CEUE, 28. SEPT. 1967 — LETO XXI. ŠTEV. 36 — CENA 50 PAR (50 S DIN) ilasilo socialistične zveze delovnega ljudstva s PETE SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V CELJU Ocena ekonomskega in političnega položaja Sprejet osnutek stališč in nalog komunistov na področju kadrovske politike pretekli teden je bdia v Ce- la V. seja občinskega komi- Jja ZKS. O ekonomsko-podi- psm položaju občine v za- lijem obdobju Je najprej go- ipril politični sekretar ing. I^ej MARINC. Polletni ob- jjiui v celjski občina je pri- merjal z republiškim in zfvez- šn povprečjem in ugotovil, U gospodarski rezultati ni- 0 zadovoljivi, zlasti če jih (jenjujemo z njihove finan- čne plati. Težave pa niso v vseh delovnih organizacijah enake, iglasti velike so v čr- ni in barvni metalurgiji in v tekstilni indtistiriji. Precej bo- lje je v ikovinsko predeloval- ni, kemični in grafični indu- striji, pa tudi v trgovini, pro- metu in v gostinstvu. Ugotovljeni so nekateri kva- litetni premiki, zlasti v ko- rist iajvozu, vse kvalitetnejše pa so tudi komercialne služ- be in ustreznejše raziskave tržišč. Problemi v negospodarstvu niso prehudi. Proračunska potrošnja ne povzroča več- jih težav. Ocenili so še delov- ne programe občinske skup- ščine in političnih organiza- cij in ugotovili, da le-ti po- segajo v najbolj pereča po- dročja in probleme. V razpravi, ki je sledila, so člani komitega prispevali k oceni še konkretne probleme, ki jih zasledujejo v svojih de- lovnih organizacijah. Tako se je tovariš Krivec zadržal pri problemih trgovine, tovariš Slapnik je razložil probleme in ukrepe v Cinkarni, tova- riš Mravljak Je razpravljal o gospodarskih gibanjih v EMO, o TOPRU je poročal tovariš Foršner, o problemih gradbe- ništva pa tovariš Bormc in tovarišica Kolenčeva. Ko so razpravljali o osnut- ku stališč in nalog komuni- stov na področju kadrovske politike, ki so ga na seji tu- di sprejeli, so zaključili raz- pravo s konkretnimi stališči za reševanje kadrovskih pro- blemov, kar bo ena od osnov- nih delovnih nalog komuni- stov v občini. To svojo nalo- go bodo komunisti morali se- veda opravljajo znotraj sa- moupravnega mehanizma in v okviru drugih poli- tičnih organizacij. Kako resen je ta problem, dokazujejo po- datki, da je v upravnih 60 odstotkov, v tehniških služ- bah pa 40 odstotkov ljudi, ki za delovna mesta, ki jih zasedajo, nimajo ustrezne kvalifikacije. Še huje je z vo- dilnimi delovnimi meeti, na katerih je kar 73,2 odstotka taldh ljudi, ki nimajo ustrez- ne izobrazbe. Najhuje pa je, da nimajo ustreanih kvalifikacij predvsem mlaj- ši ljudje (47 odstotkov v starostni skupini od 15 do 35 let). ec Sergej Kraigher v Celju Predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher je bil prejšnji četrtek v Celju, r mestu, kjer so ga volivci ^»mladi letos izvolili za svo- jca poslanca. Medtem ko se je že v jutranjih urah srečal s piredstavniki celjske občinske skupščine ter občinskih druž- beno pohtičnih organizaciij. Je dopoldne obiskal dva kolek- tiva, Industrijo finomehanič- nih aparatov ter tovarno teh- tnic. v obeh si je ogledal pro- izvodne obrate, razen tega pa v razgovoru s predstavniki ko- lektivov izmenjal misli o raz- voju, nalogah in problemih delovnih skupnosti v tem ča- su. Obiskov in razgoi^orov šo se udeležili tudi predsednica in podpredsednik celjske ob- činske skupščine Olga Vra- bič ter Zdravko Trogar, orga- nizacijski sekretar občinske- ga komiteoa ZK Zvone Dra- gan in tajnik občinskega sin- dikalnega sveta Vili Skrt. Medtem ko je bil popold- ne na ustanovnem sestanku sekcije kluba poslancev za širše celjsko področje, Je zve- čer govoril članom občinske- ga političnega aktiva o aktu- alnih mednarodnih dogajanjih s posebnim poudarkom na razplet situacije na Bližnjem vzhodu. Na sliki: od leve proti de- sni: Tone Mimik, vršilec dol- žnosti direktorja IFE, Zdrav- ko Trogar ter Sergej Kraigher. Na pragu velikih akcij Ni naključje, da je aktiv- nost občins^ skupščifi na tešem območju v zadnjem iasu izredno velika. Zdi se, 4a skušajo v kratkem času nadomestiti tisto, kar vsako teto opravičeno zamujajo za- fadi počitniškega obdobja. Pa ^ samo to; zdajšnji položaj ie tak in problematike toU- te, da je zahteva po veliki lejavnosti povsem razumlji- va. Smo v odločilnem obdob- ji izvajanja gospodarske in fctižbene reforme, smo v ča- •U, ko bomo kmalu pote^i- ?! črto pod letošnjo bilanco ® se istočasno pogovorili o »resničevanju nadaljnjih ukre- Pov za stabdlizaoijo gospodar- *va. Res je, da se vsi ti pro- tesi odvijajo v gosipodarskih Jelovnih organizacijah, toda ^ skupščinam, kot najviž- fen predstavniškim in samo- ^ravnim telesom na svojih f^oojih, ne more in ne sme •ti vseeno, kako se gibljejo ^odarski in družbeni to- v tej nakm nasibopa skup- il kot poMdnik in usmer- »^alec politike. Ta naloga in vloga je prišla v zadnjem ob- dobju, zlasti v septembru, do največje veljave. V občinskih skupščinah in še prej v pri- stojnih svetovih so analizira- li gibanje gospodarstva v pr- vem polletju letos, ocenili sta- nje in opozorili na pomanj- kljivosti in prihodnje naloge, v tem ko so se ponekod zado- voljili le s priporočili orga- nom delavskega samouprav- ljanja in kolektivom, je šla celjska občinska skupščina ko- rak naprej. Na njeno pobudo bodo o teh izredno pomemb- nih gospodarskih vprašanjih govorili na zborih delovnih ljudi. Tako bo raz5>rava o go- spodarskem položaju in pri- hodnjih nalogah dobila širši obseg; ne bo se omejila sa- mo na organe, temveč bo za- jela vse proizvajalce. In prav je tako, saj gre za pomemb- na vprašanja, za življenjske probleme proizvajalcev, de- lovnih organizacij in ne nar zadnje občinske skupnosti. Začetek jesenskega obdob- ja je torej značilen po izred- ni dejavnosti občinskih skup- ščin, tej pa bo sledila še ak- tivnost v gospodarskih delov- nih organizacijah. Glede na željo vseh delovnih ljudi po napredku in boljših usi>ehih, smo prepričani, da tudi to- krat ne bo ostalo samo pri besedah in ugotovitvah, mar- več, da bodo analize pobuda za konkretno reševanje speci- fičnih nalog. M. Božič OD 5. DO 8. OKTOBRA V ZACIORJU OB SAVI Srečanje dirigentov Prihodnji teden se bodo zbrali v Zagorju ob Savi na mednarodnem srečanju dirigentov mladinskih pev- skih zborov predstavniki Sovjetske zveze, češkoslo- vaške, Poljske, Bolgarije, Madžarske, Avstrije, Švice in .Tiie°ns1avii<^. Namen tega srečanja je, da bi poživili mladinsko zbo- rovsko petje ter dosegli zanj večjo veljavo in priznanje. Pr^videno je, da bi na sre- čanju sprejeti predstavniki memorandum, ki bi ga na- slovili pristojnim kulturnim forumom evropskih držav z namenom, da podpro akcijo zbliževanja mladine, pred- vsem medsebojno spoznava- nje, razumevanje in spoštova- nje med mladimi. S pogostejšimi srečanji mla- dinskih pevskih zborov v ob- LUd festivalov ali kak» dru- gače bi zagotovili trdnejše in bolj čvrsto sodek>vanje med pevsko mladino posameznih držav, hkrati bi mogli orga- lizirati medsebojna srečanja sborovodij mladinskih pev- skih zborov, pa tudi letova- nja mladih pevc«v v posamez- nih državah. SjKKibujali bi tudi skladatelje k ustvarja- nju kvalitetnih del za mla- dinske zbore. Poudarek v skladbah naj bi bila ideja M-ijateljskega sožitja in miru med narodi. Na srečanju v Zagorju ob Savi nag bi sprejeli tu/^ ak- cijski prt^ram sodelovanja mladiioskih pevskih zborov v razdobju 1968 — 1970, ki naj bi bil pod geslom »Mladinska pesem v miru«, zaključek te akcije pa bi bil festival v Sovjetski zvezd. Ker sta pobudnika za to srečanje tudi vodstvi mladin- skih p>evsldh zborov »Mladost« Iz Brna in »Vesna« iz Zagor- ja ob Savi, bodo predstavni- ki 4. oktobra podpisali do- govor o prijateljstvu jn sod&- k>vanju med zboroma. -Cdc Področni klub poslancev Poslanci zvezne in republi- ške skupščine za območje nekdanjega celjskega okraja so pred dnevi ustanovili po- dročni klub poslancev. Nova oblika poslanskega dela naj bi omogočila večjo aktivnost in poučenost poslancev tako o dogajanju v njihovih volil- nih enotah, kot tijdi o pri- pravah obravnav v skupščini. Področni klub bo vodil Tone Erjavec, p>oslanec organizacij- sko-p>olitičnega zbora republi- ške skupščine. ODPRTO PISMO DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN OBČANOM OBČINE CELJE Na večkratno pobudo občanov, nekaterih krajevnih organizacij SZDL in drugih zainteresiranih činiteljev, je po sklepu zadnje seje pri Občinski konferenci SZDL Celje ustanovljen poseben Sklad za štpendira%je mla- dih talentov. Izvršni odbor Občinske konference SZDL, ki je že sprejel pravila in imenoval upravni odbor Sklada, je sklenil, da seznani celotno javnost, vse samoupravne organe ter vodstva delovnih in družbenih organizacij z razlogi, ki so narekovali ustanovitev ter z osnovnimi načeli, ki upravni odbor Sklada obvezujejo pri njegovem delovanju. Vodstva osnovnih in srednjih šol so že večkrat opo- zarjala, da nekateri izrazito nadarjeni učenci in dijaki ne morejo nadaljevati šolanja na višji stopnji vsled slabih materialnih prilik v družini. Posledice takega sta- nja se med drugim kažejo tudi v slabi socialni struktu- ri študentov na višjih in visokih šolah. Namen Sklada je, da omogoči prehod na višjo stop- njo oziroma nadaljevanje šolanja izrazito nadarjenim in marljivim učencem, dijakom ter študentom, katerih starši, oziroma skrbniki, vsled kritičnega materialnega položaja niso v stanju sami zagotoviti sredstva oziroma skrbeti za n.iihovo šolanje. Pogoj za dodelitev štipendi- je je torej odličen uspeh in nizek dohodek na družin- skega ciana. Sredstva Sklada se formirajo iz prispevkov družbeno- politične skupnosti, delovnih in družbeno-političnih or- ganizacij ter daril in prispevkov posameznikov. Širina in uspeh te humane in družbeno koristne ak- cije sta odvisna od dobre volje, razumevanja in podpo- re vseh občanov ter gospodarsko-političnih faktorjev v občini. Upravni odbor Sklada, ki ga je imenoval izvr^ od- bor Občinske konference SZDL Celje, predstavlja ga- rancijo, da se bodo pri razpisih in podeljevanju štipen- dij dosledno upoštevali že omenjeni kriteriji. Upravni odbor sklada vodi šprajc Peter, direktor Kreditne ban- ke Celje V želji in prepričanju, da bo ta akcija, ne samo de- ležna razumevanja, temveč tudi materialne podpore, pozivamo vse družbeno-politične in delovne organiza- cije ter posameznike, da prispevajo — v okviru možno- sti — s\'oj prispevek v Sklad za štipendiranje mladih talentov! Svoje prispevke nakažite na žiro račim štev: 507-746-62 Sklad za štipendiranje mladih talentov pri Ob- činski konferenci SZDL Celje. Za vsak, tudi najskrom- nejši prispevek, Vam bomo resnično hvaležni. Imena darovalcev bomo sproti javljali v CT in Radio Celje. Občinska konferenca SZDL CELJE Deset let Zavoda za rehabilitacijo Vsestranske potrebe so na- rekovale, da bi tuidi za celj- sko območje z razvito indu- strijo, velikim številom de- lovnih in vojnih invalidov kakor sioer telesno prizade- tih oseb ustanovili ustrezen zavod. Po vsestranskih pri- pravah in analizah je bivši celjski okraj na predlog sve- ta za zdravstvo in socialno varstvo sprejel sklep o usta- novitvi takšnega zavoda. Po- leg okraja je sredstva za vzdrževanje prispeval tudi re- publiški svet za socialno var- stvo. Začetek je bil seveda teža- ven, saj je zavod raizpolagal z eno samo sobo, usluž- benci pa, ki so prišli iz taj- ništva sveta za socialno var- stvo, so boli brez iKJtrebnih izkušenj in prakse in so zato morali vložiti veliko truda, da je delo steklo. Leta 1957 je zavod dobil nekoliko večje prostore v celjski bolnišnici, pri čemer se je hitro pokazala potreba po lastni zgradbi. To je za- vod dobil 1961, ker pa je mno- go delavnic ostalo izven nje, na različnih koncih mesta, so poslovne težave ostaJe. Hkrati s tem se je pokazala potreba po strokovnih mo- čeh, kvalificiranih mojstrih ter razširitvi in smotrnejši organizaciji, zlasti pa po no- vi kategorizaciji invalidnih oseb. (Zdravnik, psiholog, de- fektolog itd). Leta 1963 je bil celjski zavod prvi, ki je zbral in popisal vse invalidne ose- be na območju bivšega okra- ja. (Vseh invalidnih oseb je bilo 14.547 aU 5,5 odstotka vseh prebivalcev). Ti podatki so bili osnova in prepričlji- va analitska dokumentacija, da j-e takšen zavod bil ne sa- mo potreben, marveč da mu je tudi zagotoviti finančna sredstva, da bi mogel svojo dejavnost Se razširiti. Tako so 1963. leta pričeli ra2mišljati o ustreznih deJaivnicah ob cesti na Lavo, za katere je izde- lal projekt ing. arh. Korent (tudi za zgradbo v Ipavčevi). Temelje za nove prostore so izkopi s simboMčinim pro- stovoljnim delom člani kolek- tiva, in v stavbi, ki je bila dograjena letos, so našle pro- stor delavce za lesno galan- terijo, kovinsko galanterijo s plastifikacijo ter galivazinaci- jo, skladišča in osebje. Za do- končanje prepotrebnega inter- nata za 30 invalidnih oseb, ki je sicer pod streho, je zmanjkalo denarja. Skozi celjski zavod za re- habilitacijo je šlo doslej 2240 invalidnih oseb, od katerih jih je 1.915 zaposlemdh v dru- gih delovnih organizacijah, 46 pa v delavnicah zavoda. 2al se jih 276 kljub prizadevanjem zaivoda in drugih dejavnikov ni moglo vfcljiičiti v delo. Pri zavodu deluje tudi ko- misija za kategorizacijo du- ševno in telesno prizadetih otrok, ki je od ustanovitve 1961 kategorizirala 1858 teh otrok ali nekaj več kot 50 odstotkov vseh otrok, ki pri- dejo v poštev. Zavod ima vse- stransko urejene prostore za poklicno rehabilitacijo inva- lidnih oseb, ki pa so kljuib potrebam le polovično izkori- ščeni. Gre seveda za pomanj- kanje denarja pri tistih, ki bi bili dolžni oskrbeti rehabi- litacijo invalidnim osebam. Spričo takšnih razmer se je moral zavod iismeriti v last- no prodavodno dejavnost, da bi se tako pretežno sam vzdr- ževal. Njegovi solidni izdelki se vedno bolj \Jveljavljajo na trgu. i Od začetika, kar zavod ob- staija, so v njem še zasluž- ni sodelavci Ema Gologranc, prof. Albin Podjavoršek, di- rektor Rado Jonak, Cveto Ja- neeič in Brankio Medvešek, Za ustanovitev zavoda in njego- vo delovanje imajo največ zaslug — Helena Borovšak, dr. Ivan Kopač, RudoOf Fajgelj, Vitkor Veber, MUan Loštrk, dr. Zvonimir Suštaršič, Miran CJvenik. Poleg njih pa še čla- ni republiških organov — Miha Arko, Franc Sterle in Paivle Boje, medtem ko so ka- sneje aktivno sodelovali z zavodom Bojan Volk, Ivan C?okan, Martin Godler, Franc Romih, dr. Janez Marchetti in dr. Aleksander Hrašovec. Zavod zelo uspešno vodi di- rektor Rado Jonak, znan javni delavec in poslanec; ustanova pa si je s prizadevanji za usposabljanjem invalidnih oseb in profesionalno rehabi- litacijo ustvarila sloves ene najbotljših ustanov ne samo v republiki, ampak v držaji. To pomeni, da je zavod po- vsem opravičil svoj obstoj, zato je naša dolžnost, da mu omogočimo nadaljnji razvoj. (Celotnemu kolektivu čimveč vztrajnosti in nadaljnjih us- pehov! rf Z novimi prostori ob cesti na Lavo je zavod v gla^' nem rešil enega najtežjih problemov, ki so ga povzro.' čale delavnice, raztresene skoraj po vsem mestneo! območju. Nova zgradba je v higiensko tehničnem po. gledu vzorna. Na sliki: v delavnici za poklicno reha. bilitacijo (lesna galanterija). ČETRTA SEJA CELJSKE OBČINSKE SKUPŠINE - .f* • O gospodarstvu tudi na zborih s sklepom o sklicanju zbo- rov delovnih ljudi v gospo- darskih organizacijah je skup- ščina celjske občine zagoto- vila, da se razprava o giba- nju gospodarstva v prvem polletju letos ne bo končala samo s piriporočili in nasve- ti, marveč, da bo dobUa ze- lo jasen odmev v kolektivih samih, torej tam, kjer ti pro- blemi nastajajo. Tako so na četrti redni seji odbornikov obeh zborov celjske občinske skupščine med drugim skle- nili, da naj bodo zbori delov- nih ljudi v gospodarskih or- ganizacijah v prvi polovici oktobra. " Kot pred kratkim na skup- ni seji treh svetov, tako so tudi na četrti seji skupščine občine Celje opozorili na vse tiste probleme, ki so sprem- ljali gospodarska dogajanja v prvi polovici letošnjega leta. Opozorili so na stagnacijo pro- izvodnje, na dosežke, M so komaj presegli lanske rezulta- te, na slab izvoz, na večanje zalog, zlasti v industriji, na medsebojno zadolženost ipd. (>pozorili so na dejstvo, da so osebni dohodki, vsaj v povprečju, večji od produktiv- nosti in da preusmeritev amortizacijskih sredstev v obratna ne kaže na posebnost skrbnega gospodarja. Nekaj podobn^a se dogaja z inve- sticijskimi naložbami, ki so večje v gradvene objekte kot pa v proizvajalna sredstva, v modernizacijo tehlonogije itd. Dohodek, ki ostane za deli- tev, v večji ali pretežni meri trošijo za osebne dohodke in manj ali ponekod nič za skla- de. Tako je danes, toda kaj bo, če se bo ta praksa na- daljevala še jutri in naprej. S takšno politiko kolektivi sami sebi majejo temelje, in vprašanje je, ali se bodo pri- hodnje leto zaradi zastarelih strojev lahko vključili v med- narodno delitev dela, ali bo- do lahko dosegli mednarodni nivo produktivnosti, kar je tudi eden od osnovnih name- nov reforme? Trenutno sta- nje zavaja; ddber gospodar pa gleda naprej, in prav za- voljo tega so razprave o teh vprašanjih več kot nujne in aktualne. V kolektivih si mo- rajo natočiti čistega vina in do podrobnosti oceniti po- ložaj, zlasti pa naloge, ki jih čakajo. Perspektiva mora bi- ti jasna. Oceniti morajo la- sten položaj in sprejeti svoj akcijski program. V tem pa je tudi namen zborov delov- nih ljudi v gospodarskih or- ganizacijah. Tako se nam na pobudo celtjske občinske skup- ščine obeta v prvi polovici oktobra živahna dejavnost v gospodarskih delovnih oi^a- ndzacijah. In tema razprave - aktualna gospodarska probte' matika! Na četrti redni seji celjski občinske skupščine so sprt jeli še poročilo o delu pri^ ne uprave v IFI in sklep o nadaljnjem poslovanju tegj podjetja. Zato pa so se odlo' čili za prisilno upravo v žea skem modnem salonu EMta," ki že nekaj let posluje z iz- gubo. Za prisilnega upravi«'" Ija so imenovali Mateja Bres nika. I Ko so potrdili poročilo o gibanju dohodkov in izdak kov proračuna ter skladfl občine v obdobju januar - avgust, so fiavzlic ugodnera dotoku proraSttnskih dohod kov opozorili na skrajno šted- njo. Odborniki so sprejeli tu- di odlok o premiji za krav- je mleko, ki znaša 10 starii dinarjev za liter prodanega mleka. Na predlog sveta za /urbanizem, gradbene komo- nakie in stanovanjske zadeve so potrdili odlok o imenova- nju ulic na Hudinji, odlok o imenovanju Puncerjeve ulio Ltd. Pol^ tega so se strinji li s pobudo za ustanovit« kluba odbornikov. Da bi čim- prej zaživeli, so hnenoval! pripravljalni odbor, ki bo pri- pravil pravilnik in prograo dela. M. Božii fP- iliiililiiM 161 Žaljivke zaradi pošteno plačanega kruha Pred kratkim je moja petletna hčerka imela vi- soko vročino. Zato sem v naglici skočila v najbliž- jo prodajalno po kruh. V samopostrežbi »Center« v Stanetovi ulici, kjer sem že deveto leto stalna stranka, sem kruh vzela in ga blagajničarki od strani plačala, ker so bile pri vseh treh blagajnah dolge vrste. Ko sem hotela iz trgo- vine, me je pred izhodom prodajalka zagrabila za pulover in rekla »kam pa vi?« čeprav še nisem vedela, kdo me drži, sem odgoivorila, da domov. Za- sukala me je grobo po trgovini m me peljala pro- ti skladišču, kjer fma se- dež šefinja. Nisem mogla razumeti čudnega obnaša- nja, kaj-ti ni mi prišlo na um, da bi me imeli za tatico. Sem prepričana, da bo gotovo te vrstice čital nekdo od tistih, ki je to- krat stal v vrsti in vse to gledal. Se enkrat poudarjam, da nisem imela v mreži drugega kot kilogram be- lega kruha, šefinja me je opravila z besedami, »kak- šen način pa je to, da ta- ko kradete« v takšno živč- no stanje, da nisem vede- la kje stojim. Ni hotela od mene podatkov, raje je klicala postajo milice. Miličnik je prišel, ko sem že vsa drgetala, kajti skladiščni delavec me je zagrabil in me hotel zri- niti nekam v temo z be- sedami »ala, v luknjo z babo«. Prepirala sva se in zdi se mi, da sem mu strgala srajco. Nato sta me dva milič- nika spravila v avto in fe pos^e milice so me od- peljali v bolnišnico Voj- nik. Reševalci so me pri- peljali vso omotično in teščo ob drugi uri domov, kjer sem našla bolnega otroka lačnega in še v spalni srajčki. Ne morem sploh razu- meti nečlooeški postopek trgovine, kajti kruh je bil pošteno plačan, jaz pa se še v svojem življenju ni- sem dotaknila tuje last- nine. Kljub temu pa sem morala prestajati žaljivke in surovo postopanje za- radi klograma pošteno plačanega kruha. . Vladimira Hajmerle Aškerčeva 8, Celje na kratko NEZAPOSLENIH VEDNO VEC Po podatkih, ki jih meseč- no izdaja Komunalni zavod za zapcšilovanje v Celju, je število nezaposlenih v mese- cu avgustu ponovno večje za 17 oseb ali za 1,04 odstotka. , Najvišji porasti nezaposlenih so zabeleženi v Celju in La- škem, medtem ko je število nezaposlenih v Sevnici, Šent- jurju, Šmarju in žalou manj- še. S fakultetno in višjo izo- brazbo je nezaposlenih 18 oseb, s srednješolsko 121 in s poklicno šolo 238 oseb. OBSEŽEN PROGRAM Odbor za likovno vzgojo pri Občinskem svetu ZKPO v Celju bo za jesenski in spo- mladanski čas pripravil več razstav. Ob otvoritvi nove gle- dališke sezone v SLG bo raz- stavljel 20 grafik in olj aka- demski slikar Arsovski iz Slo- venskih Konjic. To bo njego- va prva samostojna razstava. K sodelovanju bodo povabi- li zakonca Lorenčak, katerih raesstavo bodo pripravili v Ce- lju in jo kasneje prenesli še v štore, Vojoik in na Dobrno. V dvorani Mladinskega kHuba se bo mladini predstavil ama- ter iz Štor Ivan Vrečko, ki je s sodelovanjem na več skupinskih in samostojnih razstaivaih dokazal, da je v ntjem precej slikarskega ta- lenta. Ob koncu sezone pa bo- do priredili večjo občinsko In medobčinsko razstavo, na katerih naj bi likovni ama- terji pokazali svoja naj:boljša likovna in kiparska dela. Edi- no merik) za sodelovanje na razstavi bo kvaliteta, saj ven- dar vsak, pa čeprav se ljubi- teljsko ukvarja s slikanjem, le ne more že tudi razstav- ljati. to NOVA GOSTOVANJA Dramska skupina kulturno prosvetnega društva Zarja v Tmovljah še vedno gostuje z ljudsko igro Antona Medveda Za pravdo in srce. Poleg dveh predstav, ki so jih imeli v Celju, so še gostovali v La- 6kem, Slovenskih Konjicah, Šentjurju in Grižah, v sobo- to pa so se predstavili tudi Velenjčanom. V začetku pri- hodAjega meseca pa gredo na povabilo Kluba slovenskih štu- dentov na Reki gostovat v ta obmorski kraj. V njihovi dvo- rani bodo zaigrali dramsko delo Hasana Tiemajrerja Rfia- dost pred sodiščem. to Anton Kuk Padle so prve kaplje dežja, ko sem ugotovila, da pri Kukovih v Konjicah ni nikogar doma. Na last- no pest pretaknem gospo- darsko poslopje. Tudi tu nikogar. Potem pa na nji- vi koruze, nelcaj korakov proč, ugledam dvoje mo- ških postav. »Kvk&oe iščem, gospo- darja!« pojasnim, ne da bi me ona dva sploh po- gledala. »Ja. Kaj pa je?« vpraša starejši in lomi koruzne storže. »RdiJa bi vas nekaj vprašala, če imate kaj ča- sa...« poskušam vzbudili njegovo zanimanje. »Kar dajte!« Oblisne me samo s kotom očesa in nadaljuje z delom, vztraj- no in skoraj trmasto. Ne- umno se postim v petah, ki se mi vdirajo v raz- močeno zemljo. Anton Kuk je eden naj- boljših sadjarjev v konji- ški občimi. Letos je na šestih hektarih pridelal približno dva vagona ja- bolk. Zdaj pa, kot mnogi drugi, ne ve, kam bi z njimi. »Pravijo, da na letošnjo izredno sadno letino ni bil nihče pripravljen. Sveže- ga sadja je preveč. Toda, zakaj se naša industrija ne odloči, da bi ga pre- delala. Poglejte, zadnjič so v Večeru napisali, da se Anglija močno zanima za naše marmelade in džeme. Izvoz tja bi ven- dar moral biti zanimiv — konvertibilna valuta nas ja tako vleče. Saj ne re- čem, da bi to pomagalo že letos, prav gotovo pa bi ob prihodnji taki »ne- pričakovani« dobri letini.« Zavije v drugo vrsto ko- ruze. Jaz za njim. Torbi- co sem že zdavnaj pustila pod jablano. . »Kaj pa zadruga? če ste njen kooperant, vam bo vendar odkupila pride- lek?« »To pa to!« Končno se le odloči in ustavi. Trd izraz obraza se malo otali. Oddahnem si, ko začne govoriti.. »Kaj pa bodo om kupili? Najboljše sor- te, pa po najnižji ceni. Kdo bo vzel pa tisto, kar bo ostalo? Sadje je sad- je in ne moreš pridelati samo prvovrstnega, pa čeprav iztisneš iz zemlje največ, kar ti more dati, zato, da bi spet največ dal vanjo. Jaz sem veliko vložil. Vsi so se mi sme- jali, ko sem začel. Potem, ko boš obnovil, ti bodo pa zemljo vzeli, so mi pra- nli sosedje. No, niso je.« »Pa vam je zdaj žal za ves ta denar in trud?« »Zal?« me začudeno po- lleda. »Ne. V kmetijstvu je že tako, da si od letine odvisen. To leto slabše, drugo morda boljše. Konč- no se tudi za kmete ne- koliko odpira, čeprav... Veste, kaj so mi nekje rekli, ko sem jim ponudil jabolka? Da jih ne rabijo. Pa sem jih vprašal, če jih čisto nič ne skrbi, da bo zato marsikateri kmet v stiski? Da se tudi mi kmetje ne vznemirjamo, če kako podjetje propa- de, zakaj naj bi se po- tem podjetja, če kmetom ne gre v redu, so rm od- govorili!« Potem so nekaj časa storži hitreje leteli na kup. »Zato pa je pri nas tako. Vsak samo za svoj žep in svojo korist!« »Ste bili kdaj odbor- nik?« »Bil. V začetku. Potem pa smo kar naekrai po- stali prestari. Mladi vse bolje vejo in znajo!« Ko greva proti hiši, da bi poiskal fotografijo, za- kaj — slikali me pa ne- obritega že ne boste! — mi pripoveduje o gospo- darjenju. v Kanadi, kjer je bil letos poleti. Na obi- sku pri bratu, pa na raz- stavi v Montrealu. Takrat se je prvič nasmejal, ši- roko. Navdušeno. Pogovor, ki sva ga za- čela na njivi, sva končala v hiši In ko sem vstala, da bi se poslovila, me je povabil: »Počakajte še malo, se bova kaj zmeni- la!« In sva se. TEaDNIK, 28. SEPTEMBRA 1967 2 POSVETOVANJE POSLANCEV SOCIALNO ZDRAVSTVENEGA ZBORA KOPICA SPREMEMB ZAKONOV g bi se pogovorili o predlogu delovnega programa ^jglno-zdravstvenega zbora republiške skupščine in "godali dela poslancev, so se prejšnji teden v Celju poslanci tega zbora. Posvetovanje, ki so se ga ui^ili tudi predstavniki občinskih skupščin in vod- ^ družbeno-političnih organizacij, komunahiega za- ^ za socialno zavarovanje in skupščine komunalne ^nosti, je vodi! predsednik zbora dr. Vinko Mo- ič. jocialno-zdravstveni zbor ^bliške skupščine bo v Kbju od septembra tega ^ do januarja 1968. obravna- j najbolj aktualna vpraša- M S svojca področja. Tako J bodo aktivno vključili v ^rave o novem siste ^ zdravstvenega zavarovanja I zdravstvenega varstva V ^ s tem bo nedvomno razčistiti marsikate- J dosedanjo slabost. Dejstvo I namreč, da je obse^ pra iK; aavarovancev neuskladen , družbenimi zmc^ljivostmi, ^ 90 skladi zdravstvenega za- provanja v večnih deficitih, ^zavaroavnci nimajo velike- ^ vpliva na trošenje sred- fgt v komimalnih skupno- 0 in podobno. Zato bo tre- H uveljaviti tudi enoten si- 001 financi^nja zdravstvene- (varstva in z njim zagotovi- i nemoteno poslovanje zdrav- itfenih zavodov Med drugi- d pomembnimi nalogami pa K še reorganizacija mreže ijravstvenih zavodov, organi (cija službe socialnega var ureditev sistema otro tega varstva ter kon^ino še 07 sistem pokojninskega za urovanja, s katerim na; b: odpravili krivice v doseči a Jbslanci so tak osnutek (»dloga dela socialno-zdrav IfMiega zbora sprejeli, ob !tn pa so poudarili, da bi za obravnavo posameznih zakon- skih predlogov morali določi ti daljši čas, hkrati pa bi naj v zvezni in republiški skup ščind zagotovili pri sprejema nju zakonov z enakega pod ročja boljšo časovno zapored- je. Zaradi obeh omenjenih pomanjkljivosti se je doslej že večkrat primerilo, da so ne- katere slabosti v zakonih ugo- tovili šele tedaj, ko je že za- čel veljati. Najbolj očitno se je v zadnjem času to poka- zalo pri zakonu o zdravstve- nem zavarovanju kmetov, Ici bo o njem skupščina v krat- kem pKMiovno razpravljala. Po- slanci so bili tudi mnenja, da je treba čimprej izobliko- vati enotne strokovne norma- tive v zdravstveni službi m uskladita cene zdravstve- nih uslug. Tako bi odpravili marsikatera nasprotja med službo socialnega zavarovanja in zdravstvenimi delavci, ki bremeni boljše delo tako no eni, kot tudi na drugi stra ni. Ko pa so govorili o sta- nju v skladih zdravstvenaga zavarovanja — nekateri so menili, da je lahko za vso Slovenijo samo ena. Poslanci so ob zaključku posvetovanja še predlagali, naj predsednik zbora tudi v prihodnje sklicuje regionalna posvetovanja članov zbora, saj bodo potem tudi zasedanja bolje pripravljena, poslanci pa bodo imeli več priložno sti za nusgovore na terenu. JOHN DENVIR - FRENK V CELJU Novozelandec in znani borec v vrstah slovenskih partizanskih enot John Denvtr* Frenk je med svojim bivanjem v Sloveniji prišel v sredo popoldne tudi v Celje. John Denvir je znana osebnost našega narodnoosvobodilnega boja. V zimi 1941. le- ta je pobegnil iz nemškega ujetništva in se priključil partizanom v Polhograjskih Dolomitih. Pozneje je postal celo komandant bataljona šercerjeve brigade. Zdaj je že dlje časa v Sloveniji, obiskuje kraje, k^r se je boril kot borec NOB in zbira podatke za knjigo, ki jo bo posvetil našim krajem in ljudem. Ob prihodu v Celje sta ga pozdravila član predsedstva občinskega Združenja borcev NOV Franc Mavec in kustos Muzeja revolucije Stane Terčak. DrapJ ost pa si je v Celju ogledal Muzej revolucije, razstavne prostore v Starem piskru, rar zen tega pa se tudi sicer zanimal za razvoj osvobodilnega gibanja na celjskem področju. Na sliki: John Denvir drugi od leve, zatem St. Terč^ ter Franc Mavec. •mb Investicijski uvoz Med številne nezadovoljne- le zaradi intervencijskega uvo- a (intervencije pač niso ni- bli prijetne!) so se v zad- ijem obdobju uvrstili tudi iojitelji in prodajalci sadja. Sklep ZIS, da zaradi izred- 30 dobre letine prekinemo z atervencijskim uvozom sad- a do konca leta, če ne celo i) marca 1968, je mnoge po- iolažU in tako ostane upanje, la bi ob ustreznih skladiščih leodarle zagotovUd razmero- ma ugodno prodajo kvalitet- »ga domačega sa^a. Za takšno intervencijo, ki < pogojevala prvenstven od- fflp domačih pridelkov po ttemih cenah, se ogrevajo v celjskem »Agroprome- 1«, kjer lahko kot dokaz o tebiHzaciji cen v zadnjem «tu navedejo dejstvo, da so «tos hitreje dosezali količin- ( ^ kot finančni plan. i LETO AKCIJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI \e brez soudeležbe občanov v celjski občini bi lahko marsikak problem rešili s krajevnim samoprispevkom Naloge, ki stojijo pred kra- jevnima skupnostmi v letu njiliovih akcij, niso ne male ne nepomembne. Medtem ko so doslej reševale lokalne probleme stihijsko, v skladu z možnostmi in kakor so se pač kje znašli, naj bi v pri- hodnjem ob^bju uvelja- vili organiziran sistem delo- vanja, večjo načrtnost in pr: oritetni vrstni red. Te oko- liščine bodo morali uf>ošte- vati tudi v delovnih njičrtih kajti sicer bi se utegnilo 2.g> diti. da bi v reševanje posa- meznih lokalnih zadev vnesli zmedo in bi na koncu ostaie nerešene. Dejstvo je tudi, da ne bo mogoče ničesar več graditi na obljubah, ki so bi- le dozdaj zelo značilne in so upravičeno povzročale hu- do kri med prebivalci. Takš- nih primerov v celjski obči- ni ni bik) malo, omeniti pa velja zlasti primer Ostrožne- ga, ki je do danes ostalo brez zdrave pitne vode, čeprav je bilo nešteto zagotovil, da bo- do tudi tu napeljali vodo- vod in je obč^ka skupšči- na dala celo že pismeni na log za pričetek gradnje. V ceijski občini je seveda vrsta problemov, s katerunT nikakor ne bi smeli več od- lašati. Gre zlasti za nadalje- vanje izgradnje vodovoda,ure- ditev otroškega in socialne- ga varstva, vzdrževanje cest itd. Na območju mesta je posebej problematična javjia čistoča, kajti prebivalci posa meznih naselij očitno nima jo pravega odnosa do okolja, v katerem živijo. Kar nadeva ureditev naselij v tem smi- slu, bi mogli marsikaj iost^- brez večjih finančnih stro- škov (s pomočjo hortikultur nega društva, šol in mladin- ske organizacije), težje bo se veda urejati probleme, ki že sami po sebi terjajo velika materialna sredstva (vodovod, ceste, življenjski pogoji soci- alno (^roženih občanov, oci-o ško varstvo), če upoš^ev^ mo, da rešitev ne bomo mog- li iskati v občinskem prora- čunu, bo seveda nujna sou deležba občanov. To pome- ni, da bi kazalo uvesti kra jevni samoprispevek, medtem ko bi dodatni vir sredstev dobili z razširitvijo obmooja, za katerega velja prispevek za uporabo mestnega zemlji- šča. Razmerje med deležem občanov in občine se giblje v odstotku 30 proti 70. Pol^ tega, da bodo mora- li programi krajevnih skupno- sti izhajati Iz realnosti in upoštevati konkretne možno- sti, tudi časovno opredeljene — do kdaj bodo namreč kakš no zadevo uredili, ni brez pomena vrstni red, kajti še- le ta bo zagotovil organizirano in sistematično reševanje te aii LttMj luitaine zaaeve m tu- di rešitev. Takšna usmeritev ne bo mogla upoštevati rese vanje vsega naenkrat, ampak za začetek vsaj tistega, kai je v neki krajevni skupnosti najbolj neodložljivo. Menijo da bi morali v celjski obč; ni rešiti v prvi vrsti proble me krajevnih skupnosti na mestnem območju, to pa je zlasti otroško in socialno var stvo, javna čistoča itd. V raz- pravah v zvezi z letom akcij krajevnih skupnosti se je uve- ljavilo tudi mnenje, da bi na osnovi programov v priče^^ku prihodnjega leta naredili sred- njeročni program, vendar je bik) slišati tudi pomisleke, da je nekaj srednjeročno pla- nirati težko, če niso že vna- prej zagotovljena materialna sredstva. To postavlja v teža- ven položaj tudi lokalno sa moupravo. Kakorkoli hs, v obdobju akcij krajevnih skupnosti bo predvsem važno pritegniti ob- čana, vzbuditi v njem zavest solidarnosti in prepričanja.da je mogoče le s skupnimi moč- mi hitreje napredovati, da pa mora biti tudi njegov vpiW na reševanje posameznih pro blemov večji. dhr Na kratko' IMENOVANJE V EMO Zaradi odhoda dosedanjega direktorja, je centralni delav- ski svet tovarne EMO v Ce- lju sklenil imenovati doseda- njega pomočnika direktorja, inž. Emesta Vršca za vršilca dolžnosti direktorja —m 20 KOLEKTIVOV NAD 100.000 Ob koncu prvega polletja letos je bik) v ceJgi^i občini 20 delovnih organissacij, v kar terih so dos^U povprečni me- sečni osebni diohodek nad 100.000 starih dinarjev. Sicer pa je povprečni osebni do- hodek na zaposlenima znašal v tem času 85.600 starih di- narjev. —m Y IFI po prisilni upravi v začetku septembra je bi la po enem letu v Industriji finomehaničnih aparatov - IFI — ukinjena prisilna upra va. S tem je kolektiv dobil vnovič organe samoupravlja nja. Kolektiv se je odločil za 17-člansiki delavski svet. Že prva seja novega samo- upravnega organa je bila ze lo zanimiva in aktualna, sa;, je pokazala, da se ljudje v IFI zavedajo nalog, ki jih morajo rešiti v naslednjem jo dobju. Da pa so sposobni re- šiti tudi najbolj zapletene in težavne probleme, so pokaza li v času prisilne uprave. Na seji so za predsednika delavskega sveta izbrali Jože- ta Košenino, za njegovega namestnika pa Antona Jagra. Poleg tega so tovariša Mimi- ka izbrali za vršilca dolžno- sti direktorja. Dosedanji pri- silni upravitelj Rado Bremec pa je odšel na bivše delovno mesto v Libelo. Ko so razpravljali o pri- hodnjih nalogah, so znova postavUi na prvo mesto zdru žitev z Libelo. Menili so, da je takšna Integracija zlasti ekonomsko utemeljena. Zato so imenovali posebno komi- sijo, ki bo nadaljevala zače- ta prizadevanja za združitev s tovarno tehtnic. Poleg tega so na prvem za- sedanju izvolili člane uprav- nega odbora ter člane komi- sij, ki bodo delale pri delav- skem svetu. Tako se je za kolektiv IPK začelo novo obdobje. Glede na to, da so uspešno prema- gali najtežji čas, pričakuje- mo, da bodo tudi vnaprej znali rešiti vsa vprašanja. —mto TEaDNIK, 28. SEPTEMBRA 1967 3 NA KRATKO PRED PRVIM KONCERTOM LETOŠNJE SEZONE z ukinitvijo Koncertne di- rekcije Slovenije je nastala neprijetm vrzel, ki je povzro- čila, da ob začetku nove se- zone ni bdlo nobenega načrta za redne koncerte. Koncertni poslovalnici pri glasbeni šoli v Celju se je posrečilo z oseb- nimi stiki pripraviti načrt, ki bo zadovoljil želje in i)otre- be naših občanov. Za otvoritev sezone smo uspeli angažirati godalni kvar- tet »Janaček« iz CSSR, ki je eden vodilnih svetovnih an- samblov. S svojo visoko kva- liteto so osvojili visoka pri- znanja ob gostovanjih doma in v inozemstvu. Gostovali so v več kot štiridesetih drža- vah na vseh kontinentih in vse svetovne revije so pisale najpohvalnejše kritike o nji- hovih nastopih. Navajamo eno od njih: »Koncert Janaček — kvarte ta je bil zopet izreden večer. Redkokdaj se zgodi, da se doslej malo znani ansambel brez pridržkov na mah uvrsti v prvo svetovno elito te za- htevne glasbene zvrsti. Štir- je umetniki igrajo vse na pa- met, neverjetno muzikalno, s prekraKiAm, blago zvenečim tonom, ki si ga sploh more- mo misliti. Vsak zase je pr- vovrsten virtuoz in očitno ig- rajo na dragocene, plemenite instnmiente«. (Iz kritike v Prankfurtu 1962) Koncert bo v sredo, 4. ok- tobra ob 20. uri v Narodnem domu v Celju. K.E. OTROKOM OLAJŠANA POT V ŠOLO ŽALEC 12. septembra se je otro- kom, ki so odslej pešačili iz Galicije do Vehke Pirešice na avtobus, prav tako pa tudi njihovim staršem, uresničila velika in dolgotrajna želja — dobili 90 avtobus. Res je, da imaoo neOiateri otroci še ved- no daleč, ker zaradi časovne stiske avtobus ne pripelje do zadružnega doma, toda pre- pričani smo, da bodo pri »Iz- letniku« pri sestavi voznega reda za novo sezono upošte- vali tudi to našo željo, saj je razlika le za 15 minut. Pri vsem tem pa naj .ome- nim še to, da je bila cesta na relaciji, koder sedaj vozi avtobus, v zelo slabem sta- pju. Ko so občani zvedeli za novico o avtobusu, so se dva dni pred prvo vožnjo kljub silabemu vremenu zbrali na cesti 103 delavci in tako pri- spevali svoj delež k otvorit- vi avtobusne zveze. Tudi šo- lairji so si drugi dan kazali žtAje, saj so si morala TUDI SAMI delati pot do šole. Na tihem se sprašujem in rad U vprašal še kojga drugega: riCaj misliš, je to čisto prav?« Na vesak način pa iskrena hvala Temeljni izobraževalni fllcupnosti Žalec in avtobus- nemu pocUjetju »Izletnik«, ki «ta ratsumela naše želje. K. J. FINANCIRANJE SREDNJEGA SOLSTVA Nihče ne more biti izjema Odobritev bančnih kreditov podjetjem, ki so trenutno nelikvidna Odobritev bančnih kreditov podjetjem, ki so trenutno ne- Ukvidna. O financiranju srednjega šolstva na območju celjske regije in o problemih, ki to financiranje spremljajo, smo že poročali. Pred dnevi pa je celjska občinska skupščina posredovala svojim trem sve- tom posebno poročilo o zbi- ranju sredstev za letošnje le- to, ki so ga obravna^rali na skupni seji. Iz poročila je razividno, da se je občinska skupščina na priporočLlo republiške skup- ščine, naj delovne organiza- cije izpolnijo svoje obvezno- sti do srednjega šolstva s tem, da prispevajo najmanj 1 odstotek od brutto oseb- nih dohodkov, v' pričetku le- tošnj^a leta obrnila na 156 delovnih organizacij v obči- ni, da podpišejo pogodbe o sofinanciranju. Občinska skupščina je posredovala tu- di poročilo o poslovanju medobčinskega sklada za šol- stvo II. stopnje ter seznanila podjetja s problemi v zvezi z investicijami (letos le 19 milijonov, čeprav izkazujejo šole potrebe v višini 230 mi lijonov) itd. Kljuib temu da so bile iz celotn^a gradiva očitne težave, v kakršnih je srednje šolstvo, so delovne organizacije »reagirale« zelo različno. Pogodbo o sofinan- ciranju je do 31. avgusta podpisalo le 91 podjetij, pri čemer se prispevek giblje od 0,5 do 1,5 odstotka od brutto osebnih dohodkov. Iz poročila občinske skup- ščine je dalje razvidno, da rjjjena prizadevanja kakor pri- zadevanja drugih občinskih organov niso uspela, čeprav je bilo tudi več drugačnih stikov s podjetji. Kot ugotav- ljajo, gre ponekod morda res za izjemne težave, v kakršnih so se delovne organizacije znašle po reformi, vendar kaže, da se v večini primerov zavestno izogibajo obvezno- stim ali pa nočejo razimietl skujMiih družbenih potreb Na največje težave je akcija zbiranja finančnih sredstev naletela pri tistih delovnih organizacijah, ki so dislocira- ne oziroma imajo svoje cen- trale izven območja celjske občine. Od 53 takih delovnih organizacij jih je pogodbe podpisalo le 14. Občinski skupščini se zdi takšen odnos nerazumljiv, kajti te delovne organizacije zaposlujejo občane celjske občine in tudi kadre dobiva- jo iz celjskih šol, zato bi mo- rali kolektivi poslovnih enot zavzeti odločnejša stališča do svojih central, ki bodo mo- rale imeti več razumevanja za sodelovanje in upošteva- nje občinskih dogovorov. Takšen položaj postavlja se- veda v težaven položaj tudi akcijski odbor pri celjski ob- činski skupščini, ki mora skrbeti za pojjolno i;^ealizaci- jo skui>ščinsk^a priporočila ter nudili jKMnoč no- vo ustanovljenim izobraževal- nim skupnostim. Odbor bo moral poskrbeti, da bodo VSE delovne ' organizacije podpisale pogodbe za naj- manj 1 odstotek od brutu osebnih dohodkov. V repmj]? škem okviru je bil skleni^" dogovor med sekretariat za finance in slovt-nsi^ bankami o odobritvi ki^ ročnih kreditov tistim delo^; nim organizacijam, ki za j,- plačilo zapadlih prispevno, za šolstvo trenutno rriori nimajo likvidnih sredstev Spričo takšne možnosti o^! stoje realni pogoji, da a^ ja v celoti uspe. CVoliaio^ samoupravnih organov podj«, tij, ki doslej niso pokaaala da jim je dosti do izpoli^ vanj a družbenega dogovors bi bila. da bi se zavzeli 04 roma podprli akcijo, natu^ njeno rešitvi šolstva, ki jj zlasti letos v izrednih te4 vah. Ne samo, da se je mo: ralo odre^ nadaljnji izgraj nji potrebnih objektov jj adaptacijam, marveč prejt. maj o šole celo za osnovno (jj. javnost mesečno za 12 odstot kov manj sredstev kot jiij po finančnem načrtu pri, pada. Upokojenci bodo dobili svoj dom Gradbinci velenjskega Vegrada v teh dneh dograju- jejo nov dom upokojencev v Velenju. Kot je s po- snetka razvidno bo stavba imela dvoje nadstropij, v katerih bo 34 dvosobnih stanovanj. Poleg stanovanj bo v zgradbi še klubski prostor za družabno življe- nje velenjskih upokojencev. Svečana otvoritev bo v sklopu praznovanja občinskega praznika, dom pa bo popolnoma opren^en do konca letošnjega oktobra. Predračunska vrednost je 179 milijonov starih din. Spomenilii umetnostne in kulturne zgodovine Izredno kvalitetna dela hra- ni mali lapidarij v pritličju zvonika katedrale v Gornjem gradu — vsa so bila najdena ob prezidavah prejšnje sred- njeveške sakralne arhitektu- re. Vsekakor je važna za nas nenavadna najdba tlakovca iz žgane gline, ki je bil zazidan v peči stare privatne hiše v Gornjem gradu. Ko so peč podirali, je zidar ob materi- alu, ki naj bi ga znova upo- rabil za mešanje malte, po- stal pozoren ob kosu opeke: očistil ga je in zagledal na eni strani dekor v izredno plitvem in povrhu še zelo iz- rabljenem reliefu. Opeko je izročil strokovnjaku — zgo- dovinarju. Ugotovljeno je bilo, da gre za figiiralno okrašen tlako- več s stilnimi značilnostmi 14. stol. in to za unikat med našimi ohranjenimi srednjeve- škimi tlakovci. Celjski muzej, h kateremu pripada teritori- alno tudi Gornji grad, je za primerno vsoto tlakovec od- kupil in ga shranil za svojo srednjeveško zbirko. Več srednjeveških arhitek- turnih detajlov — kot so tu- di fragmenti bogatega krogo- vičja, figuralne konzole in drugo je vzidanih v stene stavb v vsem celjskem pod- ročju. škoda, da še nimamo toč- nega pregleda nad celoto.. Glede na pomembncMj najdb bi bilo le dobro-res- no pomisliti na lapidarij, fc bi združil vse te razdroblje- ne srednjeveške spomenike celoto in podal bolj jasno s ko o kamnoseških delavnicah," ki kažejo vsaj po ohranjeni)] delih sodeč, italijanske, gra- ške in češke stilne značilno- sti. Upoštevati je namreč tre- ba tudi na zveze Celjanov vsemi sosednjimi deželami li s tem tudi z njihovim Limefc nostnim ustvarjanjem. IzkuS nje nas opozarjajo, da mon mo biti ob vsakem gradb« nem posegu v starih mestni predelih ali stavba!^ samii pozorni, kajti .s površnostjo lahko uničimo spomenike traj ne vrednosti — dragocene m le za Celje, ampak tudi za srednjeevropski ^odovinski profil. ■MILENA MOŠKON Hudalesovo veselo potovanje Gomjesavinjski rojak in dolgoletni učitelj v šmartnem ob Paki Oskar Hudales, ki živi v Mariboru, je priznan, plodovit pisatelj. Mnogo svo- jih tekstov je še posebej na- menil naši mladini, tako tu- di knjigo Veselo potovanje. Izdala jo je založba Obzorja v Mariboru. Namen knjige je avtor označil sam: Slovenskim pi- onirjem v pomoč pri spozna- vanju naše lepe domovine. Tako je tu v obliki povestice, ki je hkrati potopds, otrokom razumljivo raaložil osnov- ne zemljepisne pojme in jim pridružil važnejšo zgodovin- 1^0 snov, vse to v skladu z učnim načrtom za tretji in četrti razred osemletke. Pri tem je posegel tudi v priro- dopis, industrijo, promet in turizem Slovenije. Okvir ^odbi daje potova- mje, ki ga s kolesi opravita učOTca Ivo in Ana skupaj s svogim stricem. Srečujejo se s kraji, ki tu niso imenova- ni. Gre očitno za to, da mla- dina pridobi splošne pojme o stvareh in dejstvih, ki ji bodo izdatno oJajšali stvarno orientacijo. Vendar besedilo pojasnjuje množica dobro izbranih slik konkretnih kra- jev poleg ilustracij Janeza Vi- dica. Hkrati z literarno — estet- skimi so tu močno občutni pedagoško — didaktični vi- diki. Tem se seveda Hudalesu ni bik) treba izogibati, ker mu je tu šlo za posebno vr- sto literature za otroke z namenom, da jim na njim privlačen način približa šol- sko snov. Zato je dogajanja v zgodbi moral načrtno kon- struirati, da mu je na čim manj prostora uspelo pove- dati čim več, vse pa podre- diti ^maprej določenemu siste- mu v logični zaporednosti. Kot preizkušen šolski prak- tik in pisatelj je znal najti tu najbližjo, najodprtejšo pot do našega otroka, pri tem pa v njem tudi krepiti zdravo domoljubje. Knjiga bo uspešno služila šolski mladini, bo pa tudi zanesljiv snovni in metodič- ni pripomoček učiteljstvu. Da to že tudi je, o tem nam priča dejstvo, da je tokrat pred nami v kratkih letih že tretja izdaja Hudalesovega Ve selega potovanja. F. R. S polic Studijske knjižnice HBjdukovlč S.: Radioaktivno Kračenje i dovek. Beograd 1963. S. 29661 fcržabek S.: Mehanografska obrada podataka u poslova- nju industrijskih poduzeča. Zagreb 1965. S. 29617y6 Furlan Ij Upoznavanje, Ispi- tivanje i ocenjivanje učeni- ka. Zagreb 1964. S. 29639/5 Selenid A.: Angažman u dram- skoj formi. Beograd 1965. S. 29587 Problemi omladinskog špor- ta. I—II. Zagreb & Beograd 1964. S. 29658 Nowacki W.: Dinamika ela- stičnih sistema. — Beograd 1966. S. 29595 Puderer P.: Kataliza 1 katali- aatori. Zagreb 1967. S. 29623 Tripalo A.: Tehnologija pre- rade aluminija. — Beograd 1966. S. 29559 Abeceda automata. — Zagreb 1966. S. 29585 Nastava stranih jezika u os- novnoj škoU. Beograd 1965. S. 29571 Nastava istorije u osnovnoj školi. BeogMd 1965. — S. 29569 Sirotin A. A.: Automatsko upravljanje elektromotor- nih pogona. Zagreb 1966. S. 29568/3 Tomič O.; Priprema rukopisa naučnih tn stručnih radova. Priročnik za autora. Beo- grad 1964. S. 29566 Dešič V. Dž.: Metode naučne organizacije rada. 5. izda- nje. Beograd 1966. S. 29611 TEaDNIK, 28. SEPTEMBRA 1967 4 SOC:TOT/>ftKE SPREMEMBE ftE NE VPT.TVAJO NA MENTALITBTO 80 odstotkov samopreskrbovalcev »Agropromet« je samo eden izmed mnogih oskrbovalcev Ob iskanju podatkov, kako so v Celju poskrbeli za ozimnico, smo odkrili zanimive posebnosti, ki jih je sprožil nedavno uveljavljen zakonski predpis o sprostitvi trgovanja s kmetijskimi pridelki. jlavke v »Agroprometu« razkladajo grozdje, ki ga je pripeljal kamion iz južnih fajev. Predvsem moramo ponovi- ti dejstvo, da sociološke spremembe, ki jih pogojuje hitra industrializacija, še vedno ne vplivajo na men- tailiteto prebivalstva, kajti še vedno je skoraj 80 odstotkov občanov, ki se oskrbujejo sami neposredno pri kmeto- valcih, bodisi sorodnikih, znancih in podobno. Premajhen odmik od agrar- ne navezanosti zategadelj ne jamči za naraščanje potre- be trgovskega In industrij- skega preskrbovanja prebi- valstva s kmetijskimi izdel- ki in je zato v resnici samo delno upravičena težnja po modernizaciji in izpopolnit- vi tovrstnih uslug. Zakonska sprostitev trgovanja s kme- tijskimi pridelki je sproži- KOMENTAR Z decentralizacijo Y integracijo ial mi je, da moram začeti tujkami Tujke niso prijet- I, so pa tudi nevarnost, da i kdo hitro narobe razu- t. Ni namreč nič novega. I ljudje integracijo zame- ijjejo s koncentracijo in jitralizacijo, da pa imajo sentralizacijo za živo nas- rotje integracijskih procesov i nesporazumi ne izhajajo (iz de.)stva, da ljudje zame- tih,jo pojme po pomoti, za- •fflj - jejo iih nam^-e? tud; t zadnjem času je vedno It razprav, pa tudi akcij. I bi z intesrriranjem, da bi idruževanjem manjših v več ' gospodarske organizacije isen;!! večjo trdnost, renta- inost, da bi 7man1ša!i ne- roizvodne stroške, laže ob- »dovali doma.-e in tuje tr- iče itd Toda precej so pri •H dvomljivci, ki vidijo v itegraciji nevarnost za sa- »upravni sistem, za samo- Ijjnost in kdo ve še kaj. Prav tako je mnogo razprav decentralizaciji. Da se bo- 0 prav razumeli, gre za de- BtraUzacijo samoupravnega lehani'ina in z njim poveza- ih ekonomskih vprašanj. Na- •Ije poglabljan,ie samouprav ija sistema terja prerašča- It posrednega v neposred- no upravljanje, v to, da bi vsak delovni človek upravljal, to pa .je mogoče le v delov- nih enotah. Toda spet so tu nasprotniki, ki dvigajo svare- či prst, češ. to je v nasnrot- ju z jn^egracijskimi priza- devanji, to je ustvarjanje pod- jetij v podjetjih, je atomiza- cija in še in še. Seveda! Za ti- stega, ki integracijo razume kot koncentracijo tudi pri upravljanju in odločanju je podoba res taka. Nimam veliko upanja, da bom prepričal ljudi s taki- mi zamotanimi stališči. Za dovoljen bom, če bom poma- gal razjasniti prob'em pri onih, ki raznim razlagam »na nivoju« naseda,jo. Trdim nam reč, da je ravno prek decen- tracije pot k inte.;Traci,|i naj lažja Da se ne bi spuščal v teoretiziranje, bi na pomoč poklical konkreten primer, za katere.8;a pa seveda dobesed no ne velja vse tisto, kar sem doslej napisal, V Celju je že precej časa v ospredju vprašanje združit- ve »IFE« in »LIBELE«, dveh delovrtih kolektivov, ki sta že do sedaj imela zelo uspeš- no poslovno sodelovan.ie Zda.] ko so mnogo jasnejše in do- kazane ekonomske predno- sti združitve, postajajo osred- nja vprašanja tista, ki zade- vajo prev notranje odnose, samoupravni mehanizem in organizacijo predvidoma zdru. ženega podjetja. Skrajnosti so na eni strani te, da nekateri trdijo, da bo »IFA« v prime- ru združitve ob svojo samo- stojnost, drugi pa spet me- nijo, da bi prevelika samo- stojnost »IFE« ne bila korist- na za »LIBELO«. Povedati je treba, da tako mislijo samo posamezniki in to ne ravno najbolj merodajni. Take raz- prave so na napačni poti, kaj ti ne gre za to. kdo bo koga ob integraciji, temveč zato. kaj. bodo imeli vsi od -zdru žitve. Zdaj pa predpostavlja- mo, da bi v obeh kolektivih že bila uresničena decentra- lizacija po delovnih enotah, ne samo formalna, temveč tudi dejanska z vsemi pripa- dajočimi materialnimi osno- vami vred. Ali bi bil potem še problem če je skupna ko- rist za oba kolektiva že ugo- tovljena? Ob decentralizira- nem sistemu samoupravljanja je izvedljiva integraci.ia celo raznorodnih enot, ne pa dveh kolektivov, ki sta si po teh- nologiji, po kvalifikacij- ski strukturi in če hočete tu- di po sličnosti produktov ta- ko blizu. la samo dodatne možnosti netrgovske zamenjave dobrin. Ze nekaj časa opažamo, da je nekdanje monopolistič- no podjetje za oskrbo trga s kmetijskimi pridelki »Agro- promet« dobilo konkurenco na tržnici in v samopostrež- nih trgovinah, ki se bodo poslej mogle še bodj nepo- sredno oskrbeti s pridelki, ki jih iščejo kupci. To bo nedvomno po določilih pro- stega trgovanja vplivalo tudi na manjšanje odstotka ' 'O- preskrbovalcev, hkrati pa že nekaj časa odločilno vpliva na spremenjene pogoje po- slovanja celjskega »Agropro- meta«. četudi letos količinsko »Agropromet« ni (doslej) za- gotovil toliko pridelkov, ko- likor so jih planirali po predvidenih potrebah, ugo- tavljajo, da je vendarle ustrezno .oskrboval potrošni- ke. Od 3500 ton planiranih vrtnin so dosegli samo 74 od- stotkov z dvajsetimi vrsta- mi vrtnin, vendar niso ču- tili nobenega pritiska kup- cev po večjih količinah. Za ozimnico imajo predvidenih 400 ton zelja, 900 ton krom- pirja, 150 ton raznih solat, 200 ton čebule in drugo. T-e- nutno menijo, da jim bo primanjkovalo nekaj izbra- nih vrst (na primer radič) in nekaj česna. Od predvidenih količin sadja so oskrbeli samo 24"/®. Jabolk in drugega domačo, ga sadja imajo občutno pre- več na razpolago, medtem ko je po planu predvidenih okoli 1300 ton južnega sadja, za kater^a imajo sklenj^ie pogodbe. V to skupino so- dijo tudi pozne breskve, grozdje, češplje in drugo iz južnih republik, medtem ko je občutno pomanjkanje opazno pri odkupu kvalitet- nih hrušk. Okus potrošnikov se je v zadnjih letih bistve- no spremenil, kar kaže a- mo podatek, da proda »Aer> promet« na leto več banan kot jabolk, hrušk in češenj skupaj. V spremenjenih pogojih trgovanja zatorej ne more- mo šteti podjetja »Agropro- met« kot edinega oskrboval- ca trga s kmetijskimi pridel- ki, in to je tudi pripravilo podjetje do odločitve, da bo do leta 1969 imelo kar TSm/o lastne maloprodajne mreže. Ta prizadevanja se kažejo v nedavno odprtih in proda- jalnah v gradnji: Ložnica, Žalec, Polzela, Pesje pri Ve- lenju, Ljubno, Šempeter in Polzela. Ustrezna skladišča in hladilne komore jim bo- do omogočile, da bodo po- leg prodaje domačih izdel- kov v prihodnje nastopali še v veliki meri kot posrednik za prodajo južnega sadja, česar še drugi proizvajalci niso v zadostni meri uvelja- vili. H. SAVODNIK Sindikalna aktivnost (Teze za aktivnost) ^oš sindikat je zelo akti- Ne ukvarja se samo z ^nico. izleti in s skrbjo ^ svoje člane, da bi po zni- ^ift cenah dobili kakšno 'Ojco aH kaj podobnega. Ne, JJa aktivnost se izraža zUi' " v težavah. Kakor hitro se '"nreč odločimo, da bomo '^ravljali o tem ali onem '^kalnem problemu, tako 1^0 se Lotimo tez. Teze so '^tveni sestavni del vsake '^ivnosti m še posebej naie, ' zlasti, če gre za teze, ki ^^rnajo aktivnost. To so ^reč izredno na kratko ^Usane mtslt. ki so lahko ^^ tudi daljše, vendar pri 'j'' memjo da sodijo daljše ^li že v področje antitez ' cela smfez J tezan smo na primer ^ornZ? da bo analiza o sin- ^u POSLUZILA ODKRI. VANJU NAKAZANEGA PRO- BLEMA. Dandanes je namrp-č izredno važno problem od- kriti, kajti šele o odkritem problemu se lahko odkrito pogovarjamo in ga predisku- tiramo. V tezah smo dalje ugotovUi, da SŽ BOMO MO- RALI VEDNO PRAVILNO ORGANIZIRATI. Kljub ne- štetim obravnavam organiza- cijskih problemov se vidi iz zapiskov, da se ne znamo pravilno organizirati in da nam dostikrat akcije propa- dejo zaradi slabega pristopa ali premajhne podpore član- stva. Teze so tudi odkrile, da 1e članstvo tdko in dru- gačno. da ve, kaj delajo po- družnice m da podružnice ne vedo kaj dela članstvo in narobe; da le še veliko raZ' ličnih mnenj in stališč, ki slabo vplivajo na aktivnost v smislu večje aktivnosti in de- lovanja sindikata in sindikal- nih podružnic ter članov, ki se nahajajo na relaciji izvrš- ni odbor—članstvo, ki se si- cer udeležuje sestankov m sej, ni pa organizator v tem smislu, da bi vplivalo na bo- lje organizirane izlete, zabave in proslave, kar onemogoča večjo aktivnost, za katero je potrebna aktivnost vsakega posameznika, kajti stvar je namreč taka, da informira- nost članstva ni najboljša in da sindikalni ljudje ne po- ročajo o delu vodstva in so tudi časojnsi med članstvom premalo razširjeni, zaradi česar bi morali sestanki po- stati bolj oblika obojestran- skega in vsestranskega injor. miranja in vplivanja na za- hteve, da se problemi obrav- navajo in skušajo reševati, kajti nemogoče je, da so bile po vprašanju odgovornosti postavljene zelo ostre zahte- ve, v katerih je članstvo za- htevalo, da bi se odgovornost konkretno definirala in ma- terialno sankcionirala, da pa apeli v smislu povečanja od- gcn/omosti ne bodo pomagali, ker je pojem odgovornosti odvisen od materialne in po^' litične odvisnosti, ki potem terja odgovornost. In tako dalje. Skratka ah zdolga, v tezah je nakopičeiio toliko Aktivno- sti, da ze zavira in duši več- jo aktivnost. Takšna aktiv- nost seveda ni za laike, ki bi jo najbrž sploh ne mogli razumeti. Tudi jaz je pri naj- boljši volji ne razumem. A. KONICA TEaDNIK, 28. SEPTEMBRA 1967 5 Paprika... paprika... papnkaaa! Tako vsak dan odmeva na celjski tržnici. Iz ve- likih košar celjske gospodinje in pa manjšina pridnih mož vsak dan odnašajo papriko za vlaganje. A košare, kakor da so začarane, vedno znova, vsako jutro so spet polne. (Foto: J. Kr.) To, kar velja za ljudi, da Edravo in uspešno družbo lahko tvorijo le samostojne, med seboj en^opravne oseb- nosti, velja tudi za kolekti- ve, za narode in za ves svet, ee naj bi postal bol,)ši od da- našnjega. J. KRAŠOVEC NOVA TRGOVINA „AVTO CELJE" na Ljubljanski cesti v Celju ski cesti 11, telefon 21-80. Obiščite jo, postregli vas bodo z naslednjim: — avtomobilom dcanače proizvodnje — osebni avtomobili znamke RENAULT in ALFA ROMEO — italijanske sobne peči na plin in olje znamke GIBO — traktorji, kosilnice, kultivatorji in motorne žage BERTOLINI in ALPINA pralni stroji CASTOR, RELAX in CASTOR-RADE KONCAR — italijanski radijski aparati za avtomobile in sobnj televizorji AUTOVOX — dcmiače in uvožene gume za osebna in tovorna vozila — preproge in prevleke za sedeže, splošni in elektro material za vse vrste avtomobilov. PRODA.1A ZA DINARSKA IN DEVIZNA SREDSTVA Za obisk se priporočamo „AVTO CELJE" celje Trgovsko podjetje s tehničnim blagom na veliko in malo Iehno-mercator Celje, se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča Za nakup določenega blaga, kot so hladilniki KT EM, kolesa rog, poni, itd., vam nudimo posojilo br^^ porokov in obresti z vračilnim rokom 6 mesecev Detaljne informacije vam posredujemo v poslovalnj. cah »Tehnika«, »Elektro«, »Železninar« in »Merkur, Na kratko . .......... 15 TISOČ — NAJNIŽJE IZPLAČILO ZA POMOČNIKE \ GOSPODARSTVU iPo novem občinskem odlo- ku bodo gospodinjske po- močnice in gospodarski po- močniki v občini Slovenske Konjice dobivali »na roko« najmanj 15 tisoč starih di- narjev, če jim delodajalec zagotavlja prehrano tn sta- novanje. S tem odlokom je občinska skupščina poskuša- la zavarovati gospodinjske pomočnice in gospodarske pomočnike, katerih osebni dohodki so bili doslej dokaj neurejeni. OBVOZNICA MIMO KONJIC čeprav so se po odločitvi, da bo hitra cesta Maribor— Trst tekla precej mimo Slo- venskih Konjic, možnosti za takojšnjo prestavitev glavne ceste iz središča trga kam drugam precej zmanjšale, pa bodo na pomlad s temi deli vendarile pričeli. Obvoznica sicer ne bo del avtoceste, bo pa prav gotovo lepa rešitev prometne pasti, ki je z ne- nadnim ovinkom dosedanje ceste pogubila že marsikate- rega motoriziranega popot- nika. Nov del ceste bo prav- zaprav ulica razvijajočega se naselja pod Skalcami, finan- otrebni, takšnega sistema ne moremo speljati do konca. Vse to kaže samo, da marsikaj v našem zdrav stvu in socialnem varstvu še ni rešeno. dhr Razprodaja na Ponte Rosso v Trstu je v Celju dobila svojo pomanjšano konkurenca Kaj bi hodili v Trst, tudi trgovsko podjetje »Moda« prodaja kar na ulici in p znižanih cenah. Na prodaj je konfekcija, metrsko blago in razno drugo drobnt blago. Zanimanje mimoidočih je kar precejšnje, bo tudi prodaja? (Foto: J. K1.I NEURESNIČENE ŽELJE GOSPODARSTVA V OBČINI ŠMARJE Jabolka in ceste Mnogo misli mimo dnevnega reda na seji skupščine Na nedavni seji občinske skupščine v Šmarju so obravnavali gibanje gospodarstva in uresničenje ob- činskega proračua v prvem polletju, sprejeli neka- tere odloke in pri nadomestnih volitvah izvolili no- vega poslanca v gospodarski zbor SRS Martina Gob- ca, direktorja KK Šmarje, medtem ko jih je doslej zastopal Riko Jerman. 2e nekaj izbranih podatkov pokaže, da so bili upi gospo- darstva v šmarski občini več- ji kot možnosti. Plan dohod- ka je med 24 delovnimi or- ganizacijami preseglo samo osem, vendar presega lanske polletne uspehe kljub temu kar 14 delovnih organizacij. V celoti je gospodarstvo do- seglo ob polletju 49,7 odstot- ka celotn^a dohodka. Narodni dohodek je še ne- kaj nižji (48,8 odstotka); plan je preseglo sedem delovnih organizacij, deset pa je bolj- ših kot ob lanskem polletju. Plan poslovnih stroškov je preseglo kar enajst delovnih organizacij in zategadelj je tudi v občinskem povprečju večji (50,3 odstotka). Zategadelj je manjši celot- ni dohodek za razdelitev (48,1. odstotka), skladi za či- ste osebne dohodke (49,2 od- stotkov) m skladi podjetij (45,3 odstotka). Kljub vsemu temu pa so v povprečju iz- plačali veJje osebne dohodke, ki so jiii v primerjavi po- vprečnih mesečnih dohodkov povečali od 615 v letu 1966 na 675 v letu 1967. Neskladja med produktiv- nostjo in izplačanimi osebni- mi dohodki so torej tudi v občini Šmarje. Hitreje kot produktivnost naraščajo oseb- ni dohodki predvsem v ix)d- jetjih LIP Mestinje, Splošno gradbeno podjetje. Mizar- stvo in obrat Toper, medtem ko je izjemno podjetje Obla- čila v Rc^aški Slatini, kjer narašča produktivnost hitre- je kot osebni dohodki. Zavoljo tega ni nič nena- vadnega, da so ob polletju zabeležili po plačani realiza- ciji nekrita izplačila osebnih dohodkov v Zdraviliško-go- stinskem podjetju, kinu in Zavodu za balneologijo SRS v Rogaški Slatini ter Zdrav- stvenem domu Šmarje. Mož- nosti za izravnavo so sicer do konca leta povsod, razen v kino podjetju. Ce k temu prištejemo še neugodno plačilno razmerje med kupci in dobavitelji, po- tem je jasno, da večidel po- vsod primanjkuje obratnih sredstev m da so zategadelj tudi investicije zelo lunirje- ne. Usmerili so jih predvsem v modernizacijo obratov in ne odpirajo novih delovnih mest, zaradi česar je očitno nadaljnje nazadovanje v za- poslovanju. Nekateri odborniki iz de- lovnih kolektivov so v raz- pravi dopolnili polletne po- datke in dokazovali, da je po- ložaj dosti bolj ugoden po osmih mesecih, a večidel raz- pravljavcev se je dotakni možnosti za prodajo sa4 predvsem jabolk, in skraj nemogočih cest, predva proti Kozjanskemu. Vodstvo skupščine je za{ tovilo, da bodo na prihod seji bolj podrobno obravi vali letošnje kmetijstvo, g de cest pa so pojasnili, je zdaj na vrsti dograditi ceste proti Krapini, do le 1970 pa bi mogli zbrati J dosti denarja za cesto p« Kozjanskemu. Poslanca ii Andrej Marine (republiški) ing Jože Bučar (zvezni), sta se seje udeležila, sta odgovor na vprašanje o o kupovanju sadja opozorila 1 dejstvo, kako odločilna kvaliteta (zatorej tudi neg sadja, če ga hočemo ugod prodati, posebej še ob M nah, kakršno imamo tokfl Odborniki so izrekli še 1 sto misli in pripomb, ki jih delno tudi takoj uredi delno pa bodo o njih n pravljali še na prihodnji s< H. SAVODNll GOSPODARSTVO V ŽALSKI OBČINI Prepočasno napredovanje Osrednja točka dnevnega li^da na zadnji seji občinske Skupščine v 2alcu je bila po- svečena ra^ravi o gibanju gospodarstva v prvih šestih OBiroma zadnjih dveh mese- cSh letošnjega leta. Analize so pokazale, da je žalsko gospo- darstvo v tem času doseglo določene uspehe, saj v sploš- nem ni pod planskimi pred- ^ovanjl (narodni dohodek Je v primerjavi z istim ob- dobjem lani porasel za 5 od- Stotloov), ampak je celo nad republiškim povprečjem. Iz- 8tc^a zlasti kmetijstvo in oa>rt, medtem ko je gostin- Itvo pod planom. Tudi dohodek v mdustriji |B za 1 odstotek manjši, sicer pa ima ta gosp>odarska pano- ga večje težave zaradi nizke stopnje sposobnosti in zato tudi nizke akumulativnosti. Vse premalo so namreč raz- mišljali o investicijah in mo- dernizaciji, kar je eden iz- med bistvenih pogojev za več- jo produktivnost. Nemogoča je usmeritev proi^odnje sa- mo na domači trg, saj je iz- voz industrijskih izdelkov v primerjavi z istim obdobjem lani za 46 odstotkov nižji, kar opravičujejo predvsem z ugodnejšimi cenami doma. Kljub temu pa je vedno več zalog. Te so letos za 42 od- stotkov večje kot lani in dosegaijo vrednost 8 milijard starih dinarjev. Značilna dalje medsebojna zadolženost podjetij, pri čemer so stro- ški za terjatve narasli že nad 26 milijonov starih dinarjev. V juliou in avgustu so se pri- čele sicer zaloge zmanjševati in tiKli terjatev je manj. Kljub temu, kot so menil, bo za hitrejše napredovanje žalske industrije nujno, da se bodo v delovnih organi- zacijah pričeU intenzivno ukvarjati z modernizacijo proizvodnje. Poseben problem, ki je ne- ločljivo poveean z gospodar- stvom, je zaposlovanje. V žal- ski občini računajo, da je trenurtno brez zaposlitve c^irog 520 oeeib. dhr TEaDNIK, 28. SEPTEMBRA 1967 6 „Vagon" med šolo in domom (Poskus pisane reportaže za stare in mlade obiskovalce slaščičarne Zvezda) ggg: september, nekaj dni pričebku novega šolskega jjraJ: »vagon« slaščičarne O^ebe: čisto navadni di-žav- ^ naše domovine; vsi od ^odinj do dijakov, jjgjnen reportaže: g^ej po- ^o v i>odnaslovu. 'pjjnna zavesa, razpeta nad ^j dolgim in ozkim pro- jjom, je zapekla na očeh, sem po dveh ali treh stop- ^ poskušal stopiti v no- ^jost prijaznega kraja. ,Težko boš dobil prostor. I tem času je ponavadi pol- ^ Cas med dopoldne in po- poldne prinese v ta »vagon« življenje, mi je dobrohotno svetoval prijatelj, ki me je srečal na stopnicah in opa- zil, da iščem prostor. »šola se je začela in tudi Zvezda je oživela. Največ pro- meta je v nj^ zjutraj, ko pridejo gospodinje težko ob ložene s tržnice, popijejo ka- vo in v nevezanem pomenku oberejo vse, kar je mogoče in njim dostopno. Okoli dva- najste ure jih zamenjajo prve skupine dijakov celjskih srednjih in strokovnih šol. »Vagon« se napolni in do 14 ure je težko dobiti kakšen prostor. Dve luri je prostor njihov.« I>ve tiri je prostor njihov! Mimo sedijo za mizami; po dva, trije ali celo večja sku- pina. Vsak dan, vse tja do konca šoOskega leta. Potem nič in s šoOskim letom po- novno vse po starem. Obisk Zvezde je kot obisk pouka ali doma. V času šoJe se ti trije elementi povežejo in dopol- njujejo. »Danes pa nas nekam čud- no zapostavljajo. Zjutraj sem bUa že tu in sem tudi morala celo uro čakati.« se je razbur- jajo mJado dekle s poročnim prstanom na roki. Besede so podkrepili udarci po mizi, ki naj bi privabili natakarico. »Sama delam ob tem času v tem predelu. Dosti je dela in ne morem takoj vseh po- streči. Nekateri so sitni in ne razumejo, da morajo malo počakati.« Natakaričdno ugovarjanje je bik) utemeljeno. Težko je naenkrat postrečd vsem. »Želite?« »Tri kave in tri malinovce z navadno vodo.« Pogmnnejši spijejo tudi kaj močnejšega, v glavnem pa prevladujejo kava, maidnovec in pecivo. »Cas med šolo in interna- tom je treba nekje preživeti. Za mladinski klub ne vem, kje je. Sicer pa tako ne ho- dimo sem vsak dan.« je pri- povedovalo dekle Ekonomske srednje šole. Vendar se laliko v tem pro- storu samo pogovarjate in pijete. Ali ni to premalo za mladega človeka? »Seveda je premalo, ven- dar drugega ni.« V Mladinskem klubu ima- jo i>rogram in tudi bife. »Tja zahajajo večinoma fantje.« je oc^ovorila Mojca. Kako bi sprejela program v tem prostoru, če bi vam pri- pravili uro beat poezije, mi- ni-razstavo, predstavili nekaj protestnih i)esnikav? »Dobro bi sprejeli in v pro- storu ne bi bilo več mrtvo.« Kaj pa mina krila? »V šoli nam jih ne dovolijo nosita.« Ples? »Mladi smo in radi i>leše- mo. Vendar moramo dobiti dovoljenje, da se lahko ple- sov udeležimo« Zrak v prostoru je bil ved- no bolj gost. Cigaretni ogorki so se nabirali v pepelnikih, katere je natakarica komaj sproti ispraiznjevala. Ljudje so prihaoaM in odha- jali. Mimo je v »vagonu«, kjer dijaki preživijo del pro- stega časa. Vse gre s tokom življenja. Vrtenje je vztrajno: dom, šola. Zvezda, internat. Vendar je sam prostor pre- malo izkoriščen, kaijti če mla- dina v njega tako vztraijno zahaja, bi bilo potrebno raz- misliiitl o tem, da se ta pro- stor bolje izkoristi. Primeri Poljakov, ki znajo vsak tak- šen prostor pametno izkori- stiti, bi nam bili prav pri Zvezdi lahko za vzgled. ^ Tako pa je »vagon« Zvezde samo neka postaja med šolo in domom, kot nadomestek za del prostega časa ... T. VRABL ^ ^ E iS J , MLADIH' Sonja Kitek Sonja Kitek je stara de- vetnajst let in obiskuje tretji letnik Ekonomske srednje šole v Celju. Menil sem, da je Sonja za tretji letnik že nekoli- ko prestara in sem celo posumil, da ima ob kon- cu leta včasih težave. Skoraj bi me bilo sram, ker sem tako mislil, ko mi je Sonja začela pripo- vedovati o svojih težavah m o bolezni, zaradi kate- re je morala prekiniti štu- dij na učiteljišču. Dejala je, da bi zelo rada posta- la učiteljica, vendar... »Kdaj si prvič slišala za mladinsko organizaci- jo?« — 2 mladinsko organi- zacijo sem se spoznala že v osnovni šoli, ko smo po- stali mladinci. Vendar se takrat še nisem toliko za- nimala zanjo, ker je bila njena aktivnost še manj razvita. V Grižah, kjer sem hodila v osnovno šo- lo, smo imeli pevski zbor, ki se je dobro uveljavil na vsakem pevskem festi- vcHu, igrali pa smo tudi šah in rokomet. »In kaj meniš o mladin- ski organizaciji na ESS?« — V tem šolskem letu se še ni uveljavila, saj ni- ti vi bilo pravih sestan- kov. V prvih dveh letih pa je delo ddbro poteka^ lo. Uveljavili smo se pred- vsem v športu. »Kako poteka tvoj štu- dij?« — še kar gre; le bole- zen me nekoliko ovira. Tako rada bi ozdravela, vendar sem izgubila že skoraj vse upanje, če bi bila zdrava bi bila verjet- no najsrečnejši človek na svetu. Izgubila bi tudi občutek manjvrednosti. Naslednje vprašanje mi kar m hotelo priti iz ust. AH bolezen res lahko ta- ko prizadene mladega člo- veka? Saj bolan človek ni manjvreden! Saj je danes zelo malo bolezni, Jd se ne bi dale ozdraviti in Sonja bo še zdrava. Le povedal ji tega -menda nihče ni, zato je tako hi- tro izgubila vsako upanje. »Kaj meniš o beatni- kih?« — Mene nič ne motijo, če se obnašajo tako, kot je treba. Ni nujTto, da je beatnik huligan. Huligani so tisti, ki skušajo vzbu- jati pozornost na nenava- den oziroma neprimeren način. »Se zanimaš za nogo- met?« Rada gledam nogomet, vendar se mi zdi neumno, da dajejo za to igro mili- jone, za bolnega človeka pa se težko najde kak di- nar. »Kako izkoriščaš svoj prosti čas?« — Dosti berem, doma pa kuham in pospravljam, imam že nekaj prakse za — zakonsko življenje. »Tvoja največja želja?« — želim, da bi bila zdrava in da bi šolo do- bro končala. V. VIDMAR ZAPIS IZ VELENJA DILEME O MLADINI Sedeli smo v Delavskem Na eni strani uprav- I Mladinsk^a kluba Hinko (nnol, na drugi Ivo Knez, (jdavatelj v Rudarskem šol- centru. Tema razgovo- i; vse, ali bolje skoraj vse ndadind. Oba prisotna nista i mladinca. Vrste mladin- (6 organizacije sta zapustila jed mnogimi leti. Volja do [la z mladino jima je osta- . Ob svojih poklicih niti ne preta in ne smeta biti ne- šzadeta o stvareh, ki so posredno povezane z mla- iio. Z njo delata povsod. V ii, klubu, telovadnici, na iftalkali.šču . . . Dermol: »Ce ima mladina je svoje prostore, potem jih ga v Velenju, Vendar je ne- delavnost mladinskega komi- teja tista, ki ne usmerja mla- dine v delo mladiiiske orga- nizacije.« Knez: »Nikoli ni nihče pri- šel vprašait, kako je z mla- dino, kaj dela itd. Vidiš jih samo takrat, ko pripeljejo delegacijo v Mladinski klub.« Kje so vzroki za takšno praznino v sodelovanju med mladino in njenim vodstvom? Dermol: »Za mene je vzrok v tem, da so vsi mladir^ki funkcionarji na občinskem komiteju samo aktivisti; da- leč od tega, da bi bili tudi organizatorji in usmerjeval- ci. Ti mladi ftonkcionarji bi morali biti sposobni najti takšne nlladince, ki bd biU pripravljeni delati, ne pa da gredo po Mniji najmanjšega odpora. Treba je najti takšne oblike dela, da bodo mladino privlačevale. Skratka, priprav- ljenost starejših, da pomaga- jo mladind je, marnjka pa ini- ciativa mladih, predvsem ti- stih na občinskem komi- teju.« Knez: »Člani mladinskega komiteja se enostavno bojijo priti med 600 dijakov v na- šem centru, ker so njihove metode in oblike dela zasta- rele in preživele, sami pa ne znajo poiskati nekaj novega.« Dormol: »Mladino je po- trebno zaposliti. Vzgojo mla- dine smo zanemarili. Mi ima- mo celo vrsto mladih zakon- cev, ki v začetku instinktiv- no ljubijo svojega otroka. To pa še ni dovolj. Tako lahko viddmo skupine otrok, ko se zvečer okoli 22. in 23. ure po- dijo po cestah brez nadzor- stva, lahko gledajo ves kač v televizijskih odd^ah, jim do- voljujejo prebiranje »plaža- ste« liiteratuire in ogled vseh filmskih predstav. Razumljivo je, da potem ne moremo pri- čakovati kao drugega. To je eden iasmed osnovnih proble- mov, katesTim bomo morali posvetiti večjo pozornost pri njihovem reševanju. Dejstvo je, da mora mladina občutiti dolžnosti, ki jim jih nalaga določena družba. Mladino poskušamo usmerjati v šport- ne organizacaje in kulturne skupine z namenom, da bi organizacaje imele dovolj ka- dra. Vendar se mladina potem ne more nikamor vključiti, ker organizacije ne delajo ali samo životarijo. V Velenju lahko govorimo o kulturnem mrtvilu; vse je prepuščeno zobu časa.« V VeJenju imajo delaven Mladinski klub, kotalkarje, pevce, mlade godbenike ... Vendar z vsem tem še niso zadovoljni. Sicer pa Dermolo- vo in Knezovo razpravljanje o mladini nd lokalnega zna- čaja. To je širši problem. Za- to bi kazalo o njem še raz- pravljati ... Vsakodnevni treningi Betonska plošča velenjske- i kotalkališča ni nikoli praz- , Po njej neprestano vozi- velenjski kotalkarji, kate- a reden trening pomeni |)eh na tekmovanju. Franci iATNIK je eden izmed naj- nadarjenih mladih jugo- Jvanskih kotalkarjev. V pe- li letih aktivnega ukvarja- li s kotalkanjem je osvojil kaj republiških in državnih prvenstev in pred kratkim celo zmagal na velikem med- narodnem tekmovanju v Dres- denu. Zadnji uspeh — osvoji- tev prvega mesta na držav- nem prvenstvu — pa mu je prinesel tudi vozno kairto za potovanje na leto^e svetov- no kotalkarsko prvenstvo, ki bo v Angliji. Za mladega tek- movalca vsekakor veliki in lepi uspehi. Treningi so vsekakor napor ni. Kako usklajuješ šolo in trening? »Treniram vsak dan po dve uri. Malo teže je takrat, ko je trpba dopoldne v šolo, po- tem se hitro naučiti, ob 17. uri pa na stadion.« Verjetno sd imel zanimive počitnice... »Deset dni smo bili s klu- bom v Rovinju. Kljub temu da smo bili na morju, smo bili več ob morju, kot v morju.« ? »Tovariš Pocajt, ki nas Je kondicijsko pripravljal, ni poznal milosti pri treningih. Vroče sonce nas je tako uni- čilo, da smo po treningu šli raje spat kot ipa na kopanje. To so bile moje počitnice.« »želje? »Pokrito kotalkališče. Tako bi lahko vadiU skozi vse le- to, kar je pc^oj za doseganje uspehov.« Iz zvočnika so se oglasili z\'oki prijetne melodije. Kotal- ke so zapeljale po gladki be- tonski plošči. Franci ni imel dosti časa za razgovore. Časa za treninge primanjkuje in zato vsaki daljši pogovori med treningom odpadejo. »Največ težav je z obveczni- ma liki. Vaja, vaja in aopet vaja.« Je še uspel povedati. Kmalu zatem je že bil na dru- gi strani plošče; Franci Blat- nik, eden najperspektivnejših jugoslovanskih kotalkarjev. i TON ELEMENTOV V Iskrini Tovarni Polpre- Jdnikov v Trbovljah so v ivih sedmih mesecih letos Helali 24 ton elementov ra- |o elektro industrije, od te- I v juliju nekaj manj kot tone teh izdelkov. Oskrba reprodukcijskim materi- je bila prejšnji mesec glavnem zadovoljiva, težave ' so bile zaradi zamujenih Dbavnih rokov domačih ko- prantov. Večjega povpraše- l\ia po izdelkih Iskrine To- ^ polprevodnikov Trbov- k ni bUo, saj so bile na do- gčem tržišču le minimalne ^rebe po elementih radio *tro industrije, manjkalo J je tudi naročil za izvoz. Vib temu so do konca ju- fc odpremili na tuja tržišča [265.000 dolarjev izdelkov, poma skoraj za 65.000 do- •jev več, kot je določal -nk- ''REZ KOMENTARJA ^ filmi, ki jih predvajajo 'filmskem gledališču v Ve- ^u, čeprav so še pred krat- ^ prihajali filmski komen- ^rji iz Ljubljane in dobro plagali predvajane filme. — •^enjski mladi.-ci trdijo, da Od dobrega filmskega gle- feča ostaU le še fihni, ki ' predvajajo v razkošni Prani in še to celo za »pri- ^i« vrati. —MAR RAZPIS Sklad za štipendiranje mla- dih talentov pri občinski konferenci SZDL Celje raz- pisuje za šolskn leto 1967— 1968 naslednje štipendije: 1. za dijake srednjih šol — 5 štipendij; 2. za študente višjih in viso Idh šol ter akademij — 5 štipendij; Pogoji za podelitev štipen- dij so: a) šolski uspeh: — kandidati za študij na sre- dji šoli morajo imeti v 8. razredu osnovne šole odli- čen uspeh, izjemoma prav- dober uspeh z odličnimi oce- nami iz predmetov, ki so od- ločilni za njegovo nadaljnjo študijsko usmeritev, oziroma morajo imeti v zadnjem obi- skovanem razredu odličen ali vsaj pravdober uspeh z odlič- nimi ocenami iz predmetov, ki so odločilni za njegovo na- daljnjo študijsko usmeritev; — kandidati za študij na viš- jih šolah, visokih šolah in akademijah morajo imeti v IV. razredu srednje šole ali njej ustrezne šole in pri za- ključnem izpitu odličen us- peh ali vsaj pravdober; — študenti, ki so že vpisani na fakulteti, se lahko udele- žijo natečaja, če izpolnjuje- jo vse pogoje za vpis v na- slednji letnik in je ocena vseh opravljenih izpitov vsaj pravdobro. b) V prosilcev! družini ne sme dohodek na družinskega člana presegati: — za srednješolce — 300 Ndin mesečno, — za študente — 400 Ndin mesečno, letni katastrski dohodek na družinskega člana ne sme presegati — za srednješolce — 450 Ndin, — za študente — 550 Ndin. Prošnje za štupendije spre- jema upravni odbor sklada do 15. oktobra 1967 na na- slov: Občin^a konferenca SZDL Celje, poštni predal 41. Prošnji priložite: — življenjepis z opisom soci- alnega in premoženjskega stanja družine; — potrjeni prepis spričevala zadnjega letnika in spričevalo o zaključnem izpitu; — Potrdilo o vseh opravlje- nih izpitih z ocenami; — potrdilo o višini osebnih dohodkov staršev; — potrdilo o premoženjskem stanju; — strokovno mnenje šole o prosilcu. Upoštevali bomo le tiste prošnje, katerim bodo pri- loženi vsi navedeni dokumen- ti. Prednost pri dodelitvi šti- pendije imajo prosilci iz ob- močja občine Celje. Kandida- ti bodo obveščeni o sklepu UO sklada do 31. oktobra 1967. Sklad za štipendiranje mladih talentov pri občinski konferenci SZDL Celje Prosta delovna mesta 1. IFA, Celje, enega kemo- tehndka ald galvanizerja s srednjo aU poklicno šolo in petletno prakso, stanovanja ni. 2. Gozdno gospodarstvo, Brežice, enega revimega go- 2)darja, gozdarskega inženirja ald tehnika, z visoko ali sred- n(jo izobrazbo in dveletno prakso, stanovanja nd. 3. Obrtno servisno podjet- je »Posavje«, Brežice, desetih ključavničarjev s poklicno šo- lo, brez prakse, stanovanja ni. 4. Obrtni center »Zarja«, Ža- lec, enega modelarja, kreator- ja za delo v konfekciji, s po- klicno šolo in triletno prakso, stanovanja ni. En^a steklarja — brusilca, s poklicno šolo, bree prakse, stanovanja ni. 5. Pohištvena indtistrija »Garant«, Polzela, enega klju- čavničarja s poklicno šolo in petletno prakso, stanovanja ni. Enega električarja s poklic- no šolo in petletno prakso, stanovanja ni. Enega ekonomskega tehnika s srednjo šolo, brez prakse, stanovanja ni. V. TEaDNIK, 28. SEPTEMBRA 1967 7 na kratko ZA ZDRUŽITEV Politični aktiv trboveljskih obratov rudnika rjavega pre- moga Trbovlje-Hrastnik je obravnaval osnovna izhodišča za združitev premogovnikov v revirjih. Aktiv je podprl na- čela za to integracijo, po- udaril pa je, da je treba po- samezne elemente oziroma predloge še bolj podrobno preučiti. Ena izmed najbolj zahtevnih nalog v prihodnjih tednih pa bo, da bodo kar najbolj podrobno seznanili vse zaposlene z namenom in ciljem združitve premogovni- kov v revirjih, ki naj bi spod- budila integracijske procese tudi na drugih področjih, posebej na področju energe- tike. TEDEN POŽARNE VARNOSTI Podobno kot vsa leta do- slej bodo tudi tofcrat v Tr- bovljah pripravili v tednu požr.me varnosti, ki bo od 25. septembra do 1. oktobra, vrsto razgovorov, demonstra- cij in prireditev. V to akcjjo se bodo vključila vsa gasil- ska društva, pa tudi drugi zainteresirani dejavniki. SPREMEMBA STATUTA v Trbovljah pripravljajo spremembe občinskega statu- ta. Te dni se bo sestala ko- misija za statut pri občinski skupščini ter razpravljala o doslej zbranih predlogih za spremembo oziroma dopolni- tev statuta trboveljske obči- ne. VEČ VAJENCEV Na priporočilo družbeno političnih organizacij občine Trbovlje in po sklepu osred- njega samoupravnega organa, to je skupščine kolektiva, so v rudniku rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik sprejeli le- tos v uk pod posebnimi po- goji več vajencev za kovinsko in elektro stroko, kakor so bili sprva predvideli. RAZGOVORI Prejšnji teden so bili v Tr- bovljah prvi razgovori pred- stavnikov družbeno političnih organizacij, občinske skupšči- ne in poslancev z mladino srednjih in poklicnih šol, in sicer o nekaterih najbolj pe- rečih družbeno ekonomskih problemih razvoja ter o pro- blematiki trboveljske občine. Tako se je predsednik občin- ske skupščine Jože Laznik po- govarjal z dijaki tehniške srednje šole, politični sekre- tar občinske konferenca 2JK Ivo Mighč z gimnazijci, re- publiški poslanec Karel For- te pa z dijaki ekonomske srednje šole. Ta teden se bo z dijaki in učenci poklicnih šol v Trbovljah pogovarjal sekretar revirskega komiteja ZK in član CK ZK Jugosla- vije Marijan Orožen. O TEZAH ZA IX. SEJO CK ZKS Sekretariat občinske konfe- rence ZKS Trbovlje je pripra- vil razgovora z aktivom di- rektorjev delovnih organizacij tn z aktivom predstavnikov samoupravnih organov iz de- lovnih organizacij, na katerih so govorili o osnutku tez za IX. sejo CK ZK Slovenije; ugotovitve iz osnutka tez so skušali primerjati s konkret- nim F>oložajem v občini Tr- bovlje. —nk— V AVGUSTU VEČJA PROIZVODNJA V RUDNIKIH PREMOG ZAVRAČAJO Plan izkopa je uresničljiv — težave so s prodajo Trbovelj sko-hrastmški ru- darji so avgusta nakopali 99.900 ton rjavega premoga, kar je 3.200 ton nad meseč- nim i>lanom. V prvih osmih mesecih skupaj so v rudniku rjavega premoga Trbovlje— Hrasitnik nakopali 753.400 ton rjavega preanoga. Prejšnji mesec so zvišali v rudniku rudniško storitev na 2,01 tone na zaposlenega v delovnem dnevu. Ugodno gi- banje proizvodnje in dosega- nje sitoriitev so omogočili predrt^sem zadovoljivi od- kopni pogoji, sicer pa je še vedno manjkalo delovne sile. Preskrba z reprodiukcijsfeim materialom je dosti boljša, pa tudi cene so nižje. Teža- ve so pa zaradi tega, ker dol- govi kupcev še vedno nara- ščajo. Trgovina in železnica sta prejšnji mesec povpraševali po debelejših vrstah premoga; industrija, zlasti železarne, pa so še naprej odpovedovale dobave premoga. Indiistri- ja utemeljuje odpovedi naro- čil premoga s tem, da so se zmanjšale možnosti za proda- jo proizvodov in da je tudi proizvodnja indtustrije manj- ša od predividene. Kljub te- žavam so v rudniku rjavega premog TrtKJivlje—Hrastnik uspeli prodati vse nakopane količine premoga. Investicijska dela so v tr- boveljiSko—hrastniškem ruf~ dndku njave^ premoga pote- kala skorajda po programu, zaostajatjo le dela pri rekon- Sitrukoiji separacije in mo- dernizaciji tehnologije jam- ske elkisploatacije zaradi po- mamokanja denarja. Zagorsiki rudarji pa so do konca avgusta nakopali 394.100 ton premoga. S tem so do- s^i 96,2 odstotlka osemme- sečnega operativnega pla- na. Najboljše proizvodne re- zultate so v rudniku dosegli prejšnji mesec, ko so nako- pali nekaj nad 53.000 ton pre- moga in presegli pflan za to olbdiobje za 7 odstotkov. Kljub naporom pa rudar- skemu kolektivu ni uspelo izboljšati finančnega sta- nja podjetja. Izguba je do konca avgusta nekolBco nara- sla in presega 70 milijonov S din. Do konca avgusta so realizirali nekaj nad 33 mili- jonov N din, kar je nekoli- ko manj kot v enakem ob- dobju lani. Rudarski kolektiv sd moč- no prizadeva, da bi povečal proizvodnjo, kar pa je zdru- ženo z velikimi težajva- mi, predvsem v obratu Kiso- vee, kjer so imeli do nedav- nega razen drugih težav tudi dosti problemov zaradi vdo- rov vode. V kolikor se jim bo posrečilo odpraviti seda- nje težave in vložiti še več denarja v mehanizacijo, bo- do po vsej verjetnosti izpol- nili letošnji proizvodni načrt. —nk— an— Na policah zagorske knjižnice je še vedno dosti pro štora za nove knjige, toda številni bralci morajo bii zadovoljni s tem, kar je, kajti za nakup novih knji bi bilo potrebno ogromno denarja. Obsežen program do konca leta Na eni izmed zadnjih sej pred poletnimi počitnicami so odborniki občinske skupščine v Hrastniku obravnavali in sprejeli program svojega de- la do konca leta. Načrt je zelo obsežen in za- jema vrsto pomembnih zadev, ki jih bodo morali obravna- vati odbocrr^ v naslednjih mesecih. Posebno skrb in po- zornost nameravajo odborni- ki .posvetiti problemom go- spodarjenja, zaposlovanja, zdravstvenega in socialne- ga skrbstva, delovanju občin- ske izobraževalne skupnosti, vprašanjem urbanizma, izva- janju letošnjega in i)ripravam za sprejetje novega občinske- ga proračuna in drugim ak- tualnim problemom. Odborniki občinske skup- ščine bodo v tem obdobju morali prejeti vrsto odlo- kov in priporočil malons z vseh p^ročij družbenopo- litičnega življenja v komimi. Bistveno vlogo pri tem bodo imeM sveti občinske skupšči- ne. Politično izvršilni organi bodo moraiU namreč poprej obravnavati vrsto zadev hi jih predložiti v razpravo obe- ma zboroma občinske skup ščine. —an— RAZVOJNE TEŽAVE IN PROBLEMI OBRTI V HRASTNIKU ZANEMARJENA OBRT y Hrastniku se je v zadnjih nekaj letih sicer razvila zasebna obrtna dejavnost, vendar občani še zmeraj pogrešajo nekatere specialne usluge. Kaj povzroča stagnacijo družbenega sektorja obrti? V zasebnem sektorju obr- ti delujejo dve avtomehanič- m delavnici, pet avtoprevoz- ndkov, dva fotografa, dva urarja, frizerski salon, štirje čevljarji, dva mizarja, dva pleskarja, dva krojača, po en kovač, kolar, tapetnik, elek- tromenanik m osem gostilni- čairjev. Hrastničani pogrešajo neka- tere uslužnostne dejavnosti obrtniškega značaja, ki zanje nd skoraj nobenega interesa niiti v družbenem niti v za- sebnem sektorju. Med drugim bi potrebovali več uslužnost- nih aktivipoGti za pomoč go- spodinjstvom, kot: pralnico, kemično čistilnico, i25>osoje- valnico in popravljalnico go- spodinjskih strojev. V obči- ni sploh nimajo klepanja, medtem ko morajo cbčani ze- lo dolgo čakati na usli^e v radioservisu in v avtomeha- ničnih delavnicah. Družbeni sektor obrti je neOcoliko bolj raavit le v ko- vinski, frizerski in pleskar- ski stroki. Kljiub temu pa v Hrastniku ugotavljajo stagna- oijo oiruizDeinega seKcorja oorii. V okviru komimalnega pod- jetja sicer delujeta obrata uslužnostnega pomena (mizar stvo in pleskarstvo), vendar poslujeta z manjšo izgubo, ki jo komunalno podjetje po- kriva z dohodki iz drugih dejavnosti. Razen tega so ne- katere delovne organizaci- je skrčile obseg svojih uslug, npr. v prevozništvu, medtem ko so gostinske usluge v družbenem sektorju nazadova- le zaradi povečane zasebne iniciative. Zavoljo zasebne po- bude sta v Hrastniku pro- padli čevljarska in šiviljska delavnica. Razlogov za stagnacijo druž- benega sektorja obrti je več. Predvsem ti obrati niso ime- li dovolj denarja za razivoj in modernizacijo. Tu in tam so obrtni obrati poslovali z velikimi stroški, kar je seve- da onemogočilo bolj rentabil- no poslovanje. Na stagnacijo družbenega sektorja obrti je v določei meri vplivala tudi nezainten siranost družbenih dejaTij kov v občini, nadalje dokj razvito nekontrolirano šui marstvo in deloma še nesf* sobnost vodstvenih strok« nih kadrov ter iguba tii šča zavoljo nesolidnega p slovanja in visokih cen p posameznih proizvodov uslug. Zasebni obrtniki so s veda v primerjavi z družh nim sektorjem obrti v boi šem položaju. Ker so vsi ve ali manj pavšalisti, imajo ni; je davčne obvenosti in lai ko močno konkurirajo drj benemu sektorju obrti Anketa o stanju, razvoja težavah in problemih ob: v občini Hrastnik je me drugim opozorila, da bi mi rali posvetiti uslužnostni ai tivnosti vseh vrst kantinuii no skrb, predvsem na p« ročjOi, kjer občani pr&dolj čakajo na zadovoljitev svo.S potreb. —afr Uspel seminar v Zagorju Predsedstvo občinskega sin dikalnega sveta v Zagorju je pred karaitikim organiziralo divodnevni seminar za pred- sednike sindikalnih organiza- cij zagorskih ixxijetij na !Za- savski gori. Med dvodnevnimi rajzgovori so udeleženci temeljito ob- ravnavaili dosedanje izvajanje gospodarske in družbene refor- me v občini Zagorje in se se- znanili z letošnjimi rezultati gospodarjenja v celoti. Razen tega so na seminarju posebej govorili o anketi, ki jo je pri- pravil sindikalni svet glede razvoja samoupravljanja v Za- gorju. Nekaj ur pa so posve- tili politiki zaposlovanja in stališčem republiškega sve- ta sindikatov Slovenije o uve- ljavi jan ju samoupravljanja v pogojih gospodarske reforme. Predsedstvo sindikalnega sveta je zelo ugodno oceni- lo rezultate seminarja. Med drugimi aktualnimi problemi nadaljnjega delovanja sindika- tov v podjetjih z njihovo vlo- go pri utrjevanju neposred- nosti samoupravljanja. Ker bodo tudi v občini Zagorje v kratkem letne konference sin- dikalnih organizacij, bo raz- prava na seminarju omogoči- la, da bodo na teh letnih do- govorih isliviščili vse ti^ probleme, ki tarejo kolektive. —an— PROIZVODNJA IN PRODAJA V STEKLARNI HRASTNIK Spodbuden izvoz Steklarski kolektiv je do konca avgusta proizvedel okoli 9000 ton steklenih izdelkov v skupni vrednosti nad štiri milijarde Sdin. Težave s prodajo steklenine na domačem trgu. V izvozu zaostanek le še za do- brih 6 odst. Hrastniška steklarna posve- ča vedno večjo skrb in po- zornost izvozu. To je povsem razimiljivo. Za letos so nam- reč sprejeli razmeroma vLs>k izvorni načrt, ki določa pro- dajo blaga v tujino za en mi- lijon 850.000 USA dolarjev. Značilnost izvoza je izključ- na prodaja steklenih izdel- kov v dežele s konvertibilni- mi valutami, to pa terja, da morajo biti hrastniški ste- kleni proizvodi visoko kako- vostni, zanimivi in estetsico oblikovani, predvsem tako imenovana svetlobna telesa, kjer je konkurenca najhujša. To pa še ni vse. Zahodnoev- ropske dežele so za uvoz bla- ga iz držav, ki niso članice evropske gospodarske skupno- sti, določile znatne carinske stopnje. Sosednja Italija hna za posamezne artikle celo 15- in 25-odstotno carinsko stop- njo, kar kajpak odvrača itali- janske uvoznike od nakupov v socialističnih deželah. Za- voljo tega so velikega pome- na proizvodni stroški. V tem pogledu se steklarski kolek- tiv močno prizadeva, da bi izkoristil vse možnosti za po- cenitev proizvodnje. V prvih osmih mesecih so iz Steklarne Hrastnik izvozi- li za en mUijon 115.816 USA dolarjev blaga. Čeprav plar na za to obdobje niso po- vsem dosegli, zaostajajo le še za dobrih 6 odstotkov. Naj- več steklenih izdelkov so pro- dali v Zahodno Nemčijo, in sicer za 426.000 DM. Zna- no je, da je na zahodnonem škem trgu konkurenca izred- no ostra, posebno še, ker skušajo nekatere vzhodnoev ropske dežele, proizvajal- ke vseh vrst stekla in stekls nih izdelkov osvojiti to šče s pretirano nizkimi cea» mi. Te razmere terjajo (» hrastniškega kolektiva ševef jo prizadevnost. Zato so ' podjetju uvedli razen običa) ne kontrole za izvozno bla? še tako imenovano nadko® trolo. Prodaja na domačem tr? nekoliko stagnira. Videti J* da zavoljo težav nekateri dicionalni kupci hrastniš^ steklenine, kupujejo in aa'*' čajo znatno manj tega bia^ kot prejšnja leta. Na zm^ šano prodajo pa so seve** vplivali še nekateri drugi ^ logi, med njimi tudi poleti sezona. V podjetju imajo nutno okoli tisoč ton razen tega jih tare tudi bo plačevanje kupcev. ^ koncu avgusta so namreč K^ ci dolgovali Steklarni ^^ eno milijardo S din, medt^ ko je bik> podjetje dolž" svojim dobaviteljem le ne^ nad štiristo milijonov S ^^ Novo cestišče (levo) od Trojan proti Izlakam je veči- del že zelo jasno izoblikovano, zategadelj je stara cesta (na sliki desno) precej težko prevozna. Toda še pred zimo, če ne bo kaj hujšega, bomo vozili od Trojan skozi Izlake skoraj do Zagorja po asfaltu. Osta- lo bo še borih 300 ali 400 metrov makadama tik pred Zagorjem. Morda pa tudi to ne? TEaDNIK, 28. SEPTEMBRA 1967 8 8 POLI.FTNI USPEHI ZAGORSKEGA GOSPODARSTVA Skromnejši rezultati y letošnjih polletnih dosežkih celotnega gospodarstva ^ 2^gorski občini ugotavljajo nad 99 milijonov Ndin jjliturirane realizacije; ta obseg vrednostne prodaje jg za okrog 7 odst. večji kot v enakem obdobju lani ^ presega le za 2 odst. lansko povprečje. polgovi kupcev do zagor jjjih delovnih organizacij sc y teni času znatno na^-asld koncu junija jih je bik ^ okrog 24 milijonov N din jar je za ©no tretjino vei [jot fakturirana realizacija. Industrija je v primerjav: 5 preteklimi poslovnimi ob dobji dosegla dokaj skromne jezultate. Celoten obseg fak turirane realizacije je le z£ 3 odstotke večji od lanske Icar je precej manj, kot sc kolektivi predvidevali in n« posegajo niti lanskega šestme sečnega povprečja. Izračuni fi žične proizvodnje tudi kaže jo, da je vseh pet industrij skih delovnih organizacij i občini doseglo le za 1 odsto tek večjo proizvodnjo kot la ni. Tudi tako minimalen po rast sicer resda kaže določe ne kvalitetne premike (obsej so dosegli z manjšim števi lom zaposlenih) — poveča li so produktivnost dela, če ravno niso aktivirali po Biembnejših kapacitet. To ps je spet stagnacija bolj šegi izkoriščanja proi^odnih zmo gljivosti in onemogočanj« ugodnejših rezultatov na dru gih F>odročjih kot so zapo Slovan je, družbeni in življenj ski standard zaposlenih, za dovoljevanje skupnih komu nalnih potreb in podobno. Negativne tendence iz pre teklih obdobij se na področ ju zaposlovanja še nadaljuje jo. Po podatkih delovnih ot ganizacij je v občini (gospo- darstvo in negospodarstvo) za- poslenih 4.556 občanov, kar je za 1,3 odstotka nižje od lan- skega . povprečja. Ta proble matika postaja namreč vse bolj pereča. Nazadovanje \ zaposlovanju je opaziti pred vsem v gospodarstvu, pozitiV' ni premiki pa so opazni v tr- govini (zaposlenost se je po večala za več kot 7 odstot- kov), v družbenem sektorji; obrti (3 odst.) in v stanovanj- sko-komunaJnem gospodar stvu (okrog 5 odst). V Rudniku rjavega premo ga je bila polletna proizvod nja le 298.(X)0 ton premoga, kar je za 15.700 ton pod pla- nom in za 4 odstotke manj kot v enakem obdobju lani, celotni dohodek je za 16 od stotkov manjši kot lani. "V TEVE »Varnost« je šestme sečni plan fizičnega obsega proizvodnje za 19,3 odstotka pod predvidevanji, plan fak- turirane realizacije pa za U odstotkov, celotni dohodeh je za 10 odstotkov manjši Tovarna elektroporcelana Iz- lake je fakturirano realizac: jo povečala za 7,6 odstotka plan fizičnega obsega proizvod nje pa za 19,8 odstotka; pre cejšen zastoj prodaje gotovit proizvodov na domačem trži šču pa je povečal zaloge zž 66,1 odstotka. Industrija grad benega materiala je fakturira no realizacijo povečala zs 19 odstotkov, za 30 odstotkom je povečala plačano realizacijo in prav toliko tudi celotni dohodek, fizični obseg proiz- vodnje pa je presegla za 17 odstotkov; v polni meri se odraža izgradnja in altcivira- nje nove hidrarne. V Lesno industrijskem podjetju so gle- de na slab lanski položaj po- večali fakturirano realizacijo skoraj za 40 odstotkov, fizič- ni obseg proizvodnje za 16,1 odstotka, letošnja plačana re- alizacija presega lansko za 46,8 odstotka. Druge panoge gospodarstva so polletni plan fakturirane realizacije dosegle: kmetijstvo je za 10,3 odstotka pod pla- nom, gozdarstvo je plan sto- odstotno doseglo, gradbeništ- vo je plan preseglo za 10,6 odstotka, prav tako promet za 9,3 odstotka in trgovina za 13,1 odstotka, gostinstvo je za 1,2 odstotka pod pla- nom, prav tako tudi obrt za 7,4 odstotka in komunala za 21,8 odstotka. (rap) Industrija gradbenega materiala v Zagorju je v letošnjem prvem polletju zabe- ležila dokaj ugodne proizvodne rezultate, na kar je močno vplivala tudi dogradi- tev in aktiviranje nove hidrame (na sliki), ki je začela poskusno obratovati v aprilu in je dosegla junija proizvodnjo, predvideno za polno obratovanje. Obrat so zgradili z lastnim denarjem, bil pa je nujno potreben, kajti poprej niso mogK zadovoljiti velikega povpraševanja i)o hidratiziranem apnu na tržišču. (Rap-foto: B. šulin) KAKŠNA BO NOVA ORGANIZACIJA ZDRAVSTVENE SLUŽBE V REVIRJIH? , En zdravstveni dom Znano je, da je treba do konca leta v Sloveniji urediti organizacijo zdravstvene služ- be z določili novega zakona. Ta akcija prehaja v revirjiii prav zdaj v zaključno fazo. V občinah Trbovlje, Hrast- nik in Zagorje ob Savi se pri- pravljajo za ustanovitev enot- nega zdravstvenega doma za področje, ki šteje nad 46.0f!0 prebivalcev. Predlagajo, da bi bil sedež novega zdravstvene- ga doma za revirje v Zagor- ju ob Savi, skoraj vse specia listične službe pa bi bile v Trbovljah. Specialistične am- bulante bi bile pri splošni bolnišnici Trbovlje, h kater> sta se že priključila tudi bal- niška oddelka zagorskega zdravstvenega doma; speciali- stična dispanzerska služba pa bi delovala v sklopu novega zdravstvenega doma. Po dosedanjih predlogih naj bi lekarniška služba v Trbovljah, Hrastniku in Za- gorju ob Savi začasno ostala nespremenjena. Splošna bol- nišnica Trbovlje bi tudi v prihodnje opravljala vso bol- nišnično službo za revirje. Združili naj bi reševalne po- staje; sedež bi bil v Trbov- ljah, vozila pa bi bila še na- prej tudi v Hrastniku in Za gorju ob Savi. Nov zdravstveni dom za re- virje bi bil razdeljen v več oddelkov; v splošnem oddel- ku bi bile združene vse sploš- ne ambulante, ki bi še vna- prej delovale v glavnem tako kot doslej; v zobni oddelek bi bile vključene vse sploš- ne zobne ambulante, šolske zobne ambulante pa bi bile vključene v šolsko dispanzer- sko službo. V okviru novega zdravstvenega doma za obči- ne Trbovlje, Hrastnik in Za- gorje ob Savi bi deloval tu- di skupen dispanzer za pljuč- ne boJezni, prav tako skupen dispanzer za medicino dela; enotno bi delovala dispanzer- ska služba za žene, organizi- rati i>a bi bilo treba še der- matovenerološki in nevropsi- hiatrični dispanzer, prav ta- ko pa naj bi bila enotna za vse tri občine higienska po- staja. Iz dejavnosti splošne bolnišnice Trbovlje bi pre- nesli v nov zdravstveni dom za revirje center za otroško varstvo. Predvidevajo tudi, da bi v prihodnje okrepili in razširi- li dejavnost specialistič- nih služb pri splošni bolniš- nici Trbovlje kot tudi dispan- zerske specialistične služ- be pri novem zdravstvenem do- mu. Tako bi dobili revirji stalnega okulista in fiziolo- ga. Specialistične ambulante naj bi delovale v prihodnje po več dni v tednu kot do- slej; v Zagorju ob Savi pa bi organizirali službo za glo- binsko slikanje za potrebe revirjev. Večjih problemov ne bo ni- ti s kadri. Iz podrobnejših analiz namreč izhaja, da je v primerjavi z veljavnimi nor- mativi zdravstvena služba v revirjih dokaj dobro zasede- na; manjka predvsem ka- der pri preventivnih dejavno- stih. Z določenimi notran.U- mi premiki ter z dotokom nekaterih novih kadrov v tej zvezi ne bi bilo nobenih te- žav. O predlogu za novo organi- zacijo zdravstvene slujbs v občinah Trbovlje, Hrastnik m Zagorje ob Savi bodo v krat- ■om&s ipn^ ri'BriA'BJdz'Bi uresi upranmi organi zdravstvenih domov ter občinske skupšči- ne. —nk— na kratko ŠTIPENDIJE TOVARNE ELEKTROPORCE- LANA Letos je kolektiv izlaške to- varne elektroporcelana name- nil za štipendije 12 milijonov 800.000 SD. štipendije preje- ma 20 dijakov in študentov. Največ otrok se šola na sred- njih ekonomskih in dru- gih strokovnih šolah, nekaj študentov pa obiskuje višje oziroma visoke šole. Vsi štir pendisti opravljajo počitniško prakso v podjetju. Študent- je in dijaki večkrat obiskuje- jo tovarno, kjer se pogovar- jajo o poslovanju in problemih proizvodnje. KONFERENCA ZK RUDNIKA ZAGORJE v sredo je bila v delav- skem domu konferenca ZK rudnika Zagorje. Udeleženci so po daljši razpravi v celoti odobrili sedanje delo glav- ne komisije iz vrst predstav- nikov trboveljsko-hrastniškega in zagorskega rudnika, ki pripravlja vse potrebno za in- tegracijo zasavskih premo- govnikov. Komunisti so ob tej priložnosti menili, da bo uspeh združitve zasavskih rud- nikov odvisen od vseh subjek- tivnih sil v obeh podjetjih, predvsem pa od ZK, ki se bo morala v celoti angažira- ti v pripravah na združitev. Ob tej priložnosti so člani ZK še poudarili, da je integra- cija sestavni del naporov za hitrejše izvajanje gospodarske reforme v premogovništvu 60 LET GASILSTVA Prihodnje dni bodo imeli zagorski gasilci števihie prire- ditve, s katerimi bodo poča- stili 60-letndco svojega delo- vanja. V dneh od 24. do 1. ok- tobra bodo med drugim od- prli razstavo dokumentov in fotografij o razvoju te dru- štvene organizacije v občini, razen tega pa izvedli nekaj gasilskih vaj. Za •zaključek praznovanja jubileja bo v Za- gorju parada vseh gasilcev. —aa-— HIGIENSKI MINIMUM Te dni zaključujejo v Hrar stniku tečaj higienskega mi- numa, ki ga je organizirala delavska imiverza za 28 ude- ležencev živilske stroke (tr- govce, gostince in mesarje.) Na tečaju so tudi delavci iss planinskih postojank, kajti T pričakovanju pospeševanja tu- rizma je tudi zanje tak tečaj potreben. Ves tečaj obsega 25 ur predavanj in zaključni izpit. PETA SEJA SKUPŠČINE OBČINE ZAGORJE Obširen dnevni red Na nedavni seji, prvi po poletnih počitnicah, je skup- ščina občine Zagorje obravna- vala vrsto aktualnih vprašanj. Potem ko so odborniki slišali analizo o gospodarje- nju v letošnjem prvem pol- letju, so v razpravi tudi go- vorili o situaciji, v kateri je rudnik rjavega premoga. Za- gorje in o položaju premo- govništva v Zasavju nasploh z ozirom na predvideno bliž- njo integracijo obeh zasav- skih rudnikov, saj gre skup- no za okrog 5.600 -delavcev. Govorili so še o nekaterih drugih delovnih organizacijah, nakar je predsednik občin- ske skupščine Dušan Kolenc še posebej opozoril na tri bi- stvene elemente, ki so tem- bolj opazni v sedanjih proiz- vodno-poslovnih rezultatih pr- vega poUetja, to pa so stag- nacija fizičnega obs^a proiz- vodnje, vprašanje medseboj- nega sodelovanja in povezova- nja delovnih organizacij ter ugotovitev pri realnem oseb- nem dohodku, ki je padel v letošnjem letu pKxi lanski ni- vo. V razpravi o problemacijci zaposlovanja so poudarili, da je poreformska dinamika za- poslovanja pokazala nazadova- nje in večanje brezposelno- sti. Povprečje zaposlenih je v tem času 4.556, kar je za 1,3 odstotka nižje v orimer- javi z enakim obdobjem ia- ni. Hkrati je opazen dokaj nizek priliv zaposlitev v ru- darsko stroko. V nada .;e\'a- nju seje so sprejsii spre- membo odredbe o najvišjih maloprodajnih cenah za mo- ko, kruh, sladkor, olje, mle- ko, sveže meso in premog na območju občine, na pred- log več odbornikov pa so sprejeli z določenimi korek- turami odlok o ureditvi pro- meta in odlok o ureditvi pot- i niškega prometa na območ- ■ ju občine, zatem so sprejeli . še odlok o potrditvi zazidal- . nega načrta za del naselja . Izlake, odlok o spremembi ' pokopališkega reda na ob- močju občine in odlok o or- ganizaciji uprave občinske • skupščine, katerega namen je ! med drugim, da bi pocen^^i - delo v sami upravi. Po poročilu sveta za vzgo- ^ jo in izobraževanje so še po- ■ sebej poudarili problematiko - starega poslopja osnovne šo- ■ le Toneta Okrogarja, ki bo . ob morebitni hudi zimi še 1 toliko bolj pereča, za obno- , vp pa ' bi potrebovali okrog - 60 milijonov dinarjev, pri 3 čemer so sklenili, naj o tej . rešitvi v kratkem razprav Ija- . jo tudi družbeno-politične or- ganizacije, pripraviti pa bi morali predloge in postopek za zbiranje denarja. Nova osnovna šola Ivana Skvarče nima telovadnice, zato mora mesečno plačevati 45.000 S din najemnin za telovadnico v špvortnem domu Proletar- 3a, opozorili pa so tudi na otežkočen prevoz otrok iz Se- nožeti do Zagorja v šolo. Odborniki so zatem spreje- li še odlok o prenehanju ob- ginskega sklada za šolstvo, po poročilu komisije za leto- vanje otrok pa so razpravlja- li tudi o možnosti nadaljnje- ga povečanja kapacitet v po- čitniškem domu v Vrsarju. Nato so se odborniki seznani- li tudi z izvajanjem letošnje- ga pouka predvojaške vzgoje delavsko kmečke mladine, pred zaključkom seje pa so po daljši razpravi soglašali s predloženim sklepom skupšči- ne komimalne skupnos';i so- cialnega zavarovanja kmetov Ljubljana o izrednem prispev- ku zavarovancev za kritje primanjkljaja, nastalega leta 1966 v skladu zdravstvenega zavarovanja kmetov. (rap) PRED KONFERENCAMI ORGANIZACIJ ZK V TRBOVLJAH Tudi krajevna samouprava Na zadnji UDCinsKj Konie renči Zveze komunistov v Tr- bovljah, bila je sredi junija, so med drugim sprejeli tudi začasna pravila o organizacij- ski strukturi ZK v tej revir- ski občini. Od občinske kon- ference ZK naprej pa si v Trbovljah prizadevajo, da bi nova načela organiziranosti uveljavili tudi v praksi. Tako zdaj že zaključujejo priprave na ustanovitvene kon- ference novih organizacij ZK v Trbovljah. Dogovarjajo se namreč le še o zadnjih orga- nizacijskih, vsebinskih in ka- drovskih zadevah. Tako raču- najo, da bodo opravili ustano- vitvene konference do konca meseca septembra. Na prvih konferencah novih organiza- cij ZK bodo v Trbovljah ob- ravnavali zlasti nekatera naj- bolj pereča vprašanja seda- njega razvoja, predvsem pa še o tem, kako se uveljavlja Zveza komunistov kot sodob- no organizirana idejno politič- na sila. Na terenu bodo zra- ven tega razpravljali tudi o nekaterih vprašanjih v zvezi s krajevno samoupravo, v de- lovnih organizacijah pa bodo obravnavali nekatera pereča konkretna vprašanja, pred- vsem s politično samouprav-- nega vidika. Vse razprave bo- do povezali z obravnavami tez za IX. sejo CK ZKS. Sicer pa v Trbovljah zače- njajo tudi že priprave n« prihodnjo sejo Občinske kon- ference ZK. Na njej bodo po- novno razpravljali in sklepa- li o oblikah organiziranosti. V Trbovljah naj bi imen na- mreč v prihodnje le 12 orga- nizacij ZK, na junijski kon- ferenci pa so sprejeli sklep o tem, da bi jih bilo 17. Na terenu naj bi bilo 8 organi- zacij; organizacije ZK ne bi bilo na Dobovcu. V rudniku rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik in v Strojni tovar- ni pa bi namesto po treh delovale le po ena organiza- cija ZK s tem, da bi v rud- niku delovala organizacija ZK s konferenco, po posameznih obratih pa bi delovali oddelki. Na prihodnji seji Občinske conference ZKS v Trbovljah x>do zraven tega obravna/a- i še analizo o ustanovitve- lih konferencah organizi- jij ZK; osrednje vprašanje, ti ga bodo obravnavali na se- ji, pa bo »Komunisti, organi- sacije ZK in krajevna skup- nost«. S tem želijo v Trbov- jah poudariti naloge komu- tiistov na širšem področju in to v času, ko dejavnost Slanov ZK prenašamo iz de lovnih organizacij na teren Tako bi nedvomno precej pri pomogli h krepitvi in večj: uveljavitvi krajevne samoupra ve v središču rudarskih re virjev. —nk- TEaDNIK, 28. SEPTEMBRA 1967 9 ŽRTVE PROMETA UMRL ZA POŠKODBAMI 13. septembra so pripelja- li v celjsiko bolnišnico Mar- jana POMPETA, roj. 1961, do- ma iz Velenja, ki je kmalu po prevozu v botoišnioo umiri. V poi2rvedbah je bilo ugotovlje- no, da se je Pomipe omenje- nega dne vozil s kolesom po Velenju. Na pešpoti je s kole- som padel in odšel sam pro- ti stanovanju. Ker je krvavel iz ust, ga je mati zmočila z mrak) vodo in dala v poste- ljo. Ko pa je nekaj časa za tem ponovno opazila pri ot- roku na listih krvave pene, je poklicala zdravnika ki je odredil prevoz v bolnišnico. OTROK PRED AVTO Voznik osebnega avtomobi- la Franc GASPERIN iz Ljub- ljane je peljal iz smeri Žal- ca proti Cefliju. Na prehodu za pešce na križišču Ljubljan- ske in Čopove iilice je stal pešec Silvesitecr ŠKRABL. Ker je vo2aiik mislil, da mu je otrok dal prednost oziroma da ne bo prečkal ceste, je je peljM mimo, vendar je v istem trenutku otrok vseeno stekel čez prehod. Avtomobl- list ga je podrl ter zbil pK) cesti. Prepeljali so ga v celj- sko bolnišonico, kjer so ugoto- vili, da ima raztrgano vrani- co in odrgnine. ZALETEL SE JE V OBCESTNI SMERNIK V smeri Celja je 17. sep- tembra peljal motorist Ivan SLAPNIK. Ko je pripeljal do naselja Ločlca pri Vranskem je obstal na cesti in okleval pri zapeljevanju na levi od- cep. Tedaj Je za njim pripe- ljal z osebnim avtom Peter BERTONCELJ, ki je namera- val peljati mSmo motorista po desni strani. Pri tean je za- vozil na travnat ob cesti od koder je zapeljal nazaj na cesto, kjer ga je ponovno za- nestlo na desni travnat pas pri tem pa Je še trčil v ob- cestni smernik in se prevr- nil na travnik, kjer je obstal na streha. Pri tem je bila tež- je poškodovana žena voznika Sonja Bertoncelj, na avtomo- bilu pa je za 8000 novih di- narjev materialne škode. NEPREVIDNI KOLESAR Kolesar Ludvik Krampi j« 18. septembra peljal iz me- sta proti Vojniku. Na odce- pu ceste proti Zgornji Hudi- nji je zaipelijal na levo stran, ne da bi se pri tem prepričal ali je cesta prosta. Z nasprot- ne strani je pripeljal voznik tovornega avtomobila Standsv BEZJAK. Ker je kolesar nena- doma zavil v levo, ga je vo- znik tovonxjaka zadel in zbil po cestišču. Kolesar je dobil pretres možganov in odrgni- ne po glavi ter je bil preipe- l(jan v celjsko bolnišnico. KOLESARKO JE ZBIL Voznik osebnega avtoanobi- la Rastslav ŽNUDEBL iz Ce- Ijja je 18. seiptembra peljal po Kersnikovi ulici. V bliži- ni križišča z Oblakovo ulico je dohitel kolesarko Ružo KOS, ki je zavijala proti celj- ski bolnišnici. Kolesarka je sicer z roiko nakazala spre- membo vožnje, vendar rodce ni dovolj izt^nila, da bi s tem dovolj opozorila zadaj vozeče- ga voznika, ki je v tem času začel kolesarko prehitevati. Pri tem jo je zadel in zbU po cesti. Kosovo so takoj od- peljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima pre- tres mo^anov in rano na glavi. NA OBISKU PRI OSEMDESETLETNIKU VEKOSLAVU JANŽEKOVI CU VSE NA DOLGI STEZI Osemdesetletnik Vekoslav Janžekovič nekaj dni po jubileju. Malo ga je priza- dela bolezen, vendar pa upa, da bo dočakal de- vetdesetletnico, kar mu iz srca želimo tudi mi. Bila je tretja nedelja v sep- tembru. Pri Janžekovičevih na Tigu V. kongresa v Celju so se vrata odpirala pogoste- je kot navadno. Tudi poštar, ki vsak mesec prinese skromr no pokojnino, je bil dan po- prej bolj obložen. Prinesel je šop čestitk. Mnogi so se oso- bno zglasili, prinesli rože, darila in zvrhan koš srčnih želja, med njimi tisto; še na mnoga leta! Nekaj dni po jubilejnem dnevu sem se oglasil še jaz. Ostro me je pogledal, ko da snema z mojega obraza sle- dove let, ki so minila in me sposaial: »Bili ste ddjak meščanske šole. Tik pred vogno, ali ne?« Hudimanovo dober spomin, če pomislim, koliko genera- cij se je zvrtalo pred nj^vi- mi očmi. Na steni spalnice je tiktaka- la ura. Nova, takšna s kuka- vico. Šele nekaj dni meri čas v tem prostoru — je namreč na seznamu daril ob osemde- setletnici, kupljena s prispev- ki prosvetnega zbora III. os- novne šole, kjer v svojem se- demdesetem letu in po 49 de- la nastopil zasluženi pokoj. • Ob čašici dobre kave sva z jubilantovo hčerko Hedo, ki je tudi že upokojena, prebi- rala čestitke in obračala strani v družinskem albumu. Otroške slike Vetooslava Jan- žekoviča, ki je bil pred 80 leti rojen v Mezgovcu pri Ptuju, nikoli nd bilo. Takrat fotogra- firanje še ni bilo najbolj množičen konjiček. Najstarej- ša fotografija je tista, ko je bila še avstrijski vojak, malo pred tistim, ko je v Galiciji nehal biti pripadnik 87. peš- polka in se ves srečen znašel na drugi strani pri Rusih. Dragi tovariš! K 80-letnici Tvojega življe- nja na dan 17. septembra, ki je povezaTio s Tvojim nese- bičnim bojem za osvoboditev in združitev naših narodov, v imenu tovarišev dobrovoljcev iz prve svetovne vojne, kakor tudi v svojem imenu iskreno čestitam z željo, da bi doča- kal še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu. Dr. Emest Turk Ta čestitka nima v mislih tovarištva v vrstah 87. peš- polka. Čestitko so mu poslali solimski soborci, zavedni Slo- venci, ki so se borili na strani zaveznikov in ob rami srbskih bojevnikov v 13. polku »Hajdu- ka Veljka«. 12.000 Idlometrov dolga je bila in 110 dni je trajala pot prostovoljca Jan- žekoviča čez Rusijo v Arhan- gelsk, z ladjo po Atlantiku na škotsko, čez Francijo v Italijo, od tu pa v Grčijo in na solvmsko bojišče. Prva dol- ga steza.. Tako se je bivši rudar in delavec v Westnovi tovarni vrnil v Celje, k svoji družini. Pet let je bil šolski služitelj v nekdanji rudarski šoli, leta 1925 pa je enako službo na- stoi)dl v bivšd meščanski šo- li... Iskrene čestitke ob Vašem jubileju, 80-letnici in kot zve- stemu, vestnemu in predane- nemu služitelju se Vas sj^ minjajo in želijo vse dobro učitelji in profesorji nižje gimnazije. Na čestitki je okoli dvajSet podpisov. Od leta 1925 pa do leta 1955 je bil jubilant Vje- koslav Janžekovič zvest šolski stavbi v Vodnikovi ulici, iz- vzemši pet okupacijskih let. ko so ga Nemci odslovlU spodili iz šolskega stanovf nja. Ni mu žal. Služiti v šob kjer so smeli govoriti le nej^ ško, bi bila muka. »O spominjam se fantov Velikp jih je bilo v partig^ nih, 'precej pa jih je padlo Kako rad bi se jim priklju^ v gozdovih ... Dobri fantje so bili, vsi, razen nekaj nem. škutarskih črnih ovc.« Se deset let po svoboddtvi je Vekoslav Janžekovič skrbel za red v šoli v Vodnikovi ulici in zdaj je poteklo 12 let odkar je upokojen. Spet ena dolga steza ... Kdor je bil tako dolgo meerativo, pisarne pa so polne. Ali: če bi imeli vsaj nekaj let prakse ... Anica osebno pozna žensko, ki je tehnik-operativec, celo šef gradbišča. Poklic si je Anica izbrala iz veselja. Ali je res tako slabo izbrala? Njen oče je invalid s 37 leti delovne dobe, bolan in dovolj star, pa mu ne dovolijo upokojitve. Anica je ra- zumno dekle, so pa stvari, ki jih ne more razumeti... EMILIJA BEVC, stara 20 let, sta- nuje v Galusovi ulici 4. Oddelek za nizke gradnje je končala lani. Štipendije ni imela. Ponudbe je poslala vsem ustreznim podjet- jem od Rogaške Slatine do Ljub- ljane. Najpogostejši odgovori so, da ženske niso za gradbeno ope- rativo. Pa ni čisto res tako. Po- zna kolegice, ki jim je do zapo- slitve pripomoglo poznanstvo, vplivni sorodniki in znanci. Njej tudi odbojka, ki jo dobro igra, ni pomagala... Da ni izbirčna za kraj zaposlitve, je dokaz še to, kam vse je poslala ponudbe. Naj začne s študijem drugega poklica? Kaj naj stori, če ni mo- ški. če nima večletne prakse? Po svetu ženske poveljujejo ladjam, krmarijo letala kot preiskusni piloti, upravljajo jedrske reak- torje, se borijo kot vojaki (kakor so se pri nas), pa vendar povsod po svetu nimajo v ustavah zapi- sano, da so ženske enakopravne z moškimi. Anketi- rana dekleta vsega ne morejo razimieti. a koliko je ljudi, ki marsičesa nočejo razumeti? —ec. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE SLOVENSKE KONJICE Mladini je treba najti delo Oba zbora konjiške občin- ske skupščine sta pred dnevi obravnavala in sprejela ne- kaj odk^ov, ki so jih pred- ložili različni sveti. Poleg te- ga pa so razpravljali še o gi- banju gospodarstva v prvem polletju letos, o stanju in problematiki zaposlovanja de- lavcev in izobraževanja stro- kovnih kadrov, o reorganiza- ciji zdravstvene službe in po- dobno. Ker bomo razpravi o možnosti priključitve konjiš- kega zdravstvenega doma ka- teremu drugemu v prihodnji številki posvetili več prosto- ra, povzemamo danes samo nekaj misld iz bogate razpra- ve o zaposlovanju. V konjiški občini je trenut- no brez dela 82 lijtidi in kljuib upoštevanju dejstva, da je prav gotovo še nekaj nepri- jtavljenih, nezaposlenost ni tolikšna, da bd bila ix>ldtični problem. Teže pa je s tisti- mi mladimi ljudmi, ki so is- kali nK)žnostd za vključitev v tik. Ne glede na to, da v delovnih organizacijah še po- trebujejo nekaj učencev v go- spodarstvu, pa so mnogi osta- H brez učnega mesta. Ra^- sd so bild objafvljeni prepoz- no, nekateri kan^atje pa so upali do zadnjega trenutka, saj jim delovne organizacije niso niti odgovorile, ali jih nameravajo sprejeti ali ne. Zato se je občin^a skupšči- na odločila, da bo kolekti- vom priporočila, naj prihod- nje leto racjpišejo prosta uč- na mesta"v mesecu marcu, da bo tako mogoče temelji- teje pripraviti razporeditev otrok na posamezne delovne organizacije. Odborniki so na- to razpravljali še o vzrokih čedalje večjega naraščanja šte- vila nezaposlenih s srednjo, višjo in celo visoko izobraz- bo. V zvezi s tem so se po- stavili po robu praiksd delov- nih organizacij, ki se na vse pretege branijo začetnikov in jim s pogoji »prakse« zapi- raijo vrata. MeniM so, da bi- bilo veliko bolj primemo, če bi zanje uvedla pripravniško dobo in jim taiko omogočili, da si pridobijo potrebne iz- kušnje. Zbora sta nato pregledala še stanje v občinskem prora- čimu in ugotovila, da se ta- ko dohodki, kot izdatki giblje- jo v, skladu s planskimi pred- videvanji. Odstopanje so zabe- ležili le pri izdatkih za soci- alno varstvo, ki pa so se zvi- šali v glavnem zaradi enake- ga zvišanja oskrbovalnin v razumih domovih. t. B, BEKO V VELENJU V torek je bila skromna sve- čanost ob otvoritvi liove po- slovalnice težke konfekcije BeKo v novi poslovno stano- vanjski stolpoiici ob šaleški cesti v Velenju. Kot smo iz- vedeli, bo poslovalnica nudi- la potrošnikom težko in lah- ko konfekcijo, več vrst obla- čil, imela pa bo tudi odde- lek z dežnikL —ez Za jesensko sezono smo pripravili za vas NAJNOVEJŠE PLETENINE VSEH BARV OBLEKE, KROJENE PO ZADNJI MODI ŠPORTNA IN ELEGANTNA KRILA Obiščite nas. Pričakujemo vas v poslovalnici VESNA 10 TEDNIK, 28. SEPTEMBRA 1967 JMali af/lgšsi PRODAM DOBRO ohranjeno železno peč »fulofen« prodani. Ivan Tišler, Celje, Cesta na Ost- rožno 39. SODI 300 do 900 Utrov napro- daj. Rak, Gotovflje, Žalec. STARO spalnico poceni pro- dam. Naslov v upravi lista. MODEREN kavč in omarico za revije proda Mara Vr- šeč, Ljubljanska 39-V, stolp- nica nasproti sapostrežne trgovine. SADNO stiskalnico na želez- ni navoj, 50 litrov, prodam. Milan Skale, Bemekerje- va2 PARCELO 500 kvadratnih me- trov prodam.' — Naslov v upravi lista. ODLIČNO ohranjen fiat 750 prodam. Gusti Kovačič, Ce- lje, Linhartova 8. VSELJIVO enonadstropno hi- šo v središču mesta Šošta- nja prodam. Primerno za obrtnika. Trepel, Prešernov trg 1, Šoštanj. GASILSKA društva, gostihii- čarji, ugoden nakup 20 sto- lov, pet miz, točilnega pul- ta (macesen) nudi: Janže- kovič. Mariborska 218, ško- fja vas. PRALNI stroj s centrifugo — (ni potreben vodovod) in sobni kamin, lončena peč, . skoraj nerabljeno prodam ugodno. Ogled: Mravljak, Celje, Kettejeva 8, (Ložni- ca). KONCERTI sreda, 4. oktobra: Godalni kvartet JANAČEK (ČSSR) Na programu: Mozart, Ja- naček, Smetana Začetek koncerta ob 20. uri v Narodnem domu v Celju. Predprodaja vstopnic je v glasbeni šoli. VEČJO količino zgodnjih in poznih vrst jabolk, namiz- nih in za predelavo imam na zalogi. Doberšek, Vinski vrh. Gorica pri Slivnici. KROJAŠKI šivahii stroj pro- dam po zelo ugodni ceni. Kari Gluk, krojač, Braslov če. MLIN — žarmlje, premer kamnov 20 x 22 col pro- dam. Nasdov v upravi lista. 120 KOM škopa prodam po ugodni ceni. Ivan Pahole, Repno 1, Šentjur pri Celju. KROJAŠKI singer šivalni stroj, moško in žensko ko- lo prodam. Nasilov v upra- vi lista. DVE BELI omari, belo po- steljo z vložkom, sobno kredenco, starinski »kana- pe« in mizo poceni prodam. Ogled po 14. uri na naslov: Marija Serdoner, Celje, Pot na Lavo 26. ODLIČEN poltovomi avtomo- bil VW s cerado — letnik 1967, 1500 ccm, prevoženih 8000 km prodam. Cena po dogovoru. Jože Pire. Luče ob Savinji 50. STAVBNO parcelo v Zado- bravi prodam. Informacije: Zadobrava 34, Skofja vas. DOBRO ohranjena dvojna vrata prodam zelo ugodno. Naslov v upravi lista. ZELO ugodno prodam sko- raj nov sod 1500 litrov. — Angela Vrečer, Vrbno 39, Šentjur pri Celju. GARA20 prodam najboljše- mu ponudniku. Na Otoku II, štev 37, telefon 34-42, in- terno 184. KUPIM DOBRO ohranjen globok otroški voziček kupim. Na- slov v upravi lista. ZAPOSLITEV CtOSPODINJSKO pomočnico sprejme: inž. Plahutar, Ce- lje, Drobničeva nova hiša. STANOVANJA SOBO V središču mesta ali bližnji okolici išče mirna uslužbenka. Naslov v upra- vi lista. LEPO opremljeno sobo od- dam dvema poštenima na- meščenkama ali nameščen- cema. Naslov v upravi lista SOBO s posebnim vhodom oddam moškemu proti pla- čilu nekaj mesecev vnaprej. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo oddam dvema dijakinjama. Stru- peh, Celje, Kersnikova 1. OPREMLJENO sobo s poseb- nim vhodom oddam za po- moč v gospodinjstvu — po dogovoru. Celje, Osta na grad 11. RAZNO FOZOR! Poučujem kandidate za voznike motornih vozil B kategorije. Rezar, Tu- mova 10, Skofja vas. DNE 14. septembra je bila v Celju izgubljena črna usnje- na, ženska denarnica. Pro- sim poštenega najditelja, da se oglasi na naslov: Ol- ga Sešelj, Paka 36, Velenje. GARAŽO oddam. Celje, Cesta na grad 11. PREKLIC Viktor Leljak, Jurij Maček in Ivan iz Rečice pri La- škem, preklicujemo neresnič- ne govorice o Francu Napre- tu ter se mu zahvaljujemo, da je odstopil od kazenskega postopka. CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA v vseh turističnih krajih na celj ritem turističnem področju je do- Ttrij proetlh mest tako v domovili, weekeiid naseljih in pri privatni- kih. Rezervacije so pcHrebne le za hotele Celeio in Evropo v Celju in Pako v Velenju in to le za so- bote. Vse informacije so na voljo pri turističnih društvih posamez- nih krajev. JESENSKI IZLETI Olepševalno in turistično društ vo Celje prireja v septembru in oktobru vrsto lepih enodnevnih izletov. Prijave že sprejemajo v Turističnem uradu poief; kina Me- tropol. RIBOU)V Možen je ribolov na postrvi na Bra.slovškem jezeru, na Blagovni lov na kra.še. Dovolilnice se dobe pri čuvajih jeror ali pri ribLškl družini po ceni 10 Ndin za dan. PRPREDITVE CELJE: 30. 9. in 1. 10. Gostinsko tu- ristične prireditve s kulinarično, zgodovinsko in turistično razsta- vo. V hotelu Celeia vsak dan razen petka barski prof^ram, godba na vrtu restavracije Koper. RO(;ASKA SLATINA: Vsako sredo, soboto in nedeljo ples v restavraciji Pošta, ob so- botah in nedeljah v restavraciji Belvue, ob torkih pa v zdraviliški dvorani. VELENJE: Vsak dan razen ponedeljka bar- ski program t hotelu Pska, Do- brna: V kavami vsak dan plmns glasb«. Celje, 20. 9. 1967 PRIJETEN IZLET GRASKI VELESEJEM . 29. 9.-8. 10. — samo 49 ND BUDIMPEŠTA 7. m 8. 10. — samo 205 ND Z IZLET- NIKOM CELJE VREME VREMENSKA NAPOTiD ZA CAS OD 28. IX. DO 8. X. Padavine z ohladitvijo priča- kujemo okrog 28. sept., 1. in 8. okt. V ostalem suho oziro ma lepo vreme. Dr. V. M. Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE CELJE razpisuje skladno s 43. členom temeljnega zakona o javnem pravobranilstvu naslednji mesti: 1. Občinskega javnega pravobranilca za pravobra- nilske dolžnosti občin: Celje, Brežice, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šent- jur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec. 2. Namestnika občinskega javnega pravobranilca. Kandidati za razpisana mesta morajo poleg splošnih pogojev po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih, izpohijevati še te-le pogoje: Pod tč. 1 — da so diplomirani pravniki s pravosod- nim izpitom in da imajo 5 let prakse v pravosodju; Pod tč. 2 — da so diplomirani pravniki s pravo- sodnim izpitom in da imajo 2 leti prakse v pravo- sodju. Prijave za razpisana mesta sprejema komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Celje 15 dni po objavi razpisa. 2IViN0ZDRAVNiŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 29. septem- .bra do 6. ok- tobra 1967 Janez C^mej, veterinar, Celje, Kaju- hova U blok 3/n — tel.: 22 32 KOMPAS OD 1. OKTOBRA DALJE pOSEBNO ZNIŽANJE 2A PREVOZE S KOMPASOVIMI MERCEDESI. ZAKLJUČENE SKUPINE POSEBEN POPUST IZLETI V OKTOBRU: pO SREDOZEMLJU ferrara PRAGA, DUNAJ BUDIMPEŠTA PARIZ RIM, NEAPELJ mednarodna PROMETNA RAZSTAVA »INTERCOM« V GENOVI IZLETI V NOVEMBRU: london PARIZ 1-dnevni izlet v WEIZ — ogled največje zbirke kaktej v Avstriji — prijave do 10. oktobra 1967 ZAHVALA Ob prebridki izgubi naše- ga ljubega moža, očeta, brata in starega očeta MATIJE SKOKA iz Liboj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vsem sose- dom in bližnjim znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njego- vi zadnji poti, mu darova- li vence in cvetje. Posebna hvala godbi društva Svo- boda, sindikatu Rudnika Liboje, vsem rudarjem, upokojencem v Vojniku za poslovilne besede, sode- lavcem oddelka livarne Keramične industrije in čč. duhovščini. Hvaležni smo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku po- magali in z nami soču- stvovali. Žalujoči: žena, hčerka, si- nova z družinama, sestre in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Vsem, ki so mi ob moji 80-Ietnici izrekli svoje že- lje in čestitke, predvsem pa ravnatelju tov. Zabu- kovšku, učiteljskemu in pevskemu zboru osnovne šole I. Celjske čete — pri- srčna hvala. Vekoslav Janžekovič, Celje DELOVNA SKUPNOST SPLOŠNE BOLNICE CELJE RAZPISUJE za kirurgičnl oddelek prosta delovna mesta: 1. POMOČNIKA PREDSTOJNIKA 2. VODJE POSKODBENE NOTRANJE ENOTE 3. SPECIALIZANTA IZ SPLOSNE KIRURGIJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnje- vati še te-le posebne pogoje: Pod tč. 1 in 2 opravljeni specialistični izpit iz sploš- ne kirurgije z nekaj letnim specialističnim delov- nim stažem; Pod tč. 3 končano medicinsko fakvilteto z opravlje- nim strokovnim izpitom in regulirano vojaško ob- veznostjo. Stanovanja za navedena delovna mesta niso za- gotovljena. Prijave s kratkim življenjepisom morajo kandidati poslati v roku 15 dni od dneva objave razpisa na upravo Splošne bolnice Celje. ODDELEK ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZA- DEVE SKUPŠČINE OBČINE CELJE objavlja po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in po sklepu 3. seje Sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in sta- novanjske zadeve z dne 7. 9. 1967 JAVNO RAZGRNITEV zazidalnega načrta za kompleks lahke industrije LAVA II v času od 26. 9. do 26. 10. 1967 v prostorih Krajevne skupnosti Medlog-Babno. Vabimo občane, da si v času razgrnitve zazidalni načrt ogledajo in vpišejo svoje pripombe v knjigo pripomb. VAS VESELI BALET? Baletna šola Sonje Gorjančeve, ki bo pričela z rednim delom za šoloobvezno mladino v ponedeljek, 2. oktobra 1967 ob 17. uri na I. osnovni šoli v Celju, VAS VLJUDNO VABI, DA SE VKLJUČITE V VRSTE MLADIH BALETNIKOV! fzletnlk 1. POSLOVALNICE CELJE, VELENJE, MOZIRJE, KRŠKO, KRAPINA, HRASTNIK IN ŠOŠTANJ 2. IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo izlete, ek- skurzije in prevoze po ožji in širši domovini ter na oglede turističnih in ši>ortnih prireditev. 3. IZLETI V TUJINO Enodnevni: — CELOVEC — GOSPA SVETA — ST. VID 60 Ndin; — TRST preko Sežane 55 Ndin; — TRST preko Gorice 60 Ndin; 1. GRAŠKI VELESEJEM 29. 9. — 8.10. samo 49 Ndin 2 BUDIMPEŠTA 7. in 8.10. samo 205 Ndin Dvodnevni: — BENETKE 150 Ndin; — CELOVEC — VISAR- ' JE — TRST 170 Ndin; IZLETI SO IZ CELJA, IZ OSTALIH KRAJEV DOPLAČILO RAZEN V SMERI VOŽNJE VSI PROGRAMI V PO- SLOVALNICAH IZLET- NIKA. 5. NABAVA POTNIH LI- STOV, LETNI ODDIH, MENJALNA SLUŽBA. Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana razpisuje za šolsko leto 1967/68 šolanje profilov v tehnološkem strojništvu 1. VODJE SKUPIN 2. VODJE OBRATOV Šolanje bo v Celju. Informacije in vpis v Za- vodu, Ljubljana, Lepi pot 6 tel. 22-270. Delovna skupnost VETERINARSKE POSTAJE MOZIRJE razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Pogoji za sprejem: diplomirani veterinar z opravljenim strokovnim izpitom, z najmanj pet- letno prakso v veterinar- ski stroki. Pismene ponudbe spreje- majo 15 dni od razpisa. TEaDNIK, 28. SEPTEMBRA 1967 11 PRVO SLOVENSKO PRVENSTVO ZA ATLETE - VETERANE V CELJU LETA V MIŠICAH - MLADOST V SRCIH v teku na 60 metrov so se pomerili v I. kat^riji številni nekdanji najboljši jugoslovanski Sprinterji. Med njimi so bili najbolj poznani Stanko Lorger (drugi z leve), kateremu pa je poškodba preprečila priteči do cilja; zmagal pa je Kolnik (drugi z desne), ki je s časom 7,33 dokazal, da je še vedno sposoben za velike dosežke. Prvo slovensko prvenstvo atletov-veteranov je nesporno pokazalo, da pravzaprav i le- ti človeške zmogljivosti vse bolj pešajo in da more biti človeku žal, da ni več mlad. Morda je bilo narobe ravno v hoji, v tej težki disciplini, Id je v glavnem mlajše mo- či niso jemale preveč resno, ker so se najbrž zaradi av- tomobilov odvadile hoditi, si- cer pa je marsikoga preveč strumni korak pretirano upe- hal. Zlasti trdo in energično je hodil na primer novinar Večera Jure Kislinger. Kilometrski tek je bil v splošnem dosti hitrejši — vsakdo je tekel, kolikor so ga nesle noge in najbrž je bil na koncu tudi vsakdo rai^j^ presenečen, da je v takšneju tempu pritekel na cilj. Največji sovražnik mišic jg bil tudi tokrat šprint, ki m^ žal ni mogel ubežati niti tako hiter veteran, kot je še vedno Lorger. Zato pa je imel več sreče na primer I. Petaver ki je v svoji skupini zmagaj in kot načelnik oddelka u gospodarstvo celjske občine praktično prikazal, kako bi moralo teči celjsko gospodar- stvo. Sicer pa prepustimo besedo še slikL Na I. prvenstvu Slove- nije za atletske veterane so bili zaradi sodelovanja nekaterih Še vedno aktiv- nih atletov doseženi tudi zelo dobri rezultati. Tako je Lešek preskočil s pali- co celo 440 cm in ponov- no dokazal, da je še ved- no, kljub pomanjkljive- mu treningu, najboljši skakalec s palico v Jugo- slaviji. Med še vedno ak- tivnimi atleti je bil zelo uspešen Brodnik, ki je zmagal v teku na 55 m z ovirami, v metu kopja in v skoku v višino ter tekel tudi v zmagovalni štafeti Celja. Ostali rezultati: moške: 60 m (I. kat. — 1. Kolnik (Ce) 7,3; (II. kat.): 1. Horvat (Mb) 8,1; (III. kat.): 1. Skušek 8,7, 2, Czhurda (oba Lj.) 8,9, 3. Urbančič (Ce) 8,9; 300 m: Vipotnik (Ce) 40,2, Olivi- eri (Ko) 49,6 in Skušek (Lj) 50,1; višina: Brodnik (Ce) 175 cm in Mlakar (Mb) 145 cm); kopje: Bro dnik (Ce) 62,82 m, in Mla- kar Slavko (Ce) 36,54 m; daljina: Lorenci (Mb) 616 cm in štafeta 4 krat 60 m: Celje (Kolnik, Sešek, Brod- nik, Kopitar J.) 28,1. Žen- ske: 60 m: Silan (Ce) 8,7, Kopitar (Ce) 9,1 in Bezjak (Ce) 10,2; krogla: Hudobiv- nik (Lj) 11,46 m in Oset (Ce) 6,24 m. O troboju re- zultati v čgsu poročanja še niso izračunani. V rezul- tatih so omenjeni tekmo valci, ki so zmagali v po- sameznih kategorijah tv V teku na 60 metrov so se pomerili v I. kategoriji števOni nekdanji najboljši jugoslovanski šprinterji. Med njimi je bil najbolj poznan Stanko Lorger (prvi z leve), kateremu pa je poškodba preprečila priteči do cilja; zmagal pa je Kolnik (drugi z desne), ki je s časom 7,3 dokazal, da .fe še vedno sposoben za velike dosežke. Po uspešnem tekmovanju so veterani z aktivnimi atleti še dolgo sedeli za mizami v gostišču »Kladivar«. Koliko spo- minov so obudili v tistih prijetnih uricah. No, tudi umet- nine iz kuhinje in dobrote iz kleti jim niso bile odveč. SLOVENIJA-VINO EDEN NAJVEČJIH PROIZVAJALCEV VIN 2000 VAGONOV VINA IN DRUGIH PIJAČ V soboto in nedeljo v Celju velika razstava in pokušnja vin Ko so lani v Ctelju pripra- vili prve velike gostinske pri- reditve, je na razstavi in po- kušnji vin sodelovalo tudi podjetje Slovenija-vino. Ob tej priložnosti so znova po- trdili svoj sloves ne samo kot enega naših največjih proizvajalcev vin in drugih pijač, temveč tudi kot pod- jetje, ki vse dotlej še nikoli ni razočaralo s kvaliteto svo- jih proizvodov. Slovenija-vino bo sodelovalo tudi na letoš- njih prireditvah, ki bodo v soboto, 30. septembra in v nedeljo, 1. oktobra v prosto- rih narodnega doma v Celju. PRILOŽNOST ZA SL.\DOKUSCE Prav gotovo ne samo za- nje! Slovenija-vino se bo na razstavi predstavilo s tako kvalitetnimi izdelki, da bo pokušnja vin zanimiva ne sa- mo za poznavalce, temveč tu- di za vse druge potrošnike. Zakaj, že zdavnaj se je vino uveljavilo kot nepogrešljiv dodatek k dnevnim obrokom hrane. Kozarček vina po ko- silu ni luksuz, temveč nuj- nost, ki so jo sprejeU v sko- zaj vseh naših družinah. Za nje je Slovenija-vino na raz- stavi in pokuSnjl vin, M bo T soboto in nedeljo, izbralo irelik asortiman vin za široko potrošnjo, pa tudi nekatere kvalitetnejše vrste za boljše priložnosti. Med njimi bo prav gotovo zelo veliko zani- manja v^(Ul LaSU rizling, ki se odlikuje po izredni kva- BtetL m Se na eno sorto opozarja Slovenija-vino. To je Zlata Jesen, vino, ki ga na razstavi sicer še ne bodo predstavili, bo pa v prodaji nekaj tednov kasneje. Gre za novo vrsto, ki jo je Slove- nija-vino proizvedlo ob dvaj- setletnici svojega obstoja. IZREDNI USPEHI CELJSKE POSLOVNE ENOTE V Zidanškovi ulici v Celju, na nekoliko skritem mestu, je sedež poslovne enote, ki z iz- delki Slovenija-vino oskrbuje področje CeJja, Zidanega mo- sta do Sevnice, Savinjsko do- lino, KoroSko do Maribora, šentjurskošmarsko področje do Krapine ter območje Pla- nine in Kozjanskega. To pod- ročje ni veliko in konkurenca na njem je dokajšnja, toda celjska poslovna enota se Je kljub temu izredno uveljavi-' la. Po letu 1957, ko se je do- tlej samostojno Vino-Celje priključilo podjetju Sloveni- ja-vino, je njihov ugled močno narasel. Dvignila se je tudi količinska prodaja, ki je za- beležila izredne uspehe zla- sti po letu 1963, ko so z naj- različnejšimi ukrepi že po- dvojili prodajo iz leta 1957. Poglejmo nekaj zanimivih številk: ko se je Vino-Celje priključilo Slovenija-vinu, so prodali na leto približno 86 vagonov vina. Leta 1963 se je poslovna enota izkazala že s 169 vagoni. Potem Je pro- daja začela strmo naraščati: leta 1964 — 231 vagonov, leto dni kasneje že 374, lani 418 vagonov, letos pa v prvem polletju 187 vagonov vina. Ker se prodaja vina v drugem polletju močno zviša, priča- kujejo tudi v letošnjem letu občutno višjo realizacijo! kot so jo zabeležili lani. V dese- tih letih je celjska p>oslovna enota Slovenija-vino prodala torej nekaj več kot 2000 va- gonov vina. In še en zanimiv podatek, ki nazorno dokazuje uspehe tega prizadevnega 40- članskega kolektiva: pred le- tom 1963 se je na našem področju oskrbovalo z vini podjetja Slovenija-vino pri- bližno 10 odstotkov podjetij, danes je razmerje ravno ob- ratno in je samo 10 procen- tov takih, ki polnijo svoje za- loge od drugod. Znani so podatki, da so v zadnjem letu v Sloveniji za- beležili dokajšen padec po- trošnje alkoholnih pijač. To- da v Slovenija-vinu se to ni zgodilo. Količinska prodaja je pri njih celo narasla in sicer za 12 do 14 odstotkov. Kje so vzroki tako razvese- ljivih podatkov za kolektiv? CILJ VSEH PRIZADEVANJ - ZADOVOLJSTVO KUPCA Vsa leta si kolektiv vztraj- no prizadeva, da bi bili nji- hovi kupci kar najbolj zado- voljni. Zato njihove strokovne službe nabavljajo vino samo z najbolj znanih vinskih pod- ročij, kot na primer z Bizelj- skega, Virštajna, Buč in oko- lice Sladke gore. Kupci naj- dejo v podjetju dobro po- strežbo in dostopno ceno, ki pri prodaji, oziroma nakupu prav gotovo Igra najpomemb- nejšo vlogo. Odjemalci proiz- vodov Slovenija-vino pa so v glavnem gostinska in trgov- ska podjetja, pa tudi potroš- niki, ki se oskrbujejo z vinom v petih lepih in sodobno ure- jenih vinskih prodajalnah Slovenija-vina. Za tako, čimbolj kratko pot, od proizvajalca do po- trošnika, se odloča vsa trgo- vina z vinom — tudi v naj bolj razvitih vinorodnih deže lah. Potrošnja vina se namreč vse bolj »seli« iz gostinskega obrata domov, ob televizor, prijateljski pogovor, družin- ski praznik. In ker Je vino v trgovinah tudi cenejše kot v gostinskem lokalu — to pa je seveda razumljivo, saj imajo gostinci veliko večje finančne obremenitve — pro- dajalne z vinom dobro poslu- jejo. Svoje pa je prav gotovo naredila tudi kvaliteta. Na našem področji^ gresta med odprtimi vini v promet na- mizno belo in rdeče vino ter Bizeljsko belo In rdeče. Med vstekleničenimi pa med na- miznimi beU in rdeči Star- ček, med najkvalitetnejšimi vrstami pa Cviček, po kate- rem je povpraševanje izre- dno. Slovenija-vino pa mreže svojih odjemalcev ne oskrbu- je samo z vini, temveč z vse- mi vrstami pijač — žgani- mi, brezalkoholnimi, mineral- nimi vodami in podobno. Prav zdaj so pripravili tudi nov, odličen vinjak, ki bo po kvali- teti prav gotovo prvi na na- šem trgu. Embalirajo ga v lične sedeminpoldecilitrske steklenice, v maloprodaji pa bo stal 950 S dinarjev. No- vost, ki smo ie res lahko ve- seli! IN ŠE - CbCKTA JE SAMO ENA Med brezalkoholnimi pija-8 čami je med potrošniki še vedno najbolj priljubljena j cockta. Toda to dejstvo so iz-^ koristili številni proizvajalci različnih drugih pijač, ki pa^ s cockto nimajo prav nič skupnega. Tako se potrošni- kom lahko primeri, da mu' namesto z zahtevano cockto postrežejo z nečim, kar sicer na to pijačo spominja in je celo embalirano v enakih steklenicah, je pa po kvalite- ti veliko slabše. Zato Slove- nija-vino priporoča, naj bo- do pazljivi, sami pa si bodo seveda tudi po svoji strani prizadevali, da bi~ bilo takih primerov čimmanj. Slovenija-vino torej vabi: najprej na razstavo in po- kušnjo vin, nato pa še med svoje redne odjemalce! ZNAMKA, KI ZAGOTAVLJA KVALITETO Takole je bilo na lanski razst avl in pokušnji vin. Kaže, da so vsi zadovoljnL OGLAS V CELJSKEM TEDNIKU ZANESLJIV USPEH lednlk OTnjNm — Uredništvo m uprava Celje, GregorClCeva 5, poštni predal 161. Urejuj« uredniški odbor Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urednik BERNARD STRMCNIK - okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«. »Na delo«. »Naže delo« (1945) kot »Celjski tednik« (194«-I9sni nato kot »Savinjski cestnik« (19.50- . ^ovno kot »Celjski tednik«. S 1 Januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, LaSko. Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju. Šmarje prt JelSab In 2alec. /s« Izdaja: CP »DELO« - delovna enota »Informacije - propaganda« Celje Tisk m klišejl: CP »DELO« Rokopisov ne vračamo Cena posamezne številke 60 par (50 starih din), letna naroCnIna 20 novih (3 000 starih) din. polletna 10 novih (1000 starih) din. tujina 40 (4000) Teko« raCun 507 1-12!» - TELEPOm Uredništvo 23-69. mali oglasi In naroCnine 31-05. ekonomska propaganda 30-85. Radio Celje 20-09 12 TEDNIK, 28, SEPTEMBRA 1967 Ste ljubosumni? pj j® ljubosumnost? Cu- ali ljubezen? Večkrat da je ljubosumnost ^vo, ki nas prevzame, ka- ^se bojimo, da bi izgubili ,'^Deizen ljubljene osebe, ^atri menijo, da je Ijubo- ^ost nervoza, ki se lah- • spremeni v psihopatijo, ^evno bolezen. Neiki znan ^avnik je ljubosumnost .^erjal z malarijo, kajti se pojavljata le občasaio, .(ludimi napadi. 'iHiamo več vrst Ijubosum- ^ti: »normalno« in »bole- jjiisko«. Normalna Ijubusu- jjiiost se pojavi kot čudna ,^iioba in strah, ko pomis- po na ljubljeno osebo v jfgzi z drugimi. Ta občutek ij včasih potreben. Popolno j^manjkanje ljubosumnosti jj^ lahko imenovali tudi rav- jodusnost. Lahko pa se »nor- j^a« Ijubosvimnost stopnju- ^ do bolestne Ijubosumno- ki jo spremlja kompleks jegotovosti. Bolezensko ljubosumnost la- j^o spet razdelimo na »no- janjo« in na »zunanjo«. »No- ;Tanja« ljubosumnost se po- kaže le kdaj pa kdaj v jakšnem izpadu in sceni, zunanja« je dosti bolj ne- irijetna in lahko privede ce- 3 do nepopravljivih dejanj, bruhne v trenutku, ko nas revzame strah, da bomo iz- ubUi drago osebo. Medtem ko je prva bolj razumsika, j« druga čustvena in popolne nekontrolirana. »Oboleli« vidi večno nevar nost za ljubljeno osebo. Stal- no ga tare negotovost ir strah. Nevarnost za svojo ljubezen vidi v osebah, ki jib je ljubljeno bitje srečalo, imelo rado in jih ljubilo pred njim. Počuti se kot na- domestilo in slaba kopija »stare ljubezni«. Videli smo, la je več oblik in vrst lju- bosumnosti, priznati pa mo- ramo, da je Ijubosimmost ve- ino bolezen. Telesno tak Slovek propada, ne more spa- ;i in nima teka. Duševno pa sapada v depresije, ki lahko ;udi najmirnejšega človeka spremnijo v nasilneža. Lju- Kjsumnost je torej bolezen, cakor ošpice ali gripa, le jdravljenje se razlikuje. Na- nesto tablet ali kapljic lah- co le iz korenin iztrgana bo- lezen, to je dosledna odstra- nitev samega vzroka, pomar ga. Zvestoba je torej najbolj- še zdravilo, ne le v besedah ali darilih, ampak resnična zvestoba. Ne dajmo za ljubo sumnost nobenega vzroka in [X)lagoma bo to neprijetno 5ustvo izginilo tn dalo več prostora ljubezni. Mogoče bo pomagalo to, če pomislimo: Ne delajmo drugim tega, kar sami ne bi radi doživeli. Ljubosumnež se rad zago- ^■arja z besedami: »Ljubosu- mni smo zato, ker ljubimo.« Po pa je res samo do meje, co se začno scene in prepiri, rakrat r» bi več mogli govo- ■Iti o ljubezni ... Scene so >bramba pred samim seboj - večkrat opravičilo za kako )regreho — kot vemo — na- pasti je laže, kot braniti se! Ce imamo nekoga radi, mu rerjamemo in zaupamo in nam le pride na misel, da bi ga cdaj sami varali. Ce bolnik izgubi vzroke za ivojo bolezen, mora ozdrave- i. Kjer ne gori, ni dima Vam manjka torbica? Doma izdelana in vaši garderobi prilagojena torbica bo prijetna novost za malo denarja, malo časa in veliko veselja. Za izdelavo potrebujete volno, bombažno prejo ali rafijo, kvačko ali igle št. 5—6. Ko izgotovite štiri, na skici prikazane dele, jih sešijete, zunanji rob še enkrat obkvačkate. Kot ročaj lahko služi tudi iz materiala debelo pletena kita. Za sponko lahko uporabite večjo brošo ali navadno sponko, ki jo prekrijete s kamenčki. Koristilo vam bo Povoščeno platno bo drža- lo dalj časa, če ga večkrat očistite s kipo, ki ste jo na- močili v hladno mleko. Preslane jute aJl omake omilimo z zakuhanim krom- pirjem, mlekom ali smetano V preslano mesno juho za žvrkljamo surov beljak, k: bo vijdl dobršen del soli. Ju ho nato precedimo. Krpo za loščenje parkets hranite vedno v pločevinast škatli, ki mora biti zaprta če ne, postane krpa trda ^'r neuporabna. Jabolčna pita bo boljša, če uporabite za nadev trda ja bolka, ki nimajo dosti soka Čebula se bo lepše prd'%ila, če jo pred tem povaljate v moki. Kadar vam ostane bel kruh, ga nikar ne zaVrzite. Posušen, na kocke 'razrezan kruh, je odlično nadomestilo rezancev v juhi. Da ne boste povzročali ne- prijetnega škrtanja ključa v ključavnici, kanite vanjo ne- kaj kapljic olja, ključ pa le nalahno premažite. Da boste navlaženo perilo lahko hitreje začeii likati, ga namesto s hladno vodo poškropite s toplo. Zavese iz lanenega sukanca bodo spet imele svojo pri- rodno barvo, če jih izperete v mlačni vodi, ki ste j: do- dali skodelico močnega čaja. Keksi bodo dolgo ostali sveži, če jih zavijete v ma- sten papir, shranite v kovin- ski škatli ali posodi. Prah boste odstranili s knjig s svileno krpo. Pri pranju posode dodajte vodi za izpiranje nekoliko kisa. Posoda se bo lepo bJe- ščala. Kdaj je meso mehko? Tukaj smo vam napisal; približen čas, ko je meso mehko. Kadar niste sigurni, lahko peki podasbe še nekaj minut, razen pri hitro peče- nem mesu. Hitro pečeno (po OBEH straneh) Biftek 4—5 minut Zrezek 7 minut Telečja zarebmica 7 »/2 mi- nut Jetrca (listi) 4—5 minut Pečenke (1 kg) Goveja 1 Va ure Ledvična pečenka 100—150 minut Telečja 90—100 minuit Telečje prsi 2 url Svinjska pečenka 1 V2 ure Svinjski file 30—45 minut Perutnina in divjačina Srnin hrbet 45 minut Zajček 70—80 minut Račka 80 minut Gos 2 '/2—3 ure Purice 2—4 V2 ure Nasveti JABOLČNI KOLAČ 12 dkg surovega masla al margarine razmešamo, doda mo 12 dkg sladkorja, 2 jajci limonino lupino, malo mleki in 25 dkg moke ter vse po gnetemo v gladko testo. Raz valjamo ga na velikost poso de in vložimo tako, da b( okrog in okrog posode ob ste ni malo roba. 6—8 jabolk olu pimo in jih razrežemo n£ krhlje, še lepši pa bo kolač 5e jih razrežete na kolobar je in jih razvrstite po testu Ce so jabolka kisla jih po sladkamo, ko so se že v peči- li lepo rjavo zapekla jih po- ;resemo še z vanilnim slad- corjem. Kolač pečemo 45mi- aut. CEŠPLJEVA MARMELADA' Dobro zrele, izkoščičene 5ešplje p>ostavi v lončenem, lovem loncu v večjega, v ka- ;erem naj bo toliko vode, da ;ega polnemu loncu do sre- le. Oba lonca dobro pokrij n skrbi, da vre toliko časa, lokler se češplje ne zmehča- o. Cešplje pretlači skozi si- to in stehtaj sok. Kuhaj za vsak kilogram soka 50 do 80 dkg sladkorja. Gostemu zamešaj češplje; proti kon- cu kuhanja dodaj malo cime- ta, klinčkov in limoninih lu- pin. Lahko pa zamešaš med kuhanjem tudi suho sladkor- no sipo. Medtem ko vre, po- biraj pene. Ko se je zgostil, jo kuhaj še približno četrt ure. še vročo napolni v ko- zarce. I GOBE S SMETANO Jurčke (dodamo lahko mdi lisičke ali kako drugo užit- no gobo) pregledamo, ostrga- mo kocene, razrežemo na li- stiče in v vodi oplaknemo. Na olju pražimo drobno na- rezano čebulo, in ko ta na pol zarumeni, dodamo oprane in na pol ožete gobe. Solimo, popramo, dodamo zmo strte- ga česna, po potrebi prilije- mo vode ali juhe in na slar bem ognju dušimo. Ko so go- be na pol dušene, jih odkri- jemo, da se nekoliko izparijo. Zgostimo jih z žličko podme- ta, osvežimo s peteršiljem in prilijemo smetane. V Ze malo preveč Večkrat preradi sežemo po drobni steklenički s parfu- mom. 2e kapljica dve nas ovije v oblak s prijetnim /o- njem. Neprijetno pa je, če opazimo na blagu lisaste ma- deže, ki se večkrat ne dajo več odstraniti. Ce torej kane- mo parfum na blago ga po- kvarimo, močan dxih parfu- ma pa se ne more prav razdi- šati, če ne pride v stik s ko- žo. Kanimo kapljico parfimia, kjer zaznamo utrip žile. Ven- dar pazimo! Rajši premalo, kot preveč. Zelo odbijajoče lahko delu- je preodišavljena ženska v sliižbi. Povsod se zanjo širi vonj parfuma, ki mogoče vsar komur ne prija, nekateri pa ga sploh ne marajo. Ce že ne gre brez dišav, potem vzemi- te raje osvežujočo rahlo ko-' lonjsko vodo, ki se hitreje iadiši. Dragocene dišave pa prihranite za gledališče, ples ali sestanek. Kapljice parfu- ma naj ne oibsije sonce ker bo ostal temen madež, tudi na lK>ži. Izberifte parfum, ki DO pristajal vašemu tipu, mo- goče obdržite vedno enako vrsto, tako, da bo postal del vas. Poiskali smo za vas 0 Hitro in drobno, pred- vsem pa brez solz, bo- ste sesekljale čebulo v tej pripravni po- sodi. (Ljudski magazin 12,65 Ndin) O Katera gospodinja se ne jezi na grobe roke, ki pusti vsakodnev-' no umivanje. Če odšte- jemo samo 7.— Ndin za praktično ščetko, se boste temu izognile. /T.lIlHcb-f macrQrrin\ • V vsakem gospodinj- stvu bo zelo dobrodo- šel strojček za izdelavo rezancev. (Ljudski ma- gazin 45.— Ndin) O Lepo enakomerno boste lahko pripravile ocvrt krompirček na tej lični pripravi. (Ljudski ma- gazin 14.— Ndin) TELEVIZIJA nedelja, 1. 10. 8. 40 POROČILA (Ljubljana) 8.15 POLJUDNOZNANSTVENI FILM (Ljubljana) 9.15 KMETIJSKA ODDAJA (Beo- grad) 0.00 LOV IN RIBIŠTVO — pre- nos iz Novega Sada (Beo- grad) 2.00 VUAVAJA — RINGARAJA — 6. oddaja (Ljubljana) 2.45 SERIJSKI FILM ZA OTRO- KE (Ljubljana) 1.35 POROČILA (Zagrtfj) 1.40 MOTORNE DIRKE ZA. PO- KAL JUGOSLAVIJE (Z^reb) 1.46 Praga; NOGOMETNA TEK- MA CSSR : ŠPANIJA —pre- nos (Intervizija) 3-30 PROPAGANDNA ODDAJA 5.45 NADALJEVANJE PRENOSA IZ PRAGE (Interviza]a) '10 DOLGO, VROČE POLETJE — serijski film (Ljubljana) '■00 PRENOS ŠPORTNEGA DO- GODKA (Beograd) •45 PROPAGANDNA ODDAJA '.00 NADALJEVANJE PRENOSA ŠPORT. DOGODKA (Beo- grad) .00 TV DNEVNIK (Beograd) '•30 ZABAVNO-GLASBENA OD- ^ DAJA (Beograd) 15 CIKCAK (Ljubljana) '■50 IZBIRAMO NAJLEPŠO JU- GOSLOVANKO — prenos prireditve (Zagreb) 30 URIKA — studia Sarajevo (Zagreb) 45 TV DNEVNIK (Beograd) PONEDEUEK, 2. 10. 9.40 TV V ŠOLI — ponovitev ob 14.00 (Zagreb) 10.35 RUŠČINA — ponovitev ob 14.55 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZO- BRAZBE (Beograd) 15.20 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.55 POROČILA (Zagreb) 17.00 MALI SVET — oddaja aa otroke (Zagreb) 17.25 RISANKE (Beograd) 17.40 KJE JE, KAJ JE — Oddaja za otroke (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 STILNA RAST SLOVENSKE- GA JEZIKA — I. oddaja - (Ljubljana) 18.40 OTROKOVI PRVI KORAKI V ŠOLO — Iz vzgojne pro- jjlematike (Ljubljana) 19.00 PO SLEDEH NAPREDKA — (Ljubljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE- GLED (Beograd) 19.40 UVOD V PRAVLJIČARJE — Dr. Milko Matlčetov (Ijub- Ijana) 20.CO TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 Oscar Wilde: IDEALNI Sa PROG — TV igra (Beograd) 22.00 GLASBENA ODDAJA (Beo- grad) 22.30 POMISLITE (Beograd) 23.00 TV DNEVNIK II. (Beograd) TOREK, 3. 10. 9.40 T V V SOLI — ponovitev ob 14.00 (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZO BRAZBE — ponovitev ob 15.20 (Beograd) 18.25 KRATE3C FILM (Ljubljana) 18.40 SVET NA ZASLONU — zu- nanjepolitična oddaja (Ljub- ljana) 19.20 TV OBZORNIK (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 PRIJATELJ JOE — ameriški celovečerni film (Ljubljana) 21.30 (3elestin: ROZA — stara slo- venska igra (Ljvoljana) 22.00 ZADNJA POROČILA (Ljub- Ijana) SfiEDA, 4. 10. 17 00 POROČILA (Zagreb) 17.05 LUTKOVNA IGRA (Zagreb) 17.25 POPOTOVANJE PO AZUI — serijski film (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ODDAJA ZA OTROKE (Beo- grad) 19.00 REPORTAŽA — Sarajevo — (Zagreb) 19.30 MOZAIK KRATKEGA «L- MA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20 30 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 EKRAN NA EKRANU - filmski mozaik (Zagreb) 21.40 SRCE — iz ciklusa o dosež- kih kardiologije (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) ČETRTEK, 5 10. 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.00 (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA — ponovitev co 15.45 (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 11.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 15.20 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 17.05 POROČILA (Ljubljana) 17.10 ROŽNI iPOGOVORI — odda- ja iz »Tik-taka« (Ljubljana) 17.25 SLIKE SVETf-A — otroški filmski žumal (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ARENA V ANDISU — repor- taža (Sarajevo) 18.35 SAM Z GLASBO — Sarajevo (Sarajevo) 19.00 TOŽARJENJA — humoristič- na oddaja (Beograd) 19.40 CIKCAK (Ljubljana) 19.54 PROPAGANDNA MEDIGRA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 AKTUALNI RAZGOVORI — (Beograd) 21.30 KO JE MEC KROJIL PRA- VICO — serijska igra (Za- greb) 22.30 DNEVNIK H. (Beograd) PETEK, 6 10. 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.00 (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE — ix>novitev ob 15.20 (Beograd) 17.05 POROČILA (Skopje) 17.10 VAS A KRIŽANKA — oddaja za otroke (Skopje) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 KON<^ERT ZA NORI, MLA- DI SVET (Beograd) 19.05 TISKOVNA KONFERENCA s PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE SRS (Ljublja- na) 19.55 CIKCAK (Ljiljljana) 20.00 PRENOS SLOVESNOSTI OB 100-LETNICI SNG — iz lju- bljanske Drame (Ljubljana) 21.10 CIKCAK (Ljubljana) 21.15 TV OBZORNIK (Ljubljana) 21.30 BISERI IN ZLATO — polj- ska filmska serija (Ljublja- na) 22.20 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) SOBOTA, 7. 10. 9.40 TV V ŠOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 17.40 VSAKO SOBOTO — pregled TV sporeda (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 POPRCEK — oddaja za otro- ke (Zagreb) 19.15 V BESEDI IN SLIKI (Beo- grad) , 19.40 CncCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 FESTIVAL ZABAVNIH ME- LODIJ »OPATIJA 67« — pre- nos (Zagreb) 22.15 TUTTO TUTO — serijski fibn (LjiiJljana) 23.05 NADALJEVANJE PRENOSA IZ APATIJE (Zagreb) 23.5iO TV DNEVNIK n. (Beograd) ftŽJDELU TEDNIK — VESTNIK 13 OBRTNO PODJETJE MARIBOR, Cesta XIV. divizije 92 NAŠE KVALITETNE IZDELKE si lahko nabavite vedpo po zelo ugodnih nabavnih pogojih. Zadovoljili va.s bomo zlasti z na- šimi novimi proizvodi: ročnimi — motornimi — prevoznimi škropilnicami • slamoreznicami • mehanizacijo • za obdelavo zemlje z vsemi kmetijskimi kulturami • rezervnimi pripo- močki za živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo in poljedelstvo. Prepričajte se o odlični kvaliteti In zmernih cenah! • JAMČIMO ZA KVALITETO! Rezervni deli so zmeraj na zalogi. NAKUP NAŠIH PROIZVODOV— VAŠE ZADOVOLJSTVO! VAM NUDI IZ UVOŽENIH IN DOMAČIH KAMGARNOV MOŠKE OBLEKE. DAMSKE PLASCE IN KRILA NAJNOVEJŠIH MODELOV NAŠI IZDELKI VAS BODO ZADOVOLJILI KOMENTAR (I. kongres ZKS pjihodnje leto, predvi- še pred jesenjo, bo rt Kongres Zveze komu- ^ Slovenije. Izvršni ^te CK ZKS že pri- ^ja načrt priprav na ^gres. Po prvih zamis- ^aj bi kongres rasel 2 gpodaj, iz širokih, de- Ji^tičnih razprav dlan- jo To pa seveda ne po- da bo kongres zbir ^ mnenj, izraženih v ^ razpravi. V boju ar- ^entov bo treba litšči- tisto, kar bo dobilo ^dporo večine članstva L^r bo v dvihu sodob- ^ časa, y skladu z vio- p 0veze komunistov kot ^bno organizirane idej- ^litične sHe. Skozi priprave na kon- ^ naj bi prišel do iz- H^a najgloblji smisel uebinske preosnove Zve- f komunistov. Priprave ^ po zamislih izvršnega jjmiteja morale poveče- f!ii aktivnost in mobil- pst vsega članstva in i>o- (ibej vodstev. Osrednji Kjudarek bo gotovo na iogi komunistov pri raz- ločevanju idejnopolitič- lih problemov in dilem, I katerimi se srečujemo ( procesu izvajanja go- podarske in družbene jrforme. V tem sklopu ^ nujno začrtati traso lajvoja Slovenije v okvi- ru socialistične skupno- (tt Jugoslavije in svetov, gega progresa. Skratka, pofflotiti bo treba idejne b pK)litične poglede na kraicept nadaljnjega raz- poja naše republike. Brez le^ kongres ne bi izpol- nil pričakovanj Žlanstva Jvpze komunistov in de- loffnih ljudi. Kongres bi po svoji vsebini, organizaciji in »todi detla moral pome- na novo skakovost. Slo- KDska samoupravna druž- IfeJe'St^obn^ družba in iBen bi moraJ biti tu- di kongres, če naj odse- doseženo stopnjo druž- benega razvoja. Vsak iz- med prejšnjih kongresov je ustrezal duhu svojega (Saša. Od VI. kongresa ZKS pričakujemo, da bo po svoji vsebini, jasnosti koncepta, organizaciji in metodi dela sodoben de- lovni sestanek delegatov vseh slovenskih komuni- stov. p. ŠETINC Čez pol leta — druga reelekcija Postopek, s katerim bodo ugotavljali sposobnosti kandida- tov, mora biti dognan in predvsem — pošten Po zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih orga- nov upravljanja v delovnih organizacijah je treba me- sto direktorja razpisati vsaka štiri leta. Ta, štiriletni rok pa je začel »teči« diretorjem, ki so delali na teh delovnih mestih, 16. aprila 1964. To je na dan, ko je začel veljati zakon. Zakon pa tudi zahteva, da je treba razpisati mesto direktorja najmanj tri mesece pred koncem obdobja, za katero je bil imenovan. Torej — do 16. januarja 1968. Na voljo imamo še dobre tri mesece. O uspehih in neuspehih pr- ve reelekcije, ki je bila lani, so povsod mnogo razpravlja- li. Točnih podatkov o tem, kako in v kolikšni meri je bila opravljKia reelekcija v delovnih organizacijah, ni na voljo. Vemo sicer, koliko no- vih direktorjev je bilo ime- novanih, ne vemo pa tega za druge vodilne ljudi v kolek- tivih. Mnenja o prvi reelek- ciji so deljena. Nekateri me- nijo, da je bila kar zadovolji- va (»...saj je naposled to bila prva reelekcija, z vsemi začetnimi težavami, sicer, to- da tudi z mnogimi pozitivni- mi rezultati!«), drugi pa z re- zultati niso zadovoljni. Ka- kOTkoli že, dejstva so nasled- nja: marsikje so meniM, da gre zgolj za formalnost (pre- cej primerov bi lahko našteU, ko so bili pogoji v razpisu fotografija vsega tistega, s čimer je »razpolagal« njihov bolj ali manj uspešni in dol- goletni direktor. V Sloveniji so zamenjali v gospHDdarskih organizacijah približno 20 %, v družbenih službah pa okrog 25 % direktorjev. Med novo imenovanimi direlctorji v gospodarstvu jih je 41 % z višjo in visoko izobrazbo, med ponoTOO izvoljenimi pa je takšno izobrazbo imelo le 18 % direktorjev. Med novo- izvoljenimi direktorji ni bilo nobenega, ki bi imel samo osnovno šolo, medtem ko je bilo med ponovno izvoljeni- mi še vedno 17 % direktorjev z osnovnošolsko izobrazbo. Prvo reelekcijo so sprem- ljale tofej razne težave. V marsikaterem kolektivu se niso mogli odločiti, da bi »odžagali« dolgoletnega direk- torja, ki je imel le še nekaj let do upokojitve. Marsikje so imeli dn^čne težave: če so se že odločili za reelekci- jo In so imeli več ponudb raznih kandidatov, nikakor niso mogli objektivno ugoto- viti, koliko kandidat zna in kaj bd zmogel. Bali so se tve- gati in se zato raje odločili sicer ne za najboljšo mož- nost, toda ,.. »Našega direk- torja vsaj poczsnamo! Ob analiziranju raznih po- manjkljivosti in napak prve reelekcije pa nikakor ne mo- remo prezreti, da je bil de- lež družbeno-političnih orga- nizacij v kolektivih med pri- pravami na tako pomembno dejanje zelo skromen ali pa celo enak ničli. Prezreti ne kaže tudi drugega, pomemb- nega razloga. Gospodarska reforma je bila praktično šele na začetku in mnogi so mislili, da smo spremenili le cene in pariteto dinarja (kot že večkrat!), da pa bo šlo vse naprej po starem! Kako so se zmotili, lahko ugotovi- jo sedaj, ko je reforma šele začela tudi v praksi vpUvati na gospodarjenje in da je čas, v katerem delajo t^ po- slujejo, precej drugačen, kot je bil. Prav to dejstvo pa opravi- čuje pričakovanje, da se bo- do v kolektivih spomladan- ske reelekcije lotili bolj res- no, kot so jo opravili lani. Med tem so že povsod »raz- čistili«, da reelekcija ni ob- vezna rotacija, da ne gre za »žaganje«, temveč za ustreza nejšo razdelitev delovnih mest po znanju in sposobno- sti. Letne bilance bodo točno pokazale, kako sp>osobna je vodilna ekipa. Na reelekcijo se bodo lahko solidno pri- pravili. In če bodo ugotovili, da je izmed vseh kandidatov njihov dosedanji' direktor najboljši, da največ zna in da je najsposobnejši, zakaj ga ne bi spet imenovali? To- da postopek, s katerim bodo ugotavljali sposobnosti kan- didatov, mora biti dognan in predvsem — pošten! Zelo napak pa bi bdlo, če bi reelekcija »zajela« samo direktorje, obšla pa vse tiste, ki lahko prav tako veliko prispevajo k usipehu ali ne- uspehu delovne organizacije, če bi obšla vse druge vodil- ne delavce v delovni organi- zaciji. Naj ob ikoncu omenim, da je predsednik skui)ščine SR Slovenije Sergej Kraigher na nedavni skupščini republiške gospodarske zbornice opozo- ril, kako pomembno je ka- drovsko vprašanje. Poudaril Je, da smo x reformo sicer precej dosegli, da pa so na- daljnji vispehi odvisni od kvalitativnih sprememb v go- ^odarskih organizacijah. Teh sprememb pa ne bo, če ne bomo imeli strokovno us- posobljenega kadra. Analize so — kot se bržko- ne še spominjamo — že ne- kajkrat ugotovile, kakšna je struktura strokovne usposob- ljenosti. S to strukturo pa smo lahko vse prej kot za- dovoljni. VOJKO CERNELČ NOTRANJA POLITIKA PRIKLJUČITEV PRIMORSKE K JUGOSLAVIJI, EDEN NAJVEČJIH REZULTATOV REVOLUCIJE — Je med drugim dejal piredsedndk IS SRS stane Kavčič na slavnostni seji noTOgoriške občinske skupSCd- ne ob 20. obletnici priključitve Primorske k Jugoslaviji. Primor- sika, ki Je bila Se nedolgo tega za- sužnjena, orc^>ana svobode, slo- venske besede in pesmi, je zdaj eden osnovnih stel^v vere in za- ui>anja v naše sile in skupne re- zultate. 4,5 MILIJARDB POMOČI 2RT. VAM AGRESIJE — Jugoslavija Je doslej jfjrala 4,5 milijarde starih dinarjev pOTtioči žrtvam agresije na Bližnjem vzhodu. V Sloveniji smo doslej storali 300 miUJonov I pomoči. Akcije se že izteka. Ko- ordinacijski odbor Je izrazil priz- nanje in zahvalo vsem, ki so se odzA^ akciji in pomagali žrtvam agresije. 22. SEPTEMBRA MEDNAROD- NA RAZSTAVA LOVA — Predsed- nik reipublike Tito je te dni spir» jel organizatorje mednarodne raz- stave lova, ki bo v Novem Sadu. V pogovoru z njimi se je zavzel za v^jo skrb čtov^!:a za divjad v naravi. — Na razstavi bo sode- lovalo 44 držav. V okviru razsta- je v pogovoru z gospodarstveniki med drugim dejal, da so zmoglji- vosti kovinske industrije tolikšne, da jih lahko izkoristimo le v ko- operaciji s tujimi podjetji. NaS domači razpoložljivi kapital te namreč nezadosten za financiranje vseh potreb. OSNUTEK ZAKONA O ZDRAV. STVENEM ZAVAROVANJU KMEJ- TOV — Z nJim naj bi zagotovili boljši način linanciranja kmečke- ga zavarovanja in čimprej zmanj- šali primanjkljaj. Zavarovanci naj bi sami odločali o obsegu pravic in ci jveznosti za zdravstveno zava- rovanje. KRONIKA ve bo tudi filmski festival »Lov in ribolov«, na katerem bo so- delovalo 22 držav z nad 100 filmi. KIRO GLIGOKOV MED SLOVEN- SKIMI GOSPODARSTVENIKI — Kiro Gligorov, podpredsednik zve- znega izvršnega sveta, se je sešel s predstavniki slovenske kovinske industrije, ki so ga seznanili s po- ložajem te panoge v reformi. Gost PO SLEDOVIH ORKANA. Taka je podoba pokrajine, kjer je besnel orkan, ki se je s ka- ribskega področja preselil v Teksas v ZDA. Veter je divjal s hitrostjo 200 kilometrov na uro in pustošil najprej po polotoku Tucatan v Mehiki. Na sliki vidimo naselje Mercedes v Teksasu, ki ga je poplavila reka Rio Grande, ki se zaradi visokih valov v Mehiškem zalivu «4 mogla normalno izlivati v morje. Tedenski pregled ■ XXII. zasedanje generalne skupščine OZN se je ačelo z dokaj mračnim uvodom generalnega sekretarja te svetovne organizacije. U Tant je namreč dejal, da ima občutek, kot da se bližamo ix>ložaju, ki vodi v tretjo sve- tovno vojno. Razlog za to črnogledost je očiten: OZN je ■temočna karkoli ukreniti, da bi se končala vojna v Viet- namu; prav tako se ji ni posrečilo spraviti v red razmer la Srednjem vzhodu. Skrajno nevarno bi namreč bilo, če iii mednarodna organizacija, ustanovljena za to, da bdi lad svetovnim mirom, postala sgolj debatni klub brez sleherne moči in učinkovitosti. ■ Kaj je treba povedati na samem začetku zasedanja? Za predsednika XXII. zasedanja je bil soglasno izvoljen "omunski zunanji minister Manescu; to je prvič v zgodo- Ini OZN, da predseduje zasedanju generalne skupščine predstavnik socialistične države. n Tant je nakazal možnost, da bi premestil sedanje ■ttrtvilo v Združenih narodih. Eden od paragrafov ustci- "ovne listine namreč predvideva, da lahko generalni se- ^tar skliče neuradne sestanke 2!unanjih ministrov štirih 'elesil; tega paragrafa doslej še niso uporabili. Prva di- plomatska večerja v smislu tega določila ustanovne listine J® bila v torek, jedilnik pa se je sestajal iz dveh težko dobavljivih specialitet sodobnega sveta: Vietnam in Sred- nji vzhod. ■ Toda to niso edine skrbi, ki tarejo človeštvo. So •'Idi take, ki formalno ne sodijo v pristojnost Združenih prodov. Predsednik Johnson je minuli teden podpisal de- da lahko začno ureaiičevati program protiraketne "brambe: ker gre za »tenko obrambo« bo program veljal *amo« pet milijard dolarjev. »Saj jih bodo plačali ame- ''Ski davkoplačevalci,« bi utegnil kdo reči. Stvar pa ni 'tem. V Ameriki je namreč zelo veliko ljudi, ki mislijo, ^ je ta program za »borih pet milijard« samo dleto, s ^terim nameravajo zagovorniki »totalne oborožitve« od- preti državno blagajno in potem začeti novo oboroževalno dirko. Tega se boje tudi Angleži; toliko bolj upravičeno, ker si Evropa ne bi mt^la dovoliti tako drage protira- ketne obrambe. In končno nas dosedanje izkušnje v zgo- dovini uče; za vsako orožje se najde obramba, nato pa izumijo novo, še dražje orožje, kateremu sledi nova, še dražja obramba. Ce se bo razvoj nadaljeval v tej smeri, se utegne zgoditi, da bosta v prihodnjosti zaščiteni samo dve najbogatejši in najmogočnejši državi na svetu, ZDA in ZSSR, vsi drugi pa bodo več ali manj odvisni od njune volje. ■ Egipt je še vedno pod vtisom samomora, ki ga je napravil maršal Amer. Uradno so zanikali vesti, ki jih je priobčil neki ameriški list, češ, da so po junijski vojni aretirali 70.000 ljudi. Po uradnih zagotovilih je aretirano 150 oseb, civilistov in vojakov, ki bodo prišli pred redno vojaško sodišče, kakor tudi vsi tisti oficirji, ki jih imajo za krivce junijskega poraza. ■ Položaj na Srednjem vzhodu pa je še prav tako zameglen kot je bil. Izrael odklanja sleherne zunanje garancije za svoje meje in vztraja: ali direkten sporazum z arabskimi državami, ah pa bo kriza trajala v nedogled. Tako stališče skriva v sebi dve nevarnosti: Srednji vzhod lahko še dolgo ostane odprto in nevarno žarišče; v pri- meru neposrednih pogajanj pa je iz izjav izraelskih dr- žavnikov razvidno, da nameravajo vojaške zmage v junij- ski vojni izkoristiti za to, da s poeicij sile spremene meje svoje države. To je izredno nevarna okoliščina, na katero bi se utegnili v prihodnosti sklicevati tudi drugi. Zato je bistveno važno, da se izraelske čete umaknejo na položaje izpred vojne, pa čeprav se potem z Arabci kot enakoprav- nimi sobeseštova]a, je seveda odvisno od lokalnih poveljnikov. ■ Kitajci so bili uradno povabljeni, naj se udeleže proslave 50. obletnice oktobrske revolucije v Moskvi. Na povabilo so'odgovorih tako, da so objavili svoje oktobrske parole — uporabili jih bodo na proslavi oktobrske revo- lucije v Pekingu — v katerih srdito napadajo državno in partijsko vodstvo ZSSR. O kakšnem popuščanju srdite polemike med Pekingom in Moskvo torej ni govora. ■ Britanci imajo vrsto skrbi in težav. Iz Adena so začeU imiikati svojo vojsko. Ker so se vlade emiratov in šejkatov sesule kot zgradba iz kart, bi lahko oblast prevzeli osvobodilni organizaciji; ena se imenuje osvobo- dilna fronta arabskega juga, druga pa osvobodilna fronta okupiranega Jemena. Ker pa sta si ti dve organizaciji ▼ laseh, izročajo Britanci oblast južnoarabski vojski, ki so jo sami organizirali in izurili. To pa seveda ni politična rešitev problema, ki ut^ne povzročiti Londonu še mar- sikatero težavo. ■ Razen tega se je britanska policija osmešila s tako- imenovano afero Kačenko. Z letala, ki bi moralo odleteti v Moskvo, so namreč »sneli« mladega sovjetskega znan- stvenika, češ, da ga je sovjetska tajna policija na silo hotela odvesti v Sovjetsko zvezo. Pozneje pa se je izka- zalo, da je dr. Kačenko živčno razrvEii in britanski zdrav- niki, ki so ga pregledali, so svetovali, naj ga britanske oblasti izroče sovjetskemu veleposlaništvu, ki bo jKJsfcr- belo za njegov odhod domov. ■ laburistična stranka pa je morala z občutnim po- razom na delnih volitvah plačati ceno za sedanje stanje v Veliki Britaniji: življenjski stroški naraščajo hitreje kot plače, nevarno pa se veča tudi število brezposelnih in bo do konca leta lahko doseglo milijon. Na vse to so Britanci odgovorili tako, da niso glasovali za laburiste celo tam, kjer je laburistična stranka po vojni vedno imela večino. TEDNIK — VESTNIK 15 nr naši razgledi JOSIP JURČIČ 23 DESETI BRAT »Sicer je vse hinavščina, prazne besede, katerim se je tudi ona dala preslepiti. Povedal sem ti že, kar sem mislil. Jaz bi ti že drugače pokazal, ^ ne bi bilo zavoljo nje. V enem tednu.« »Prosim vas, dajte mi besedo izgovoriti! — Žal mi je, da sem nedolžen vzrok vaši nesreči, ali preverjen sem, da /vi ne bi bili na nič boljšem, ko bi mene ne bilo nikdar v ta kraj. Ko bi bil vedel, da ona vas ljubi, veselil bi se z vami kakor prijatelj s prijateljem in nikdar ne bi bil poskušal ničesar zase in nikdar bi se ne bil tako spozabil, da bi vam bil po namenjenem lastnem prizadevanju njeno ljubezen odtegnil ali ukra- del, kakor mi očitate.« »Kaj je nisi, lažnivec!« »Menim, da mi morete malo laži skazovati. — Ver- jemite mi ali ne verjemite, odkraja, ko sem mislil, da je Manica vam namenjena in da tudi sama misli na vas, sem zatiral vsako čut ljubezni. Zdaj pa, ko od nje same vem, da vam ni nikoli ničesar obetala, imam tu- di precej lahko vest.« »Pa boš kmalu še lažjo imel, ko boš culo navezal in se pobral po svetu, odkoder te je vrag prinesel.« »Gotovo lažjo kakor vi, Marijan, zakaj kar mi že tudi storite, drugega ne lwste na dobičku, kakor si boste lehko očitali, da ste veliko pomogli v prezgod- njo nesrečo pripraviti človeka, ki vam ni drugega ža- lega storil, kakor da vas je nekaj časa poznal. Lahko noč! Premislite to, kar sem vam rekel, pa storite, kar hočete.« »Prav je, da greš, ravno bi me skoro volja bila, za- lučiti te čez kamenje, da bi se nikdar ne pobral.« smeje se vedno dejal: »Vidiš, vidiš, žaba! Tako se no- rosti iz neumnih, prevzetnih buč iztresajo. Ni pridno, če človek meni, da vse ustrahuje.« In ko je Marijan zopet jel srdito otepavati z roka- mi in nogami, ga je Martinek zavihtel okrog sebe, zopet malo pomikastil in dejal: »He, konjiček, pohleven bodi in ponižen! Glej, kako bi te lehko neki mož čez pe- če vje v dolinu zalučil, kakor si ti ravno prej nekomu obetal, ti zgaga, ti! In zalučil bi te kakor leščevo bati- no, da ne bi nobena tvojih koščic cela ostala, ko bi ne bil po nesreči sin nekoga, kateri bi, to se ve, meni najrajši v testamentu bolezen za dedino zapisal! — Le počasi, kadar se ipi bo zdelo, pa te bom pustil. Ali se boš poboljšal? Bojim se, da si podoben tistemu psu, ki je s svojim gosiMxiarjem v cerkev romal, tam fajmo- štrovo pridigo poslušat, da je greh krasti, pa je iz cerk- ve šel naravnost krast. Bomo videli.« Rekši ga palme od sebe. Srdit ^pade Marijan puško s tal in mahne s cevjo po Martinku, ki se pa z isto urnostjo ko pred umakne. »Tako! Čaki, podlasica nezboljšljiva, jaz ti bcxn še druge muhe iz glavice iztresel.« Pa preden je utegnil deseti brat Marijana drugič V svoje klešče dobiti, je ta odskočil za tri korake in napel petelina pri puški. »Eno stopinjo stori proti meni, pa bom sprožil!« vpije srdit Marijan. Martinek se zasmeje in v enem skoku je Ml pri njem. Ali nerodno je puško prijel, kajti v tem hipu se je sprožila. Martinek je imel kroglo v sebi; vendar je bdi še toliko pri moči, da je svojemu nasprotniku iz- »Pretepavat se nisem prišel,« pravi Lovre — »pa mi- slim tudi, da bi se vam ne dal vsak kar tako za nič lučati po kamenju. Ce hočete kaj takega skušati, vam bo treba koga drugega najeti, ne mene.« Rekši, Lov- re odide. Svojo puško je bil pozabil na mestu, naslonjeno ob kamen. Marijan je še obsedel. Kvasova mirna beseda in to, da mu ni mogel na marsikaj ničesar odgovoriti, ga je še bolj rs^kačilo. »Ko bi je jaz nikoli ne imel in ne iskal po očetovi želji, ta pritepeni bukvar je tudi ne bo! Ko bi ga zlo- dej zdajle nazaj prinesel, da bi ga malo potresel!« In da bi svojo jezico, katere zdaj nad Kvasom ni mogel ohladiti, poskusil nad njegovo tu ostalo puško, jo je srdito prijel ter jo zagnal pet sežnjev daleč po grmovju. To delo so dopolnjevale tri krepkee in robate kletve. Tik pred seboj je zdajci zaslišal preglasen poreden smeh desetega brata. »Ti grešnik, grešnikov sin! Kaj kolneš Boga in hu- dirja! Ali ne veš, da preklinjavci ne bodo gledali ne- beškega kraljestva?« Po teh besedah se začne Martinek zopet krohotati. Ko bi bil ne vem kdo Marijanovih prijateljev v tem trenutku k njemu prišel, bil bi ga z jezo odgnal. Leh- ko se tedaj ume, kako je zavrelo v njem, ko je ravno ta človek stopil predenj in še s tem zaničevalnim sme- hom. Bilo je že zdaj vdrugič, da mu je v enakem tre- nutku pred oči prišel ta mož kakor hudoben, nagajiv duh. trgal orožje iz rok in ga ves divji loputnil s težkim ko- vanim kopitom po glavi tako, da se je zvrnil z ubito črepinjo. Potem se tudi on ni mogel več držati po- koncu, zgrudil se je na tla. Kri mu je tekla s cur- kom iz globoke rane pod prsmi. Z umazano ruto, kate- ro je iz nedrija izvlekel, si jo je zatlačil toliko, da si je kri nekoliko ustavil, poprijel palico, čevlje, kaml- žolo in kučmo ter se vzdignil. Počasi se je vlekel po stezi naprej. Mesec je lepo svetil na nebu in obseval mlade- niča, ki je ležal na tleh kakor mrtev. Tiho je bilo pre- cej časa daleč okrog, le murni in drugi mrčesi, ki so za grmovjem po toplem dnevu prišli na večerni hlad, so žvrleli svojo enakomerno nočno pesem in tam doli iz vasi se je slišalo lajanje dveh psov, ki sta drug dru- gemu odgovarjala. Cez kaki dve uri je bilo slišati ohripelo petje po- samnega glasa, ki je počasi, pa vedno bliže prihajalo. Bil je to stric Dolef, ki je šel iz krčme Obrščakove precej vinski domov po svoji navadi. Bil je že komaj streljaj daleč na samotni stezi, ki je držala prek Skal. Ali kakor se je videlo, se ni možu posebno mudilo domov, ker na svojem potu je večkrat zašepetal malo v stran, zdaj pa zdaj na jarek padel in se naprvo na vse šitri, potem na dve zopet pokon- cu skobacal in vedno govoril. Naix)sled se je ustopil na grič in začel v dolino peti: »Je ta huda zver ko sam hudir ta žena moja, stara para. »Ti pes!« — je vpil Marijan in zavzdignil kopito ^ svoje puške. »Nič pes, ne dlake ne od psa ne najdeš na moji ' koži, samo malo uboge človeške kosti, ustvarjene iz ta.^ kega očeta, pa iz boljše matere kakor si ti. Bog, ti' meni greh odpustiti, da te imam tako rad, da ti ne ma rem ogla zbirati na tvoji črepinji, kakor Salamon ali' neki drugi modrijan pravi v svetem pismu. Nu, nu, le pusti tisto palico kovano, le, že vidim, da je puška! Kaj praviš, prijatelje Narobe, mož Hudojezec, ali bo] vzel bognasvaruj tega Kvasa v pekel, ali ga bo peljal v zakonska nebesa z graščakovo hčerjo? Povedi, kaj me-1 niš? Jaz pravim, da bo tako, kakor sem nazadnje dejal;| tebi bo pa kaj odmečka vrgel. Ali ne bi bilo tako prav?£ Kaj?« J Za odgovor na neprilično šalo je dobil Martinek si puškinim kopitom po kolenih, da je omahnil. Ravno zdaj se je lima izza sivega oblaka pokazala! in obsevala desetega brata, ki je prav polagoma odkla-^j dal kamižolo, čevlje z rame, palico in kučmo. »Fante! i Udari še enkrat, da bom vedel, da se nisi bil spozabil,i ko si me mahnil. Udari, če hočeš desetega brata po- znati!« »Na hudič!« Rekši mahne Marijan srdito v drugič. Martinek uskoči novemu udarcu, pa v tem hipu drži Marijana, z eno roko za puško, z eno za vrat. Mla-' denič se je zvijal, da bi se oprostil berača, pa zastonj," videl je, da ima Martin več moči, kakor bi je bil kdo prič^oval v teh koščenih, presoišenih udih. Zdaj pa ' zdaj je Martinek svojega nasprotnika vrlo pomikastil in i me da pezdir miru nikir me vara ven in ven in kara.« »Rodovine sem dobre, poštenega očeta — je go-' voril stric Dolef sam med seboj nadalje. — »Pa tudi nisem bil nikoli tako neumen ko drugi ljudje ter nisem^ vtikal vratu babjemu vragu — —« Rekši se spotakne ob ježo in pade. Ker je svet na^ onem mestu skoraj še bolj visel ko kje drugje, je bilo~ za strica nevarno, da se ne bi strkljal v dolino. Ali Dolef je bil mož, ki je znal vince piti In nositi, tudi če ga je bilo nekaj odveč po stari hvalni navadi. Kakor^ je tedaj mož plemenitega očeta sin, zapazil, da je v.^ tej postelji glava veliko bliže osredku matere zem-j Ije nego noge, se je vrlo poprijel za brinov grmiček^ in po nekaterih težavah se je tako zasukal okoli brina," da po natumih postavah ni več kri v glavo silila in. da jo je brez vse skrbi lehko položil na krivino. Ob-^ jemši še z drugo roko brin,, je pel s slabotnim glasom: ; »Bo prišla grenka smrt, hramček bo zaprt, 1 glažek djan na stran, jaz bom pa zakopan. J Dira la la la lom.« Potem se čez nekaj časa ^sopet na vse štiri postavi j in ko dotiplje stezo, si opomore, večkrat zastonj po-'' skušanje, na noge. »Bomo zlezli domov. Pa še jutri. Dva bokala sem dolžan. — Nič nisem dolžan. Obrščak, ■ po pravici delaj, ne pripisuj, saj smo kristjanje; medva, oba! Petra si ven vrgel in si ga! Kaj ti je htel? — Le" prepira ne, tepeža ne! Po L L Idriessu Brodoiomcu na Koralnem morju Riše. Miha Alič 35. Kuža Portland je cvilil in tekal od Johna do malega Billa pa nazaj, kakor da se ne more odločiti, s kom bi šel. Ko je' drhteč obstal, ga je eden izmed domačinov zgrabil, toda pes ga je ugrizni! v roko, nato pa so ga 'druge dlani jezno stisnile za vrat ter ga stresle in vrgle v kanu. »Gremo!« Odrinili so čolne, poskakali vanje in dvig- nili jadra. Razlegla se je pesem; čolni so se naglo odmikali od sirreske obale. Jakec in Bili sta žalostno gledala za tovarišema, Id sta izginjala v daljavi; mahala sta vse do- tlej, dokler se je še slišalo divje Portlando- vo lajanje. Jakec se je potrto spraševal, ali bo še kdaj videl Johna Sextona in Georga D'Oylyja. Videl ju ni nikdar več. Kanuji so križarili od otoka do otoka. Spotoma so pridno lovili ribe. Jakec je opa- zil, da plujejo namenoma v severovzhodni smeri. Nekega dne se je na obzorju pokazal otok, največji, kar jih je Jakec videl »Eeoob!« so veselo vzklikali vojščaki, medtem ko je iz morja zrasel Ick prelepega otoka z griči in dolinicamj in s palmovimi gaji. Sprejela jih je množica ljudi v bližiid velikega nasel.ia. Nedvomno so bili kulturno na precej višji stopnji, zakaj njihova obla- čila so bila dragocenejša, ženska krila iz pisanih trav lepša.