Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
Številka n.
J0L1ET. ILLINOIS, JANUARJA 1918.
LETNIK XXTII
poročila o vojnih dogodkih.
Pariz, Berlin in London poročajo na zapadni fronti samo topniške boje in pozvedovanje.
RIM POROČA NOVE USPEHE.
Dunaj naznanja, da Avstrijci zapustili neko predmostje ob Piave brez izgub.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 3, W18, as required by the act of October 6, 1917.
Laška fronta.
Rim, 31. dec. — V okolišu Monte Tombe, na severni fronti, so Francozi zavzeli sovražne ostojanke med Oste no <li Monferena in Maranzinom, naznanja vojni urad. Ujeli so tudi kakih 1,400 mož ter ulenili šestdeset strojnih Pušek in sedem topov.
Britanski in italijanski zrakoplovci 50 sodelovali v zmagi.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on January 3, 1918, as required by the act of October 1917.
Berlin priznava izgubo.
Berlin, 31. dec. — Francoske čete ®a severni italijanski fronti so včeraj začele ofenzivo. Popoldne jc franc-j^-sfea pehota prodrla v dele avstro-nem-postojank na Monte Tombi, j« naznan;i danes nemški generalni štab.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 3, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Italijani zmagoviti.
Rim, 1. jan. — Pri Zensonu di Piave je bil vsled našega odločnega pritiska, pričetega v četrtek in nadaljevanega brez prestanka, sovražnik -snoči primo-ran, ko smo ga združeno napadli streljanjem in oddelki ter je utrpel težkih izgub, opustiti predmostje in se zopet umekniti na levi breg reke. Vse ozemlje v ovinku je sedaj v naših rokah.
Na ostali fronti je bilo topniško bojevanje na obeh straneh vobče zmerno. Naše topništvo je kazalo več de lavnosti na Asiaški visoki planoti in sovražni topovi so ojačili svoje streljanje v odseku Monte Tomba-Piave
Zrakoplovstvo.
Snoči so sovražni zrakoplovci na padli zrakoplovsk-o taborišče Istrana in ponovili svoje napade proti prebival cem in oči ...un mestom Vicenza, Bas-JjS san~ , Casu-T franco in T.reviso, kjer so bile spuščane bombe. Skupaj je bilo trinajst fcseb usmrčenih in štiri inštiridesot—-injenih. Žrtve so bile -večinoma civilni prebivalci. Gmotna ško da je bila neznatna.
Naši zračni oddelki so bombardovali sovražna zralsoplovška taborišča. Dva sovražna zrakoplova sta bila zbita te kom dneva po francoskih in angleških zrakoplovcih.
šnji francoski uspeh v okolišu Monte Tombe je zelo zadovoljil.
Nekaj malih napadov je bilo uspešno podjetih onkraj reke Piave po Britancih. Prekoračenje reke je težavno tem letnem času. Britanski topni-čarji in zrakoplovci se nadalje trudijo vsak dan z razdevanjem sovražnih baterij.
V povračilo za 26. dec., ko so izgubili enajst strojev, so bili sovražni zrakoplovci zelo delavni te dni v bombar-dujočih napadih. Tako . napravljena škoda je bila neznatna.
Vse aliirske čete so polne zaupanja bodoči uspeh svojih zedinjenih pri-zadev v novem letu.
True translation filed with the post-
^"aster at Joliet, 111., on January 3,
as required by the act of October 6. 1917.
Pripravljajo protinaredbe.
Dunaj, 31. dec. — Protinaredbe proti
MonCOZOm SC pr'Pravliaj° v okolišu °nte Tombe, naznanja vojni urad.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on January 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Britansko poročilo.
London, 1. jan. — Britanski vrhovni poveljnik v Italiji poroča, da ostajajo Italijani 'koncem leta v posesti svojih obrambnih linij na odsekih Monte Grappa in Asiago, katere bo netrudno utrjali. Malo snega je padlo. Včeraj
RUS! SE ROGAJO NEMŠKIM ZAHTEVAM.
Zapustili mirovno konferenco v Brest-Litovsku in utegnejo podpirati aliirance.
master'at Joliet, 111., on January 3, 1918, as required by the act of October 6, 19}7'.
Zakaj so Rusi odklonili
Petrograd, 2. jan. — Možnosti posebnega miru med Rusijo in centralnimi vlastmi, ki so prizadete, so videti oddaljene in sicer zaradi nemških nezmernih zahtev.
Leoft Trockij, boljševit .:i. minister zunanjih stvari, in njegovi tovariši zavzemajo stališče, da so baltiške pokra-Kajzer in njegovi junkerji bi radi vsoljine v resnici pod vojaškim pritiskom,
NARODNA STRAŽA TAKOJ V FRANCIJO.
Nujno potrebna tam, ker ojačeni Neni-»i pripravljajo nov pogon proti Parizu.
NEMŠKE ČETE BLIZU D VINSKA.
VELIK POŽAR. DELO ZAROTE?
Poljsko, Litvo in še več.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 3, 1918, as required by the act of October 1917.
Običajni topniški boji.
Rim, 2. jan. — Običajni topniški boji so se vršili. Italijanske in angleške baterije so razstrelile dve sovražni skladišči za strelivo pri Fontigu in južno od Conegliana. Angleške patrole so napadle sovražna prednja stražišča, prizadele izgub in ujele nekaj neprija-teljev.
Kakih deset ladij, obloženih s četami, k'i so poskušale približati se desnemu bregu reke Piave pri Intestaduri, je bilo razkropljenih po našem streljanju.
dokler so zasedene po Nemčiji, in da
Ise morajo njihovi glasi glede miru pre
_	, . r, , ■ ,	, I zirati, ker so zdaj te pokrajine dejan-
Tru* translation hied with the post-1	, . , . T.
t i■ i..	t	i sko nemške kolonije, ko so lojalni Ru-
mastev at Joliet, 111., on January 3, .
1918, as required by the act of October
1917.	Sovjet odobrava odklonitev.
Pogajanja prekinjena.	Ruska deiegacija je po svojem po
Petrograd, prek Londona, 2. jan. — vratu iz Brest-Litovska v torek pred Vsled težav zaradi Litve, Livonije, ložila sovjetu komisarjev v Petrogra-Kurlandije in Poljske, katere namera- du nemško zahtevo, ki je povzročila ,ajo Nemci, kakor je videti, pridejati začudenje in izjavo, da je sovjet proti nemškemu cesarstvu, so bila miroyna I sprejemu.
pogajanja v Brest-Litovsku preki- Sestava nemškega položaja v pismih njena.	in izjavah, ki je sledila splošnemu na-
Nemci zbirajo čete nasproti Dvin- znanilu pogojev, je pokazala, da Nemška (ob reki Dvini, 122 milj jugovz- L; smatrajo, da so se Poljska, Litva hodno, od Rige). Vztrajne govorice Kurlandija, Livonija in Estonija že iz navajajo to kot enega vzrokov za pre- rek[e narodno v pomenu predlaganih trganje pogajanj.	mirovnih pogojev, in zahtevajo, da ne
Poročilo iz Stockholma kaže, da'.so smej0 glasovati iznova. nemški junkerji razkačeni nad zmago Nemd SQ tud; pojasnili po generalu diplomatskih krogov, ki so napotili I Hoffmanu, da Nemčija ne more zapu
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 3, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Avstrijsko poročilo.
London, 2. jan. — Sledeče avstrijsko uradno poročilo je bilo prejeto tukaj danes:
"Na laški fronti so bili topniški dve boji zdajpazdaj na Asiaški visoki planoti, v okolišu Monte Tombe in ob dolnji reki Piave.
''Zarana dne 26. dec. so bili naši vo jaki na predmostju blizu Zensona u-maknjeni brez izgube na vzhodni breg reke Piave. Sovražnik ni zasledil te izpraznitve do ponedeljka. Namerjal je neprestano streljanje s topovi in minometi do tega dne proti utrdbam katere smo bili zapustili."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Makedonska fronta.
Pariz, 1. jan. — Bili so topniški boj v okolišu Dojranskega jezera, kjer so britanske baterije izvedle pogubonos no streljanjih proti sovražnim pošto jankam, in severovzhodno od Bitolja kjer je sovražnik bombardoval naše zakope na fronti šestih kilometrov Francoski zrakoplovci so spuščali bom be na železniško postajo v Mrzencih tri kilometre severno od Gevgelija.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on January 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Francoska fronta.
London, 31. dec. — Na cambraiski fronti smo vsled uspešnih protinapa dov, v katerih smo dobili nekaj ujet nikov in strojnih pušek, zopet prido bili važnejših del postojank na hrbtu Welsh, v katere je sovražnik prodrl včeraj. Sovražnik še obdržuje del našega prednjega zakopa v soseščini La Vacquerie in južno od Marcoinga.
Na ypreški fronti je bila po malem podjetju snoči naša linija porinjena nekoliko naprej na obeh straneh že leznice Ypres-Staden.
Pariz, 31. dec. — Topniški boji so se pripetili snoči severozapadno od Reimsa. Bili so patrolni spopadi se verno od reke Chemin des Dame (fronta ob reki Aisne) in blizu Bezon vaux (verdunska fronta).
Povsod drugod je bila noč pokojna
kajze.rja, da je privolil v demokratičen mir m odklonil potrditev zarote z ru skimi monarhisti.
Aliiranci utegnejo zavladati.
V slučaju, da bo lm
stiti Rige, Libave in drugih zasedenih | krajev, dokler ni gotovo, da vsa Rusij potrjuje mir; drugače bi utegnili so | vražniki Nemčije podpirati Ukrajino
ela boljševiška aIi druge nezadovoljne pokrajine v na lada nadaljnjih neprilik.z Nemci, je verjetno, da bodo vladi ponudile de
Norfolk, Va., prizorišče požata, ki ga povzročili baje nemški agentje.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 3, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Narodna straža na Francosko.
Washington, D. C., 2. jan. — Glavni del narodne straže (national guard) bo poslan na Francosko takoj ali tako hitro, kakor ga bo mogoče vkrcati, in prerijska divizija, vštevši illinoiške polke sedaj v Houstonu, bo ena prvih treh divizij, ki se odpošljejo prek morja.
Uprava si prizadeva pospešiti odpo-slatev čet na Francosko, kakor je nujno priporočal Col. E. M. House v svojem poročilu o uspehih ameriškega vojnega odposlanstva, objavljenem danes.
Nemci, ki so zelo ojačeni po polomu Rusije, bodo gotovo poizkušali nov velik pogon proti Parizu spomladi.
sprotovanju proti centralnim vlastem Mirovna konferenca je bila preki jansko pomoč aliirske vlade. Vztrajno I njena, ko so jeli ruski delegatje zba prizadevanje boljševikov za splošen dati nemške udeležnike na konferenci mir, ne samo v pridobitev miru za Ru- zaradi njih junkerskih zahtev, kakor sijo, ima svoj učinek na zadržanje ali-1 so povedali boljševiški člani povrnitvi, irskih zastopnikov v Petrogradu.
Če bo aliirska pomoč odkrita in od-1 True translation filed with the post-ločna, bo prejkone spravila vso Ru- master at Joliet, 111., on January 3, sijo zopet na zedinjeno fronto proti 1918, as required by the act of October
Nemčiji.
So pa diplomatje, ki niso tako optimistic'') in ki mislijo, da bodo kajzer-jevi agentje z ozirom na možen izpod-let pogajanj dovolili nadaljnjih popu •stov, kateri spravijo boljševike nazaj v vrsto.
True translation filed with the post-
obeh straneh Ornesa ter severno vzhodno od St. Mihiela.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on January 3, 1918, as required by the act of October 6, 1917. ~
Francosko poročilo.
Pariz, 1. jan. — Živahno topniško bojevanje se je pripetilo v Champagni, v bližini reke Butte du Mesnil. Nemški napad na naša mala stražišča jugovzhodno od Beaumonta je bil brez uspešen. Ujeli smo nekaj Nemcev. Drugod je bila noč mirna.
Večerno naznanilo.
Kanonada je bila bolj živahna na
6, 1917.
Nemški socialisti protestirajo.
London, 2. jan. — Brzojavka na Exchange Telegraph iz Amsterdama pravi:
"Dr. Richard von Kuehmann, nemški tajnik zunanjih stvari, se je povrnil v Brest-Litovsk včeraj po posvetovanju s cesarjem Viljemom.
"Dr. von Kuehlmann se je med svojim bivanjem v Berlinu posvetoval tudi s sociališkimi voditelji Hugo Haase, Philipp Scheidemann in Friedrich Ebert, ki so izrazili nezadovoljstvo socialistov nad njegovo namero, posredno prispojiti rusko ozemlje, sedaj zasedeno po Nemcih."
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on January 3, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Milijon Grkov usmrčenih.
New York, 31. dec. — Najmanj 1,-000,000 Grkov, moških, žensk in otrok je poginilo vsled organiziranega klanja in preganjanja po "Turko-Tevtonih" v levem bregu reke Meuse do Griča 304 j azijski Turčiji, kakor je izjavil Laza-in na desnem bregu blizu Beaumonta los George Macrides, sin odličnega tr-in Bois le Chaume. *Na ostali fronti govca v Trebizondu. Izjavo je priob-je bilo topniško streljanje zdajpazdaj. | gji Ulkaj danes armenski in sirski pomožni odbor.
True translation filed with the post-1 Macrides, ki je pred kratkim dospel master at Joliet, 111., on January 3. semkaj, pravi, da je bil eden izmed 1918, as required by the act of October skupine 2,000 Grkov, ki so bili rešeni
6, 1917.
Britansko poročilo.
London, 1. jan. — Poizkušen sovraž ni napad davi zarana pod okriljem težkega bombardovanja proti enemu naših -stražišč severovzhodno od Loosa je bil uspešno odbit.
Sovražna topniška delavnost je bila
po ruskem brodovju, katero je bom bardovalo mesto Ordou zadnjega avgusta in vzelo ubežnike na krov.
Dečki prisiljeni v armado.
Rekel je, da so ga odvedli v Ordou, ko so Turki napadli Trebizond in za segli njegovega očeta prodajalno, obenem s prodajalnami drugih grških tr-
živahna podnevi v soseščini La Vacquerie, južno od Lensa, severovzhodno	, , ,. .... . . . . , , ... 1 isti izmed nas, ki so bih v starosti
^^."as'reaJ81'®11 filed with the postmaster at Joliet,
Von by the act of 0ctober 6' 1917" 1TELJA BOLJŠEVIKOV.
on January 3,
NEMŠKI ZRAKOPLOV ZBIT V
v,.,	PLAMENIH.
Nikola I en-
y°ditelja v bol? ("a de"ni z8°raj) in Leon Trockij (na levi zgoraj), glavna
r nina, ki je J, '^*'" uporu proti začasni vladi Kerenskega na Ruskem. , min'stra, (ločj '' ?s»mljen kot nemški agent, so uporniki napravili za prvega n, 1 francosk" iC 1 r°ckij minist" zunanjih stvari. — Na spodnji sliki so 0va- *bitega ' ea8tn'ki in vojaki, pregledujoči razvaline nemškega zrako-P'amenih v okrožju reke Aisne.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 3, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Berlin poroča pridobitve.
Berlin, 1. jan. — Armadna skupina princa Rupprechta: Opolnoči se je topniško streljanje ojačilo Houthoi-škem gozdu in v soseščini Passchen-daela. Močan britanski pozvedovalen napad jugozapadno od Nonchyja se je zlomil. Južno od Marcoinga smo v nedeljo pridobljeno ozemlje raztegnili vsled manjših spopadov^ Število ujetnikov je naraslo za dva častnika in 70 vojakov.
Aj-madni skupini nemškega prestolonaslednika in vojvode Albrechta: Topniško streljanje je bilo živahno zdajpazdaj severno od Prosnesa, na
od Armentieresa in vzhodno od Ypresa. , Med decembrom smo ujeli skupaj 1,018 Nemcev, vštevši dvanajst častnikov, ter uplenili štiri topove, tri za-kopne možnarje in 103 strojne puške.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 3>|mnoštvu. 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Palestinska fronta.
od 16 do 60 let, so bili nabrani v turško armado," je rekel Macrides. "Naše žene in otroke in starce so dejali začasno v zavode in sirotišnice, dokler se ni ponudila priložnost, iznebiti se jih na preizkušeni turko-tevtonski način, ki je bil v tem slučaju potop v
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 3, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Požar povzročili zarotniki?
Norfolk, Va., 1. jan. — Skoro dve četveroglini v središču trgovinskega okraja v Norfolku, vštevši Monticello hotel, sta bili razdejani, en moški je bil usmrčen in nad dvajset jih je bilo ranjenih danes v vrsti razpokov in požarov, o katerih mislijo policijska in pomorska oblastva, da so nastali vsled zažiga.
Mislijo, da je bil požar posledek zarote v razdejanje mesta zaradi njegove'važnosti kot pristanišča.
Dasi je še gorelo v razvalinah pozno nocoj, je gasilski načelnik naznanil, da je nevarnost minila, ako pomorske patrole "preprečijo požiganje".
Izguba $2,000,000.
Izguba je na debelo precenjena na več nego $2,000,000.
Trije razločni razpoki v ravno toliko poslopjih, eden po dejanski omejitvi požara, so povzročili splošno mnenje, da so bili sovražni agenti n'a delu.
Župan Mayo je dejansko postavil mesto pod vojaški zakon, izročivši položaj v nadzorstvo pomorskim častnikom in kakim 2,500 mornarjem iz bližnjih pomorskih postaj, ki so pomagali policiji in domačim stražam vzdrževati red in preprečiti plenjenje.
Pet osumljencev prijetih.
Pomorske patrole so obkoljale sumljive osebe ves popoldan, dočim je bilo pet moških prijetih kot sumljivih. Dva izmed teh, Hugo Schmidt in H. K. Lessing, baje Nemca, sta bila izročena agentom pravosodnega departmenta.
Nocoj pravijo poročila, da so mornarji tekom dneva ustrelili dva Nemca, toda niti policija, niti pomorska oblastva niso mogla poročil potrditi
Kasneje nocoj sta policijski načelnik Kizer in gasilski načelnik McLoughlin rekla, da nista mogla ugotoviti, ali je katera prijetih oseb odgovorna za požar, in sta izjavila, da ni bilo mogoče nobene izmed eksplozij zasledovati končno do požiga.
Mnogi pometani v morje.
"Nesrečni preživelci prognanstva so
\London, 31, dec. — Včeraj smo za-	bili odpeljani več milj na Črno morje
sedli Bertin Bethel, dve milji severo-	in potem mirno pometani črez krov,
vzhodno od Bireha; E1 Baino, miljo	kakor smeti. Nobeden izmed njih ni
•severno od Bireha ob cesti v Mablus,	ostal živ. in E1 Burj, miljo zapadno od Aldahue, "Nemška dejalnost je enostavno or-
ter tudi Janieh in Ras Kerker, šest in	ganizirala naravno grozovitost Tur-
sedem milj odnosno proti severozapa-	kovo in jo napravila mnogokrat izdat-
du od Bireha.	nejšo, nego kdaj prej. Mislim, da je
V nabrežnem odseku so britanske	po najkoijservativnejši cenitvi najmanj
patrole prodrle v Kuleh, dvanajst milj	1,000,000 mojih rojakov nesrečno po
vzhodno od Jaffe, ter našle sovražni-	ginilo po organizirani grozovitosti te
kov top in skladišče za strelivo in raz-	turko-tevtonske zveze. Edino upanje dejale isto. I** bodočnost leži v Ameriki.
Alaska suha.
Juneau, 31. dec. — Alaska pojde danes opolnoči na imenik kakor kost suhih držav in teritorijev. Nekatere go-stilnice, ki morajo zapreti svoja vrata, obstajajo izza dni "zlate mrzlice" v letu 1898.
Alaska priredi "hoochu", kakor imenujejo žganje v nekaterih delih severne dežele, sijajno slavnost v slovo. Na stotine jih bo prečulo pol noči med krajema Nome in Ketchikan, da se "na lastne oči prepričajo o zaprtju go-stilnic in prenočišč ob deželnih cestah".
Poročila iz mnogih delov teritorija pravijo, da je bil "hooch" v vrednosti mnogih tisoč dolarjev uvožen v zadnjih tednih in shranjen za dobo suho kakor kost.

Joliet, Ul., 2. jan. — V nedeljo, dne 6. januarja, popoldne ob 3. uri bode glavni shod jolietske podružnice Slovenske Narodne Zveze in sicer v dvorani naše stare šole sv. Jožefa. Na ta shod so vljudno vabljeni vsi rodoljubni Slovenci v Jolietu, kakor tudi vse naše dično ženstvo. Na tem shodu vam bodo razni govorniki povedali, kaj moramo še storiti, da bo naša naselbina na še lepšem glasu, nego je bila že dosedaj. Mnogo lepih reči imamo v naši naselbini, da smo lahko ponosni: krasno cerkev, veliko župnijsko šolo, gl. urad K. S. K. J., tiskarno najstarejšega slovenskega časopisa v A-meriki, lepa cerkvena društva, številna podporna društva itd. Poleg vsega tega pa smo še potrebovali nekake zveze, ki bi nas družila in zedinjala v skupnem delovanju za duševni in moralni napredek naše naselbine v pravem slovensko-ameriškem duhu, ki bi bila nekako središče za gojitev vsega dobrega, lepega in plemenitega, za prirejanje poučnih predavanj, gledali-( ških predstav, zabavnih sestankov itd. In podružnica take zveze, namreč Slovenske Narodne Zveze, je bila ustanovljena zadnjo nedeljo. In prihodnjo nedeljo, dne 6. januarja, se bo vršil glavni shod te novoustanovljene podružnice S. N. Z. Na tem shodu bodo razni govorniki iznova razložili in pojasnili namen in pomen Slovenske Narodne Zveze. Njen namen je, kakor smo zadnjič naznanili: združiti vse Slovence v Združenih Državah in jih tako zedinjene vzgajati duševn6 in moralno, na političnem in društvenem polju, in to na narodni podlagi, toda v duhu lojalnosti in skladnosti s koristmi Amerike. O delokrogu, članstvu, upravi, poslovanju in sredstvih S. N. Z, vam pojasnijo vse potrebno kratka pravila te zveze, ponatisnjena na tej strani A. S.
V nedeljo torej na glavni shod vsi rodoljubni Slovenci in Slovenke naše »lavne župnije sv. Jožefa: na shod za narodni napredek!
—	Volitev glavnega odbora in pod-odsekov (kulturnega, političnega, finančnega itd.) jolietske podružnice S. N. Z. bode v nedeljo na glavnem shodu v naši stari šoli. Zadnjo nedeljo je bil izvoljen samo začasen odbor, da pripravi vse potrebno za glavni shod.
—	Jolietska podružnica S. N. Z. šteje že nad 40 članov. In prihodnjo nedeljo jih bo štela—koliko? Kdo ugane?
—	Ustanovni shod jolietske podružnice S. N. Z. se je vršil dne 30. dec. 1917 popoldne v dvorani K. S. K. J. Zaradi hudega mraza in nezadostnega naznanila je prišlo na shod samo kakih 50 rodoljubov, fantov in mož. Ob poltrSh je ■shod otvoril g. F. Gorup, nakar je bil izvoljen predsednikom zborovanja g. Josip Zalar. Ta je v daljšem govoru pojasnil namen shoda, prečital kratka pravila Slovenske Narodne Zveze in navdušil zborovalce za takojšnjo ustanovitev jolietske podružnice. Potem je priporočal ustanovitev iste g. Martin Rakar, tajnik Izobr. in podp. društva "Triglav". Nato je govoril g. Iv Gorup. In potem je dr. M. J. Ivec imel sledeči nagovor: "Rojaki! Danes je dan našega patrijotič-nega shoda za korist naši rojstni in naši adoptirani domovini. Slovenci smo lojalni svoji adoptirani domovini, slavnim Združenim Državam ameriškim. Mi smo Američani, ker ljubi mo svobodo in priložnost in bodočnost. Mi smo najboljši prijatelji naše vlade Združenih Držav. Avstrija nas sovraži stoletja in zato mi nismo prijatelji nemške Avstrije. Nemška Avstrija je Nemčija. Nemci zatirajo Slo. vane, zatirajo slovanske šole, njihovo izobrazbo in osvoboditev. Nemška desna roka in madjarska leva roka nas tolčeta po glavi. Zatirajo naš jezik, kradejo našo rodovitno zemljo in ubijajo naše ljudi, žene, otroke in sinove. 80,000 Slovanov je bilo baje umorje nih za nič v Avstriji in še več v ječe poslanih. Slovenci v Ameriki, pomagajmo svojim rojakom v Avstriji za osvoboditev ito združenje Jugoslovanov v eno deželo, katera bi štela 15, 000,000. Slovenci, Hrvati in Srbi, ^družite se! V združenju je moč! S tem boste ofiranili slovanski jezik in slovansko kulturo in svojo rojstno domovino. Vera bo prosta kakor v Ameriki. Vsak slovanski narod bode ohranil svoj jezik. Slovani ne bodo Slovanov zatirali, kakor Nemci; saj kri ni voda. Borimo se za naše brate, da bodemo imeli svojo zastavo jugoslovanske države, da ohranimo našo bodočnost in svobodo, katero imamo tukaj v Ameriki. Naša Jugoslovanska domovina nas kliče na pomoč. Pomagajmo sedaj, ker je čas dozorel. V Avstriji je 30,000,000 Slovanov — Čehov, Slovakov, Poljakov, Rusinov, Hrvatov, Srbov in Slovencev; 8,000,000 Ogrov, 12,000,000 Nemcev. Torej Slovani, bodite složni v delovanju za narodno bodočnost Jugoslavije. Jugoslovan mora biti svoboden. Slovenci, Hrvati in Srbi, bratje smo, zedinimo
se! Bog nam pomagaj za to idejo. Predsednik Woodrow Wilson Združenih Držav Amerike nam hoče pomagati do Jugoslavije. Torej Slovenci v Ameriki, bodimo zvesti svoji novi domovini za prijateljstvo."
Potem so govorili še nekateri drugi. Vsi so izražali svoje veselje, da stopa tudi naš Joliet v bratsko kolo zagovornikov Jugoslavije, k čemur so največ pripomogla poročila iz dunajskega državnega zbora tekom zadnjega leta in pa vesela vest, da je jugoslovanska ideja zedinila vso našo staro domovino. Šestintrideset udeležencev^shoda se je takoj vpisalo v jolietsko podružnico S. N. Z. V začasni odbor so bili izvoljeni gg.: Jos. Zalar, predsednik; F. Gorup, tajnik; dr. M. J. Ivec, blagajnik; Martin Rakar in John Težak, pomožna odbornika. Potem je bilo sklenjeno, da se bo vršil glavni shod prihodnjo nedeljo, dne 6. jan., da se da priložnost pristopa vsem župlja-nom in da se izvoli stalni glavni odbor za 1. 1918.
—	Opozarjamo cenj. čitatelje na dopis iz La Salla, 111. Tudi naši vrli bratje Lasallčanje bodo v nedeljo u-stanovili svojo podružnico S. N. Z.
—	Pisma v jolietskem poštnem ura du imajo: Bozick Geo., Fink A. T., Kneževič Dane, Lucič Jan, Malinov-ski John, Obstetar & Stukel, Padenič Frank, Starešinič Joe, Usich Peter, Vertačič Jos.
—	Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet.	Adv.
in da nam bi prineslo leto 1918 mir, katerega si želijo vsi narodi, in da bi nastopila bratska in sestrska ljubezen med narodi. Amerikanskemu Slovencu pa želim, da bi romal v vse hiše Slovencev in da nam bi kaj kmalu prinesel veselih novic iz stare domovine.
Slovenka.
Chicago, 111., 29. dec. 1917. — Prosim, g. urednik Am. SI., malo prostorčka v cenjenem listu za te vrstice. Naznanjam, da je naš rojak John Kle-menčič, rojen v Gornjem Suhorju pri Metliki, mirno v Gospodu zaspal dne 17. decembra ob 8. uri zvečer v Chicago State Hospitalu in ga smo dne 20. decembra s peto sv. mašo v nemški cerkvi sv. Miklavža, kjer je imel g. župnik lep nagovor v angleškem jeziku, spremili k večnemu počitku na pokopališče Mount Olivet. Lahka mu bodi zemlja! Pokojnika priporočam vsem prijateljem in znancim v molitev.
Vam vdani rojak
Anton Fier, 22E. 115th St., Chicago.
Kansas City, Kans., 30. dec. 1917. — Cenjeni g. urednik! Gotovo si mislite, da me ni več med živimi, čeravno sem Vam obljubila lansko leto, ko smo se videli v vašem tiskovnem domu, da Vam bodem večkrat sporočala o naši slov. naselbini. No, pa vseeno je dobro, saj vendarle slišite od drugih naših dopisovalcev, kateri so še bolj zmožni v pisavi in v drugem oziru. G. urednik, najprvo Vam sporočam, da nas je obiskala gospa starka zima zato si pa kratek čas delamo, čeravno v suhi deželi, pri kozarcu rujnega vin-ca in pa s časopisi in raznimi knjigami, posebno z listom Am. Slov., katerega radi prebiramo in kateri je vse pohvale vreden.
Ne morem drugače kakor da Vam sporočam o božičnih praznikih. Res, vsaki človek se jih veseli in komaj čaka svetega večera in da zasliši tisto lepo pesem "Sveta noč, blažena noč". In kako srečni smo kansaški Sloven ci, ker imamo izvrstne pevce pod nadzorstvom častite šolske sestre Sabine, katera jih tako lepo uči, da si človek ne more misliti, kakor da je v stari domovini.
Tudi Vam naznanim, da se je naš cerkveni pevec gospod Joe Kostelec oženil z gospodično Antonijo Mikolič. Oba sta še ostala naša cerkvena pevca. Ravno tako sta šla v zakonski jarem g. William Toplikar in gdč. Mary Malčinovič; tudi ta dva še zanaprej pojeta v cerkvi. Pa kaj še sem slišala, da je g. George Bajuk prišel nazaj k petju, čeravno ga je opustil par let, kajti ni mu dopuščal čas. Le tako, slavni pevci, naprej! Tudi to Vam povem, g. urednik, da so vsi ti pevci imeli večerjo na sv. tŠefana dan v župnišču. Seveda, da tudi zaslužijo, da se jih malo počasti za njih trud. Kaj pa mi drugi, kateri pridno molimo, nam pa nič? No, mi bomo pa prejeli plačilo od Boga, kajti mi se tudi pevcev spominjamo v molitvv ker ne morejo moliti. (O, pa saj res, da je tudi pesem Bogu v čast in ravno tako kakor, d^ se moli.)
Pa še nekaj, g. urednik, tudi naši "ta mali" so imeli na Božični dan božičnico v šolski dvorani in so prejeli od častitega gospoda župnika lepe reči, katere je njemu sv. Miklavž izročil, da naj gospod razdeli med V9e slovenske otroke, za katere so tudi hvaležni.
Konečno pa kličem in želim vsem Slovencem srečno in veselo novo leto
La Salle, 111. — Slavnemu Slovenskemu občinstvu v La Salle, Oglesby, De Pue in Utica, 111., se tem potom vljudno naznanja, da se bo vršil v nedeljo, dne 6. januarja 1918., velik javen ljudski shod v naši naselbini La Salle, 111.
Shod se bo vršil v šolski dvorani sv. Roka na 6. cesti ter otvoril točno ob 4. uri popoldan!
Rojaki! Bolj važnega in bolj pomenljivega shoda še ni bilo v naši naselbi ni! In ker je ta shod tako velike važnosti, je sveta dolžnost vsakega Slovenca, da se istega udeleži. Rojaki sedaj so prišli časi preizkušnje. Naše slavne Združene Države se nahajajo v vojni s svojim sovražnikom, kakor tudi z našim! Ako one zmagajo, — zmagal bo tudi naš zatirani slovenski narod! In zato je naša dolžnost, da izkažemo našo ljubezen in lojalnost do naše nove domovine Amerike, katera nas je sprejela z odprtimi rokami pod svoje svobodno okrilje, nas uboge, lahko rečemo, prepodene z lastne zemlje, slovenske trpine! In to bomo storili na shodu!
Na tem shodu bo-govoril kot glavni govornik g. Rudolf Trošt, naš neumorni in neupogljivi narodni borec. Poleg njega nastopi še več drugih govornikov.
Na shod bomo povabili tudi več u-plivnih mestnih mož; in zato Slovence posebno opozarjamo, da se udeležijo kar v največjem številu!
Kajti po naši udeležbi nas bojo sodili!
Zatorej vsi na plan dne 6. januarja 1918, t. j. prihodnjo nedeljo!
Pripravljavni odbor.
KRATKA PRAVILA SLOVENSKE NARODNE ZVEZE.
"Jugsolovenski Svijet". je priobčil kratka pravila S. N. Z., ki jih ponatis-kujemo tudi mi zaradi splošnega zanimanja za to prekoristno narodno organizacijo. Piše:
Ker nas je v zadnjem času prosilo več rojakov, da bi ji mposlali pravila Slov. Nar. Zveze, in ker je sedaj že skrajni čas, da se organizirajo vsi Slo-vcnci v narodno-obrambni organizaciji, podajamo v nslednjem kratka pravila za ustanovitev SI. N. Zveze. Kjerkoli je le par zavednih rojakov, naj skličejo nemudoma sestanek ter ustanove porudžnico Zveze, stare podružnice Slov. Lige pa naj ožive svoje de-lovane naj podlagi novih ravpil. V lastno korist rojakov samih bo, da bodo organizirani v Slov. Nar. Zvezi, ki ne nalaga nikomur prevelikih žrtev, ki pa je velikega pomena za Slovence posebej in za Jugoslovane sploh.
Na -klicanih sestankih naj sprejmejo zavedni rojaki naslednja pravila pravila ter prijavijo potem ustanovitev podružnice Jug. Kancelariji v Washington, D. C.
Pravila so dovolj razumljiva za vsakega, da ne potrebujejo posebne razlage, ter vsebujejo naslednje temeljne točke:
1.	Namen SI. Nar. Zveze:
Namen Slov. Nar. Zveze je, združiti vse Slovence v Zdr. Državah in jih tako zedinjene vzgajati duševno in moralno, na političnem in društvenem polju, in to na narodni podlagi, toda v duhu lojalnosti in skladnosti s koristmi Amerike.
2.	Delokrog SI. N. Zveze v dosego namen:
Slov. Nar. Zveza razlaga v ta namen narodu s predavanji, na sejah in javnih shodih, z brošurami in časopisi nje gove narodne tradicije, razmere in naloge Slovencev napram njim samim, napram Jugoslovanstvu in Ameriki, širi med njimi in Hrvati in Srbi edinost in slogo, razvija disciplino narodnega delovanja, pčučuje narod o državljanskih prednostih te dežele, nabira prostovoljne in redne prispevke za narodno probujenje in organiziranje tu v Ameriki in za ohranitev in osvoboditev bratov v domovini, kakor tudi za njih podporo; prireja narodne slavno-sti, deluje za ojačenje vseh koristnih slovenskih organizacij v Ameriki in za njih cim sladnejše medsebojno delovanje, za razširjenje narodfiih slovenskih in ostalih jugoslovanskih listov ter podvzema v splošnem vse, kar more koristiti jugoslovanskem narodu v soglasju s prej omenjenim namenom.
3.	Članstvo SI. Nar. Zveze.
Članom Zveze se smatra vsak Slovenec, ne oziraje se na njegovo starost, spol, razmere, politično ali versko prepričanje, ako deluje za gorenji namen v soglasju s pravili in programom SI. Nar. Zveze in ako prispeva potom Zveze za narodne namene.
4.	Uprava Slov. Nar. Zveze.
Slov. Nar. Zvezo upravlja odbor.
Na čelu organizacije je glavni odbor, ki sestoji iz treh slovenskih članov Jugoslovanskega Narodnega Sveta, izvoženih na zborovanju delegatov v Pitts^urghu, Pa., dne 30. novembra
1916., dalje iz posameznih zastopnikov onih slovenskih organizacij, ki se bodo priključile SI. N. Zvezi, ter iz posameznikov, katere bo odobril tako sestavljeni odbor.
Osrednji odbori se upostavijo v večjih slovenskih središčih, in to v vsaki državi po eden, in sicer v sporazumu z glavnim odborom, ki imenuje dva člana, katerima poveri organiziranje, medtem ko imenujejo večje organizacije v tej državi po enega zastopnika v ta odbor, in konečno se jim pridružijo še oni člani, ki bodo izvoljeni na na rodni skupščini v dotični državi. Tudi osrednji odbori lahko imenujejo v svo jo sredo posamezne sposobne člane.
V ostalih naselbinah posameznih držav se volijo v sporazumu z osrednji mi odbori krajevni odbori. Kjer ne obstojajo društva, ali ako ni mogoče sestaviti krajevnega odbora, imenuje osrednji odbor svoje poverjenike.
Vsak odbor si izvoli svojega predsednika, enega ali dva podpredsednika, tajnika in blagajnika, kakor tudi pomožne člane, ki tvorijo skupno upravo zveze, ki lahko imenuje v svojem delokrogu svoje poverjenike, kolektorje, itd.
Vsak odbor imenuje pododseke, kakor kulturnega, političnega, finančnega, itd., v katere more imenovati tudi osebe, ki niso člani odbora.
6.	Poslovanje odborov.
Seje sklicuje in vodi predsednik ali njegov namestnik. Sklepi se sprejemajo z večino oddanih glasov prisotnih članov, ne glede na to, koliko jih je navzočih, ako so bili le vsi člani pravočasno obveščeni o seji in o dnevnem redu. Vsak poverjenik in krajevni odbor mora koncem vsakega meseca obvestiti osrednji odbor o vsem svojem delovanju, osrednji odbor pa glavni odbor začetkom vsakega meseca.
7.	Sredstva Slov. Nar. Zveze.
Slov. Nar. Zveza vrši svojo nalogo s pomočjo rednih prispevkov svojih članov, ki plačujejo najmanj en dolir na leto, dalje s pomočjo izvanrednih prispevkov, prostovoljnih darov, ko-lekt, volil, dohodkov od brošur, znakov, prireditev, itd. Ves denar se pošilja na blagajnika,' ki ga nalaga na ime Zveze, o njegovi uporabi pa odločuje glavni odbor. Osrednji in krajevni odbor morajo poslati vsaki mesec denar na glavni odbor, ki ima pravico dati pregledati poslovne knjige po svojih revizorjih. Za upravne in pro-pagandistične svrhe ne sme porabiti noben krajevni odbor več kot deset odstotkov dohodkov v dotičnem mesecu. Za denar in za njegovo redno pošiljanje je odgovoren blagajnik.
8.	Glasila Slov. Nar. zveze.
Glasilo SI. N. Zveze je lahko vsak
slovenski list, ki sprejme njen program, piše v njenem duhu in priobčuje njene objave; glavno glasilo pa je Jug. Svijet v New Yorku.
Kdor bi potreboval še kaka pojasnila, se naj obrne na Jug. Kancelarijo, 932 Southern Building, Washington, D. C.
VOJNO-VARČEVALNE ZNAMKE VLADE ZDRUŽ. DRŽAV.
S tem, da je ponudila občinstvu "vojno-varčevalne znamke", je dala vlada Združenih držav na razpolago vsakemu moškemu, ženski ali otroku v deželi koristno, priprosto in varno nalaganje denarja.
Kaj so vojno-varčevalne znamke?
Vojno-varčevalne znamke so odgovor velike demokracije na zahtevo vladnih obveznic demokratičnega značaja. To so obveznice "majhnih o-trok". Kot pri Liberty posojilih, stojijo tudi za njimi vsi viri vlade in naroda Združenih držav. Imajo pa še lodatno prednost, da se vedno večajo v vrednosti, od trenutka nakupa pa do dozoritve, in to povečanje je jamčeno od vlade. Te znamke se izdaja v dveh vrednostih, 25c in $5.00.
V večjo udobnost nalagateljev se izdaje vsem nakupnikom znamk po 25c takozvane "Thrift Cards" ali varčevalne pole. Te karte imajo prostora za 16 znamk. Kadar so vsi prostori te karte izpolnjeni, se lahko to varčevalno karto izmenja za $5.00 vredno varčevalno znamke na vseh poštnili uradih, v bankah in pri drugih avtori-ziranih agenturah s tem, da se doda 12 centov v gotovini pred 1. februarjem 1918 ter po en cent več za vsak poznejši mesec.
Oni, ki imajo rajše to, kupijo lahko takoj znamko za $5.00. Te znamke bodo na prodaj od 3. decembra 1917 pa do 31. januarja 1918 za $4.12. Avtomatično se nato povečajo v vrednosti enega centa na mesec do 1. januarja 1923, ko bodo Združene države plačale $5.00 pri vsakem poštnem uradu ali pri zakladnici v Washingtonu za vsako znamko, pritrjeno na "vojno- varčevalnem certifikatu".
Kadar si nabavite znamko za $5.00, jo morate pritrditi na gravirani list, znan pod imenom "vojno-varčevalni certifikat". Ta certifikat nosi ime kupca ter ga more unovčiti le oseba, koje ime se nahaja na njem, razven v sučaju smrti ali nezmožnosti. Ta certifikat vsebuje 20 prostorov. Če se te prostore izpolni z vojnovarčeval-nimi znamkami med 3. decembrom 1917 ter 31. januarjem 1. 1918, bodo
znašali stroški nakupovalca $82.40 in dne 1. januarja 1923 bo plačala vlada lastniku certifikata $100.00, kar znači čisti dobiček $17.60. To temelji na obrestnem podstavku 4 odst., plačljivih četrtletno od 2. januarja 1918 naprej. Število vojnovarčevalnih znamk, katere se proda eni osebi ob kateremkoli času, ne sme presegati $100.00 in nobena oseba naj ne drži več teh voj-no-varčevalnih znamk več kot do skup ne svote $1000.00.
Če najde lastnik vojno-varčevalne-ga certifikata za potrebno unovčiti ga pred dozoritvijo, lahko stori to ob vsakem času po 2. januarja 1918 po lOdnevnem pisanem opominu na katerikoli poštni urad. Nato bo dobil za vsako pritrjeno znamko plačano svoto poleg dodatnega enega centa za vsak mesec po mesecu nakupa posameznih znamk. Registrirani certifikat pa je mogoče rešiti edinole na poštnem uradu, kjer se ga je registriralo.
Z drugimi besedami je ta načrt pri-prdst, naraven in gotov. Lastnik certifikatov ne more ničesar izgubiti ter le lahko pridobi. On kupi najbolj varno obveznico na svetu v najbolj udobni obliki, kot je kaka velika vlada sploh kdaj ponudila svoje obveznice.
Zakaj naj bi kupili vojno-varčevalne znamke?
Glavni vzrok za nakup vojnovarčevalnih znamk je ta, da se nahaja vaša dežela v vojni. Vaša dežela potrebuje vsakega vinarja, katerega more pri-štediti vsak moški, ženska ali otrok, ter ga posoditi, da se prehrani, obleče, oboroži in opremi ameriške vojake in mornarje ter da se izvojuje to pravično vojno v obrambi ameriške časti ter ter stvari demokracije po celem svetu.
Če hočemo zmagati v tej vojni, moramo zmagati kot združen narod. Prihranki vsakega moškega, vsake ženske in otroka so potrebni, če hočemo pospešiti zmagoviti konec vojne. Vojni varčevalci so reševalci življenj.
Ko se je naše očete, sinove in brate pozvalo od strani d.ežele, naj primejo za orožje v njeno obrambo, niste slišali nobenega posameznega vojaka odkloniti službo z izjavo, da ne bo njegova služba sama izvojevala/zmage v vojni. Vsak posamezni je bil pripravljen vršiti svojo nalogo. Tako u-stvarjena velika armada pa gre naprej, da se izpostavi ognju bitke ter riskira vse za varnost naših domov in družin ter za eksistenco samo naše dežele.
To so možje, za katere se vas prosi,
da varčujete ter posodite svoje dolarje.
Dežela, za katero se je vredno boriti, je tudi dežela, za katero je vredno varčevati.
Varčevati denar pa je reševati življenja. Kupujte vojno-varčevalne znamke poštnih uradih in bankah, trustnih družbah ali drugih avtoriziranih agenturah.
Načrt vojnega varčevanja.
—	Kaj je vojno-varčevalni načrt?
—	To je načrt, potom katerega morete posoditi majhne prihranke svoji vladi, po štiri odstotke obresti, plačljivih četrtletno.
—	Kako je to mogoče storiti?
—	Potom nakupa vojno-varčevalnih znamk.
—	Kaj je vojno-varčevalna znamka'
—	To je znamka, za katero vam bo plačala vlada $5.00 dne 1. januarja 1923.
—	Koliko stane ta znamka?
—	Med $4.12 in $4.23 tekom leta 1918, odvisno od meseca, v katerem se jo kupi.
—	Kaj je Thrift stamp?
—	To je znamka, ki stane 25 centov ter se jo rabi za odplačevanje vojno-varčevalne znamke. Cjina ne prinaša nikakih obresti. Namen pri tem je o-mogočiti ljudem nabiranje denarja v malih svotah do potrebpega zneska, da se kupi vojno-varčevalno znamko.
—	Kje jih lahko kupim?
—	Na Vsaki pošti, v bankah in avtO' riziranih agenturah.
—	Zakaj pa naj jih kupim?
—	Vsak dolar, posojen vladi pomaga reševati življenja naših vojakov na fronti ter pripomoči do zmage.
(Dalje pride.)
Pošten tat.
Nek kmet iz graške okolice je n3 "jesenskem semnju" v Gradcu prišelv roke nekim sleparjem. Ti so ga peljali v svoje stanovanje, kjer je prenočil' Ko se je pa zjutraj zbudil, je opazil , da manjka denarnica z 900 kronal Zadevo je naznanil policiji. Kako se je začudil, ko je prejel drugi dan re-komandirano pismo z 800 K in sledf čim pismom: "Dragi prijatelj! Zahv»' ljujem se vam za izposojeni denaf Vzel sem Vam ga, ker sam nisem ifflf nobenega. Šel sem ž njim v kavarn« kjer sem ž njim hazardiral in priigra praven še 900 K. 100 K sem obdrži zase, 800 K pa Vam pošiljam nazaj! Lahko si mislimo, da je bil kmet "pff štenosti" tatu vesel.
m o o na on
m
Zdravilo zoper kašelj.
Kodar potrebujete zdravilo zoper kašelj, tedaj potrebujete dobrega. Nikoli se neboste zmotili, če zahtevate dobro preiskušeno in učinkovito zdravilo, znano kot
Severn's Balsam for Lungs
Mr. W. Kolodziej, Chester, W. Va„ nam je pisal: "Jaz priporočam vsakemu, da kupi Seve-rova zdravila, ker so dobra, posebno Severov Balzam za pljuča. BoljSihni. Moji otroci so imeli hud kašelj in poskusili smo razna zdravila, toda vse je bilo zastonj. Ko smo pa kupili Severov Balzam za pljuča je kaSelj zginil po par po-pltkih."
S
(Severov Balzam za pljuča). Ne rečite samo: "Želim nekaj za moj kašelj." Navadite se zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih 37 let je Severov Balzam za pljuča uspešno zdravil kašelj in prehlade in take bolezni, katerih prvi pojavi so kašelj, kot na pr. kašelj pri influenci, vnetju sapnika, oslovskem kašlju, hripavosti in vnetju grla. Isti j« izvrsten za odrasle in otroke.
Cena 26 in 60 centov. — V lekarnah vsepovsod.
Severa'« Cold and Grip Tablota
(Severovo Tablete zoper prehlade in hrlpo) so znano, da preženejo prehlad v nalkraJSem času.
Severova družinska zdravila so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Zahtevajte "Severova" ponjl-hovem polnem imenu. Čo Jih nfmorete dobiti v domači lekarni, naročite jih naravnost od
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
i^ftanisaaaftttCSano
A. Nemanich, St.	A. Nemanich, Jf*
Chicago Phono 2575
A. Nemanich & Son
bank
Real Estate Insurance Loans Renth
T lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
(fe*
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po

in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali dr gi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stock*-Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše.
Izvršujejo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, ko zervatorji ter v vseh enakih zadevah.
f
■
O-
>
a a a a a n a a a b a a si n ni si n a a si n b s a n n 11 n n a s a h b h a bb a a
si
Zadnja kmečka vojska.
0 ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1573. Q
Spisal Avgust Šenoo. — Iz hrvaščine poslovenil L. J.
BiSfflSBSSSSBBBSaSBBSaSSBSBBBSSSBSBSSBaSSB
(Dalje.)
Elija se je vrnil spota in sedi za mizo. V kotu čepi Jurko, gleda v tla in pričakuje v skrbeh Jane. Pred vrati stoji Kata in gleda v dolino, če morda ne gre deklica. Noč je, mesec sveti. Jug podi po nebu rumene oblake in pripogiba žvižgajoč veje. "Ha! Ha! Ha!" se zasliši grozen smeh skozi piskanje vetra. Za mejo skače ženska. Bosa je, razgaljena je. V vetru ji vihrajo temni lasje in bela srajca. Dviga roke in se krohoče. "Ha! Ha! Ha!" Dirja in dirja naravnost proti Elijevi hiši.
"Za rane božje!" zavpije Kata, se prekriža in zleti v sobo.
"Kaj je?" skoči Elija pokonci, a Jurko dvigne glavo. V veži se začujejo koraki in v sobo skoči razgaljena, bleda in prepadena — Jana. Sredi sobe obstoji. Telo ji drhti, oči ji plešejo in se vrte, kakor divje. Deklica nagne glavo, ploskne z rokama in se spusti v smeh:
"Ha, ha, ha! Jaz sem Arlandova Dora, Dora! Dora! Dora! Ha! Ha! Ha!" Zavrti se na eni nogi in se vrti 'n vrti ploskajoč — in pade kakor mrtva na tla.
Kata zakriči, Elija priskoči k deklici m Jurko stopi na noge, odpre svoje slepe oči in zastoka:
"Jana! Moja Jana! Kje si?"--
XXVI.
V sobo gospe Uršule prihiti Anka Konjska. Nenavadno vesela je.
"Mati!" reče tiho, "ravnokar je do-sel v Zagreb sel iz Brezovice."
. "Kaj je?" prebledi Uršula in skoči kvišku.
"Gospod Ambrož je umrl," odvrne Anka.
"Mrtev!" zašepeče Uršula in glava Ji omahne na prsi.
"Česar smo se bali že več ko mesec se je zgodilo, vročinska bolezen 8a je umorila."
"Anka!" povzame besedo Uršula in Privzdigne glavo, "moja najkrepkejša °Pora je šla v grob."
"Da," potrdi gospa Konjska. "Mati! Gorje vam, ako ne porabite prilike. Ta-
hi
je postal mehkejši, Ambrož je mr-
Jev, zgrabite trenotek, končajte vse v kratkem času."
"In moja prisega?" zadrhti mati. Vas ne veže več I Čez nekaj mesecev bo minulo še tisto tretje leto, in razen tega se mi je reklo, da Miliča ni vec."
"Je umrl?" se ustraši Uršula, "j'e-li mogoče? Kdo ti je to rekel?"
"Alapičev zaupnik Drmačič. V skrbi Za bodočnost svoje sestre sem ga odjavila po drugi poti v Turčijo. Prišel Je.v Banjaluko. Drmačič je izvedel od £cividca, da so pomorili, ko je bil, vse rscanske sužnje in tudi Miliča in Mo-Sajiča. Drmačič je bil na Miličevem Krobu. Roke imaš torej svobodne." ^Je je ta človek, kje?" reče Uršula
nemirno.
Naj ti ga privedem?"
"T, • ..
pripelji ga!"
konjska gre iz sobe in privede čez nt'kaj časa za roko Zofijo, za njima pa v.st°P> Drmačič
ter se postavi pri vra-
1 in motri z očesom sedaj Uršulo
Zofijo, ki se je vsedla k materi
Je plaho gledala raztrganega pisarja.
Vaša milost," se prikloni pisar, "b!a OVo'ili ste pozvati k sebi mene, ne-vrednega grešnika."
reče Uršula, "in veš zakaj?" „ Vt'm, ' odgovori krmežljivo Simon, zaradi gospoda Miliča." na liča,\ vzklikne Zofija in skoči "oge, a inati jo prime za roko in jo Posadi zopet na stol.
^aj veš o njem?" vpraša Uršula. ^ -J. vse vem, a bilo bi boljše, da bi v0.V,?<lcl ničesar," pobesi Drmačič gla-<lar avno sem potepuh, imam ven Milij • Sek' nekaj krščanskega srca. zasužnjen v Banjaluki." "lc'V " zaclrhti radostno Zofija. niučil'"1' Turki'" nadaljuje Simon, "so se u * Ubogo krščansko ljudstvo, da
v. Jjf«-
du
"Prisegam pri svojem odrešenju!" dvigne pisar tri prste.
"Idi!" mahne Uršula z rbko in pristopi k Zofiji, ki jo je bila Anka položila na posteljo.
"Za sedaj je dosti, mati," zašepeče Anka, "bodite pri nji, nezavest ji bo minila," — obrnivši se nato k pisarju, reče: "Pojdi za menoj, dala ti bom pismo, da ga neseš gospodu Alapiču v Vukovino."
* * *
Mali Simon Drmačič se vsede na vr-bov štor ob Savi, da se pokrepča za pot v Vukovino. Nalahko izvleče iz žep^ .steklenico žganja in potegne par-krat iz nje. A s steklenico se mu iz-, muzne iz žepa tudi pismo ter pade na tla.
"Oho! Kmalu bi ga bil izgubil," za-mrmra pisar. "Na, tu stoj!" in postavi pismo na klobuk, ki je ležal zraven njega v travi.
Drmačič je bil danes zelo žejen, izpraznil je celo steklenico in pričel po svoji navadi filozofirati. Zakaj je Zofija zakričala, ko je slišala o Miličevi smrti? To je bil danes predmet Simonovega modrovanja. Gledajoč v zemljo, mu obstane pogled na pismu. Iz tega pisma bi se moglo izvedeti. Seže z roko po njem, a jo hitro umakne. Zamisli se. "Ejl Ali bi? Ali ne bi? Bi!" prične preštevati gumbe, razpečati hitro papir in prične čitati:
Egregie domine!
Da je Ambrož umrl, gotovo veste. Sedaj je ložje delati za ženitev Gabrijela Taha z mojo sestro, ki je že obveščena po Drmačiču o Miličevi smrti. Delajte Vi s svoje strani, in tudi Step-ko bo delal. Tahi še dvomi. Povedati Vam moramo, da se kmetje okoli Susjeda silno vznemirjajo. To mi je nekega dne sporočil Stepko. Ne vznemirjajte se preveč radi tega, nevolja bo gotovo minula, upor bomo lahko zadušili, a za nas je to dobro zato, ker se bo stari volk omečil. Na pod lagi tega delajte, kakor najbolje znate. Ko pokopljemo Ambroža, pride moja mati v Mokrice k Stepku, da bo kopal od tam podkope proti Susjedu. Toliko v Vaše znanje s pozdravom in po-klonom.
Vaša služabnica
Ana Konjaka iz Konjščine.
"Oho!" skoči pisar na noge, "Tahi in Uršula sklepata mir preko moje glave, in da tudi v bodoče sedi Tahi na Susjedu? Dobro, da vemo. Dal bom vkovati svoj tretji gumb v zlato. Ha! Ha! Ha!" se nasmeje, "tudi gospoda je torej lahko goljufiva? Bene! Sedaj se menjajo kažipoti."
Pisar dene pismo v nedrije,. se prepelje preko Save — in ne gre v Vukovino.
XXVII.
*
usa°-KU usmilii	ta plemenita
njego36 8le(,al vse to na svoje oči. Na Wa jih naSvet so se zarotili kristjani, Milj j' napa(,ei° neko noč vsi skupaj, daja!..Pa ,da 5ih bo vodil. Prokleta iz-
čim i V- pisar z nogo ob tla, do-Je izbuljila Zofija v njega svoje
stres'a kakor šiba.
Simon ."a.claljuie z jokavim glasom
hoVe š l J,h je edcn izmed Miliču 1 kristjane so zasužnjili, a
"Ka' '
roki II*!-" skoči Zof'ia >« stegne obe proti pisarju.
mirno °?Sekali glavo1" Odvrne Simon
"Gor el"0'® dek,ico' Pade bi!, zakr'či obupno deklica in stre. zzavc8tna v naročje svoje se-Kdo ti
Uršula.	Povedal?" vpraša ostro
"Sir
stanke°vrvlk fratcr- ki i' pokopal o-"u . Ka Junaka.' resnično?"
Drugega binkoštnega dne leta 1572. se je razprostrla tiha noč nad pokrajino, v kateri se je čulo samo pljuskanje Save, nad katero je drhtela slaba mesečina. Tj'ik vode je stal oddaljen od Zaprešiča med gostim valovjem lesen, zapuščen mlin. Pred več leti so bili ubili tu vojaški begunci mlinarja Od tistega časa je ostal prazen in ljudje so se ga ogibali od daleč. Prazna, odprta okna zevajo v noč in šumeč se igra voda okoli lesene razvaline. Slabi mesečni žarki prodirajo skozi grmovje in vejevje v razbita okna. A v njem se premikajo prikazni, v njem se sliši šepetanje in skoro bi človek mislil, da se tu shajajo nočni duhovi. En streljaj od mlina leži pod grmom na videz prevrnjen panj, a včasih se premakne in vidiš, da leži tu človek in da vzdigne včasih prisluškujoč glavo. A v mlinu ne šepečejo duhovi, ampak živi ljudje. V sredi sedi na mlinskem kamnu Matija Gubec. Bled je in upadel, lice ima mračno, toda mirno, oko mu žari s čudnim plamenom. Zraven njega čepi na tleh Elija Gregorič, podpirajoč glavo ob kolena. Nem gleda pred-se. Pred Gubcem leži na trebuhu Gušetič ter se zlobno smeje.
Na prevaljenem sodu sedi divji, močen človek s podrezanimi lasmi, Ivan S vrač iz Pušče, a zraven njega stoji uh, majhen, rjavkast mož šiljastega nosa, Matija Bistrič iz Trstenika ob Sotli. V kotu se naslanja ob zid suh, visok človek s kapo> iz kunovine, Ivan Turkovič iz Zaprešiča, a za Gubcem sloni plečat, rjavkast mož trdega o-braza in živih oči, kmet Pasanec iz Stubice.
"Bratje!" izpregovori Matija Gubec mirno, "v tej tihi noči smo se zbrali kakor bratje in ljudje, da «c pogovo rimo. Vi vsi veste, kaj nas peče in boli, nas kmete Susjeda in Stubice Osmo leto teče, odkar je Tahi izgnal s kruto roko in z goljufijo stare go spodarje, osem krvavih let je že, od kar bivamo na tej trdi, nemili zemlji kakor križani mučeniki. Mučili smo se, a sad našega trpljenja je ugrabil Tahi, znojili smo se, a znoj smo prelivali za Taha. On nam je pojel vse naše žito, ugrabil naše bore groše, našo živino, koval je za nas verige, ranil
nas do krvi, razbijal naše glave, poži-gal hiše in pripravil vdove na beraško Prišlo je nerodovitno leto, mi smo morali hraniti njegovo živino, prišla je lakota, hraniti smo morali njegove pse. Šli smo pred sodišče a za kmeta ni pravice, šli smo pred bana, a ban ne drži obljube, šli smo dvakrat pred samo kraljevo svetlost, da mu razodenemo svoje krvavo, ranjeno srce; rekli smo kralju, da smo rajši pod živim vragom, kakor pa pod Tahom. Kralj je poslal komisarja, poslal je mažarskega škofa, ta nas je izprašal pred enim mesecem, temu smo povedali vse naše solze in bridkosti. A kaj naredi škof? Našo tožbo izroči domači gospodi, med katero je Tahi prvi. Gospod škof je poslal jagnjeta k izpovedi k volku! In na vsakem zboru v Zagrebu je sklenila gospoda, naj nas preganja sodišče in obeša kakor razbojnike, naj nas izobči iz vsega krščanstva, da, gospoda je celo zapove-dala, da moramo iti mi kmetje s Susjeda in Stubice gradit trdnjavo Ivanič, da moramo popustiti plug, ženo in o-troke sedaj, ko nas je obiskovala nekoliko let toča, mraz, povodenj, lakota — sedaj, ko kliče zemlja po tako dolgem času naše žulje, da poberejo božji blagoslov. A to še ni vse! Prosto je rablju jemati žito, vino, živino, hišo, glavo — a nima pravice segati v naše srce, v naše poštenje, nima pravice kakor divja živina posiljevati naše žene, naša dekleta. To mu ne bo odpuščeno nikoli!" skoči Gubec na noge, lice mu zažari, a oči mu plamte s svetim ognjem.
"Nikoli!" se razvnamejo kmetje. "Pojdite po vaseh," nadaljuje Gubec, "in poslušajte jok osramočenih devic. Pokazali smo jih komisarju, a on se ni zmenil zanje. Poglejte Jano, edino oporo slepega Jurka, znorela je. Ne, nočemo, da postanemo živina, da se meša v naš kmečki drob prokleta Tahova kri. Zemlja nam odreka pokorščino, nebo se je zaprlo, za nas ni pravice! Na noge torej bratje, z eno dušo, enim srcem, eno pestjo!"
'5fNa noge!" zagrme kmetje.
"Prisezite, da razbijete krvniške verige!"
"Prisegamo!"
"Prisezite pri krvi Jezusovi, da boste pomagali drug drugemu kakor brat bratu, v sreči in v nesreči!"
"Prisegamo!"
"Prisezite, da se boste maščevali sa mo nad krivcem, da boste prizanesli drugim, da ne boste ubijali drugače kakor v boju, da boste mirovali, ko iztiramo Taha!"
"Prisegamo!" zakličejo soglasno kmetje in vsi vzdignejo roke.
V tem trenotku se začuje zategnjen žvižg. Kmetje skočijo na noge. Na Savinem bregu pristane velik čoln in na suho stopita mož in žena. Oba sta bila ogrnjena z dolgim plaščem. Kre neta v mlin. Mesec posveti skozi okno in v krogu kmetov sta stala Stepko Gregorijanec in Uršula Heningova.
"Zdravo, možje!" reče Stepko, "po dogovoru prihajam med vas z gospo Uršulo. Ste-li pripravljeni vzdigniti se nad Taha?"
"Smo," odvrne Gubec.
"Izgnati ga n nazaj postaviti stare gospodarje?"
"Smo. Ves kraj od Stubice do Sam bora, od Stenjevca do Sotle."
"Je to vaša trdna volja?"
"Trdna, tako mi pomagaj Bog," reče Gubec in položi roko na srce. "Dokler bodete vi z nami, bomo mi z vami Dokler bodete vi pošteni z nami, bomo mi pošteni z vami!"
"A kedaj se nameravate vzdigniti?" vpraša Uršula.
"Tega ne vemo še za gotovo," odvrne Gubec; "treba se je dobro pripraviti, da se vzdignemo vsi naenkrat." "A kedaj pričnete?" vpraša Stepko. "Ne vprašajte nas, gospod," odvrne Elija, "to je naša stvar in dogovor Zadostuje naj vam, da ise zgodi." "Imate orožja?" vpraša Stepko. "Imamo nekaj," reče Gubec. "Pošiljam ga vam jaz," reče tiho
Uršula, "pa svinca in smodnika?"
"Malo." -
"Tu imate sto srebrnih tolarjev, kupite si ga," reče Heningovica in izroči Gregoriču mošnjo. Toda ako prelo mite dano besedo, ako se ne dvignete?
"Ne bojte se," se nasmehne Gubec. "sram nas je, da se nismo dvignili prej toda ako se ne dvignemo, ne bi zaslu žili, da smo ljudje."
"Tako je prav," reče Uršula, "ne vdajte se, ne odjenjajte! Pokončajte zlomite, Tahi ne sme biti vaš gospo dar. Zaupajte v nas, od nas dobite vsako pomoč. Trdno upajte! Da vas prepričamo, sva prišla semkaj."
"Toda molčite," izpregovori Step ko, "ne omenjajte našega imena.'
"Samo, ako nam iztrgajo srce," reče Gubec, "bi ga našli v njem."
"Tahi naj pade!" poda Uršula roko Gubcu.
"Naj pade!" reče kmet in stisne ple miško desnico.
"Tako naj bo in Bog naj sodi," kon ča Elija Gregorič.
Polagoma se prerivajoč skozi gr movje se vrneta oba do brega in čoln ju odnese zopet na drugo stran.
"Bratje," izpregovori Gubec, "vi po znate v*ak svoj kraj. Vem, da je vse ljudstvo kakor nabita puška, toda treba je še nagovora in dogovora. Hodite in delajte vsak v svoji vasi, toda
ničesar se ne sme izvedeti. Vsak naj molči kakor grob. Ne hodite k sla-botnežu ali malovrednežu, da nas ne izda."
"Gubec," se dvigne Pasanac, "ti si pametnejši od nas, ti si pravičnik, ti si učen človek. Vse ljudstvo je zapisalo tvoje ime v svoje srce. Mi zbiramo vojsko, a brez glave ne opravimo ničesar. Možje! Matija Gubec naj nas vodi, on naj bo naš glavar. Hočete?"
"Da! Živio naš voditelj Gubec!" zakličejo vsi, hkrati.
"Hočem! Vodil vas bom," reče svečano Gubec, dvignivši roko, "vodil vas bom v boj za staro ljudsko pravdo, z vami do zadnjega dihljaja. Tako mi pomagaj Bog!"
Ha, ha, ha!" se zasliši porogljiv smeh in pri vratih se pojavi v mesečini Drmačičev zaripli obraz.
"Izdajistvo! Drmačič!" skočijo kmetje in hipoma se zablišči deset bridkih nožev.
"To ste junaki! Potolcite me!" se nasmeje pisar, "sam sem. Izvohal sem bil vaš sestanek, šel sem za vašim sledom. Lahko bi bil vas izdal. Obesili bi vas. A nisem storil tega. Hočem poistati vaš, da se osvetim staremu krvniku za težke rane in udarce. Za vsako rano naj občuti sto muk. Vaš sem, tako mi pomagaj Bog! A kaj nameravate? Vrniti se pod stare gospodarje? Bene! Od konja na osla? Dokler bo kaj gosposkega škrlata, bo tekla kmečka kri in prelivale se bodo kmečke solze. Doli z gospodo! Vse podavite!"
"Molči," reče Gubec, "nismo razbojniki."
Oj, oj, kmečki modrijan," se nasmeje Drmačič, "veš-li ti, da sklepata Uršula in Tahi preko vaših glava mir, da Zofija obiskuje Gabrijela, da bosta ostala na uSsjedu Tahi in Uršula?" "Lažeš!" zakliče Gubec in prebledi, kmetje se navale na Drmačiča. "Beri, Gubec! Ti znaš brati," reče pisar mirno in da kmetu Ankino pismo.
Kmetje prižgo luč. Gubec prične čitati in prebledi. Oči mu vzplamte in zakriči:
Da, Drmačič! Naš si. Res je, bratje! Stari gospodarji se vežejo z novim krvnikom proti nam. O hudobna gosposka hinavščina! Naš upor naj bo naperjen tej zvezi. Prokleti naj bosta izdajici, ki sta dala pred malo časa besedo, a sta nosila v srcu kačo. Na noge! Stran z gospodo! Le ena naj bo! Naša svoboda!"
"Naša svoboda! Za njo hočemo živeti in umreti," zakliče razjarjena družba kmetov, in pri tajinstvenem šumenju mlina, pri zlati mesečini si podado ti pogaženi branitelji božje pravice in človeškega dostojanstva svoje žuljave roke.
XXVIII.
Pri oknu mokriškega gradu sedi Zofija Heningovica. Zelo je upadla. Na belem, nežnem obrazu se ji vidijo modrikaste žilice. Lasje ji padajo nepo-' česani na ramena, motne oči ji gledajo v tla, samo včasih dvigne obraz in pogleda po divnem kraju, ki se je razprostiral pred njo in se izgubljal proti izhodu. Tedaj se prime z malo ročico srce, na dolgih trepalnicah se ji zablešči solza in močneje stisne blede ustnice. Gospa Uršula je prišla za njo, dokler ne okreva nevesta, ki ji je bila vest o strašni smrti Miličevi ranila srce. Za materjo je prišla tudi se-tra in gospa Konjska, da dovrši svoi modri načrt. Po cele dneve sedi Zofija in gleda molče pred-se, a v dolgih nočeh moči svoje zglavje z vročimi solzami. Samo včasih gre s svo-sestro Marto na vrt, da si olajša svojo bol med vonjem gozdnega zelenja. V sobi le tudi Uršula in gospa Anka. "Draga iičerka," izpregovori mati in pogladi z roko mračno čelo svoje hčere, "poslušaj me. Povedati ti moram nekaj zelo važnega. Ti si dobra in poslušna in upam, da se boš pokorila materini volji."
"Govorite, mati," odvrne deklica tiho, gladeč isi z roko robove svoje gladke halje.
"Dokler sem imela le trohico upanja," prične mati, "da se povrne tvoj zaročenec, ki ti ni usojen, sem čakala mirno in se nisem hotela vtikati v zadeve tvojega srca, dasiravno sem izgubila že davno Vsako upanje. Omenila sem ti enkrat, da bo treba misliti na možitev z drugim, toda ti si se razjezila in jaz sem umolknila. Danes je drugačd, danes vemo, da krije nesrečnega mladeniča črna zemlja, in da se
mrtvi ne vračajo iz groba."--
Gospa Uršula umolkne za nekaj časa. Zofiji se dvignejo močneje prsi in devica prične stokati. Čez nekaj časa prične Uršula iznova:
"Dosti solza si prelila po svojem ranjkem ljubljencu."
"Po svojem večnem ljubljencu," zaječi Zofija.
"Dobro, po večnem! Ti veš, da je bil dober in blage narave, ti nočeš, vem, ljubiti v svojem življenju drugega —" "Nikdar!" zastoka deklica. "Toda ako bi mogel govoriti tvoj dragi, ki gleda z neba na nas, bi ti rekel: Poslušaj mater!"
"A kaj hočete od mene?" vpraša deklica začudeno.
"Da svojo večno ljubezen," izpregovori Konjska, ki je doslej ležala mol-
če za Zofijino mizo, "položiš na vzvišen, blagoslovljen oltar."
"Ne razumem."
"Da se omožiš," reče mehko Anka.
"S kom?" vpraša tiho deklica.
"Z Gabrijelom Tahom," odvrne mirno gospa Uršula.
'Z G---, z rabljevim, zlodje-
vim sinom?" skoči kvišku Zofija in prebledi kakor smrt, "ste-li prišli ob pamet?"
"Da, s Tahovim sinom," reče Uršula odločno.
(Dalje prih.)
JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace)
Kadar imate kaj posla na sodišču ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker z mano lahko govorite v materinem jeziku.
Uradne ure: jutro od 8.—12. Popol-od 1:30—S. Zvečer po dogovoru.
Urad imam na:
321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet. 111«.
Marko Belaich, ValentinFajnik, Jr.
Billiard Parlor
DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke.
205 Indiana St. :: Joliet, Illinois.
Bratje Slovenci in Hrvati! Posetite brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave zabave, razvedrila in okrepčila.
VSI DOBRODOŠLI!
I
Andrej Stirn
SLOVENSKI ČREVLJAR.
Popravljam moške, ženske in otroške ČEVLJE.
1011 N. Chicago Str., Joliet, Illinois.
Tržim fine smodke in vse vrste duhao.
DOBRODOŠLI! 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL
BSfiBSfiSSfiBSfiB SfiBSfiB HiSSfiSSfiB
m
d s
OS
m
n s
SB Hi
II
m
is Hi
Sfi
II Sfi 11 Sfi
Frank Bambich
TRGOVEC Z ZLATNINO 1107}4 N. Hickory St., Joliet
Kdor je žejen ali lačen se lahko pri meni okrepča.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois. .
Sfi
IS
Sfi
ffl
Sfi

Se priporoča rojakom, če potrebujejo kak kos zlatnine, bodisi uro, verižico, prstane ali sploh kar spada v zlatnin-sko trgovino.
Prejema raznovrstne denarne ter poši/ja denar na v«e dele
Sfi
rnS®SfiBSfi S Sfi ® Sfi B5fiS!fi®!fiB!fiS
Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO.
Primani dobite vsako reč 20 od*to ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem tamo jamče-no blago. Popravljam vse vrste amerikantke in ttarokraj-•ke ur« in slatnino aa vsak* delo
SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki.
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni lug bi radi pa vam poiljem ceno. Vsaka reč va« koita 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
901 N. Hickory St	JOLIET, ILL
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
BSfiBSfiBSfiSHiS Sfi B Hi B HiBSfiBHiB
Hi
H"
Hi
11 Hi [S Sfi
1® Hi
II
Hi
ffl
Sfi
11 Hi
Homewood Coal & Yard &
M. MIKAN, MANAGER
Trfl ii Mett Premog.
ter drva in kurivo
1624 Nicholson St., Joliet, 111. PHONE 1797W
Sfi
IS
Hi
II Hi IS Hi
II
Hi
®]
Hi
SI
Sfi
IS
Sfi
BHiBSfiBSfi B Hi B Sfi BSfiBSfiBSfiBHi®
Metropolitan Drug Store
N. Chicago ft Jackson Sti<
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI * "BELLADONNA" OBLtil
UlatinMMlcnnK
KEVMATEHU	SLABOSTIH . OENKM
HROMOSm	PLJUČNIH IN PRSNIH BOEMQ
BOLESTI • KOJCU	DRAŽENJU . ŽIVOTU
BOLESTIH T ČLENKIH	VNETJU OPRSNB IB
NEVRALQJl PROmNU	PREHLAJENJU
OTRPLOSTI KŠC	BOLESTIH t LEDJU
SLABOTNEM KR&)	BOLESTIH » KR&f HUTCH KAJUU
503 CASS STREET, JOLIET, ILLS.
Barve
STENSKI PAPIR
Richardson 5 let garantirana barva galon $1.85.
Calcimine vseh barv, 40 in 45c zavoj
Varniži, stains, olje, trepetin, ščetke, tudi steklo in drugo blago ceneje kot drugje v Jolietu.
Blago pripeljemo na vai dom.
Kapital in preostanek 4300,00tjt
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podprednfclft HENRY WEBER, kaiir.
če boš kupoval od nas, ti bom« ■ lej postregli z najnižjimi tržnimi M* nami. Mi imamo v zalogi vsakovmt* nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki ti trdi les, lath, cedeme stebre, deak 19 šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplainei alM blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, ogtui a« pri nas in oglej si našo zalogo I lli d bomo zadovoljili in ti prihranili d«
W. jr. LYONS
Naš office in Lumber Yard na v« DES PLAINES IN CLINTON ITI,
Gtarn&ey, Wood & Lennon
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel 891.	JOLIET, ILL.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino fornijsko vino, dobro žganje in trflaf najboljše smodke:
Prodajam tudi trdi in mehki
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL,
Chicago tel 3399. N. W. tel 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN BMOBKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
*
med etrom, elektriko in materijalom, o kemičnem sorodstvu, kakor sem znal in učil svoje dijake prvo leto svoje profesure."
Tudi spremenljivost vseh stvari nas mora napraviti ponižne, voditi naš razum in srce proti boljšemu in stalnemu svetu. Nekoč ni bilo ničesar. Na Stvarnikovo besedo je sedanji svet napolnil kaos. Ta velikanska, neurejena masa se začne gibati in nastane solnčni sistem. To naše malo stanovanje, zemlja imenovatio, je pričelo na Božje povelje roditi zelišče. Temu sledi živalsko življenje in človek, kateri vlada po volji Božji vsem mate-rijalnim in časnim stvarem. En rod sledi drugemu. Kar je rojeno v času, mora umreti v času. Materijalna telesa, najsi bodo iz česarkoli, se raz-družijo v prvine. Telo doraslega človeka se bo prej ali islej spremenilo v 100 funtov kisika, 20 funtov vodika, 20 funtov ogljika, 3 funte dušika, 3 funte apnenca in nekaj drugih rudninskih prvin. Pred nekaj leti je nekdo, ki je veroval, da so v človeku samo gori omenjene sestavine in ničesar drugega, napravil oporoko in zahteval, da se njegovo truplo sežge, pepel pa raz-trese iz kipa svobode na vse štiri vetrove. Zakaj nalagati ljudem toliko nepotrebnih sitnosti. Hočeš, nočeš, naša telesa so določena, da segnijejo. Stvari, katere je sestavljajo, bodo raznesene na vse strani sveta. Prah se mora spremeniti v prah. Stvari vsake oblike se1 spreminjajo. Kar je bilo nekoč kraljevo telo, nima sedaj nika-kega kraljevskega znamenja več.
Človeška duša pa presega materijal-ne in vidne stvari. To dela dušo iskoro neskončno popolnejše, kakor telesna bitja. Ta neumrjoča duša p^i bo hitela ob smrti k Stvarniku, da bo sojena.
Celo človeškemu telesu je določeno, da postane deležno plačila ali kazni, katero je določil vsevedni sodnik posamezniku, katerega je naredil iz nič. "Vsi se moramo pokazati pred sodnim stolom Božjim, da vsakdo prejme, kar spada njegovemu telesu, ali dobro, ali slabo." — II. Kor. 5, 10. Bog daj, da bi vsi slišali besede: "Pridite obla-godarjeni Mojega Očeta in pošedite kraljestva, katero je pripravljeno za vas od začetka sveta." Z zaupanjem smemo čakati na ta blaženi konec. O. A. M. D. G.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
trvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce t Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriika Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. f lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročniaa:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.60
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1-50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
6.	jan.	Nedelja	Sv. 3 kn ali raz. G.
7.	u	Pondeljek Valentin; Krišp.	
8.	U	Torek	Severin, opat.
9.	u	Sreda	Julian in Bazilisa.
10.	"	Četrtek	Pavel, p.; Agaton.
11.	u	Petek	Higin, p.; Pavlin.
12.	"	Sobota	Arkadij, Ernest.
NEDELJA PO NOVEM LETU.
In vsi, kateri so ga slišali, so se čudili njegovi modrosti. •	L. II. 61.
Ko je bil Jezus komaj dvanajstleten deček, je že kazal modrost Božjo, tako da so se vsi čudili, kateri so ga slišali, . kakor so se čudili tudi angelji Božji Njegovi ponižnosti. Kako da je toliko časa skrival svojo modrost. Videli so v otroku Marijinem Sinu večnega Očeta, kateri je postavljal svetovno meje v zdruzenju s Svojim Očetom.
V Bogu je vsa modrost. Bog urejuje vse stvari, tako da vedno doseže svoj namen. Da to boljše razumemo, pomislimo, da kar Bog stori, je popolnoma prav in dobro in da rabi najboljša sredstva, da doseže Svoj namen.
Kar mi storimo, je nepopolno. Manjka nam znanja, da bi vse prav storili. Bog razume popolnoma vsako stvar. Njegova popolna volja jo hoče izvršiti, po Svoji vsemogočnosti pa izvrši, karkoli hoče.
Vsa dela kažejo Božjo modrost. Luč katera naj greje in sveti po dnevu, ima svoj določen prostor. Če bi bila bližje zemlje ali bolj oddaljena, bi škodovala zemlji. Božja modrost se kaže pri namakanju zemlje. Voda se ''dviga iz morja v podobi oblakov, namaka zemljo in *e vrne v -morje po rekah. Bog je vstvaril stvari, katere človek potrebuje za svoje življenje, v veliki meri, kakor les, železo sol, do,-•čim je vstvaril druge stvari v razmeroma manjšem številu. Kdo je učil mravljo, da naj se pripravi za zimo. Kdo je učil čebelo zidati celice in vladati v panju?
Res je, da se nam zde nekatere stvari ncprikladne Božji modrosti. Pozabiti pa ne smemo, da smo ravno toliko sposobni soditi o delavnici narave, kakor neumnež o umetnosti.
Božja modrost se kaže tudi v sredstvih, katera rabi, da doseže svoj namen. Ve, kaj bo najboljše, da doseže ta namen; ker je pa vsemogočen, flidi porabi vsa ta sredstva. Človeška narava sama kaže veliko modrost Božjo. Človek naj bo gospodar vsem stvarstvu. Zato mu je Bog dal razum, s katere so močnejše in hitrejše od njega. Bog je dal človeku roko, sestavljeno iz 27 konti, katere so čudovito lepo sklenjene skupaj; dal mu je oči da lahko vidi na tisoče stvari naen-
krat. Kako čudovit je človeški govor in vendar ga človek povzroči na ta način, da dihne skozi dve nošeni stru ni, kateri nista niti en palec dolgi.
Kaj pa je vidno stvarstvo v primeri z nevidnim stvarstvom, v primeri z delom našega odrešenja. Čudovita so pota, po katerih je Bog vodil Jožefa v Egipet, da ga je naredil rešenika svojim bratom in predpodobo Odreše-nika. Včlovečenje Sinu Božjega nam kaže Božjo modrost, da zadosti svoji pravičnosti, zraven pa nam iskazuje Svoje usmiljenje.
Božja modrost pa naj nas uči, da tudi mi rabimo prava sredstva, da dosežemo svoj namen. Vsakdo hoče imeti veselo življenje. Pravo sredstvo, da dosežemo svoj namen. Vsakdo hoče imeti veselo življenje. Pravo sredstvo, katero nas pripelje do cilja, je izpolnjevanje naših stanovskih dolž nosti. Vsak hoče srečno vmreti in priti v nebesa. Rabimo pripomočke, brez katerih ne moremo doseči svojega namena.
Bog pa ne samo, da ve vse najboljše, ampak ima tudi moč, da vse to izvrši. Bog je vsemogočen. Če hoče da bo kaj storjenega, samo hoče in stvar je storjena. Vsemogočnost Božja obstoja toraj v tem, da lahko vse stori s Svojo voljo in prav lahko.
Kralji in cesarji ne morejo storiti, da bi zrastla samo ena trava, da bi se morje ne gibalo za trenotek ali vstaviti kapljico, ki pada proti zemlji. Božja moč nima nikake meje.
Povzdigni svoje oči in poglej proti nebu. Tam je brezštevilno zvezd, izmed katerih vsaka skoraj presega našo zemljo po velikosti. Bog jih je poistavil gori samo z besedo. Solnce je velikansko, da bi lahko v njega postavil 120 krogelj, kakoršna je naša zemlja in vendar se da komaj primerjati s velikostjo nekaterih nepremičnih zvezd. Bog je naredil vse.
Od neba se ozrimo doli na zemljo. Poglejmo milijone ljudi, živali in rastlin, vse je naredila roka Božja. Se bolj čudovito je, da je vsaka izmed teh stvari bivala na zemlji nad 6,000 let in se ni še prav ničesar zgubilo. Adam se je grel na ravno istem solncu, katero seva na nas. Vsak dan vzhaja in zahaja solnce ob istem, določenem času, kakor bi bile v bojni črti. Štirje letni časi slede eden drugemu, kakor štirje dobri bratje, kateri so zadovoljno s tem, kar jim je oče določil.
Zgodovina nam priča o vsemogočnosti Božji. Vse, kar se je gibalo, je nekoč vničil z vesolnim potopom, z žveplom pa Sodomo, Gomoro z drugimi mesti, ki so stala tam, kjer je sedaj mrtvo, morje. Peljal je Izraelce skozi rudeče morje in jih 40 let čudovito redil v puščavi.
Bog je vse vstvaril z največjo lahkoto. Rekel je in bilo je. Ko je hotel vstvariti svet, je rekel: Bodi. V istem trenotku se je pokazalo na prostoru solnce, luna in zvezde. Zemlja se je pričela vrteti okrog solnca in svoje osi z vsemi svojimi gorami in morji.
Ravno tako, kakor je Bog vse vstvaril, pa Bog tudi lahko vse vniči; saj je še oni mogočni angelj nekoč, Lucifer, izgubil svojo lepoto.
Bog kaže svojo vsemogočnost s tem, da vse ohranja. Pomislimo na nebesne svetove in njihovo težo. Vrte se na tisoče let in niso izgubila ravnotežja.
Kacjar Bog hoče, da mu človek pomaga, da doseže Svoj namen, stori tako, da lahko vsakdo vidi, da je Bog oni, ki dela. Tako si je izvolil 12 ribičev, da spreobrnejo svet.
Koliko časa rabi človek,! predno kaj tori. Pri Bogu stv^rjenje še časa ne potrebuje.	,
Bog je naša mogočna bramba. V Njega bomo zaupali, pa naj se nam smejejo ali pa tudi silijo od Boga. Bog ve, kaj je najboljše za nas. Bog nam hoče vse dobro. Koga se bomp bali, če je vsemogočni Bog z nami!
REV. J. PLAZNIK.
žave. Naše zahteve imajo mnogo glo-bokejše korenine, kakor je vojaška sila. Mi vidimo rešitev jugoslovanske |ga vprašanja na podlagi modernih idej, kakor je demokracija in samood-ločevanje naroda, katerih ni prinesla militarna sila, oziroma momentani vojaški vspehi te ali one države, že dolgo časa. Ne meč, temveč ideja!
Nemci še ne razumejo velikega časa, ostali so temveč majhni in slabi. Ta vojna pa mora donesti in je deloma tudi že donesla velike izpremembe na vseh poljih, vplivala je idejno na ves svet, in je samo še od časa odvisno, kedaj da se bodo realizirala moderna načela demokracije in sarnood-ločevanja narodov. Nam Jugoslovanom pa bo poleg tega prinesla tudi zadoščenje za vse prestane krivice in grozodejstva. Naj bo zmaga orožja kjerkoli, eno je gotovo: ako ena vojska zaustavlja še nadalje invazijo druge vojske, ne bo mogla zaustaviti invazije velikih modernih idej. In ideja bo zmagala."
GOVOR DR. RAVNIHARJA V DUNAJSKEM PARLAMENTU 2. X.
ZMAGA IDEJE.
KAJ NAS UČI NARAVA.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
Sklep.
Dospeli smo do konca svojega potovanja. V mislih in duhu smo hiteli skozi vidno stvarstvo in je občudovali kot harmonično celoto. Harmonija, katero smo opazovali v materijalnem svetu, in sodelovanje, zahteva ysemo-drega in dobrohotnega Stvarnika. Čim globokejše je človekovo znanje v naravi, tem bolj je prepričan, da so vse materijalne stvari podvržene splošnim zakonom, katere je dal vrhovni posta-vodajalec. Ko so naši pradedje pred več stoletji opazovali nebesna telesa pod vplivom, da se vse suče okrog zemlje, jih niso razumeli; kakor, hitro pa je človeški um razkril, da se vse suče okrog zemlje, od tedaj pa obču-dujemo harmonijo in medsebojno zvezo solnčnega sistema.
Kljub vsemu znanju pa imamo dovolj povoda, da smo ponižni. Lord Kelvin je bil eden izmed najučenejših modernih učenjakov. Ta učenjak je rekel v nekem jubilejnem govoru v Glasgowu, leta 1896: "Ena beseda pove vse, kar sem storil v petdesetih letih trdega dela; ta beseda je "nič". Ničesar več ne znam danes o električnih in magnetičnih močeh, o sorodstvu
Edinost piše 2. novembra: "Nemci nam podajajo zadnje'čase lepe opomine in nasvete, da se naj na novo orijentiramo, da spremenimo; toraj svoj politični program in ,sv o jo taktiko. V parlamentu poživlja knez Auersperg Slovane, da pomagajo Nem cem zanesti zastavo kulture na vzhod in na jug. V nemških radikalnih listih zopet čitamo, da postajamo Slovani v Avstriji skromnejši v svojih zahtevah, odkar vidimo, kako pada vojaška in moralna moč slovanskega ko-losa — Rusije.
Mi Slovani v Avstriji nimamo ničesar menjati in vsaka nova orijentocija, kakoršno bi želeli Nemci, bi koristila samo Nemcem, nam pa .strašno škodovala. Oni, ki se bo moral v svojem lastnem interesu nanovo orijentirati, bodo ravno Nemci, to je, oni narod gospodarjev n izastopnikov načela: sila pred pravico. Dokler bodo avstrijske vlade nemške po svoji sestavi, bo ostalo vse po nemškem, to znači: nasilje in germanizacijo. Dosedaj je vsaka avstrijska vlada bila predvsem nemška; sploh pa so metode vladanja v monarhiji znane po celem svetu.
Prišla pa je svetovna vojna in z njo velike moderne ideje. Te ideje, katere jc že celi svet sprejel za svoje, so predvsem naperjene proti mišljenju in delovanju nemških krogov in ravno iNemci so oni, ki še ne morejo razumeti teh modernih načel. Avstrijske nemške vlade so vodile desetletja in desetletja politiko nasilja in izigravanja enega proti drugemu. Avstrijske vlade so vedno obljubovale, vedno lagale in nas vedno vlekle za nos. Kdor pa je preveč pogosto lagal, temu nikdo več ne veruje. Tn to se je dogodilo in se bo dogodilo od sedaj naprej vsaki nemški vladi.
Največje krivice so se vršile -nad Jugoslovani. In to je bil eden vzrokov svetovne vojne. S svetovno vojno pa so prišli novi nazori o državi in njenih državljanih, prišle so moderne ideje in z njimi odgovarja jugoslovanska politika zadnje vojne dobe duhu in potrebam časa, vsled česar tudi ne bo izostal veliki vspeh — jugoslovanska država. Vsled tega ne morejo iti Jugoslovani več v vzhod in na jug. Zlasti mi Slovenci odločno odbijamo to misel, kajti te kulture je na jugu že toliko, da nas je kar groza in strah. Istotako taoremo reči Nemcem, da se ne brigajo za našo kulturno dobro, kajti vsa naša bodočnost je odvisna sedaj samo od nas in mi se čutimo dovolj odraslim, da vemo, kako in kje jo moramo iskati.
Napačno je mišljenje Nemcev, <li se ravnajo naše zahteve po trenutni Ko-jaški in moralni sili Rusije, oziroma po trenutnih vspehih ali nevspehih zaveznikov. Naša bodoča jugoslovanska država bi bila na zelo slaliih nogah, ako bi bilo njeno vstajenje odvisno od vojaške moči katerekoli dr-
Kakor poroča ljubljanski Slovenski Narod od 3. oktobra, je imel dr. Rav-nihar v dunajskem državnem zboru naslednji značilni govor:
Cenjeni tovariši! Živimo v času, najvažnejšem za narodno življenje. Gre se za vprašanje: 'To be or not to be'. Ogromna odgovornost pada na nas narodne zastopnike. Še pozni rodovi bodo kazali na nas — v dobrem ali slabem smislu. — Glejte, oni so, ki so odločevali o usodi našega naroda. Zavedajmo se, da stvarjamo zgodovino našega naroda. Tega se moramo zavedati vedno pri vsakem poslu, zlasti pa, kadar je treba braniti naša temeljna prava, katera nam hoče naš sovražnik odrekati. Nf dopuščajmo nikake dvoumnosti o tem, kaj hočemo, in četudi bi morali poskusiti izvršiti svojo voljo z vsemi svojimi duševnimi in telesnimi silami ne glede na žrtve, katere bodo kronale 2mago naše pravične stvari!" (Ploskanje.)
Nato je nadaljeval nemški: "Izražanje zahteve po zedinjenju celokupnega ozemlja, na katerem prebivajo Jugoslovani, v neodvisno, od vsakega tujega gospodstva svobodno državo, ni prazna fraza, nična beseda. To je tem več globoko zamišljena zahteva celega našega naroda, ker je to čut njegovega srca, izliv njegove duše. Tega ni za-popadel ministrski predsednik, ko je z lahkotno gesto hotel za vedno odpraviti našo deklaracijo od 30. maja. Mogoče so mu to gesto sugestirali oni žandarji, ki so bili poslani po naših krajih, da se prepričajo, med narodom samim o izvoru te deklaracije, ali izhaja iz naroda, ali ima korenine v njem ali pa je morda samo izraz nekaterih vročih političnih glav. Sploh pa je za nas popolnoma vseeno, kedo je diktiral ministrskemu predsedniku njegove politične deklaracije, za nas je dovolj, da je našo globoko zamišljeno državnopravno deklaracijo odbil šef avstrijske vlade, pa naj se potem on zove štirgkh, Clam ali Seidler, ki jo omalovažuje in zasmehuje. Konsta-tujemo to, kakor tudi dejstvo, da jc to šef avstrijske vlade učinil v dogovoru s šefom ogr.ske vlade in nemškim National-Verbandom. Upravičeno smo toraj trditi, da vsi javni činitelji te monarhije, na katero smo apelirali v zadnji uri, odbijajo našo magno karto, da nimamo toraj od te strani ničesar pričakovati za odstranitev naše dosedanje prežalostne usode, kajti ona mala mrvica takozvane avtonomije, katero nam milostno ponujajo — na morda vlada, temveč — alpski poslanci nemškega Nationalverbanda, ne znači ničesar drugega, kakor petrificiranje sedanjega stanja, legaliziranje politične brezpravnosti in suženjstvo našega naroda. Hvala vain lepa na taki avtonomiji že v naprej..."
Enkrat smo vam dali priliko, da o-zdravite to bolno telo (Avstro-Ogr-sko) po feceptu enakopravnosti za vse njegove narode. Vi odbijate ta način zdravljenja. Dobro! Zato pa nam ne morete braniti, da ne bi od sedaj naprej mislili na svojo lastno rešitev. Državne misli, katera stavlja za načelo naše robstvo, večno podreditev našega naroda pod gospodstvo tujih narodov, ki perhorescira našemu narodu njegovo lastno državno ozemlje, na katerem bi se mogel gospodarsko in politično povzdigniti, take državne mi--li ne moremo sprejeti.
V letnem zasedanju parlamenta smo glasovali za proračunski provizorij, toda vse pa ima svoje meje. Misliti danes, da bodemo storili isto, kakor smo junija meseca, bi se reklo misliti, da hočemo poljubiti roko, ki jc oborožena z bičem. Ministrskemu predsedniku smo dali dovolj ča>a in prilike, da razmišlža o naši deklaraciji od 30. maja in da potem sestavi premišljen odgovor. Storili smo toraj vse, karkoli je bilo mogoče, da damo vladi priliko, da osigura našemu narodu možnost za eksistenco v tej državi, ali hitro ste odbili našo roko. Smete-li nas sedaj nazivati neprij'ateljem države, ako pravimo, da bomo znali doseči naš cilj tudi brez vsake avstrijske vlade. Da ga hočemo doseči, o tem smo namreč trdno prepričani; tako pravične so naše zahteve, tako zelo so močne v na-
ravnem in človeškem pravu, da si bodo znale napraviti pot tudi skozi vse drugačne ovire, kakoršne nam pa sedaj stavlja na pot, ta, četudi "defini-tivna" vlada.
Vsled tega smo poslušali izjavo ministrskega predsednika popolnoma ravnodušno. Ni nas vznemirilo niti to, da je ministrski predsednik izjavil, da vidi v naših deklaracijah "gotove" ideologije in ko nas je spravil v zvezo z imenom entente. Ostali smo hladni. Vseeno pa moram pripomniti, ne da bi nas branil, da obstoja naš program, odkar je začel naš narod politično živeti, da je postojal naš, v narodu čvrsto ukoreninjeni program preje, predno je bila ententa ustanovljena. (36 vrst zabranjenih.)
Odreka se avtonomija drugim narodom v Avstriji, medtem ko se dovoljuje, dar obstoja avtonomija enega samega nemškega naroda. Nemški narod na odločuje samo o svoji lastni usodi, temveč si tudi uzurpira pravico, odločevati o usodi ostalih narodov v Avstriji. Kam to vodi, smo videli * preteklosti, vidimo to v krvavi sedanjosti. Na čelo te napačne politike stopajo, kakor vidimo, avstrijske vlade z vsem nefnškim birokratizmom. Ako je ta birokracija že prej več ali manj odkrito nastopala, je odstranila takoj v začetku vojne krinko s svojega obraza in njene raztegnjene poteze
so metale mržnjo in zlobo nam avstrijskim Slovanom v lice. Nastopala je v civilu, še bolj pa v vojaški uniformi.
Tej birokraciji, zaščitnici vseh avstrijskih vlad, je treba pripisovati vse strašne in zverinske persekucije v tej vojni. Ona ima na vesti vse internacije. "P. U."-označbe (politiseh un-sicher — politično nezanesljiv) z vsemi posledicami. Ustanovila je krvave sode na fronti in v zaledju. V Ljubljani je napravljeno v tem času novo groblje, katero nazivamo z imenom nekega birokrata v uniformi (Čujte, čujte!) (Zabranjeno 52 vrst.)
Neštevilna ubojstva je izvršila ta birokracija v Bosni, Srbiji in Galiciji. Pri vsem tem pa ima še drznost, da dovoljuje, da se izdeluje od teh krvavih činov slike in dopisnice in pošiljajo križem sveta. Strašne obtožbe so bile izrečene v tej visoki zbornici, poznana so imena, krivci so bili označeni: toda, ali smo pa čuli, da so bili zločini teh oseb kaznovani in oni sami klicani na odgovor? (Poslanec 'dr. Trešič: Odlikovani so bili!) Da, deko-rirani so bili in pomaknjeni za eno stopnjo višje v svojem činu! Nemška birokracija je ščitila njihovo glavo, da se jim ni las skrivil. Persekucije so se nadaljevale, in samo tam, kjer smo poslanci intervenirali, se je nekoliko odjenjalo.
(Nadaljevanje na S. strani.)

@ a a @ s a a a 11 s s s n h a i a n s s ® s a s a a n n a a a n n s a @ ® s ® s
s
CUT-RATE MARKET
IN
Phone 4865
S
13 0 0
209 Ruby Street
Joliet, Illinois | J
is
1*1
a
a
Posebne cene za soboto, nedeljo in pondeljek. Ku- @ pite zgodaj da si prihranite čas in denar. Posebne j
cene na vsem mesu.	i
_ ,.--■• ■ . "_ l
--- !
Pork Loins, funt po..............................................22c j
Home Rendered Lard, funt po....................................28c |
Spring Chicken, funt po.........................................24c j
Veal Stew, funt po..,...........................................16c |
Leg of Veal, funt po.............................................18c j
Sirloin and Porterhouse Steak, funt po..........................18c I
Plate Boiling Beef, funt po....................................13}4c j
Special—Picnic Hams, funt po...................................26c I
Special—Native Steer Pot Roast, funt po .................18c in 16c J
Special—Home Made Smoked Sausage, funt po...................27c J
Special—Leaf Lard, funt po......................................28c
Special—Smoked Butts, funt po..................................28c
Special—Armour Bacon by the piece ......:................:... ,33c
Extra Good Home-made Blood Sausage, funt po.................18c
10 lbs. Sugar ................................................., ,82c
Fresh Candled Eggs.............................................40c
Special—30c Coffee, 4 lbs....... ...,............................$1.00
Special—Majestic Butterine, funt po ............................32c
Good Luck Butterine, funt po......... ..........................32c
Swift's White Lily Butterine, funt po ...........................30c
Poultry Feed, 100 lbs...........................................$3.45
Flour—Ceresota or Gold Medal, 49 lbs...........................$2.85
D Poleg tu navedenih stvari imamo tudi vse vrste suhega mesa in grocerije. Naš namen je služiti našim od jemalcem v popolno zadovoljnost in po vedno zmernih cenah. Pridite k nam da prihranite denar.
| Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za j popravo zob, toda naše geslo je:
| Bolje zobovje za manje stroške, j
Ž	Zobe Vam pregledamo zastonj.

1

22 Karat zlata kron« in * ridgework vsak zob
$5.00
Plates najboljie vrsta Ar A|j iz gumija in kovine^^UU
in viije
Zobe izderemo brez bolečin z "Vitalized Air". Ženska strežnica vedno prisotna. Vse delo jamčeno.
BURROWS
ZOBOZDRAVN IK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje Vogel Chicago in VanBuren ceste.	Joliet, 111.
Odprto vSaki dan zvečar in ob nadeljah do poldne.
^va\\\\v\\\\v\vv\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\v\\\\\\\\\\\>\\\^\\\\\\\\\\\\\\v^
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleski Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UCl-TEL/A. Vsebina knjige je: Slov.-Angl Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem. Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige ▼ platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y,
■ >j-
je ni. tv-
'se tej la-
in-s ;e-ve b-vo >m te,
Družba
sv. Družine
* ^njenih državah SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Seiež: JOLIET. ILL.
Inkorp. t dri. 111., 14. m»Ja 1915 Inkorp. T drž. Pa., B. ipr. 191«
Vstanovljena 39. novembra 1914
»RU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
ta
ji. |fr*i«ednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
J. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
Podpredsednik----GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
im,?lk........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
P?pi8n,kar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111.
Hlag»Jnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway. Joliet, 111,
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St.. Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
**AJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe «e naj pošljejo na 1. porotnika.
V«
liaštTeae vesti.

Joliet, IU., 3i. dec _ Druitvo s Dru*ine št. 1 D. S. D. je imelo v nedeljo svojo letno seje in volitev odbo-Ta za 1. 1918. Izvoljeni so bili sledeči:
George Stonich, predsednik, ^tefan Kukar, podpredsednik, jos- Klepec, tajnik, John Barbich, zapisnikar,
Nemanich st„ blagajnik, *'ank Kocjan, reditelj,
lck Jurjevich, nač. bol. odbora. John N. Pasdertz, Jos. Težak, John ^lar> nadzorniki.
■ J- Vranichar, umestitelj odbora.
Seja!
;se.ije vršila v najlepšem redu.
, Društvo je
na tej seji sklenilo izpla-
1 Rr T ° podpor° sledečim: 1 - Rr t u MeteŠ 2a31 dni....$31.00
S LV°J,nAdamičzal4dni.... 14.00
~ Sest ir fS Za 18 dni........ W.00
eSt *at- Bluth za 18 dni...... 18.00

Sku
Paj
pre- . .....................$ 81.00
1 ,Zplačano za bol. podporo 3327.00
0zdai izplačano za bol. podp. $3408.00
Prava St-VVe sklenilo> da bo smislom «lano~U.P. al° bolno Podporo tudi
drm* ' * 80 v vojaški službi, kakor "glm članom.
bratskim pozdravom
Odbor.

na^f^' IU-- 28- dec. 1917. — Dajem
sv n Je' da smo imeli letno sejo dr.
cembrraUziue št. 4 D. S. D. dne 9. de
niki • ,m So 'zvoljeni sledeči odbor-Za leto 1918:
.TwČSe<lnik J°h" Stua.
SainPriedSednik J°h" Zaitz-
Zan- 1 rank Gerdesich, Box 317. B,P'Sn>kar Charles Ponikvar.
Rajnik Math. Gerdesich. p^opnik Math. Gerdesich. John |,dovalca knjig Anton G
Družine vseh Božič in srečno novo leto 1918. S sobratskim pozdravom,
John Lubschina, tajnik, 1115 Canal St., Ottawa, 111.
Zaitz;.
Jo^"« odbor Miha Staresinich in
yPh Grahek.
ZV ®radley, 111. atski>n pozdravom
Frank Gerdesich, tajnik,
. 0ttawa Tll
stv0 sv ' IU". 20. dec. 1917. - Dru-svoji letn Uzinc št. 5 D. S. D. je na 1918. j m izvolilo odbor za leto
Predsednleni 80 sledeči:
rry St. Nick Kozarič, 1123 Mul-
Mic5aTstdnik Frank R<^lšak, 833
Tajnik i , St.	n Lubschina, 1115 Canal
Cfrikar Martin H
lli
fayeue'sf Math Bayuk, 528 La-PrankZSL0d';Or Joseph Krašovec,
Miki«.
"iste Pri «obe„ m °mCl' kateri
ren, 833 Mich-
sc
Pit« v
naše • J°m dru»tvu, pristo-v? sv- Družin - Smrli- Naž<-' dru-
:,ik° bolnik ": 1' 5 jC izpUča,° že Dr„v.en:irJa v bU^j-'6 ?n !?», - P-
t„r.Uzi,1e je na ..... JJr"zba sv.

>n Družba sv. Podlagi, izj] i" smrtnine.
sn da svoje''"13"6 bivajoče izvan "asloT eCnine Pošiljate-n.
,;°SC,m VS- -bratom Družbe sv.
Pittsburgh, Pa., 31. dec. 1917.—Društvo sv. Družine št. 11 D.' S. D. je na svoji zadnji glavni seji izvolilo za leto 1918 sledeči odbor:
Predsednik Frank Trempuš, 4628 Hatfield St.
Podpredsednik John Golobič, 4751 Butler St.
I.	tajnik George Weselich, 5222 Keystone St.
II.	tajnik Joseph L. Bahorich, 5138 Dresden Way.
, blagajnik John Balkovec, 5400 Butler Street.
I. nadzornik John Flajnik, 5147 Berlin Way.
iT. nadzornik.Joseph Weselich, 5148 Butler St.
III.	nadzornik George Weselich, 5153 Berlin Way.
Reditelj Stefan Jelen, 4705 Blackberry St.
Tukaj vidite zraven imen uradnikov tudi njih naslove. Če kateremu izmed cenjenih rojakov ni mogoče priti na prvo sejo in prositi za vsprejem k našemu društvu, naj se obrne na kateregakoli izmed zgoraj navedenih uradnikov, kjer dobi zadostno pojasnilo. Če je prosilec zadovoljen z ukrepi našega društva, dobi zdravniški list ter ga urednik odpelje k zdravniku. Če ga zdravnik spozna za zdravega, plača $1.00 pristopnine in njega prošnja se pošlje na glavni urad D. S. D. Mora pa priti na drugo sejo k sprejemu.
Naj mi bode dovoljeno, da sporočim v našem glasilu sklepe, kateri so bili potrjeni na glavni seji našega društva ter so namenjeni onim članom-(icam), kateri niso bili pričujoči na tej seji.
Najprvo naznanjam, da bode naš stari društveni odbor tudi prihodnje ali 1918. leto uradoval društvu, ker tako so določili člani na zadnji glavni seji.
V zgodovini vseh pittsburških društev (okoli 25 v številu) še nismo videli, da bi se kje zgodilo, da bi katero društvo izvolilo ves stari odbor, kako!" se je to zgodilo pri našem društvu sedaj.
Edino le podpredsednika imamo novega, kar se je bivši odpovedal vsled domačih zadržkov in mu se ni mogoče udeleževati sej. Z našim novim so-bratom podpredsednikom je društvo dobilo izvrstnega delavca, kateremu je napredek društva vedno pri srcu, s tem se je že večkrat izkazal, posebno pri kakšnih prireditvah, kaj bi služilo v prid društva.
Člani in članice društva sv. Družine št. 11 D. S. D. v Pittsburghu in okolici, posebno oni, katerim ni bilo mogoče udeležiti se naše letne seje, predstavljam zgoraj navedene uradnike, na katere se morete z zaupanjem zanesti. Vi ste člane postavili v urad, da bodo društvo vodili po družbinem geslu: "Vse za vero, dom in narod." Vaša dolžnost pa je ravno taka in s pristavkom "Vsi za enega in eden za vse". Zadnji stavek je za društveni odbor precej težka stvar. Da me pa boste bolj razumeli, vam razjasnim takole: Slučajno, da bi imeli kakšnega sumljivega bolnika, ali da se član takoj, ko zboli, ne naznani društvenemu tajniku, ali če ne plačuje redno ali vsaj vsako drugo sejo svojih prispevkov, tudi ee ne bi spolnoval pravil itd.: za take slučaje ima odbor pravico posta-
viti take člane (ice) na zatoženo klop, jih kaznovati in suspendirati po določilu društvenih in družbinih pravilih.
Vi kot člani(ice) pa bi potem glasovali. Naše geslo je "Vsi za enega, eden za vse". Zatorej moramo temu in onemu odpustiti. Toda odbor, kateremu so vse zadeve znane, mora postopati po pravilih, dasiravno prizna, da je društveno geslo pravilno, kajti odbor zastopa društvo in se poganja zanj in za dobrobit istega. Članom-(icam), če se pa hočejo obvarovati, da ne bi prišli z odborom do nesporazu ma, priporočam, da naj spolnujejo pra vila in sklepe društva.
Marsikateri si bode mislil, čemu je te pisave potrebno. Pisec teh vrstic je imel ravno o t«m že veliko izkušenj in potrebno je, da se naše rojake ozi roma člane o teh zadevah poduči, tisto pa je mogoče le, če se priobči v listu, ker pravila žal redko kateri berejo.
V času mojega poslovanja pri društvih sem že veliko slišal, kateri so pravili, da jim ni eno ali drugo društvo izplačalo podpore, ali da so jim naložili kazen, in celo izločili. Vsa ta krivica se izvrača na društvene urad nike, kar pa ni pravilno. Član si je tega sam kriv; gotovo so v tem izje me: če ni član podučen o pravilih, se mu ne sme krivico pripisovati.
Ker se je ta dopis že precej zavlekel in bliža se nam veselo novo leto, zatorej kličem vsem članom in članicam D. S. D.: Srečno novo leto. Konec tega dopisa dobite do prihodnje številke. Srečno novo leto želim tudi celemu osobju Am. Slovenca.
Geo. Weselich.
® @ II ®is S S S i I II
RAZNOTEROSTI.
II
II S SI S;B BSBBSBBESS
GOVOR DR. RAVNIHARJA V DUNAJSKEM PARLAMENTU 2. X.
(Nadaljevanje s 4. strani.)
V tem zločinskem duhu se vlada v tej državi, in na usta ministrskega predsednika se izjavljuje, da se bo sistem izpremenil. Zato smo odklonili sestav parlamentarnega ministrstva, ker nismo hoteli predstavljati kulise za gledališko komedijo, pripravljeno za inozemstvo.
Nemci se sklicujejo na to, da so doprinesli največ žrtev za to državo. Pravična statistika, ne taka, kakoršna se prakticira pri javnem popisovanju prebivalstva, bi pokazala nekaj povsem drugega. S statistiko bi dokazali — ne oziraje se na Ogrsko, kjer se je varčevalo z materijalom, ljudskim in drugim — da so pobirali pri nas v vojsko vse drugače, kakor v nemških kra jih. V Bosni na primer so jemali za vojno službo 601etne starce, v izkazih pa figurirajo kot petdesetletni. V naših krajih se je vse drugače rekvirira-lo, kakor v nemških. Statistika bi dokazala, da je odstotek palih in invalidov nesorazmerno visok. Mnogi kraji so popolnoma izumrli na možkih (pritrjevanje). Ako pridenemo še lakoto, ki besni in mori v Istri, Dalmaciji in Bosni, ako pridenemo še od vojne opustošene kraje, kje ostanejo potem Nemci s svojimi trditvami o večini žrtev.
Politika države se kaže popolnoma napačna tudi v predloženem financij-skem zakonu. 42 milijard vojnih dolgov, katerim naj bi sedaj pridjali še nadaljnjih 12 za letošnje financijalno leto, pomeni, da je ta država ekonomsko propadla v tej vojni (12 vrst za-branjenih).
Danes stojimo pred gotovim činom v pravem smislu te besede. Iz ust ministrskega predsednika smo slišali Jugoslovani, kakšni usodi bi bili izročeni v bodočnosti v tej državi. Za ministrskega predsednika je s tem stvar likvidirana, ne pa za nas. O naši usodi hočemo sami odločevati. Še enkrat izjavljamo, da se trdno držimo svojega programa, ki je izražen v naši deklaraciji od 30. maja kot minimalni program. Svoje mesto pod solncem si bomo znali izvojevati."
ODPOŠILJANJE DENARJA V STARI KRAJ.
Prejeli smo sledeče naznanilo:
Washington, D. C., 28. dec. 1917. — Pred proglašenjem vojne Avstro-Ogr-ski od strani Združenih Držav ameri-:kih smo bili objavili v naših časopisih, da nam je blagohotnim sodelovanjem srbskega poslanstva v Washing-tonu omogočeno, preko Srbskega Rdečega križa v Ženevi pošiljati denar in kratka pisma v stari kraj.
Po proglašenju vojne so se izpre-menile prilike, tako da nam je sedaj nemogoče stopiti v zvezo in pomagati našim v domovini.
Prosimo torej vse naše prijatelje, da nam dalje zanaprej več ne pošiljajo denarja v to svrho, niti ne pisem naslovljenih v kraje, kateri so všteti v pas Ameriki sovražnih držav.
Denar, kateri nam je bil poslan z opombo, da se odpošlje na privatne naslove v domovino, bo vsakemu takoj povrnjen.
Za vsako izgubo jamči podpisana
Jugosloven ska Kancelarija v Washington!!.
Štirinajstkrat se je oženil.
Neki -Nemec Kottmann v Wuertem-bergu je ljubil popolnoma nenavaden šport: oženil se je, postal vdovec ter se zopet oženil. Bržkone ni imel o zakonu tako slabega pojma kakor tisti naši fantje, ki se še pred enkratno že-nitvijo tresejo. Ali ženam gospoda Kettmanna ni baš sijala sreča. Prve tri žene so živele gotovo želo "žalto-vo", ker so kmalu poporoki umrle, čisto naravne smrti. Dve ženi sta padli kot žrtvi nesreče, tri so živele poleg gospoda moža tako srečno in veselo, da je ena skočila v vodo, ena pod vlak, a tretja se je povspela na vrv ter osta-vila svojega moža vdovca. Tako je skrbel Kottmann zaporedoma, da se razširi groblje in kmalu je mogel na Vseh Svetih dan prižgati sveče na štirinajstih grobovih. Ali ko se je hotel petnajstič oženiti, ga je zadela nepri-lika. Ob neki železniški nesreči je bil tako ranjen, da so mu odrezali obe nogi. Zdaj bo menda ostal vdovec.
m is is ii i! n m a a m a a aaaaaaaBBBBB I*iii
mi
Vse zaman.
Učitelj se trudi, da bi navadil malega dečka seštevati, pa pravi: "Ako imaš eno nogavico že na nogi, eno pa obuješ še na drugo nogo, koliko nogavic imaš potem na sebi?" — Učenec: Jaz nimam nikdar nogavic." — "No, čakaj: Tvoj oče kupi, recimo prasca: vi pa imate že prasca v hlevu. Koliko jih imate potem pri hiši?" — "Pri nas nimamo nič prascev." — Učitelj: "No, poglej! Tvoja teta ti kupi za božič jopič; ti pa imaš že jopič na sebi. Koliko jopičev je to?" — Učenec: "Ta mi ne kupi nikdar ničesar." — Učitelj: "Ti imaš jabolko v žepu. Mati ti da še eno, koliko jabolk je to?" — Učenec: Smo že vse snedli, jih nimamo več." Učitelj: "Poglej: Ubogi beraček ima v žepu košček kruha; ti mu daš tudi kos svojega. Koliko kosov ima?" — Učenec odločno: "Svoj kruh sam snem, še meni ga je premalo."
SSSSBBBBBSB® SSSBBBBBfflBBB 1113 II SI USD 1111 II [1 1111 na nil
H H IIII
Dragocena zbirka bolh.
Znano je, da ima večkratni milijonar baron Rothschild Karol v Londonu posebno veselje do bolh. Njegovo zbirko bolh prišteva se prvi in najboij dragoceni na celem svetu, za katero je potrošil že ogromne svote denarja — in vendar zbirka še ni popolna. Manjka mu namreč še ena vrsta( bolh, ki so zelo redke in se nahajajo samo na ala-ških lesicah.
Naravoslovci in znanstveniki iščejo že leta in leta zaman to bolho, za katero je razpisal Rothschild $15,000 nagrade. Po njegovem naročilu podal se je torej neki Jimmy Chick s svojo ekspedicijo v Alasko, kjer bode zasledoval okoli jezera Tanganjika one vrste lisice samo da vjame ono dragoceno bolho.
Iz teg?. je razvidno, da nekateri milijonarji niso srečni ali zadovoljni navzlic ogromnemu premoženju, časti in slavi — včasih radi ene same bolhe.
Prvi avtomobil.
Mogoče, da je cenjenim čitateljem še neznano, da je stekel prvi avtomobil v malem mestecu Rockland, državi Maine, leta 1877, torej pred 40 leti.
Tedaj se je naselil v onem mestu iz Nove Škotske zelo bistroumen kovač Lemuel H Parker, komaj 23 let star. V svojem prostem "a ' u se je bavil cela tri leta s sestavo voza, katerega naj bi gnal stroj. Ogrodje prvega avtomobila je bilo zelo primitivno, v obliki podobno večjemu izletniškemu vozu;
ALI STE BOLNI?
Naj vas ozdravim.
Ali trpite na revmatizmu, glavabolu, hrbtobolu, nevralgiji, nervoznosti, slaboči, zgubo spanja, želodčnih težkočah, na ledvicah in mehurju srcu ali pljučah, slabi krvi ali spusčajih? Pridite k meni predno greste k drugemu zdravniku. Jaz vas pregledam in svetujem zastonj. Jaž Vas morem ozdravit brez denarja. Jaz vem, da boste zadovoljni z mojem delom, ker želim, da me priporočite svojim znancem.
mi
mm
na
sm aa
aa
aa
a a
aa
aa
DR. W. H. STARR
Soba 400 Joliet National Bank Bldg., Joliet
Uradne ure od 9. zjutraj do 8. zvečer ob nedeljah do poldana.
.as aa
aa aa aa aa
aa aa aa
m	a a
BBSBSBS®aBBB®SSSaBBBHaSSa®fflSBB®®SS®SBBai BBBBBSBSaBSSSBBSilSBaBBBBBBBBBBSBaaSBBIiS®
obročje koles je bilo naravno iz železa, in ne kakor danes iz kavčukovine.
Izumitelj Parker je naredil s svojim avtomobilom 8 milj dolgo poskušno vožnjo do mesta Camden. Običajno je privezal tudi zadaj za avtomobil konja, kojega je vpregel spredaj v klancih, kjer se je voz ustavljal.
Svoje ime je označil Parker z velikimi črkami ob straneh avtomobila.
Naravno, da ni gnala prvega avtomobila elektrika ali motor z bencinom, temveč deset konjskih sil močan parni stroj, katerega je kuril s premogom in drvmi. Na tem vozu je bilo prostora pri vrhu za pet oseb. Ako je bila cesta lepa, je zamogel Parker prevoziti od 4 do 5 milj na uro.
Na in pod.
Pek in črevljar sta se pričkala, katerega stan je imenitnejši in častnejši.
"Kaj bi govoril," odreže se naposled pek, "moj stan je gotovo imenitnejši od tvojega, kajti kar jaz naredim, pride vse na mizo, kar pa črevljar naredi, gre pa vse pod mizo."
Novoletni nasvet.
Želodčne nadloge so hude sitnice. Le-te izpridijo dobršen kos leta tistim, ki se bogve koliko ne brigajo za zdravje, kakor bi se pravzaprav morali. Pričnite pri korenini ter imejte svoj drob čist skozi celo leto s pomočjo Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina. Potem se vam ne bo treba bati slabega prebavanja, zapeke, pomanjkanja slasti, glavobola, nefvoz-nosti, splošne oslabelosti itd. Ali varujte se cenenih ponaredb ter zahtevajte vsepovsod Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino! Cena $1.10. Po lekarnah. In zapomnite si dobro, da mora biti v vaši družinski omarici za zdravila vedno Trinerjev Liniment za revmatizem, nevralgijo, trganje v križcu, izjpahnjenje, izvinjenje, otekline itd. (cena 35 in 65c po lekarnah, po pošti 45 in 75c) in Trinerjev Cough Sedative za kašelj in prehlajenje, vne-etje sapnika in hripavost itd. (cena 25 in 50c po lekarnah, po pošti 35 in 60c). Josip Triner Co., 1333-1343 S. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv.
SB®@S®SSSBSBSSBSBBBB®SBS®BBEBSESBB®BaBBBBBSSSSBBSSBSBBBBSBBB a BBBBBBBSEBBSBSBSBBBSBBSEBSBBBSEBBSBBBBBSBBBSSBBBBSSBBSBBSS ®
aa aa
aa aa aa aa
aa aa aa na aa aa aa aa aa aa a® aa a®
a® an a® a® a® a® a® a® a® a® a® a® a® a®
ALI IMATE BOLNE ZOBE? ALI IMATE SLAB ŽELODEC?
Ali veste, da so mnoge bolezni povzročene po slabih zobeh. Pridite k nam da pregledamo vase zobe in damo nasvet—vse zastonj.
Vse naše delo je hitro in jamčeno.
22K Gold Crown low as - - $4 Full set teeth low as - - - $5
Najnižje cene v mestu za najboljše delo.
Dr. W. H. Lee ZOBOZDRAVNIK
Odprto od pol 9. zj. de pol 9. ure zvečer; ob nedeljah le zjutraj 227 Jefferstti St. # Telefon 3219 ,* Joliet, Illinois
a ® a® a® a® a® a® a®
a® ®®
a®
a® a® a® a® a® a® a® a®
a®
a® a® a®
®! a®
(PAN VOLODIJEVSKI.) Zgodovinski roman, fi fi Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski.
a ii @ a s a a a mi a a @ a @ @ n g @ g
a
ffl Abstracts of Title to all Real m Estate in Will County.
(Dalje.)	j Melehoviča in Motovila sta odrinila
Melehovič, ki je sedel doslej mirno, tjakaj prapora generala podolskega in povzame s čudnim glasom iz kota so- premiškega točaja. Odrinili so že po bane:	noči na razne strani, da kakor ribiči
"Po ribi, gospod, ne bi ga spoznali, široko nastavijo mrežo ter se naposled zakaj dokaj Tatarjev nosi to znatne-l0*5 svitu snidejo pri Širokem brodu.
Barbki je utripalo srce, ko je zrla na odhajajočo vojsko, zakaj bil je to prvi pohod, ki naj bi se ga bila udeležila. Hrabrost Jn pogum sta ji rasla ob pogledu na izurjenost teh starih
nje, zlasti oni, ki bivajo ob morju. Ni res," odgovori osiveli Hromika; po beresteški bitki smo si ogledali Tuhaj-bejevo telo, ki je ostalo na mestu. Vem, da je imel ribo na prsih, drugi pa so imeli drugačna znamenja."
"Toda pravim vam, da nosijo ribo I stepnih volkov. Stopali so tako tiho, mnogi kot znamenje na prsih."	|da jih v utrdbi niti ni bilo sHšati N;t;
Da, toda vsi taki so potomci Tu haj-bejevi."
Daljši razgovor jim ustavi dohod 111 zadel ob stremen- Noben konj ni gospoda Lelčica, ki je bil zarana po- zarezgetal. Noč je bila lepa in nena-slan na četovanje in se je sedaj vrnil. vadno svetla. Mesec je dobro osvet-"Gospod poveljnik," reče takoj pri ljeval grič, utrdbo in stepo, prostrto vhodu, "pri Širokem brodu, na moldav- na vse strani, vendar pa je opazovalcu ski strani leži neko krdelo, ki je očito izginil prapor izpred oči, brž ko je pri namenjeno k nam."	šel ven izza ograje, izginil kakor jata
Kdo so ti ljudje?" vpraša Volodi- jerebic, ki se skrije v travo. Bilo je jevski.	nekaj tajnostnega v tem pohodu. Barb-
"Lopovi. Nekoliko je Valahov, ne- ki se je zdelo, kakor bi bili lovci odšli koliko Ogrov, največ pa je Tatarjev, na lov, ki naj se prične ob svitu, ki pa vseh skupaj okoli 200 ljudi."	korakajo nalašč tako tiho in oprezno
'To so prav oni, o katerih sem po- da ne preplaše zverine. Torej se ji je zvedel, da so plenili na valaški strani," v srcu zbudila iskrena želja, da bi se odgovori Volodijevski. "Perlakub jih udeležila tega lova je moral pregnati odondot, zato so Volodijevski ji ni nasprotoval, ker namenjeni k nam. Toda tam je bilo ga je bil Zagloba pripravil do tega. Si-samih Tatarjev nad dvesto! Ponoči Cer pa je dobro vedel, da bo treba u-prebrodijo reko, in zarana jim zastopi- streči Barbkini želji, in hotel ji je mo j>ot. Gospod Motovilo in Meleho- ustreči takoj, češ, da razbojniki ob na-vic naj bosta pripravljena po polnoči. padu navadno ne rabijo lokov in samo-Nekaj volov je treba zaklati, sedaj pa kresov.
na ležišče!"	I odrinili so šele črez tri ure po od
hodu prvih praporov, kakor je bil Vo-Vojaki so se razhajali, toda niso še lodijevski odločil že prej. Z njimi je vsi odšli, ko je skočila Barbka k možu, šel tudi gospod Mušalski in dvesto ga objela okrog vratu ter mu nekaj | Linkhausovih dragoncev, Mazurjev,
J
oliet Title and Gaurantee Co.
n

Kapital $50,000.00.
Kadar kupite HIŠO ali ZEMLJIŠČE, pridite, da Vam ure- |
dimo abstract	[*]
na
Phones: 421 and 422. ffl
ffi
CHAS. N. HOSSACK, Mgr. SI 114 N. Chicago St., Joliet, Ills. 11
BSBBaasasaaissaaeaBag
zašepetala na uho. On se je smehljal ter odkimaval. Ona pa je očito silila vanj ter ga čimdalje močneje objemala okrog vratu. Zagloba, to videč, reče "Stori ji to ljubav, pa tudi jaz starec odrinem z vama.'
samih krepih mož, za katerih sabljami je bila mična poveljnikova gospa tako varna kakor v sobi soprogovi.
Namenjena iti z možem, je nosila tudi primerno obleko. Imela je široke hlače iz žameta, podobne janki, zatla yj	ičene v visoke, žolte škornje, siv ko
žuh, podšit s krimsko kožuhovino, pu Razna krdela, ki so živela ob plenu ško s srebrom okovano in lahko tur ter razsajala na obeh straneh Dnestra, ško sabljico, obešeno na svilnatem pa so bila sestavljena iz ljudi vsakršnih su, in samokrese za pasom. Na glavi narodnosti, bivajočih v ondotnih kra- je imela klobuk z okrajcem iz beneške jih. Največ pa je bilo med njimi Ta- ga žameta, s čapljevim perjem odičen tarjev, ubežnikov od dobruške in belo- in s kožuhovino podšit. Izpod klobu-grajske orde, ki so bili še bolj divji in eka je zrlo jasno, rožnato ličece, skoro še bolj pogumni nego njih krimski po- otroško, in dve radovedni očesci,.jasn bratimi. Dokaj pa je bilo tudi Vala- kakor oglje. Tako opravljena in sede-hov, • kazakov in Ogrov, dalje nekaj ča na lepem konjičku, se je čutila za poljskih ubežnikov iz utrdb ob Dne- nekako hetmansko dete, ki pod var-stru. Sedaj so plenili na poljski, pa Utvom starih bojevnikov odhaja na pr-zopet na valaški strani, prehajajoč z vo vajo. Vsi so jo občudovali. Za-obrežja na obrežje, kakor se jim je bilo j,'loba in Mušalski sta drezala drug sploh treba umikati preganjalcem. V drugega z lehtmi in vsak hip poljub jarkih, lesovih in jamah so imeli svoja Ijala vsak svojo pest v znamenje, da nepristopna skrivališča. Poglavitni njih nenavadno občudujeta Barbko; oba pa napadi so bili namerjeni na črede vo- sta tudi z Volodijevskim vred mirila lov in konj blizu stanic (utrdeb), kate- njeno bojazen, češ, da se zakasnejo s rih celo pozimi niso gonili s step, ker pohodom.
so si ondi same iskale hrane izpod "Vojne še ne poznaš," ji je dejal snega. Poleg tega pa so napadali va- inali vitez, "in zato nas sumničiš, da si, trge, naselbine, manjše vojaške od- te hočemo privesti tja, ko bo že vse delke, poljske in turške trgovce in po-| končano. Nekateri prapori gredo
slance, potujoče z odkupnino na Krim. Te tolpe so imele svojo vlado in svoje poveljnike, toda le malokdaj so se združile. Pogostoma se je pripetilo, da so močnejše tolpe pobile slabše. Množile so se povsod, sosebno v ruskih krajih, in sicer izza kaza.ško-^olj-ske vojne, ko je docela iz'ginila var-nolt v teh krajinah. Tolpe ob Dne-stru, ki so se pomnoževale s tatarskimi ubežniki, so bile posebno grozne. Nekatere so štele do petsto glav. Poveljniki so se imenovali beji. Opustošali so pokrajino docela po tatarsko, in če-ito sami vojaški poveljniki niso ve-ideli, ali imajo posla z razbojniki ali - prednjimi oddelki vse tatarske orde. Zamejni vojski, zlasti poljski konjiči, se ta krdela niso mogla postavljati po robu, toda kadar so bila v škripcih, so se obupno borila, dobro vedoč, da čaka ujetnike vrv. ' Oboroženi so bili ti razbojniki različno. Sicer pa niso imeli lokov in pušk, ki jih tudi ni bilo u-spešno rabiti ob nočnih navalih. Večinoma so bili oboroženi s handžari in »turškimi jatagani, s konjskimi čeljustmi, privezanimi ob hrastove palice. To ■orožje v krepkih rokah je razsajalo strahovito, ker je ugonobilo vsako sabljo. Nekateri so imeli dolge vile, z železom okovane, nekateri pa zgolj sulice, ki so jih ob napadu nastavljali proti konjiči.
Tolpa, ki se je ustavila pri Širokem brodu, je morala biti ali zelo številna, ali pa so jo preganjali na moldavski strani, da se je drznila napasti hrep-tovsko utrdbo, navzlic vsemu strahu, ki ga je zbujalo ime Volodijevskega vsem razbojnikom na obeh straneh dnestrskih. Druga ogledna četa je prinesla novico, da šteje ona tolpa nad 400 glav, da ji načeluje Azba-bej, sloveč razbojnik, ki je bil že nekoliko let strah poljski in moldavski strani.
Volodijevski se je razveselil, ko jc zvedel, s kom bo imel opravka, in je takoj oddal potrebna povelja. Razen
krogu, kakor bi položil srp, da napade jp sovražnika, drugi morajo zapreti prehode, a potem šele udarimo mi na tolpo. Dospemo še pravočasno, zakaj tu je preračunje^ia vsaka ura."
"Kaj pa, ako nas sovražnik zapazi ter se izmuzne med drugimi prapori?'
"Sicer je zvit in oprezen, toda tudi nam ni takšno bojevanje nič novega."
"Verjemi Mihaelu," zakliče Zagloba, 'zakaj ni ga bolj izkušenega človeka, nego je on. Zla usoda je prinesla sem kaj te čvrčke."
"V Ljubnem sem bil še mladenič," odgovori Volodijevski, "pa so mi že zaupavali take naloge, a sedaj, ko ti hočem pripraviti mičen prizor, sem vse pretehtal in premislil še koreniteje. Prapori se zdajci prikažejo sovražniku, ga hitro naskočijo, hipoma zakriče, kakor bi z bičem počil."
"Jiii!" zavrisne Barbka od veselja, -e spne v stremenih in objame malega viteza. "In tudi jaz ga bom utegnila naskočiti. Kaj, Mihael, kajneda?" ga vpraša z iskrimi očmi.
"V gnečo te ne pustim, ker se ti ondi lahko kaj pripeti, da ne rečem: Celo konj utegne provzročiti nesrečo. Toda naročil sem, naj potem, ko razbijemo tabor, priženo k nam kako krdelo, potem pa poženeva konje v skok in lahko posekaš dva, tri lopove. Toda pazi ter napadaj le od leve strani, zakaj tako se napadanec ne more dobro braniti, ti pa ga imaš na piki." Barbka zakliče:
"Ho, ho! Ne bojim se! Sam si mi že dejal, da rabim sabljo bolje nego stric Makoveški."
"Pazi, da boš krepko držala vajeti," i omeni Zagloba. "Oni imajo svoje zvijače, morda celo takšno: Ti ga preganjaš, on pa zdajci obrne konja in obstane z njim, a preden stečeš mimo njega, te že udrihne s sabljo. Star iz-kušenec nikdar preveč ne spušča konja, nego ga kroti po potrebi." "A sablje ne dvigaj nikdar previso-
ko, da jo imaš pripravljeno za sunek," reče Mušalski.
Jaz ostanem pri njej, da jo bom čuval nezgode," odgovori mali vitez. "Vidiš, v bitki je najtežavnejše to, da je treba misliti na vse: na konja, na sovražnika, na uzdo, na sabljo, na u-darec in na sunek — na vse obenem. Kdor se privadi vsemu temu, temu gre delo dobro izpod rok, toda izpočetka so tudi znameniti borilci kaj okorni in marsikateri slabotnež, ako je le izurjen, vrže dokaj močnejšega borilca-novinca s konja... Zato hočem biti pri tebi."
Samo ne odpravljaj, me, pa tudi drugim naroči, naj me ne odpravljajo brez potrebe."
"No, no, bomo videli, ali te ne mine dobra volja, kadar se res spoprimemo!' odgovori mali vitez smehoma.
'Ali če še katerega izmed nas ne pograbiš za suknjo," doda Zagloba.
Bomo videli!" reče Barbka razjarjena.
Ob takih razgovorih so dospeli v puščavo, tuintam pokrito z goščo. Do zore že ni bilo daleč, toda sedaj se je stemnilo, ker je bil mesec zašel. Z zemlje se je dvigala lahna sopara ter zakrivala daljnejše stvari. V tej lahni megli in v tem mraku so grmi v dalji dobivali v Barbkini domišljiji podobo živih ljudi. Zdajci se ji zazdi, da vidi razločno ljudi in konje.
"Mihael, kaj je to?" vpraša šepetaje ter pokaže s prstom na oni prikaz Nič, grmičje." "Mislila sem, da so jezdeci. — Ali bomo že skoro tam?" "Črez dobre pol ure se spoprimemo.' Oh!"
Ali se bojiš? "Ne, samo srce mi glasno utriplje od koprnenja. Česa naj bi se bala? Ničesar. Glej, kako je tu poteptana zemlja... To se razločno vidi, dasi je tema.
Res je bil videti kos stepe, na kateri so bila poteptana dolga stebla suhe trave. Volodijevski pa pogleda in reče: Gospod Motovilo je šel tukaj mimo. Za pol milje daleč leži kje skrit v gošči. Že se svita
In res se je že danilo. Mrak se je izgubljal. Nebo in zemlja sta siveli. ozračje je bledelo, vrhovi dreves in gr
mičev SO bili videti, kakor bi se pre-1 kokoSjo krmo, zrnje, seno, vlekali s srebrom. Daljnejši griči so ,	.	. .
slamo m drugo tako krmo.
TR0ST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so nase "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL
C. W. Robson, Jr.
Real Estate
LOANN and RENTING
INSURANCE OF ALL KINDS.
Phone 297. Prodajam tudi lote v Rockdalu. 204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, Af NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ft vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOO Chicago telefon 50 N. W. telefon 215
GEO. SVETLECIC
317 N. CHICAGO ST., JOLIET. Edina slovenska-hrvatska gostilna > osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicagt in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst.
DOBRODOŠLI1
Rojaki in rojakinje! Kadar imate moške ali ženske obleke ali perili očistiti in gladiti, ne pozabite našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walna Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 81* Pokličite nas po telefonu in naš mobil odpelje in pripelje obleko'| vaš dom. Naše cene so zmer delo garantiramo.
Joliet Steal Dye flees
Profesional Cleaners and Dyet STRAKA & CO. 5 Office and Works, 642-644 Cal»
Chicago Phone 4444, N. W. 483
Oscar J. Stephen
John Pubentz
prodaja najceneje v mestu
se polagoma odkrivali, kakor bi kdo polagoma odgrinjal zaveso.
V tem se iz bližnje gošče zdajci približa jezdec na konju.
"Od gospoda Motovila?" vpraša Vo lodijevski, ko obstane vojak tik njega.
"Tako je, milost."
"Kaj je slišati?"
"Prekoračili so Široki brod, nato so se obrnili h Kalusiku, kjer so pobrali vole, in sedaj stoje na Jugovem polju.'
"A kje je gospod Motovilo?"
"Nastanil se je na griču, a gospod Melehovič pri Kalusiku. Za druge prapore ne vem."
Dobro," reče Volodijevski, "jaz vem zanje; pojdi sedaj k Motovilu in zapovej zapreti vrsto. Naj zastavi s I posameznimi vojaki pol ceste proti j Melehoviču. Odrini!"
Vojak se uleže na sedlu, odjezdi na vso sapo in kmalu izgine. Oni pa so jezdili dalje še tiše in oprezneje. V tem se je popolnoma zdanilo. Megla ki se je bila dvigala ob svitu, je polegla popolnoma, in na vzhodni strani se je prikazal dolg svetel in rdečkast trak, čigar svetloba je barvala ozračje, vrhove oddaljenih gozdov in griče.
Jezdecem je prihajalo na uho od Dnestra nekakšno krokanje, in takoj se je prikazala nad njimi jata vran, leteča proti vzhodu. Posamezni ptiči so zleteli od krdela, toda niso leteli dalje, nego so krožili nad stepo kakor kanja ali jastreb, kadar ugleda svoj plen.
Zagloba dvigne sabljo, pokaže s kli-no one vrane in reče Barbki:
"Le čudi se razsodnosti teh ptic. Rrž, ko naj se kje začne bitka, se zbirajo od vseh strani, kakor bi jih kdo sipal iz vreče. Kadar gre samo ena vojska na pohod, ali kadar se imata ve vojski prijateljski srečati, jih ni videti nikjer, kakpr bi te mrcine poznale namene ljudi, dasi jih ne oznanja nihče. Sama sagacitas narium ti ne pojasni tega; zato imaš dovolj vzro-a, da se čudiš."
V tem so se ptiči, krokajoči čimdalje močneje, znatno približali. Gospod Mušalski se obrne k malemu vitezu, u-dari po loku fn reče:
'Gospod poveljnik, kaj ne, da mi ne branite ustreliti enega vrana vaši go-pe v zabavo? To vendar ne provzroči hrupa."
"Ustrelite, gospod, če hočete, dva," odgovori Volodijevski, vedoč, da se tari vojak rad ponaša s tem, kako meri in pošilja svoje pušice.
Nato neprekosljivi strelec poseže za hrbet, potegne iz tula pernato pušico, jo položi na tetivo, dvigne lok in glavo ter čaka.
Krdelo se je bližalo čimdalje boli Vsi so ustavili konje ter radovedni zrli kvišku. Zdajci se začuje otpžen žvižg tetive, podoben žgolenju lastovičnemu, in strela izgine pod krdelom.
Za trenutek je bilo moči misliti, da je Mušalski izgrešil ptiča, toda en ptič se je zavrtel in padal nad jezdeci niže in niže. Padal je z razprostrtimi krili kakor list, ki se upira vetru. Trenutek pozneje je padel na tla nekoliko ko-(Nadaljevanje na 7. strani.)
Če imate kaj voziti, se oglasite pri nas, ki Vam pripeljemo vsako stvar, kakor naročite.
Pokličite nas po telefonu: Phone 2736.
Nov. naslov: 516 N. BROADWAY, JOLIET, ILL.
Alpentinktura za moSke in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni.kakorčneste v mladosti imeli; 1 flaSa $1.75,—Wahčič Fluid kateri odstrani reumatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 ceifc'ov. Za potne noge rabite Kneipor prašek, pije pot, odstrani slabi dnh in ozebline, baksa75c. EIss žauba zaoeli vsako rano, opekline, bule, «u-
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
o.
S
Kupuje in prodaja zemljišč« v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna t notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleiko.
rove, grinte, kraste, liSaje v riajkrajSem Sašu, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiši. Če
želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu Jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2c v pismu poSlje. Za vse drugo piSite po cenik, katerega pošljem zastonj.
JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
J. C. Adler & C
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano( fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111
Zaupno zdravilo dela čudeže
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji stebe.r in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih ,Iekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino ■
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rodeče vino-. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah-
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum-— bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož-

NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemists - =
1333-1343 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
imate penil :abite
Jacob Mejak KROJAČ
C. s RUBY STREET, JOLIET, ILL.
Javni Notar
z 10 lat. skuinjo
izdeluje vse pravno in postavnoveljavne listine za vse slučaje. Ce vam kdo plačo garniSira;
Ako imate odkoga v drugem mestu pliičo za tir-Jati; če hočete svojo plačo prepustit;; če potre otrok certifikat za delo; če imate kako drugo st
var za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111
3yeil
Cart
. 483
ftfil
m >
IJiŠČ*
pro-;
i P1
proti,
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
Slovenian Liquor Co.
1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik.
Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu!
Miri j a Gretičica v steklenicah in Bare ga Zdravilno Gretiko Vino
MALI VITEZ.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji • najbolje sredstvo.
Cim ?eč ga piješ tembolj se ti priljubi.
H
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELOPIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Siovenic Bottling Co.
y13 N.Scott St.	Joliet, III
Telefoni Chi. 8275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica it. 3.
NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
Koncem leta 1915 je imela vlog..!....................K 4»,500,000.—
zervnega zaklada...................................K 1,330,000.—
Re
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
:
br«z odbitka. Hranilnica je PUPILARNO VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
z» varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
izvP0S0^ na 2emlji8č? in P°sl°Pj» n« Kranjskem proti 5J* odstotkov, » en kranjske pa proti Syi odstotkov obrestim in proti najmanj tri-* odstotkov odplačevanju na dolg.

DSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v najveCjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Hranilnica

Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
a 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
obresti od »log. Začnite vlogo z SI irst National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00

rakov pred Barbkinim konjem. Pušica ga je bila prebodla tako, da se je videla na hrbtu iz života.
"Na dobro znamenje!" reče Mušalski in se prikloni Barbki. "Od daleč hočem jahati za gospo poveljnikovo, veliko svojo dobrotnico', in ako bo treba, izpustim od sebe pušico. Dasi švigne, vas vendar zagotavljam, da vas ne rani."
"Ne hotela bi biti v koži onega Ta-tarja, ki ga vzamete vi na piko," meni Barbka.
Daljši razgovor jima ustavi Volodijevski. Pokazavši na ne preveč oddaljen grič, reče:
"Ondi se ustavimo."
Po teh besedah poženo konje v skok. Na polovici griča zapove mali vitez jezditi počasneje, naposled, nedaleč od vrha, pa popolnoma ustavi konja.
"Na grič sam ne pojdemo," reče, "zakaj ob tako jasnem vremenu nas lahko ugledajo od daleč. Pač pa raz-jašemo ter se približamo oprezno one mu, odkoder je najširši razgled, tako da glave le nekoliko pomiloma iznad grmičja."
Po teh besedah skoči s konja, za njim Barbka, Mušalski in nekoliko drugih. Dragonci obstanejo pod gri čem ter podrže konje, oni pa odrinejo dalje tja. kjer ie bila na drugi strani griča globoka vdrtina.
Ob vznožju te vdrtine je raslo v ozkem pasu visoko, gosto grmičje; dalje tam pa se je razprostirala stepa, katere veliko prostranstvo se je dalo preme riti z očmi.
Po tej ravni se je pretakal nevelik potok, tekoč proti Kalisku, ki pa je bil tudi pokrit z grmičjem. Iz največje skupine grmičja se je dvigal lahek diin proti nebu.
"Glej," reče Volodijevski, "tam se je skril sovražnik."
"Vidim dim, toda ne vidim ne ljudi, ne konj," odgovori Barbka utripajočega srca.
"Ker so skriti v gošči; pa vendarle jih vidi izkušeno oko. Evo, glej tamle! Dva, ti»i, štiri — kar kopico konj vidiš; eden je lisast, drugi popolnoma bel — toda tukaj se ti zdi, kakor bi bil modrikast."
"Ali skoro odrinemo k njim?"
"Priženo jih semkaj k nam. Saj imamo še čas, zakaj do one gošče je več nego četrt milje."
"Kje so naši?"
"Ali vidiš ondi košček gozda? Prapor gospoda podkomornika se mu mora sedaj že bližati. Pa tudi Melehovič se prikaže iz gošče od nasprotne strani. Drugi variški prapor jih napade od tehle skal. Ugledavši ljudi, bodo jeli sami bežati proti nam, žakaj tukaj je mogoče prodreti k reki, na oni strani pa je kaj strmo brezdno, prek katerega ne more nihče."
"Torej so v mreži?"
"Kakor vidiš."
"Za Boga! Komaj še stojim!" zakliče Barbka.
Trenutek kesneje pa doda:
"Mihael, da so pametni, kaj bi napravili?"
"Udarili bi po bliskovo na prapor gospoda podkomornika in bi jim zbežali črez trebuhe. Takrat bi bili prosti, toda tega ne store, ker prvič nečejo priti na oči redoviti vojski, drugič pa se bržkone boje, da ne preži v gozdu še več vojakov nanje; torej krenejo k nam."
"Toda mi jih ne pridržimo, ker imamo samo dvesto vojakov."
"A Motovilo?'*
"Res, kje je on?"
Volodijevski, ne da bi odgovoril, zdajci zapiska, kakor zapiska jastreb ali sokol.
Takoj mu odgovore mnogoštevilni glasovi izpod griča. Bili so to Meto-vilovi Semeni, ki so se bili tako dobro skrili v gošči, da Barbka, tesno stoječa poleg njih, ni videla nikogar.
Torej je za trenutek zrla osupla o-krog sebe, pa zopet na malega viteza; zdajci pa ji je zagorelo ličece in iskreno je objela moža okrog vratu.
"Mihael, ti si največji poveljnik na svetu!"
"Samo izkušenj imam nekoliko," ji odgovori Volodijevski nasmehoma. "Ali ne trepetaj mi od veselja, nego pomni, da mora biti vrl vojak miren."
Toda svarilo ni nič pomagalo. Barbka je bila kakor v vročnici. Vsak hip je hotela zasesti konja ter odjezditi z griča, da bi se združila z Motovilovim oddelkom. Toda Volodijevski jo je pridržal, ker je hotel, da bi dobro videla začetek.
V tem je solnce izšlo ter pokrilo vso ravnino s hladno, bledo-zlato svetlobo. V bližnji gošči se je zjasnilo, pa tudi ona oddaljenejša je bila videti razloč-neje. Rosa se je jela sušiti, ozračje je bilo prozorno, in nič ni oviralo pogleda po brezmejnem prostranstvu.
"Prapor gospoda podkomornika ravnokar prihaja iz gozda," se oglasi Volodijevski. "Že vidim ljudi in konje."
Res so se jeli usipati iz gozda jezdeci, in videlo se je, kako so se raztegnili nalik dolgemu traku po travi, pobeljeni od jutranje rose. Belo prostranstvo med njimi in gozdom je naraščalo čimdalje bolj. Toda očito niso hiteli preveč, da bi imeli čas tudi drugi
prapori. Sedaj se Volodijevski obrne na drugo stran.
"Tudi Melehovič je tukaj!" reče.
A trenutek pozneje doda:
"Tudi ljudje premiškega logarja prihajajo. Nihče ni zamudil niti za dva očenaša."
Nato si Volodijevski urno zaviše brke.
"Živ človek nam ne sme uiti. Sedaj na konje!"
Hitro se obrnejo proti dragoncem, skočijo na sedla in odjezdijo po rebri z griča sredi spodaj rastoče gošče. Krna lu dospo med Motovilove Semene. Nato se z njimi vred približajo koncu gošče, pozorno zroč na vse strani.
Sovražnik je bil izvestno že ugledal prapor gospoda podkomornika, zakaj v tem hipu so se usule iz gošče tolpe jezdecev, kakor bi bil kdo preplašil čredo srn. Vsak hip jih je bilo več. Sklenili so se v verigo in jahali izpo-četka korakoma ob gošči. Jezdeci so polegli konjem na vrat, tako da je bilo od daleč videti, kakor bi se drevilo krdelo Hionj brez ljudi. Očito še niso bili gotovi, ali se drevi oni prapor nanje in ali jih že vidi, ali pa je oni oddelek prišel nalašč ogledovat okolico. Za ta slučaj bi jih utegnila gošča še skriti napadovalcem.
S kraja, kjer je stal Volodijevski na čelu Motovilovih vojakov, je bilo moči dobro videti gibanje onega "čambula", podobno gibanju zverin, ki so zavohale nevarnost.
Ko so dospeli do polovice gošče, so jeli jezditi skokoma. Ko njih vrste dospo na odprto stepo, zdajci ustavijo konje in z njimi vred se ustavi vsa tolpa.
Evo, ugledali so od te strani prihajajoči oddelek Melehovičev.
Obrnivši se v polkrogu okrog gošče, so imeli pred očmi premiški prapor, ki se je tudi že bližal skokoma.
Sedaj je bilo vsem jasno, da vedo vsi prapori zanje in da se tudi dreve proti njim. Iz gošče se oglasi divji krik in med napadenci nastane velika zmeda. Poljski prapori glasno zakriče svoja gesla in planejo z velikim hrupom na sovražnika, da kar zemlja za-bobni od topota konjskih kopit. Napadenci se hipoma raztegnejo v dolgo vrsto ter se na vso moč poženo proti griču, na katerem je stal mali vitez z Motovilom in z njegovimi ljudmi.
Prostranstvo, ki je delilo druge od drugih, se je manjšalo izredno naglo.
Barbka je od razburjenosti nekoliko obledela in srce ji je utripalo čimdalje urneje; ko pa je videla, da jo vsi gledajo, in ko ni zapazila na nobenem o-brazu nemira, se je kmalu premagala. Tolpa sovražnikov, ki so se urno približali, je obrnila nase vso njeno pozornost. Nategnila je uzdo, stisnila sabljo močneje in kri se ji je z velikim tokom zagnala od srca v lice.
"Dobro!" reče mali vitez.
Ona ga za trenutek pogleda, razširi nosnice in šepne:
"Ali kmalu stečemo?"
"Še je čas!" odgovori Volodijevski.
Preganjanci pa so se podili kakor volkovi, čuteči pse za seboj. Ne več nego za pol streljaja so bili še od gošče; že so se razločno videli naprej moleči konjski nosi in nad njimi tatarske glave, kakor prirasle h grivi. Bližali so se čimdalje bolj... Že se je razločno čulo hropenje konj, in njih izbuljene oči so razločno pričale, da jim že zastaja sapa... Sedaj da Volodijevski vojakom znamenje in vsi namerijo puške proti prihajajočim. "Sprožite!"
Začuje se pok in dvigne se dim, kakor bi bil veter zapihnil v kopico plev. Hipoma se tudi tolpa z groznim hrupom in tuljenjem razkropi na vse strani. V tem stopi mali vitez iz gošče ter z.liptovskim in podkomornikovim praporom vred sklene polkrog, ki zažene preplašenega sovražnika na sredo. Zaman so se Tatarji trudili, da bi ušli posamezno; zaman so se zaganjali na desno, na levo, naprej in nazaj. Krog je bil že sklenjen ter se je ožil čimdalje bolj, zakaj tudi drugi prapori so bili že dospeli, in nastala je strašna borba.
Razgrajalci so spoznali, da le ta uide živ iz tega kroga, kdor si napravi pot z mečem; torej so se tudi neredno, vsak na svojo pest jeli braniti besno in obupno. Takoj izpočetka se jih je pri prvem spopadu dokaj zgrudilo, tako srdito so se spoprijeli. Vojaki so jih navzlic gneči potiskali naprej ter jih sekali in prebadali s tako neizprosno in strašno izurjenostjo, kakršno kaže le vajen vojak. Odmev, k^ ga je povzročalo sekajoče orožje, je bil popolnoma podoben odmevu cepcev, ki mlatijo snopje na skednju. Tatarji so dobivali udarce preko glave, preko vratu in preko rok, s katerimi so si zasla-njali glave; vojaki so mahali po njih brez odmora, brez prizanašanja in brez usmiljenja. Oni pa so se branili, s čimer so se mogli: s handžari, sabljami ta z nožem, drugi s konjsko čeljustjo. Njih konji, potiskani na sredo, so se spenjali ali pa celo padali znak. Drugi so grizeč in cvileč besno bili s kopiti ter povzročali grozno zmfldo. Po kratkem boju, ki se je vršil molče, je privrelo iz vseh tatarskih prsi grozno tuljenje; ugonabljala jih je prevelika sila, boljše orožje ii) večja izurjenost. Spoznali so, da jim ni več rešitve, da tukaj ne uide nihče, ne s plenom, da, celo ne s svojim življenjem. Vojaki
so se razgrevali čimdalje bolj in so čimdalje bolj razvneti pobijali sovražnika. Nekateri izmed lopovov so po-skakali s sedel, da bi ušli konjem pod nogami. Toda konjska kopita so jih poteptala. Časih se je obrnil vojak nazaj ter z gibčno roko prebodel ubežnika; nekateri so popadali na tla, češ, da na ta način dospo iz kroga, ko se prapori umaknejo na. stran, in da dobe priliko za beg.
Krdelo se je res vsak hip manjšalo, čimdalje več je padalo ljudi in konj. Azba-bej, to videč, je svoje ljudi v naglici postavi! v klin ter se na vso moč zagnal na Motovilove Semene, da bi naposled razbil ta krog.
Toda oni ga ustavijo na mestu, in prične se grozne* klanje. V tem času je Melehovič, razgrajajoč kakor plamen, razklal krdelo na dvoje; pustivši eno polovico drugim praporom, je sam sedel na vrat onim, ki so se drevili za Semeni.
Oddelek razbojnikov je tako res dospel na polje ter se razkropil po ravni kakor listje ob vetru, toda vojaki iz zadnjih vrst, ki se prej niso bili mogli udeležiti bitke, so se takoj zadrevili za njimi, bodisi posamično, bodisi po dva ali trije skupaj. Nato pa so oni, ki niso mogli ubegniti, šli slepo pod meč, navzlic obupni brambi ter padali kakor žito na polju, ki ga jamejo kositi ženjci.
Barbka je stekla obenem s Semeni, kričeča s tankim glasom, da je hrabrila sama sebe, zakaj v prvem hipu se je bilo nekoliko stemnilo v očeh. Ko je dospela tik sovražnika, je videla izpočetka pred seboj samo temno, razburkano, premično kepo. Obšla jo je nepremagljiva želja, da bi zatisnila oči. Tej želji se je pač uprla, pa tudi s sabljo je le kar na slepo otepala-okrog sebe. Toda to je trajalo le za trenutek. Njen pogum je naposled obvladal zbeganost, in takoj je videla jasneje. Najprej je ugledala konjske glave in za njimi razpaljena divja lica; eno izmed njih se je pojavilo tesno pred njo. Barbka gibčno zamahne s sabljo, in to lice zdajci izgine kakor prikazen.
V tem začuje Barbka mirni glas svojega moža: "Dobro!"
Ta glas ji vrne vso zavest; zakriči še bolj tanko ter hoče odpreti ustnice, kar se pojavi pred njo nova strašna glava s štrlečimi zobmi, ploščatim nosom in z velikimi ličnimi kostmi. Barbka nemudoma zamahne s sabljo po njej. Ondi novič neka roka dvigne konjsko čeljust. Barbka zamahne po njej, ugleda prsi v razgaljeni kožuhovi-ni in jim zada smrtni udarec. Nato je sekala na desno, na levo in predse; kamorkoli je mahnila, povsod je padel kdo na tla. Barbka se je sama čudila, da je to tako lahko. Lahko pa je bilo zato, ker je na eni strani jezdil tesno poleg nje mali vitez, na drugi pa gospod Motovilo. Volodijevski je pozorno čuval svojo ljubljenko, ko je ta ugašala življenje ljudem kakor svečo, ter je časih sam odsekal kako oboroženo roko, časih vtaknil ostro sabljo med Barbko in nasprotnika, in sovražna sablja je uporniku zletela kakor krilata ptica iz rok.
Gospod Motovilo, vojak hladne krvi, je čuval hrabro gospo od druge strani. In kakor skrben vrtnar, korakajoč med drevesi, tuintam odreže ali ulomi suho vejo, tako je tudi on mirno in hladnokrvno polagal ljudi na krvava tla, kakor bi ob tem mislil na vse kaj drugega. Oba sta dobro vedela, kje smeta Barbki dovoliti, da napada sama, kje pa jo prestreči ali vzeti v varstvo. Čuval pa jo/ je še tretji, nedosežni loko-strelec, ki je, nalašč stoj.eč nekoliko dalje, vsak hip polagal pušico na tetivo ter spuščal nevarno poslanko smrti med največjo gnečo.
Toda gneča je nastala kmalu tolika, da je Volodijevski naročil Barbki, naj se z n^kaj vojaki umakne, zlasti, ker so na pol divji konji tatarski jeli grizti in besneti. Barbka ga je tudi nemudoma slušala. Dasi jo je navdušenost obhajala čimdalje bolj. ter je njeno hra bro srčece koprnelo po nadaljnem boju, jo je vendar premagala ženska narav in jelo ji je biti zoprno, gledati prelito kri, poslušati tuljenje, stok, hropenje umirajočih bojevnikov in duhati smrad znoja, kožuhovine in krvi.
Polagoma se je umikala s svojim konjem in kmalu zaostala za borilci. Gospoda Volodijevski in Motovilo pa sta sedaj, oproščena tega čuvanja, lah-kp docela zadoščala svoji^bojevitosti.
Gospod Mušalski, stoječ doslej v dalji, se približa Barbki.
"Vrla gospa, kaj junaško ste se vedli," ji reče. "Kdor ne bi vedel, bi si bil mislil, da je nadangel Mihael stof pil z nebes med Semene, da bi pobijal to tatarsko svojat. Kakšna čast je to zanje, giniti pod tako roko, ki mi jo bodi dovoljeno poljubiti pri tej priliki."
Rekši prime Mušalski Barbko za roko ter jo pritisne na brke.
"Ali ste me videli, gospod? Ali sem se res dobro ponašala?" ga vpraša Barbka, loveč sapo z odprtimi nosnicami in usti.
"Tako ste se ponašali, da se niti mačka pri miših ne ponaša bolje. Srce mi je raslo, kakor Boga ljubim! Toda prav ste storili, da ste se umeknili iz bitke, zakaj proti koncu se najrajša pripeti nesreča."
"Mož mi je naročil tako, in obljubila
sem mu bila pred odhodom, da ga takoj slušam."
"Ali naj namerim svoj lok? Nikakor! Sedaj vam ni potreben. Tudi jaz skočim nanje s sabljo. Vidim, da prihajajo trije vojaki, ki jih gospod polkovnik bržkone pošilja v vašo varstvo. Sicer bi ostal tukaj jaz, toda sedaj po-hitim, zakaj do konca že ni več daleč."
(Dalje prih.)
Phone 4857.
MAT. OMOTA
fi Slovenski krojač ^
Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim mo-
«
ške in ženske obleke.
201 Jackson St.,	Joliet, Illinois.
W. C. MOONEV
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate jtaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
National Studio
R. PAWLOSKI, lastnik. Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki že-nitovanj. — Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet.
Zakaj bi drago plačali novo orodje?
orodje, posodje, pohištvo in razno blago dobite v dveh velikih prodajalnah Second-hand blaga.
Wetherell & Reid.
118 Jefefrson St., Chicago Phone 3472. 412-414 Cass St., Chicago Phone 3494.
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodit«.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
ANTON ZABUKOVEC
BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ills.
Chicago telefon 3406.
Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 1» Joliet, 111.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

V So. Chicago, 111».: Soba 218—9206 Commercial A v«.
Telefon: South Chicago 579.
siffiiiSiEWUMiii s si s si sfinmaffiia
1 Fine Obleke, 1
®i	= u
S vrhne suknje in moško $ tfi opravo najnovejše mo- Si
K
SI »
de, najceneje.
K
£ John J. McCarthy
®	"Outfitter to Men"	jg
S 119 N. Chicago St., Joliet, 11L Ifi W	PHONE 2762
BWllSiSlSli BHiffllfi UKaSSSfillBiH
t
■ ni
e m
11 a
PRVA SLUŽBA.
(Dogodba iz življenja. Spisal Gregorij Rožman.)
a
ee a a a a a a ® a aaaaai
Tovariš iz skalnate Dalmacije mi je pripovedoval to-le dogodbico iz isvo-jega duhovniškega življenja:
Listopada meseca sem bil v mašni-ka posvečen. Navdušen za svoj sveti poklic sem se vrnil v semenišče, da bi še v četrtem letu dopolnil svoje znanje. Lepi dnevi, ko sem slavljen od dobrega ljudstva obhajal novo sv. mašo, so jni bili živo v spominu in komaj sem čakal, da bi mogel kot pastir in voditelj delovati med tem vernim ljudstvom. Nisem pa mislil, da se mi bo nudila prilika za to prej nego mi ljubo.
Po novem letu pokliče me premil. nadškof k sebi. Ugibal sem, kaj bi u tegnilo to pomeniti — a nisem uganil ničesar. Šel sem pred njega. Prija zen, ljubezniv je bil z menoj, govoril o tem in onem, a kaj pravzaprav namerava, dolgo nisem zvedel. Končno pa vendar pride na dan:
Namenil sem vas za začasnega administratorja v Bukovico!"
To je torej!
V	hipu sem si predočil ta kraj. Bu-kavica, majhna naselbina v okraju Ro-daljica — najžalostnejši kraj Dalmacije. Oddaljen od vseh večjih mest, v pustem, nerodovitnem Krasu. Še potov ni, po katerih bi mogel kdo varno tja dospeti — ljudstvo ubogo, zanemarjeno, nevedno. Videl sem jih že, te Bukavičane, rjave, divje postave, junaške moči, s katerimi se ne sme šaliti. Ako te zgrabi, gorje ti.
Med te najzapuščenejše ovčice naše škofije naj bi šel jaz, novomašnik, ki še svojih študij nisem končal, ko še ne znam nobenega sv. zakramenta podeliti, to bi se moral ravno četrto leto učiti; jaz naj bi bil samostojen administrator, brez župnika, brez voditelja in svetovalca. Ne, to je nemogoče!
"Prevzvišeni, jaz sem Vendar še bo-goslovec, za to mesto nisem zmožen!''
"Vi ste edini, ki mi je na razpolago. V celi škofiji zdaj enkrat ne morem nobenega dobiti. In Bukavica ne more biti dolgo brez duhovnika, od vseh krajev je preveč oddaljena."
"A jaz nimam nobene oprave, sploh ničesar, kar bi se rabilo v takem kraju."
''Pisal bom vašemu stricu, ki bo ob enem vaš dekan, ta vam bo vse pre-skrbel."
"Kako pa naj študiram tam gori, bom preveč zaostal."
"Ne skrbite! Saj bo samo za nekaj časa, potem se zopet vrnete! Torej idi-te, Bog vas blagoslovi."
Tako sem dobil prvo službo. V začetku svečana jo bo treba nastopiti.. Ne vem, kaj isem mislil tiste dni, vse] mi je bilo tlejasno; erid šerri vedel: Na faro pojdeš, in sicer na najtežavnejšo. Lepi spomini o primiciji so se poizgu-bili.
Ko se je stažel štirklesetdanski i>ost -— tisto U'ta žgtnliaj, zavezal tn&lb švojfe obleke itt nastopil pot na prvd službo. Dospem do dekana. Tu bi se dalo še živeti. Ni bilo vse po mojem okusu, a vendar so bili še ljudje, s katerimi bi se dalo občevati. De^ kan je vedel že vse, dobil je pisMtt) od nadškofa.
"Kaj pa to," me j* pozdravil, "ali sem morda zato dfckan, da bom preskrboval vse kaplane z opravo,? No, ker si ravno ti, sem ti že najpotrebnejše napravil, nekaj pa glej, da si od sorodnikov dobiš, ki so v moji fari, posebno posteljno perilo; tega nimam nič preveč."
Moral sem iti beračit k svojim sorodnikom za odejo, rjuho in blazino. Po malem sem dobil vse skupaj, kar je potrebno za človeka, ki mesece ne bo videl drugega kot razkuštrane ovce in koze, od burje raztrgane bajte in golo kraško kamenje.
V	sredo je bilo, ko mi je zjutraj po sveti maši dekan sporočil: "Danes popoldne odrinemo. Obvestil sem tvoje nove farane, da pridejo po te in ti pomagajo nositi tvoje 'premoženje'; voziti se v gore ne da nič."
In res so prišli. Dvajset korenjakov, kakor jih še nisem videl. Prignali so s seboj i štiri konje. Po obe du sem še hitro šel k sorodnikom slo vo jemat, se jim zahvalit za dobrotno posojilo perila. Ko sem se vrnil, ura je bila tri, stala je dolga vrsta pred župniščem. Dekan je že sedel na mr-šavem a vztrajnem konju. Molče se usedem na drugega. Rajši bi bil šel peš nazaj v mesto, a kaj boš. "V božjem imenu, gremo!" je.rekel dekan in šli smo. Spredaj so nesli štirje možje štiri cerkvene zastave, ki so jih prinesli s seboj, drugi so nosili moje — malenkosti, kar jih niso spravili dvema konjema na hrbet. Eden je nesel dva stola, drugi svetilko, tretji dve blazini itd., kateri so pa prosti bili, so streljali iz pištol, da je odmevalo od skalnatih sten. Iz vseh hiš so prihiteli ljudje, da bi videli, kako vedejo novega gospoda na Bukavico.
Kakor otroci so ti dobri Gorjanci. Bali so se, da'sploh duhovnika več dobili ne bodo, in zdaj, ko ga zopet ima-
jo, ne vedo, s kakšnimi častmi bi ga uvedli v prognanstvo. Da, res pro-gnanstvo se lahko imenuje bivanje med njimi, in nihče noče pri njih živeti edino le duhovnik. Zato so mu pa tudi hvaležni in ga ljubijo.
Ko smo krenili vkreber po ozki kozji stezi, začelo je dežiti, precej hladno je bilo in zdajpazdaj je zažvižgal kratek sunk burje po skalah. Strelci so vtaknili orožje v svoje pasove; cerkvene zastave so zvili, da bi jih dež ne pokvaril in burja ne strgala š^ bolj, kakor jih je starost.
Molče smo korakali po mokrem kamenju. Tupatam je spodrsnila težko okovana noga. Dež me je premočil in mraz me je pretresal. Misli pa so bile tako žalostne, da jih danes ne morem več opisati. Zdel sem se sam sebi kot nedolžno, neizkušeno jagnje, katero vedejo k žrtveniku. Pa kaj — žrtev hočem biti Bogu, njemu sem se daroval!
Po dolgih, štirih mrzlih urah prišli smo do sela. Že je ležala tema sveča-novega večera na revne bajte in s ka-menitim plotom ograjene njivice. Spremljevalci so potegnili svoje pištole in zapored so zabobneli streli in se stoterno odbijali po skalah in dolih. Vas je naenkrat oživela. Staro in mlado je hitelo nam nasproti — iz vsake hišice so se slišali streli veselja. Bilo je že pretemno, da bi bil mogel razločevati obraze. Spremljan od vseh va-ščanov prišel sem do župnišča. Mislil sem na prvi pogled, da je trdnjava. Črno, okorno zidovje iz apnenega kraškega kamna. Nizka vrata, majhna okna, kakor ječa za najnevarnejše hudodelce.
Razsedli smo. Otresel sem dež iz suknje ter stopil z dekanom v vežo. Nekdo je prinesel luč in tako sem videl obraze radovednih faranov. Predstojnik vasi, nekak "podžupan", me je skušal pozdraviti in me povabil na večerjo — tudi za moje nosače in spremljevalce je pripravljeno. A kje naj bi večerjali drugod nego v župnišču, tu je edini prostor. Dekan, teh ljudi vajen, je takoj uredil. V sobo ne .smemo, ker bi gospodu tla umazali. Kdo bi mu ga potem umil? Torej v hram, tam so tla iz ilovice, tam mokri, blatni škornji nič ne škodujejo.
A kje dobiti dovolj veliko mizo, stole, nože, vilice — jaz nisem imel več, kot sam zase. Možje so si znali pomagati. Dve bruni, ena poleg druge na tla položeni, je miza — stolov ni treba, saj je vsenaokrog kamenja dovolj. Vsak gost si mora poiskati sam primeren kamen za sedež. Nož in vilice, de jih kdo želi, naj si jih prinese od doma.
To je bila prva pojedina! V kotu hrama je stalo še par sodov, ki so razširjali duh, o katerem bi ne vedel, je U od vina, jesiha ali od česa drugega. Miza — dvoje brun — umazana, mokra in blatno. Na častnem mestu sta bila postavljena moja dva stola, za dekana in mene, In pred menoj velikanska ilovnata skleda. Ti dobri ljudje sd ktipili dvajset kil morskih rib, ker je bil post — in mi vse predložili. Drugi pa bi naj čakali, da še jaz nitjem, in kar bi bstalo, bilo bi Seft sA nje. Meni pa i'e.je všegi ftelj Ijrtbilo kot jesti — v takih (okoliščinah! Odklonil sem to ruaVJ6'Večerjo kolikor mogoče prijaSftt) ter prepustil celih 20 kil drujiim, ki jim ni ostalo nič kot drobne koščice; prosil pa sem za par jajc, katere sem po dolgem času tudi dobil. S silo sem pojedel dvoje, ako-ravno sem čutil prazen želodec.
Med jedjo so mi pripravili postelj— a kje bo spal gospod dekan? Podžupan je vse ukrenil, prinesel je nebroj kožuhov, blazin in odej in iz teh v kotu moje sobe napravil kaj čudno ležišče. Bil sem utrujen, zato sem takoj šel spat, dekan pa se je zabaval v hramu z možakarji še dolgo.
Zaspati nisem mogel. Premetaval sem se semintja. O polnoči je prišel dekan. Tiho, po prstih se je priplazil, da bi me ne zbudil.
"A gospod dekan, nikar se ne trudite, saj ne spim."
"Kako? Zakaj ne spiš, saj si utrujeni"
"Tukaj mi je nemogoče," malo je manjkalo, da se nisem na glas razjokal.
"Fant, na vse se boš navadil, ni tako hudo, kakor se ti na prvi mah zdi," — iti že je začel globokeje dihati ter spal Mene pa je dan našel še bdečega.
Ljudstvo je bilo silno radovedno na svojega novega gospoda. Hoteli so se takoj prvi dan prepričati, li bom za nje prav ali ne. Zahtevali so peto sv. mašo, da bi slišali moj glas. Nisem mogel ustreči tej želji. Peti — ne, tega prvi dan nikakor ne morem. Ka ko bi tudi mogel v tej puščavi, kjer bom takorekoč živ pokopan! Obljubil sem faranom, da bom malo glasneje molil, kakor navadno, da ugodim njihovi radovednosti. Bili so s tem zadovoljni in tudi z mojim glasom.
Cerkev? Če jo sploh smem tako imenovati, je glasno pričala o uboštvu faranov. Majhna zidana kapelica je imela samo dvoje oken na vsaki strani oltarja. šip ni bilo, davno že jih je burja pobila in odkod dobiti nove! Med sv. mašo je pihal veter ravno mimo moje glave.
Po opravilu so me ljudje še zunaj cerkve ogledovali. Nekateri so zadovoljni kimali, drugim >se nisem zdel
preveč po godu, češ, da sem prešibek in preslab.
Dekan mi je tudi že preskrbel strežnika in kuharja. V celi fari ni bilo ženske, ki bi bila za to. A strežnik, bil je enkrat pri vojakih in se tam navadil boljših manir, je bil 60 let star. Po maši mi je prinesel zajuterk in čakal, kaj bom rekel k njegovi kuharski u-metnosti. Še danes ne vem, kaj sem jedel, kuhar je trdil, da je bila kava. Morda! Opoldne je postavil na mizo juho in ovčje meso. Trudil sem se, da bi z vilicami n nožem razdelil kos mesa, pa ni bilo mogoče.
"Z gosposko navado tukaj še jesti ne boš znal," je pripomnil dekan. "Vidiš, to se je tako" — in potegnil svoj žepni nožič, vzel kos mesa v roko ter napol trgal, napol rezal kose! Videl sem in se po tem ravnal. Res drugače ni bilo mogoče.
Dekan me je začel poučevati, kako naj pišem matrike, kako se krsti in se delijo zakramenti umirajočim.
V soboto zjutraj pa je moral dekan oditi in se vrniti na svojo faro. Naj potrebnejše me je bil naučil. Spremljal sem ga uro daleč. Na robu hriba, kjer se najprej zagleda "moja fara", sem se poslovil. Objel sem ga okoli vratu, ga poljubil kakor svojega očeta
—	potem pa hitro se okrenil in šel nazaj, ne da bi pogledal za njim, ker sem se jokal. Nikdar v življenju se še ni sem tako težko ločil od katerega človeka!
Doma sem sedel med štirimi golimi umazanimi stenami na stol. Kaj zdaj? Kaj naj počnem? Ako bi ne bilo gorelo v mojih prsih sveto navdušenje za duhovski stan, niti en dan ne bi bil ostal na tem kraju.
Pomalem sem se pa privadil ljudi, ljudje mene, bili so hvaležni in vdani
—	malo včasih robati in ostri kakor kamenje njih zemlje, a vendar tudi mehkega slovanskega srca.
Ko je po Veliki noči prišla najlepša pomlad v deželo in je tudi na Bukavici začelo zeleneti med sivim kamenjem* sem bil odpoklican in na moje mesto odločen drugi. Ločil se nisem težko — a naučil sem se več, kot bi se bil med tem časom v bogoslovju z vso pridnostjo.
ATLAS — ZASTONJ.
Še imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo.
Posebno v sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimivosti po celem svetu.
Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zastonj prednj zaloga poide.
UPRAVA AMER. SLOVENCA.
SiS!fiii>fi!0i K S 535 MSKKffiifi
Si
MALI OGLASI.
Si
naznanilo.
S tem se čitateljem tega lista predstavlja Dr. Starr, čigar oglas je na drugem prostoru tega lista.
Dr. Starr je sposoben Specialist z mnogoletno skušnjo v zdravljenju bolezni mož in žen. On ima lepo urejen urad in potrebne stvari v sobi 400 Joliet National Bank Bldg., kjer bo sprejemal ljudi, ki se bodo v potrebi obrnili nanj.
On ne računa nič za preiskavo in ga bo veselilo, če ga posetite, da se domenite.
Rabim može in žene, da bi delali za mene v prostem času ob primerni plači. Oglasite se v sobi 400 v Joliet National Bank Building. — Ad. 2t.
linn a a a asaaaa
IS]	-.—--1*1
EH |
ZA KRATEK ČAS.
a i---J a
a a a b b a a a b bbbbbb
S kolodvora.
Gospa: "Gospod sprevodnik, kdaj se odpelje deveturni vlak?"
Sprevodnik: "Ob osmih in šestdeset minut, milostljiva!"
Gospa: "Hvala lepa za pojasnilo!"
Mož-beseda.
"Prosil bi Vas rad nečesa, in upam, da boste to zase obdržali!" "Z največjim veseljem!" "Posodite mi 50 kron!" "Dobro, jih bom že obdržal zase."
Pri izpitu.
PfO^esor (naravoslovja): "No, gospod kandidat, kaj pa vam je znano o zveznem členu med človekom in opi-3?"
Kandidat: "So ga že našli!" Profesor: "Tako? Kateri pa je?" Kandidat: "Vino."
Oči pregledamo
Naočnike priredimo
I Smith & McQuire
JEWELERS AND OPTICIONg 320 Tan Buren St, Joliet
D'ARCY BUILDING
NAZNANILO.
1 i
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v stare prostore, in sicer- na
209 INDIANA STREET.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst.
JOS. LEGAN,
GOSTILNIČAR, 209 Indiana Street.	Joliet, 111.
POZOR ROJAKINJE!
Amerikanski Slovenec je razširjen po celi Ameriki in kjerkoli so Slovenci, tam nekdo dobiva naš list, zato pa so oglasi v tem listu vedno uspešni. Kadar koga iščete, pošljite oglas v naš list, ki ga gotovo najde v kratkem času.
Mal oglas stane po 1 cent za vsako besedo, za enkratno objavo ali prvo priobčenje, če pa kdo hoče oglas večkratno objaviti se naj računa za vsako nadaljno objavo po en cent za vsaki dve besedi.
Istotako se računa od raznih zahval, naznanil smrti, krstov, porok in dru gih malih oglasov po lc od vsake besede.
Naročilu je pridejati denar ali znamke po lc.
RABIMO MOŽA OD 30 DO 40 LET starega, ki zna angleško, da dela za redno plačo in komišen. Jewel Tea Co., 631 Jefferson St., Joliet. Ilt4
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINI (The Holy Family Society) itev. 1 D. S. D., Joliet, Illinoii.
Geslo: "Vse za vero, dom in n&'< vsi za enega, eden za vse.'j
Odbor za leto 1917.
Predsednik........t„..George Sto:
Podpredsednik........Stephen KuW
Tajnik...................Jos. Klel
Zapisnikar..............John Barbi<
Blagajnik................John. Petr
Reditelj...............Frank Kocji
Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težaki John Štublar.
RABIMO SLOVENSKO ALI HR-vatsko dekle staro od 17 do 25 let za hišno delo pri družini od 3. oseb. Več pove: Dr. Matiaca, 413 Cass St. od 10. do 12. zju. in pop. od 2—4, zv. 7—8.	unf
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso *-<r vse druge pedmete, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem
John U. Pasdert2
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, II)
To društvo sprejema rojake in rti kinje in sicer od 16. do 50. lett izplačuje bolniške podpore $1.00 vsaki delavni dan za 50c na mes^ Zavarujete se lahko za $500.00 ali1 $250.00 pri D. S. D. za malo mesečni*
To društvo ima že nad $3,000.00: bolniški blagajni in je do zdaj že if plačalo skupaj 3408.00 dolarjev bote ške podpore članom(icam). Kdor p' ča takoj ob pristopu $3.00, to je tolik ko so plačali drugi člani zadnjih 6 tf' secev, je deležen podpore v slui nezgode takoj po pristopu, drugače 6 mesecih. Pristopnina je še prosi
Redna seja se vrši vsako zadnjo deljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Bri
N<
Nil
1
nia 191 6,:
]
Ll, ce tra bo
rru
:
je un
Kdor želi pristopiti v naše veliko napredno društvo naj se glasi pri H terem odborniku.
__ead
STENSKI PAPII
_
Velika zaloga vsakovrstnih barv, ol in firnežev. Izvršujejo se vsa W varska dela ter obešanje stensktf papirja po nizkih cenah.
A lexander Haras^
l\ ChL Phone 37« \J N. W. rf
120 Jefferson St JOLIET, It*j
J gil
nil pr PO br up
Pr na ve sc in b« st S)
Primerna prispodoba.
Baron: "Ta-le berač, katerega si ravnokar pognal skozi vrata, je pač velik surovež in še večji nesramnež, kaj?"
Strežaj: "E, njegova nesramnost 111 surovost, gospod baron, še ni nič proti njegovi predrznosti — tako neumno in nerodno se je obnašal, kakor bi bil 011 sam gospod baron."
Dobrodušna zakonska.
"Moj ljubi, dobri možek, danes pač prideš pozno domu! Je že polutreh zjutraj, mojijubi možek!"
"Da, da, toda kaj ti je? Ljuba žen-kica, glej, če bi bii doma ostal, bi bilo zdaj tudi polutreh zjutraj. Kap ne, dobra, ljuba ženkica?"
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chie. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta..... Both Telephone« 26.....JOLIET. ILLINO*
Goljufija.
Profesor: "Povejte mi, kaj jc goljufija?"
Dijak molči.
Profesor: "'A, tako znate! Bodem vam jaz povedal. Če kdo nevednost katerega drugega zlorabi z namenom, mu hoteč škodovati, tedaj je to goljufija. — Sicei- se pa vsedite, kajti pri meni ste v skušnji propadli."
Dijak: "Gospod, ravno ste grešili z goljufijo, ker ste mojo nevednost zlorabili z namenom, mi hoteč škodovati.'
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
EI G Ta ^BHH
Novi Salomon.
V neki hiši stanujeta dve sestri, katerih 6-mesečni hčerki sta si za las podobni. Nekega jutra zamenja dekla oba otroka pri kopanju. Materi sta silno razburjeni; vsaka trdi, da jc njen otrok pravi. Gresta k zdravniku. Zdrav nik pomisli malo, potem pa praša:
"Ali iste prepričani, da sta otroka res zamenjena?"
"Da, prav gotovo," odvrneta obe h krati."
"Potem ju zamenjajta še enkrat in naj vzame vsaka svojega."
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ota telefon 405
S. Bluff St.. Joliet, 111.