora. Vzrok, da še ni zgrajena, je v pomanjkanju sredstev." "Kako se danes kaže prihodnost ravenske jeklarne?" "Čeprav se situacija nekako umirja, glede prihodnosti še vedno ne moremo biti povsem gotovi, kajti v krizi je svetovno jeklarstvo. Znana avstrijska firma Bohler je npr. pred leti opravila sanacijo svoje proizvodnje, pa danes dela ravno tako s polovično zmogljivostjo kakor mi." Mi smo imeli v začetku lanskega leta še 410 zaposlenih, danes nas je le še 260. Pred nekaj leti smo s štirimi velikimi pečmi proizvedli do 240000 ton jekla na leto, zdaj smo z dvema pečema na trendu 150 000 ton. To je za nas ob primernem asortimentu prag rentabilnosti." "Slišati je očitke, da še vedno proizvajate betonsko železo. Kakšna je struktura vaše proizvodnje?" "Po pogodbi s Kovinotehno izdelamo po 500 ton betonskega železa na mesec. Zanj uporabimo vložek slabše kakovosti, ki za zahtevnejše vrste jekel ni uporaben. Sicer je struktura naročil glede na zahtevnost ugodna." "Kako proizvodnja v jeklarni 1, Kjer so stari agregati, konkurira proizvodnji jekla v novi peči UHP v jeklarni 2?” “Celo leto smo v jeklarni 1 delali na stari 10-tonski peči, ki omogoča 15-tonske šarže. Sredi aprila pa smo znova dali v pogon 25-tonsko peč, ki pa smo jo predelali tako, da ima enako zmogljivost kot 10-tonska. Ker ima močnejši transformator, je režim dela podoben kot pri UHP, ker pa ima boljši mehanizem in ugodnejši položaj kot 10-tonska - stoji sredi hale, med vakuumom in vlivališčem, pričakujemo celo ugodnejše rezultate kot pri 10-tonski peči. Seveda bo o rezultatih mogoče kaj več reči šele po nekaj tednih obratovanja peči." Za zdaj torej kaže, da je bolje, če starih peči v jeklarni ne podirajo. Tudi z obnovo se da marsikaj doseči. Upajmo, da bo v prihodnje za vse peči - za nove in stare - dovolj dela. Saj je tu kruh za mnoge. i iCTAMm/li i Rniuin MCČAkin PODJETJE je položaj ravenske Metalurgije še vedno kritič zgodi, da po dobrem februarju in marcu proizv april ne bo izpolnjen' Vzrok za to je v pomar nega kapitala, v zadnjem času pa tudi vojn neurejene razmere v Srbiji Od tega trga smo o redno m posredno, saj slovenska trgovina še računa na območje bivše Jugoslavije Da bi rešili našo proizvodnjo, se z našimi k dogovarjamo o spoštovanju plačilnih pogojev, en. Lahko se odm načrt za . ijkanju obrat-a v Bosni in dvism neposredno močno jpci ponovno v katerih sta določena deleža kompenzacij in gotovinskega večjimi naročniki pa se skušamo dogovarjati z. naročene proizvodnje Izhod iz kritičnega položaja vidimo le v sat celotnega slovenskega gospodarstva, vend zamenjavi vlade še bolj oddaljena in naša prlhc : negotova kot prej. i: Za nekatera obrate Metalurgije se kažejo r laganja iz tujine. Za proizvodnjo specialne plačevanja, z a financiranje raciji bank in ar je ta po idnost še bolj nožnosti sov-: jeklarne in finalizacijo mkljevih zlitin se zanimajo trije Zahodne Evrope in Amerike. Ce se bomo s ntoresenti sz porazumeU z najugodnejšim sogovornikom, bomo rešili spec m EPŽ ter pridobili še precej delovnih mest v predelavi. Dogovarjanje bo končano še pred po Dipl. inž, Stanko Peto var, diroktc alno jeklarno fini mehanski letjem.” >r Metalurgije Kako varčevati z energijo Energetika je med tistimi obrati Železarne Ravne, ki že v toz-dovskih časih niso bili ozko omejeni s fabriškim plotom. Njena dejavnost sega v kraj, med ljudi. Kakor oskrbuje porabnike v železarni z različnimi energenti, skrbi tudi za toplovodno ogrevanje Raven. Zaradi visokih cen in pomanjkanja energije je v njenem interesu, da bi bila raba kar najbolj racionalna. Energetiki so pripravili vzgojno - izobraževalni program, po katerem učence osnovnih in srednjih šol ter odrasle seznanjajo, zakaj in kako je mogoče varčevati z energijo in s tem hkrati skrbeti za varstvo okolja. Kakor je povedal predavatelj, višji energetik Robert Jamšek, poteka program v štirih delih. V prvem delu dobijo učenci osnovna znanja o energiji in o možnostih varčevanja z njo v domačem okolju. V drugem delu slušatelji spoznajo program varčevanja z energijo v železarni (ukrepi za varčevanje s centralnim ogrevanjem, sanitarno toplo vodo, s hladilno vodo, paro, komprimiranim zrakom, acetilenom, z ogrevnimi in žarilnimi pečmi). V tretjem delu je poudarek na tem, kako lahko vsak varčuje z energijo doma - kako ravnati s centralnim ogrevanjem, sanitarno toplo vodo in z gospodinjskimi aparati ter z razsvetljavo in še s kruhom. V četrtem delu dijaki zaključnih razredov spoznajo delovanje toplotne črpalke, možnosti izrabe sončne energije in delovanje jedrske elektrarne Krško. Program izobraževanja za varčevanje z energijo poteka že več let, prilagojen je za različne stopnje in oblike izobraževanja - za program naravoslovnih dni na osnovnih šolah, za posebne priložnosti, kot so akcije v zvezi z varstvom okolja, in podobno. St roj no kovinarska šola Ravne je program o varčevanju z energijo vključila v svoj redni šolski program kot izbirno vsebino v okviru predmeta energetika z energetskimi napravami, ki ga poučuje strokovni učitelj Božo Erat. O namenu, poteku in uspehu tovrstnega izobraževanja je povedal: "Naša šola sodeluje z energetiki že vrsto let. Letos smo po dogovoru ravnatelja šole in direktorja Energetike organizirali ciklus predavanj, ki je trajal od 17. februarja do 3. aprila. Predaval je Robert Jamšek, in to vsem razredom vseh usmeritev, ki jih imamo na šoli. Prihodnje leto bomo imeli predavanja o varčevanju z energijo za učence prvih letnikov. Tematika teh predavanj za učence ni povsem nova, so pa predavanja zanje zanimiva, ker so močno povezana s prakso in iz nje tudi izhajajo. S predavateljem veliko debatirajo, pripravljajo seminarske naloge o varčevanju z električno in toplotno energijo v povezavi z varstvom okolja na Koroškem oziroma vsak v svojem kraju. Ciklus predavanj smo na šoli zaokrožili z razstavo o varčevanju z energijo. Skrbno urejena in vsebinsko bogata je bila pomembno dopolnilo predavanjem in prispevek k osveščanju učencev in drugih, ki so jo imeli priložnost videti. Da bi ta možnost ne bila le kratkotrajna, bomo z gradivom te razstave, dopolnjenim še z drugimi eksponati, na šoli opremili vzorčno učilnico za pouk energetike in varčevanja z energijo." Učenci zaključnih razredov poklicne in tehniške usmeritve si bodo v maju ogledali energetske naprave v železarni in s tem bo dogovor o sodelovanju med obratom Energetika in Strojno kovinarsko šolo Ravne za letos izpolnjen. Mojca Potočnik USPELO REPUBLIŠKO POSVETOVANJE V četrtek, 23. aprila, je bilo v hotelu Rimski vrelec v Kotljah posvetovanje o problematiki odpadnih olj, emulzij in oljnih gošč, ki nastajajo v industrijski proizvodnji in obrti. Organizirala ga je Komisija Slovenskih železarn za ekologijo, izvedla pa Železarna Ravne, oziroma delavci Službe za kemijo in Energetike. Sodelovala sta tudi Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora. Na posvetovanju sta ju predstavljala dipl. inž. Janja Leban, vodja Službe za tehnologijo pri GZS, in dipl. inž. Jvo Kresnik, svetovalec ministrstva. Posvetovanje so vodili inž. Jožko Kert in dipl. inž. Franc Rus iz Železarne Ravne, prof. dr. Franc Vodopivec, direktor IMT iz Ljubljane, in dipl. inž. Tončka Božič iz Železarne Jesenice Prireditev, ki seje je udeležilo okoli 180 predstavnikov podjetij - proizvajalcev in uporabnikov industrijskih olj ter strokovnjakov, je potekala brez zapletov in na visoki strokovni ravni. Zvrstilo se je blizu 30 referatov in diskusij, iz katerih so si udeleženci izoblikovali podobo o tem, kako je danes v Sloveniji poskrbljeno za shranjevanje in predelavo oljnega odpada, ki je v preteklosti predstavljal veliko obremenitev za okolje. Lep primer za to, kaj je mogoče za okolje narediti, je Železarna Ravne, kjer so strokovnjaki skonstruirali napravo za cepljenje odpadnih olj in emulzij - na posvetu so predstavili njeno delovanje s pomočjo lično izdelane makete -ter rešili reko Mežo pred hudim onesnaževanjem. Na posvetovanju v Kotljah so sklenili, da bo v prihodnje skrbel za reševanje problematike oljnih odpadkov v Sloveniji strokovni odbor, v katerem bodo predstavniki zakonodajalca, proizvajalcev in porabnikov industrijskih olj ter strokovnjaki. Le tako bo mogoče v slovenskem prostoru še vedno perečo problematiko enotno reševati. To bo tudi najpomembnejši dosežek posvetovanja, za dober vtis katerega sta ob vsem drugem poskrbela tudi vodstvo in osebje hotela Rimski vrelec. Mojca Potočnik OSKRBA Z ENERGIJO V MARCU 1992 Od primarnih energentov smo v marcu nabavili samo zemeljski plin, medtem ko smo propan-butan uporabili iz zaloge. Porabe mazuta pa ni bilo. Proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti je bila v redu. Nekaj motenj je bilo na acetilenskem razvijalniku, vendar smo okvare sproti odpravljali, tako da ni bilo motenj pri oskrbi z acetilenom. Poleg oskrbe porabnikov s primarnimi in sekundarnimi energenti smo zbrali v marcu še 59,7 m odpadne emulzije in iz nje pridobili 12,5 ton olja za kurjavo in zbrali še 4,3 tone drugih odpadnih olj. Za zagotovitev redne oskrbe porabnikov smo sproti odpravljali vse nastale okvare na energetskem omrežju in napravah, poleg tega pa opravili tudi planirane preventivne preglede. V marcu smo pričeli z generalno obnovo in posodobitvijo četrte žarilne peči v žarilnici kovačnice s poudarkom na zmanjšanju porabe energije in varnega obratovanja peči. Ferdinand Kotnik, ing. Bojan Kranjc, iur. CIM VEC ZASLUZITI ZUNAJ ŽELEZARNE Od 1. januarja letos je samostojno podjetje oz. delniška družba v okviru Železarne Ravne tudi Zaščita. Je naslednica splošnih služb, ki so svojčas združevale tudi sedem dejavnosti: stanovanjske zadeve, SLO, telefoniste, vložišče, gasilce, vratarje in komunaice. Danes spadajo k Zaščiti požarna varnost, varovanje premoženja in komunalna dejavnost. Njen v.d. direktorja je Bojan Kranjc, iur. Za Fužinar predstavlja spremembe in nekaj najpomembnejših ciljev, ki so si jih za v prihodnje v posameznih dejavnostih zastavili. Seveda pa posebej naglaša tudi osnovni cilj: podreti zdajšnja razmerje, ko si 95 % dohodka ustvarjajo znotraj železarne in le 5 % zunaj nje, in čim več zaslužiti zunaj. V ta namen uvajajo eno izmed novih dejavnosti tehnično varovanje objektov. Nabavili bodo digitalni sprejemnik alarmov, ki bo postavljen v območju železarne, nanj pa bo možno priključiti neomejeno število objektov, kot so podjetja, trgovine, ustanove, zasebne hiše, stanovanja. Sprejemal bo vse vrste alarmov. Nanje bo reagirala posebej usposobljena interventna skupina, ki bi potem po potrebi organizirala pomoč oz. reševanje. Za gasilce je perspektiva še nedorečena. Kaže se možnost, da bi jih občina oz. druga podjetja sofinancirala, in bi se organizirali kot zavod za požarno varnost. V tem primeru bi bila tudi železarna le eno izmed podjetij, ki bi za gasilstvo plačevalo ustrezen delež. O drugi možnosti razmišljajo širše v Sloveniji. Ustanovili naj bi regijske centre za požarno varnost. V Koroški regiji bi bil center prav na Ravnah Na področju požarne varnosti, kjer je zaposlenih 18 ljudi, vodi pa jih Beno Kotnik, bodo spremembe nujne, saj ima gasilska enota železarne v Sloveniji sedaj izjemen status.. Za varovanje premoženja imajo zaposlenih 34 varnostnikov in vodjo Rada Sentiča. Njihovo število so lani pomembno zmanjšali, saj so ukinili varnostno službo po samskih domovih. Tudi na tem področju želijo v prihodnje ponuditi usluge, kot so spremstvo, varovanje osebnosti, prireditev, prevozov itd., navzven. Na to se že pripravljajo. Med drugim so tudi zaradi tega, najbolj pa seveda razmer, vojaško sive uniforme varnostnikov zamenjali s fabriško modrimi. Z reorganizacijo je prišlo do sprememb tudi pri komunalni dejavnosti, kjer je zaposlenih 67 delavcev. Vodi jih Rudi Lesjak. Večino del opravljajo po pogodbah. Čistijo vse poslovne prostore v železarni, razen v Valjarni, kjer to delo še opravljajo njihove čistilke, zunaj pa samski dom Ob Suhi. Načrtujejo, da bi sčasoma tudi sami globinsko čistili talne obloge in okna, ki pa zahtevajo posebej usposobljene ljudi za delo v višini. Čeprav že zdaj precej uporabljajo ekološka čistila, bodo tej plati tudi v prihodnje posvečali vso pozornost. Pri zunanji komunalni dejavnosti, kot je urejanje zelenic, čiščenje cest npr., ni posebnih novosti, razen te, da bodo z novim traktorjem odslej namesto Storitev odvažali odpadne tekočine. Bojan Kranjc ocenjuje, da bodo z dobro, zanesljivo ekipo, s katero se lahko pohvali, kos izzivom, ki jih prinaša novo podjetje. Največji izziv je seveda kakovostni prehod s fizičnega na tehnično varovanje, je pa še vrsta drugih, tudi čim bolj racionalno obnašanje na vseh področjih. Zato so zaposlene omejili na najmanjše možno število, pa tudi sicer varčujejo, kjer se le da. Tako npr. nabavljajo čistila le še v večjih količinah, kar je najceneje, vse sadike vzgajajo sami itd. Prihodnja kadrovska politika v Zaščiti ne bo bistveno drugačna od sedanje, le pri tehničnem varovanju bodo dali močan poudarek iskanju strokovno usposobljenega kadra. V Zaščiti menijo, da bodo sčasoma lahko z uspešnim delom potrdili pravilnost odločitve, da so postali samostojno podjetje. KOSITER (CIN) Kovina, ki je človeku začela dajati hitrost in nenavadno moč, sestoji iz bakra in nečesa, kar imenuje Homer kositer, Mojzes bedil, vedska Mahabharata trapu. Staro rimsko ime je stag-num. Germani in mi jo poznamo tudi kot cin. Naši južni sosedi so dobili zanj ime kalaj. Rusi: olovo. Zelo stara imena ima. V periodnem sistemu, ki vse kemijsko nerazstavljive elemente smotrno razvršča v osem skupin, je kositer sredi ogljika, silicija, germanija in svinca (na drugi strani). Najbolj podoben je svincu, temu zaviralcu sevanj, težaku, ki je mehek (3 HB) in taljiv (327°C) skoraj kot vosek. Cin pokaže 4 HB (mehko železo 45 HB!) in 232°C (železo 1540°C). Po drugih fizikalnih lastnostih pa je svinec le nekaj posebnega, saj ima specifično težo 11,4 kg/d m , električno prevodnost skoraj kot izolator (5 m/mm ), toplotno prevodnost revno (35 W/st, K), medtem ko je kositer s svojimi merami 7,3 kg/m3, 13 m/ mm2, 23/K, 67 W/st,K med kovinami pravi navadni povprečnež. Velika teža ali hitrost (prevodnost) pa v življenju nista najvažnejši. Kako naj bi bil sicer kositer eden od staršev kovinske dobe človeštva? Pred 5500 leti so zmešali bakrovo in cinovo rudo - nekaj avantgardnega - ter ju obdelovali z gorečim ogljem. Na svet smo dobili bron, ki je edini od kovin lajšal ljudem delo celih 2000 let. - Zlato in srebro sta že takrat le krasila mogočnike. -Šele po tem času so izboljšali bron tako, da so zlivali skupaj čisti kovini. Lotili so se ulivati tudi svinčene brone v oblike lepih spomenikov. Še dandanes pravijo Angleži krajevnemu pomembnežu: činov bog. Ker je zelo mehek, ga moremo kovati v prav tenke ploščice in ker se lepo sveti, je bil pogost gost na pojedinah: sklede, žlice in podobno. Sveti se med drugim zato, ker je zelo len za kemijsko spajanje. Ne bojo ga premamili - vodik ali dušik, še manj ogljik ali silicij -, ki sta mu kemijško seveda brata. Ne ustraši se hladnih kemikalij, ne omajejo ga kakršnekoli organske kisline. Ta lastnost je še posebej pomembna, ker ga stori uporabnega za živilske posode, konzerve. Sam res ni trden - toda jekleno pločevino pomočimo v staljen kositer in bo toga ter obstojna. Od leta 1828 na Arktiki konzerve vsebujejo še danes ravno tako užitno hrano kot takrat. Od povprečništva kovin ga strogo ločuje še ena posebnost. Če je dolgo časa ohlajen pod 13°C, postane - ne boste verjeli - nekovinski. Če tak prah s sive bradavice pride na zdravo kovino, jo okuži in razpad kovine se nadaljuje. Že skoraj neopazne količine aluminija, cinka, kobalta ali mangana pospešijo nastop te nenavadne kuge. So pa svinec, bizmut, antimon in kadmij varuhi pred njo. V muzejih mu merijo hitrost s stoletji, na srečo napreduje počasi. Na orgelskih piščalih ne utegne pokazati svojih močnih zob. Razen za zaščito jeklene pločevine in za brone kositer dandanes bolj malo uporabljamo. Pa bi ga menda lahko. Ker se ga pri nižji temperaturi v železu topi manj kot pri višji, bi ga morali zaposliti kot izločilnega utrjevalca - kot npr. baker. Zaenkrat ga ne zaposlimo v tem duhu. Bolj pozorni moramo biti na njegovo presenetljivo in neprijetno podobnost z bakrom, ko gre za jeklarsko vprašanje valjarskih površinskih razpok. Kositer celo že pri 900°C 'povzroča na valjancih ali odkovkih globoke razpoke. Posebno na tistih straneh, ki so natezno obremenjene. Napoti je že 0,05 %, če sta v jeklu družno z bakrom. Tej nadlegi pravimo "lomljivost med lota njem", ker povzroča težave tudi med hladnim lotanjem (spajkanjem). Nevaren je tudi v hladni valjarni pločevine. Težave so že, če ga je v jeklu 0,2 %. Natančneje so spoznali njegov vpliv na trdnost, žilavost in trdnost proti lezenju (stalni obremenitvi) šele zadnje čase. Poslužili so se tako imenovane Augerjeve mikroskopije in pregledali nekaj jekel, ki so jim dodali do 0,06 % Sn. Nelegiranim jeklom kositer ne poslabša trdnosti ne žilavosti. Ker je ogljik v njih precej prost -ni navzočih karbidotvorcev - si kar prilasti prostorčke za od-sedanje (“izcejanje") med kovinskimi zrni. Kositra je tako na mejah zrn zelo malo. Najdemo ga v debelini enega atoma in še v taki plasti komaj za 10 %. Rad pa kositer iz teh jekel emigrira na njihovo površino. Potem so malolegirana jekla npr. s kromom, molibdenom in vanadijem do 2 % (Cr, Mo, V). To so karbidotvorci, elementi, ki se takoj povežejo z ogljikom v jeklu in ga je zato prostega (raztopljenega v zrnih) bolj malo. Posledice te privrženosti so vidne na mejah zrn, ki so veliko bolj proste kot v nelegiranih jeklih, posebno če sta to kositer ali baker. Nastop kositra na mejah zrn teh jekel je nekoliko neodkrit in zato posebno nevaren. Med samo toplotno obdelavo cin ne utegne zasesti ležalnikov na obrežju zrn, vzame pa si čas pozneje. Če je prijetno toplo (oz. tehnično povedano, če uporabljamo jeklen izdelek pri povišani temperaturi nekaj sto stopinj Celzija), atomi našega mehkužnega znanca poležejo ob mejah zrn. Jekleno zrno prenaša zunanje sile (uporaba izdelka) le, če ima močne meje, močno površino. Vsi pa vemo, da plaža ali laguna za počivajoče turiste nista isto kot močno utemeljena pristaniška obala iz težkih skal. Predstavljajmo si zrno kovine kot kopnino, silo nanj kot morje: čez atolček pometa vsak najmanjši val, pravi pristan vzdrži največje viharje in varuje ljudi in ladje. Poležavanje cinkovih atomov je trikrat bolj škodljivo kot izcejanje fosforjevih - ki so tako in taj