157   .— STRIC PAVEL:          '                                      '                       "• ^'     ".
Z delom se učimo.
(Dalje.)
dgovori n a p o i z k u s e II. o sladkor ju (v 2. štev.):
a)  Sladkor se v vs>di raztopi in
b)   v topli vodi se raztopi liitreje kakor v mrzli.
c)   V vročini se    sladkor tali. Raztaljen sladkor je bel   in   podoben steklovini   ter   ima  okus  kakor sladkorčki.     (Tenm    sladfcoriu    pravimo    s 1 u z n i s I a d k o r.)
č) Pri nadaljnem razvročenju se pretvori sladkor v rjavkasto tvarino. ki ji pravimo k a r a m e I.
d)  Karamel se v vodi jako rad topi, okusa pa jc nekoliko grenkastega.
e)  Pri visokem razvročcnju sladkoria sladkor po-polnoina počrni.
f)   V kubinji se rabi »zažgan sladkor« (karamcl) za barvanje omak in raznih jedi. ki vam jih našteje mamica šc vse točneje.
g) Precedek je sladek.
h) Okus sadja in mleka je sladek; iz tega sledi, da je v teh stvareh sladkor.
i) Krompir. ki je zmrznil, je sladek.
j) Nekalieni jučmcn inia nuičnat, kalieni pa sladck okus.
Združimo: Sladkor jc snov. ki jo rabiin;), da z nliin .sli-Jiuu). s karamclom pa barvamo. Nahaja se v sadju (sadni sladkor), v grozdju (g r o z d n i s I a d k o r). v nileku (m I e i n i s 1 a d k o r) in v sladu, t. j. kaljcnem ječinenu (sladni sladkor). Skrob v krompirju a\\ v žitnem zrnu se laliko izprcmeni v sladkor.
O d g o vo r i k n a d a I j n i m p <> i z k u s o m:
1.  Hlapovi, ki smo iih ujeli pri eprtiveti, so se izkazali kot čisti vodni ¦ hlapcvi  (lakiriusi)v  papir  ni   izpreinenil  barve.  kakor  tega ne  stori  v
vodi).
2.  Prižgana šibica vzplamti, kar je znauienje.. da je dožlo do i'la-uiena več kisika.
3.  V epruveti dobimo oglje, kakor ga dobimo, če  vržcu) sladkor '.'li les v ogljikovo kislino.
Ti pnizkusi pnvedo, da je sladkor (kakor tudi skrob) tak:mncnovani Mjikov h i d r a t (spojina iz ogljika, vcdika in kisika);  ti ogljikovi liclrati so prevažna jivila. —
4.   poizkus dokaže, da je v sadju res sladkor. — Sladilna snov je (udi m e d in saharin.
Dodatek: Zgoraj smo našteli štiri vrste sladkorja. tu pa moraiiio omeniti še pe(o, ki je pravzaprav najimenitnejša. To je t r s t n i s I a d -
—    158   ¦ —
, /              ..   .           '                                        .   __         _. .^._ _
k o r, iz katerega se dobiva naš navadni sladkor. Naj navedeiii v kratfcem postopek. kako se to godi.
Malone ves sladkor dobivamo iz sladkornega trsta in \z sladkorne pese. Drugega je pri nas več v rabi, zato govorimo o izdelovanju tcga.
Siadkorna pesa se, v vodi oprana in osnažena, drobno zmučka ter razredči z vodo. Ta pesni sok pa ne vsebuje le sladkorja, zato je trcba najprej spraviti iz njega razne priinesnine. Beljakovina, ki je v rijern, skrkne, če se sok razgreva, ter se posname; soli se izloči s pri-iiiošanjeni živega apna; neraztopne tvariiie se sesedajo na dnu kot gošča, ki se odstranja s precejanjem. Z večkratnini precejaniem se sladkonii sok precei izčisti, s kuhanjein se izpariva voda, in sladknr se zgoščuje in trdi. Tako se dobi s i r o v i s 1 a d k o r, ki ga čistijo (rafinirajo) tako, da ga zopet raztope, mu primešajo liekoliko apnenega beleža ter se kot čisti sok precedi čez živalsko oglje, ki mu odvzamc nečiste barve. Očiščenemu sladkorju se zoi>et odvzamc voda, se ga zgosti in strdi. pri teiu pa se mu da oblika, v kakršni prihaja v promet.
M c d je naravna zveza sladkoniib snovi, kakor jib prereiajo čebelne delavke iz cvetne sladkobe ter ga nalagaio v satje, da služi za hrano matici iii mladcmu čcbeliicmu zarodu. Z iijitn se okorišča tudi človck, ki pobira med ter ga porablja zase.
S a h a r i n ie SOOkrat slaiši od sladkorja, vendar pa ni slaJkor, marveč se dabiva kot destilat črnega premoga. Rabi se le za oslajenje. zakaj redilne snovi niina nikake.
Dosti ste zvedeli n sladkorju, a vcni, da čakate še na nekaj; sladko-snedi želodčki nie vprašujejo: »Stric Pavel, kaj pa je z boiibončki in slad-korčki? Odkod pa imajo ti svoje dobrc okuse?« Bodi — v kratkem 5e o tch! Sladkorčke izdeluje v malem slaščičar, v velikejn se godi to v tvornicah. Sladkor se raztopi, z različnimi soki — z tnalinovim, citro-novini itd. — se inu da barva. in okus, še meliko se položi na vročo ploščo, kjer se s posebninii vali narežejo koščki, še preden se je snov shladila. Ti koščki so bonbončki; na])olnijo se pa lahko, dokler je še raztopnina mehka. No, danes so prevzele tvornice s stroji tudi ta dela, ki jib je opravijala časih le slaščičarjcva roka.
IV. poizkus:
a)  Kot kaj spoznaš \x> vonju in okusu snov, prihranjenn pri III. po-izkusu e)?
b)  Za kaj se rabi?
O d g o v o r i k III. p o i z k u s o m:
Pri poizkusib a—d ste videli že lahko samo, da gre pri njih za spoznavanje, kako se napravlia pivo, vino ali sadjevec.
—   159   «—
l
Voda, v kateri so se namakala vzkaljena ječmemova zrna ali s I a d, dobi sladek okus, zakaj skrob, ki je bil v zrnu, sc je z vzkalitvijo izpre-menil v sladkor (v luišein shičaju v sladni sladkor). Ko smo prideiali te-kočhii kvasu ter jo postavili na primerno toploto (priporočljivo je 20 do .V C), se je začela tekočina knialu kaliti ter delati pene, pri čemer vzliajajo iz nje mehurčki. Poizkus pod 1. nain pokaže, da se apnena voda skali ter postane tnlečnobela. Vzrok je ta. da vsebujejo iuchurčki plin, imcnnvan o g I i i k o v a k i s I in a. Na dnu tekočine se sesedu neka rinnenkasti gošča — d r o ž i. Teknčina sama pa diši po v i n s k e 111 c v e t u ali špiritu. Vinski cvet imenujemo tudi a I k o h io 1. Poizkusa 2 in 3 nam dokažeta. da je res vinski cvet v tekočini, zakaj na užgani šibici so se hlapovi vinskega cveta užgali ter goreli z tnedlosvetečiin nlamenom in brez dirna, kakor gori užgani gorliivi Spirit.
Pri našili poizkusih smo spoznali saino snov, iz katerc se dobiva \ inski evet, in kako se to godi. Dognali smo, da nain je treba 1. slad-kornc raztopinc. 2. kvasu in 3. toplote. Pod vplivom kvasa in toplote so razkroji sladkor v tekočino, ki vsebuje vinski cvet. in v ogljikovo kislino. Ta postopek se imenuje alkoliolsko vrenje, potom desti-liranja pa smo dobili iz končne tekočine čisti vinski cvet ali alkohol.
Alkoholsko vrenje, kakor smo ga opazovali na raztopini sladnega sladkorja, se vrši pri narejanju piva; kadar vre vinski mo5t v vino, imamo oiiraviti z raztopino grozdnega sladkorja, ki se nnUaia v vinskih jagodali, pri sadjevcu pa z raztopino sadnega sladkorja, ki *e nahaja v sadiu. Z našimi poizkusi res da nismo zvarili pituega piva, ker tnu je manjkal tudi hinelj, a videli smo |M>stopek vrenja: kadar pa je grozdje zrelo, dobite v malein iz njega laliko tudi doina pitno vino in pravtako iz jabolk ali hrušk sadjevec, ki bi vam prav dobro teknil.
Natn seveda ni šk) za narejanie ne tega, ne onega, niarveo le za spo-znavaiije, zato ne bo odveč, če izpregovorimo tudi še besedico o k v a s u in o o g 1 j i k o v i k i s I i n i.
Kvas, ki provzročuje alhoholno vrenje. imenujeino tudi droži; to so glive, ki sestoje iz malih kožnatih meburčkov, polnih neke tekc>čine. Ti mehurčki poganjajo iz sebe popke in brste, ki hitro rasto. za živež pa rabijo poleg nekaterih drugih snovi najbolj ogljikovo kislino. ki jo iemljejo sladkorju v tekočini. Nekaj teh kvasnih glivic je vedno tudi v zraku, ki najdek) pot do »inošta«. t. j. sladkorne raztopinc, same, in zato tudi »mošt vre«, tie da bi mu pridevali drož.
Ogljikova kislina (ali pravilneje »ngljikov dvokis« ali »oglii-kovokisli plin«) je plin, ki je vdihavan strupen; zato kleti. kjer inošt vrc. ne smejo biti docela nepristopne za sveži zrak, ker oljikova kislina v tako zaprto klet vstopivšega človeka lahko uniori; v sifonu in v pokalicah uživan pa deluje na človeško truplo poživljajoče.
—«   160   *—
Alkohol ali vinski cvet pa je strup; kdor použije vcčjo tnnnžino pijače, v kateri se nahaja, je omamljen ali pijan; zato pravimo tiikitn pijačam — pivu, vinu. sadjevcu, žganju — o p o j n e p i j a č e. O škodi, ki jo narejajo opojne pijače človeku na telesu in na duši, ne borno go-vorili tukai, dovoli bodi, da navedemo uarodni pregovor, ki pravi: »Pi-ianca se izugne senen voz.«                                                    (Dalje.)