Izdaja »Zasdvski tednik« v Trbovljah — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva tn uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I. Trg revolucije 28 - Telefon 80-191	- Račun pri Komunalni banki
Trbovlje 600-714-1-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 din. polletna 240 din. četrtletna 120 din, mesečna 40 din Cena izvoda v kolportaž-10 din — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani.— Rokopisi ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo
Štev. 23
TRBOVLJE, 10. junija 1959
t'vila 10 rlin
DOGODEK TEDNA
Te dni je *a a v rekonstruirani hrastniškl steklarni obratovuli prva talilna peč. Ves kolektiv je z veseljem čakal na ta trenutek. Delo teče brezhibno. Prve gmote so že stekle. Steklarji delajo zdaj v zelo izboljšanih delovnih pogojih. Več je svetlobe, dobrega zraka in manj vročine. Kakšna razlika od stare talilnice! Steklena gmota je prav čista, brez napak, tako da je proizvodnja na zadovoljivi višini. Nekaj dni dela na dveh strojih za izdelovanje raznih kozarcev za vlaganje zelenjave in sadja je že vrglo na trg preko 40.000 kosov teh izdelkov, mimo raznih drugih stekleničk za industriljo. Prve sadove rekonstrukcije hrastniške steklarne bodo v kratkem opazili potrošniki na trgu, kakor tudi naša industrija.
TELESNO VZGOJO MNOŽICAM
Petdeset let telesne vzgoje v Trbovljah
V	dneh 6. in 7. junija so bile Trbovlje v okviru prireditev v Počastitev 40. obletnice KPJ Prizorišče slovesnosti telesne ^Koje ob 50-letnici delovanja telovadnega društva v Trbovljah, ki jo je pripravil Parti-
Slovenije. V soboto, 6. ju-n'ja, so se ob 17. uri zbrali k slavnostni seji gostje iz vse Slovenije, med njimi član CK £Kj Boris Ziherl, predsednik Partizana Slovenije Mitja Ri-b>čič. predsednik ČK LMS To-ne Kropušek, sekretar občin-
VABILO
V	okviru proslav 40-let-«ioe KPJ in SKOJ bo v so-”®4o, 13. junija 1959, na Partizanskem vrhu nad Tr-bovljami srečanje okrajnih ladinskih aktivistov.
Vabimo vse predvojne, Medvojne in povojne okraj-h* mladinske aktiviste, da 16 udcleZijo tega tovariške-
srečanja.
Zborno mesto bo v sobo-*0, 13. junija, ob 15. uri, Pred Delavskim domom v **l>ovljah za aktiviste iz Trbovelj, Hrastnika in Ra-za aktiviste iz Zagorja ob isti url pred poslop-•*’? občinskega ljudskega 6®»ora v Zagorju.
Odbor za proslavo 40-leinice KPJ v Trbovljah
komiteja ZKS Trbovlje Ribič, predsednik ObLO rbovlje Martin Gosak ter števci predstavniki političnih in '“V&h množičnih organzacij. Tovariš Mitja Ribičič je v ®vnostnem govoru n g tej seji rudaril med drugim vodilno rn^g° KPJ. To, kar danes ima-n ji je plod velikih naporov delovnih ljudi. Zaradi <jvllteRa pomena moramo tudi , *sno vzgojo in šport pribli-*irok'm množicam in po-ti<w ^ vrste oblik po pisa-in vsebini dela. V letu,
llih°bh^a Partizan v Trbov-h 50-iefcnico telesnovzgojne-dela v kraju, je poudaril ^.''Padajočo zgodovinsko obletele Ustanovltve KPJ in da je Cr^ostna geja Partizana Slonja ravno ^ovljah, ki so
praznovale svoj občinski praznik in 35. obletnico zloma ta* šistične Orjune. V počastitev spomina padlim žrtvam fašistične Orjune so položili venec k njihovemu spomeniku tovariši Gosak, Kropušek in Čiž-mek. Slavnostno sejo sta ob zaključku pozdravila še sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje Lojze Ribič in predsednik ObLO Trbovlje Martin Gosak. Predlog, da se ob tej slavnostni priliki pošlje pozdravna resolucija Mihi Marinku, je bil z navdušenjem sprejet.
V	Delavskem domu v Trbovljah je bila nato zvečer ob 20. uri slavnostna telovadna akademija, ki je vsestransko uspela. Bogate točke, polne slikovitosti — res nekaj novega. — Akademija je bila prirejena v republiškem merilu, v kateri So se zlasti izkazali Mariborčani. Vmesne točke pa so izpolnili slovenski Rrhunski telovadci.
V	nedeljo, 7. junija, dopoldne so se člani plenuma Partizana Slovenije ter domačini udeležili slavja na Čebinah, kjer je bil leta 1937 ustanovni kongres KPS. O zgodovinskih dogodkih pred 22 leti je govoril organizacijski sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje Janez Železnik. Po proslavi in ogledu na Cebinovem so gostje odšli na Partizanski vrh, in se popoldne udeležili telovadnega nastopa na stadionu ŠD Rudarja. Dopoldne so ponovili za šolsko mladino revirjev uspelo sobotno večerno telovadno akademijo.
NAD 200 NASTOPAJOČIH
Vse živo je bilo v nedeljo na stadionu ŠD Rudarja, kjer se
je zbrala mladina iz Hrastnika, Zagorja, Radeč in Trbovelj k telovadnemu nastopu. V pisanem telovadnem sporedu je mladina izvajala vaje avtorja Mihe Vastiča, ki ima tudi levji delež zaslug na tem telovadnem nastopu.
Razen nastopajoče mladine so navdušili večtisočglavo množico vrhunski telovadci, ki so pokazali na orodjih vrhunske telovadne dosežke. Izkazala se je nadalje mladina iz gimnazije z vajam; s krogi. Najlepši pa je bil zaključni prizor, ko so se telovadci pokazali v vrstah 40 let ZKJ, godba na pihala pa je zaigrala Internacionalo.
Telovadni nastop v Trbovljah je uspel. Kot zaključni del slavja Partizana Slovenije je bil ta nastop pomemben dogodek za Trbovlje in za nadaljnji razcvet telesne vzgoje in športa v revirjih.
BOGATA SPOMINSKA RAZSTAVA
Oto petdesetletnici telesno-vzgojnega dela v Trbovljah je domači Partizan priredil v avli Delavskega doma bogato zgodovinsko razstavo o telovadnem delu v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Radečah, Neštete slike in še drugi material, ki je bil sikrbno zbran in okusno razstavljen, so ponazarjali telesnovzgojno in športno delo v Zasavju v zadnjih petih desetletjih. Tudi ta lepa razstava, ki je plod napornega in zamudnega zbiranja in pripravljanja, in ki si so jo nešteti revirčani in še drugi z velikim zanimanjem ogledali, bo prispevala, da bo telesnovzgojno in športno delo v Zasavju postalo še mmožičnejše.
NASA RAZGLEDNICA — Jetro ob Savi
Smrt opozorila na malomarnost
Avtoritativni »Stop« na Trgu revolucije že nekaj dni opozar ja voznike vseh motornih in vprežnih vozil, da je prehod čez stari obokani most pri vodenski šoli, ki so ga pred leti in pretekli teden le tlakovali, prepovedan. Promet je preusmerjen po zasilni cesti mimo rudniške uprave. Ta stari most je pred osmimi dnevi zahteval smrt rudniškega kovača Jožeta Oplotnika.
V torek, 2. junija zjutraj, so delavci trboveljskega rudnika na opekarni naložili na prikolico 9-tonskega tovornjaka ljubljanskega transportnega podjetja 10 ton težko stiskalnico.
Okoli 10.30 ure se je avtomobil s tovorom pojavil na Trgu
revolucije. Na prikolici sta bila ob • stiskalnici delavca Jože Oplotnik in Franc Piki. Ko je vozilo z 19-tonsklm tovorom zapeljalo preko mostu, kt so ga tisti čas po levi strani ravno tlakovali, se je most pod težo sprednjega desnega kolesa pri-kolicev udrl. Ta hip je težka stiskalnica tudi strgata steno prikolice in skupaj z delavcem Oplotnikom zgrmela v Trbovelj-ščico. Drugi delavec, Franc Piki, je takoj, ko je zaslišat pok, skočil s stroja na tlak na levi strani ceste. Ko se je pobral, je vzkliknil:	»Oplotnik je ostal
nekje zadaj!«
Šofer in njegovi spremljevalci ter naš reporter, ki je bil ob času nesreče v neposredni bližini, so se po strugi potoka za-
man ozirali za njim. Obležal je pod težkim strojem.
Takšen je žalostni epilog nesreče na Trgu revolucije. Epilog pa bi bil lahko še bolj tragičen, če bi prišlo do nesreče, denimo uro pozneje, ko se vračajo Iz bližnje šole otroci, ki so se tako radi zadrževali na lesenem mostu za pešce tik mostu za vozila.
Zdaj ostane le še vprašanje, o katerem so te dni razmišljali mnogi Trboveljčani:
Kako je mogoče, da je bdi most na tako pomembni prometni žili mesta puščen vnemar?	x
Zakaj ni bila označena vsaj njegova nosilnost?
Kdo lahko zagovarja takšno skrajno malomarnost? —jak
PRIZNANJE KRVODAJALCEM
V Trbovljah so lepo proslavili dan prostovoljnih krvodajalcev — 4. junij. V gledališki dvorani Delavskega doma so se zbrali prostovoljni krvodajalci, ki so še enkrat slišali toplo zahvalo za svoje plemenito delo za
proletarskih pred dnevi
V Hrastniku bodo Praznovali tri dni
^»rastniku že nekaj let prozni vai° 3. julija občinski p«ra-1 , • Ta dan jih spominja na 4*»v ^ 1684, 't0 »o zasavski ruti^ začeli z veliko gladovno
6|^*®Vna slovesnost bo v Hrastelj 3' ^ul|ja dopoldne, ko bo l^bostno zborovanje vseh de-b kolektivov in ostalih tlOV^ev. odprli bodo muzej 'n slovesno predali svoje-namerni že skoiro povsem dar,aleno športno Igrišče Ru-o* naselje okoli steklarne
6^ h
p 0 dobilo otroški vrtec.
v«e<u dne bo vel,k telesn°-2 "ri nastop.
ilti Urija bo slavnostna ln razlit *eja obratnega delav Hrga sveta rudnika Trbovjje-dljl /rik, na kateri bodo nagra-,ti* udi najstarejše, še zaposle-v osnovni šoli bodo 1 razstavo, na kateri bo kl^<)Vala Ljudska tehniko tte|,]_ mladih prolzvafalcev Ir Wsri,e In drugi, zvečer pa bi p 'rna prireditev na prostem V jul?'?0vanie bodo zaključil1 Hov 'IH- Pri Rošu bodo odprl: he^0 •trelljiSg na igrišču pa bc ^tni brzoturnlr za oreho-°aab Hkrati bodo na sta fram »Prejel 1 partizanske pa--Jak
SPREHOD PO SVETU
Dvoje prijateljskih obiskov
Podpredsednik Edvard Kardelj se je od 26. do 31. maja mudil na Damskem. Jugoslovanska javnost Je tiste dni z veliko pozornostjo »prem -Uala dogodke v Kopenhagenu, prepričana, da predstavlja pot podpredsednika Kardelja novo utrditev jugoslovanske politike aktivne koeksistence in privrženosti stvari miru med narodi. Z zadovoljstvom je ugotovila, da so jugoslovanske goste sprejeli v topli, prijateljski atmosferi, da so potekali tudi razgovori med jugoslovanskimi 1n danskimi državniki v enakem duhu. Prepričani v koristnost vseh neposrednih stikov med odgovornimi osebnostmi, jugoslovanski narodi verujejo, da je bil- obisk podpredsednika Kardelja namenjen temu cilju v obojestransko korist. In prav zato, ker je jugoslovansko-dansko sodelovanje v interesu obeh držav, ima to prijateljstvo trajnejši pomen.
Ze bežen pogled na tekst uradnega sporočlila o razgovorih med podpredsednikom Kardeljem in premierom Ilansenom je dovolj, da razberemo vrsto medsebojnih vprašanj In teženj, ki niso bile samo formalno na dnevnem redu razgovorov, ampak predstavljajo aktiven politični program, za katerega »i obe državi prizadevata, vsaka po svojih možnostih. V njem Je v prvi vrsti beseda o popolnem soglasju »v stališču, da ohranitev svetovnega miru predstavlja najvažnejšo nalogo, ki danes stoji pred
vladami ln narodi vseh držav«. Zatem Danska ln Jugoslavija sodita, da Združeni narodi nudijo najugodnejšo bazo za mednarodno sodelovanje in reševanje spornih vprašanj. Na koncu obe državi pozdravljata državniške pogovore kot najboljšo metodo za Izboljševanje odnosov med obstoječimi bloki. V sporočilu zavzema posebno mesto želja za nadaljnjo razširitev In krepitev bilateralnega sodelovanja med obema državama. Za to sodelovanje obstajajo široke možnosti tako na mednarodnem področju v prizadevanjih za skupne cilje — za mir na svetu — kakor tudi v medsebojnih gospodarskih, kulturnih in drugih odnosih. Sodelovanje na gospodarskem področju, v šolanju In Izmenjavi strokovnjakov in izkustev, ima vse pogoje, da postane stalna forma v odnosih med državama z različnima državnima ureditvama.
Iz Danske je podpredsednik Kardelj odpotoval na Norveško, kjer se je mudil od 31. maja do 7. junija. Tudi v tej državi, ki je tradicionalno povezana z Jugoslavijo z iskrenimi prijateljskimi simpatijami še Iz časov druge svetovne vojne, je bila jugoslovanskim gostom posvečena še posebna pozornost. Norveško ljudstvo pozna našo domovino In ve za njeno herojsko borbo za svobodo. Spoznal je stotine jugoslovanskih borcev, ki so umrli daleč od svoje domovine na hladnem norveškem severu. Tu počivajo, norveško ljudstvo, ki jim je nudilo
pomoč v času njihovega trpljenja Po koncentracijskih taboriščih, danes čuva njihove grobove kot grobove svojih sinov. Jugoslovanski narod bo za to večno hvaležen norveškemu narodu.
V atmosferi takšnega in pristnega prijateljstva so potekali razgovori med podpredsednikom Kardeljem ln premierom Gerhadsenom. Srečanja v Oslu se niso omejila samo na razgovore med podpredsednikom Kardeljem in premierom Gerhardsenom; s tovarišem Kardeljem so se razgovarjali tudi ostali člani norveške vlade. To pa ne kaže samo na osebno pozornost proti jugoslovanskemu gostu, ampak tudi na veliko zanimanje vseh znanih norveških politikov za stališča in gledišča jugoslovanske politike. V svoji zunanji politiki se tako Norveška kot Jugoslavija aktivno zavzemata za razširjevanje mednarodnega sodelovanja in proti zaprtosti v svetu. Čeprav članica Atlantskega pakta, je Norveška pogosto pokazala svoje realistično stališče, ki je bilo objektivno usmerjeno proti blokovski razdelitvi sveta. Zaradi tega so norveški predstavniki na zasedanjih Atlantskega pakta često zašli v prepire z blokovskimi koncepti večine v tej organizaciji.
Primer politike aktivne koeksistence, za katero se zavzemata v medsebojnih odnosih Jugoslavija in Norveška, predstavlja tisti del uradnega sporočila o razgovorih med Kardeljem ln Gerhadsenom, v
katerem je beseda o plodnem sodelovanju« ki obstaja med obema državama »tako v pogledu bilateralnih kakor v pogledu mednarodnih odnosov ne glede na razlike v njunem družbenem sistemu in na različne poglede na nekatera mednarodna vprašanja.«
Kakor je pokazala že praksa, te razlike niso bile razlog, da bi obe državi ne težili za nadaljnjim raz-šlrjevanjem in utrjevanjem medsebojnega sodelovanja kakor tudi povečanjem in razvijanjem medsebojne trgovine.
V mednarodnem sodelovanju združuje Norveško in Jugoslavijo želja obeh vlad po vsestranski krepitvi odnosov med vsemi državami, kakor tudi nudenje pomoči nerazvitim deželam, prvenstveno preko Združenih narodov. Obe državi stojita enako na stališču, da imajo osebni stiki med državniki vseh držav velik pomen in da je v današnjem svetu stalna izmenjava mišljenj neogibna, zlasti če je na obeh straneh iskrena želja za zmanjšanje napetosti na svetu za reševanje obstoječih mednarodnih sporov.
Vse te skupne težnje in napori so čvrsta osnova za nadaljnjo krepitev ln razvijanje prijateljskih odnosov in za plodno medsebojno sodelovanje na vseh področjih.
Obisk Edvarda Kardelja je brez dvoma mnogo doprinesel še k boljšemu medsebojnemu razumevanju in skupnemu spoštovanju.
LJUBAN JAKŠE
olj- I uju
KSE J
sočloveka, najzaslužnejši pa so prejeli odlikovanja in značke. Zatem je gledališka družina Svobode-Center uprizorila Kai-serjevo dramo «Vojak Tanaka«, s katero se udeležuje revije gledaliških družin Svobod v Velenju.
—jak
ETIOPSKA DELEGACIJA V TRBOVLJAH
V četrtek popoldne je obiskala Strojno tovarno v Trbovljah gospodarska delegacija, ki jo vodi etiopski minister za gospodarstvo g. Ata Menašseja, v njej pa je tudi generalni direktor etiopskih rudnikov.
Po ogledu tovarne, ki izdeluje predvsem rudarske stroje, so imeli gostje Iz Etiopije razgovore z njenimi zastopniki.
Zvedeli smo, da se zadnje čase tudi etiopski rudniki čedalje bolj zanimajo za izdelke trboveljske Strojne tovarne.
—jak
OBRT NA SENOVEM
Kaže. da se bo letos povečala hrupna vrednost obrtne proizvodnje in storitev v primeri z letom 1958. To leto bodo Imeli na Senovem 88 obrtnih obratov, lam pa so jih imeli 77.
Vso skrb bodo posvetili razvijanju družbene obrti ln večji produktivnosti dela.
Mizarska delavnica v Brestanici bo povečala proizvodnjo za 6.15 odstotkov v primeri-z letom 1958. Podjetje je lani začelo z obratovanjem šele v drugi polovici leta. »Dolomit« v Brestanici bo kmalu z enakim številom delavcev povečal promet za 20 odstotkov. Z lastnimi sredstvi bo kupil elektromotor in kompresor v vrednosti milijon dinarjev.
Hkrati pričakujejo povečanje prometa tudi v mesnicah.
--------------------k------
VREME
ZA CAS OD 12. DO 21. JUNIJA
Od sredine junija dalje vseskozi nestalno s pogostnimi padavinami. Hladneje bo.
V.M.
Dinar ni vse
Res, dinar ni vse. Nekdo bo z 'malo denarja ustvarjal čudeže, drugi spet pa z vrečo tisočakov ne bi kaj prida has-nil. V nekem sevniškem pod-
Senovski
drobci
BRAVO, MIZARJI!
Lani so ustanoviti v Brestanici mizarsko delavnico. 2e takrat je podjetje postavilo sušilnico za les, letos pa bo s pomočjo posojila Iz občinskega investicijskega sklada povečalo svoje prostore in zgradilo skladišče za zgotovljene Izdelke, iz okoli pol milijona lastnih sredstev pa bo kupilo potrebno opremo.
DALJNOVOD
BRESTANICA—NOVO MESTO
Od dveh na j več j ih industrijskih podjetij — rudnika in elektrarne v Brestanici — si letos občina obeta le 2-odstotno povečanje proizvodnje, vzporedno pa tudi družbenega bruto proizvoda za 3.5 odstotkov.
Medtem ko bo rudnik v letošnjem letu zarad1! pohajanja premoga zmanjšal proizvodnjo od 238 tisoč ton v letu 1658 na 225 tisoč ton, bo termoelektrarna v Brestanici povečala proizvodnjo električne energije od 55.276 MWh v lanskem letu na 60 tisoč MWh. V podjetju dodajajo, da bi bilo moč povečati kapaciteto še za sto odstotkov z montiranjem drugega turboagregata, za katerega so prostori v tej elektrarni že pripravljeni.
Letos bodo zgradili tudi daljnovod Brestanica—Novo mesto.
NOVO V GOSTILNAH
Senovo je nekoč ob turizmu že lepo živelo. Skoro dograjen! planinski dom na Bahorju mu tudi zdaj nudi obilo možnosti. Da pa bodo nianincl in turisti, ki jih bo pot zanesla v ta lepi kotiček Posavja, zares vsestransko zadovoljni, bo treba urediti še vrsto stvari.
Tako čaka gostinsko podjetje v Brestanici naloga, da izboljša sanitarne naprave in napelje vodo v tujske sobe. Gostilna »Na mostu* v Senovem bo treba prej ko slej izboljšati gostinski Inzentair. povsod pa izboljšati organizacijo dela in pripraviti bolj bogato izbiro tako jedil kot pijač.
Senovčanl se mnogo od tega obetajo že v tem letu.
DOVOLJ ZDRAVE VODE ZA VASI
Tudi v senovski občini sl kar največ prizadevajo za dvig družbenega standarda. V ta namen predvideva družbeni načrt za letos v senovski obči-iA 29-odstotao povečanje investicij v primeri z letom 1958.
ttrlčaloujejo, da bodo e temi sredstvi dokončali vodovod Kosanj ek—Gorioa, urediti vaške Vodnjake in zajezili studence v kovcu, Velikem dolu in rivnici. Začeli bodo e reakcijo ceste skozi Brestanico bi Senovo. K reševanju »tancvamjske stiske pa bo prispevalo 26 stanovanj, kt jth bodo zgradili letos.
NA SENOVEM BODO ZACELI IZDELOVATI CEMENT?
Na področju, ki ga zajema senovski rudnik, so velike zaloge surovine za protovodntko cementa V tem letu nameravajo preizkusiti industrijsko predelavo te* surovin, da bi ugotoviti, če je vredno resneje razmišljati o možnostih za razvoj cementne industrije pod Bohorjem.-**
Leskovci
4oprivn'
ilBhstruk
jetju so v enem letu zapravili nekaj milijonov, delovni ko-nekaj milijonov, delovni kosi je z lastnimi silami zgradil sodobno delavnico. V neki zasavski občini so pred leti dali več milijonov, za cestno razsvetljavo, ki jo morajo danes že obnavljati, nekje drugje so z majhnimi sredstvi in z veliko ljubezni začeli graditi cesto skozi naselje. In tako na tisoče primerov, ki dokazujejo, da dinar ni vse.
Danes v pogojih družbenega nar važna iniciativa delovnih ljudi, njihova pripravljenost, da bi sodelovali pri reševanju lastnih zadev.
•
Na neki konferenci Zveze komunistov v Spodnjem Posavju je vzbudilv pozornost mladinec, šele nedolgo sprejet v Zvezo, ki je kritično govoril o delu mladinskega aktiva.
»Dali ste nam denar,- je dejal, »pa $te mislili, da ste s tem izpolnili svojo odgovornost za vzgojo mladine. Pozneje ni nihče vprašal, kako smo porabili denar, ali smo sploh kaj delali in ali nam ni morda potrebna drugačna pomoč .. .-
Nekaterih stvari ni mogoče nadomestiti z denarjem!
*
V	odmoru sem se pridružil pomenku.
»Najvažnejše je, da se podjetje v gospodarskem pogledu ugodno razvija,- je besedoval nekdo, »vse drugo je postranska stvar. Kaj je pravzaprav socializem? Obilica dobrin, kajne? K temu cilju Je usmerjeno vse in če bomo to uresničili, bodo zrasti! odnosi, zavest in drugo sami od sebe.. .«
• Črnolas fant je ves čas zmajeval z glavo. Ko je naposled prišel k besedi, je dodal:
»Potemtakem imajo v Ameriki že socializem? Smisel naše borbe za lepše, bogatejše življenje ni samo v tem, da bomo imeti jutri tovarne, železnice, modeme ceste, kakor jih imajo v Ameriki T temveč želimo, da bi razeh materialne blaginje imeli tudi nove odnose med ljudmL-
•
V	neki hribovski spodnjepo-savskj vasici menda še ni bilo zbora volivcev, sestanka Socialistične zveze ali kakega drugega sestanka, kjer ne bi govorili o elektriki in vodovodu, a obojega Se danes nimajo.
»Občina nam mora dati denar! Plačujemo davke...-
Zaman jim dopovedujejo, da je njihovih davkov še za vzdrževanje šole premalo. Venomer trobijo svoje jn bolj ko zavlačujejo z elektrifikacijo, manj možnosti imajo zanjo. V občinskem proračunu so imeli že zagotovljena skromna sredstva, vaščani pa so hoteli imeti več. Ker občina toliko ni zmogla, vaščanom pa se je zdelo nelogično, da bi morali tudi sami prispevati, v vasi še danes brlijo petrolejke in ženske še naprej hodijo s Skati pol ure daleč po vodo...
Tu tudi denar ne bi pomagal!
♦
Budnovaščani niso hoteli čakati, da bi jim vse, kar potrebujejo, padlo z neba. Marsikatero mesto še nima vodovoda, Budna vas pa ga že ima, in sicer pravcati vodovod s priključki in pipami v hišah. Zgradili so ga z lastnimi močmi in s skromno pomočjo skup-nosti.
Pred leti so si sami napeljali tndi elektriko.
Od skupnosti so dobili samo 35 tisoč dinarjev, ostalo pa so prispevali sami. Tudi kmetje iz sosednjih vasi so jim priskočili na pomoč: dali so jim okrog 25 kubikmv lesa, čeprav sami še niso Imeli elektrike. V teh vaseh ljudje drug drugemu pomagajo, ker imajo mnogo skupnega. Več ljudi skupaj lahko skalo premakne, eden sam pa komaj kamen dvigne. *
Ljudje, volja, delo in... — to je vse!	8.
BILI SMO V NOVEM SADU
Našim staršem včasih kar ne gre v račun, ker današnja mladina toliko potuje po svetu, češ: »Kako pa smo včasih lahko živeli, čeprav smo bili vse živiejnje doma!- Pa prav gotovo bi si tudi takrat marsikdo rad ogledal svet, a ni imel možnosti za to, kakor jo imamo zdaj mi. Vsak, kdor hoče, se lahko šola, in vsak ima priliko tudi, na spoznava svet.
Tudi mi, udeleženci kmetijskega gospodarskega tečaja v Trbovljah, smo imeli letos možnost, da se udeležimo strokovne ekskurzije, ki jo je organizirala Kmetijska zadruga v Trbovljah za letošnje prvomajske praznike. Cilj ekskurzije je bil ogled mednarodnega kmetijskega sejma v Novem Sadu, med potjo pa naj bi si udeleženci ogledali še Beograd in kraje ter kmetijstvo ob poti. Udeleženci ekskurzije so bili predvsem člani upravnega odbora in zadružnega sveta KZ Trbovlje ter obiskovalci dvoletnega kmetijsko-gospodarskega tečaja, izmed katerih se je ekskurzije udeležilo 17, vseh udeležencev pa je
bilo 40.	J ,
Na dolgo pot smo se z avtobusom odpravili dne 1. maja proti večeru izpred KZ Trbovlje. Vozili smo se vso noč, in ko se je zdanilo, smo bili že sredi sremske ravnine z nepreglednimi polji pšenice, koruze, pese, pa tudi detelje. Na jugu smo videli bosenske gore, na severu pa Fruško goro.
Kmalu smo zavozili v predmestje Beograda, kjer je vzbujala našo pozornost zlasti nova palača Zvezne ljudske skupščine.
V Beogradu smo si ogledali staro trdnjavo na Kalemeg-danu, Vojni muzej in živalski vrt, nato pa smo se skozi mesto odpeljali proti Vinči in nato na Avalo, kjer stoji veličasten spomenik Neznanemu junaku. Na Avali je bila množica ljudi, ki prihajajo semkaj spominjat se borcev, padlih za svobodo naše domovine.
Proit večeru smo se odpeljali v Novi Sad, kjer smo prenočili, naslednji dan, to je v nedeljo 3. maja, pa smo se odpeljali na kmetijski sejem. Tu smo si najprej ogledali hleve goveje živine. Veliko lepih živali raznih pasem je bilo razstavljenih, tudi slovenske sivorjave krave, vendar smo najbolj občudovali dansko kravo, ki je imela polno zlatih značk na ušesih, čeprav ni bila nič kaj lepa. Napis na tabli pa nam je pojasnil, da daje leto za letom po več ko 5000 litrov mleka, ki ima vedno
nad 7 odstotkov tolšče!	,	. „
Iz govejih hlevov smo prišli na prostor, kjer so bile prav tedaj mednarodne tekme v umetnem jahanju in skakanju čez ovire. Veseli smo bili, ker so bili naši tekmovalci boljši
kot	nl dopugčaI> da bi čakali na konec tekem, zato
smo nadaljevali z ogledovanjem razstave. Ogledali smo sl konjske hleve, nato razstavo svinj, izmed katerih sta prevladovali pasmi: veliki jorkšir in holandska bela svinja. Nato smo si ogledali razstavo ovac in se čudili, kako dolgo vidno imajo nekatere pasme. Z obiskom oddelka razstavljene nlne in malih živali smo zaključili ogledovanje »novega dela«
sejma in odrinili proti »staremu delu« sejmišču. Ves velikanski prostor na starem delu in vseskozi ob cesti, ki veže stari del z novim, je bil natrpan z najrazličinejšimi kmetijskim stroji. Čeprav smo hodili med njimi pet ur, si vendar ne mogli ogledati najbolj zanimivih, če ne bi imeli s seboj tov. Toneta Bantana, ki nas je opozarjal na razne vrste strojev in razlagal njihov namen ter način dela.
Že vsi utrujeni smo si nazadnje na hitro ogledali še razstave v paviljonih okrog starega dela sejmišča- V teh so razstavljala svoje izdelke naša velika kmetijska Posestva m zadruge ter naše tovarne, ki predelujejo kmetijske pride«* in izdelujejo potrebščine za kmetijstvo. V nekaterih paviU nih pa so razstavljale tuje države svoje kmetijstvo in svojo kmetijsko industrijo.
Teme
Proti večeru smo se odpeljali spet proti domu, in sic*J preko gozdnate Fruške gore na vrhu katere stoji veličastM spomenik Osvobojenja. Tega smo si spotoma ogledali, nam pa smo mimo značilnih sremskih krajev in vasi, kjer smo s parkrat ustavili in si celo ogledali nekaj domačij sredi vinogradov kmalu spet dosegli široko cesto Bratstva in enotnos ■ Spet smo se vozili vso noč in se ustavili le parkrat v lep® urejenih obcestnih hotelih, da se je avtobus nekoliko »oa-počil«. Domov smo prispeli v ponedeljek 4. maja zjutraj utrujeni, vendar polni vtisov.
Ekskurzijo bomo pomnili vse življenje, saj smo spoznal lep del Jugoslavije, videli kraje, kjer je življenje to, kmetovanje vse drugačno kot v naših hribih, videli velikansld razvoj našega kmetijstva in tovarn kmetijskih strojev, kateri® izdelkov pa mi v naših strminah žal ne moremo uporabljati-Spoznali smo, da naše hribovsko kmetijstvo ne more tekmovati s sodobnim kmetijstvom ravninskih krajev v poljedei stvu - da pa imamo za živinorejo in sadjarstvo boljše pogoj od njih in da bo treba naše kmetijstvo predvsem preusmeri v ti dve gospodarski veji.
TURISTIČNI DELAVCI NA P0N0VIČAH
V litijski občini delujeta dve turistični društvi, in slc** * Litiji, katero društvo ima značaj osrednje občinske^or^n_,_.„ cije, posebno turistčno društvo pa deluje na Polšmku. Vzad n lem času se je kontakt med odborom litijskega turističnega okrajne Turistične zveze v Ljubljani precej
ABC nove šole
V Svobodi II v Trbovljah so odprli klublke prostore
POZOR, TATOVI KOLES
je bile v Brežicah ukradeno na deeetine koles, tako da so kolesarji resno ra-skrbljeni. Kače, da so na delu prebrisani MHtoroi, ker iti varno pred tatovi nobeno koto, saklenjeno ali nezaklenjeno — na cesti — plačniku, pred lo-
kali, v vežah sli stanovanjih. Po precejšnjem presledku so sli tatovi nonet izbrali Brežice za svoje delavne področje. Posebno škodo čutijo tisti, M so kolo komaj plačali ali »a ga le odplačujejo in ki Jim je Mto ukradeno že drogo ali oelo tretje kolo. Običajno kradejo tatovi
/ad'ia\ihc\
Pl RAN
nova ali dobro ohranjena kolesa.
Pri ocenjevanju posledic tega brezvestnega delovanja se Je treba zavedati, da se s kolesom običajno vozi državljan, ki mu je kolo edino dostopno prevozno sredstvo za opravljanje poklica. raven škode aa kolo trpi oškodovanec in njegova družina, in seveda storilnost dela na službenem mestu. Vsekakor je to taka dvojna škoda' vse obsodbe vredna. Stanje Je to tako, da Imajo kolesarji, predvsem pa oškodovanci občutek negotovosti, kar bi moralo biti v socialistični družbi vsakemu delovnemu človeku tuje.
Kakšni naj bi biti ukrepi preti temu slu in škodljtvslvu? Predvsem bi morala občina urediti nujno potrebne Javne shrambe za Mesa. Drag ukrep
naj bi bila budnost poštenega državljana, da ga odkrivati take škodljive elemente. Pravočasne naznanitve organom Ljudske milice. Nadalje, če že ne registracija koto«, Pa vsaj obvezna Izdaja prometnih knjižic, brez katerih se kolesarji ne bi smeli voziti. In končno: vai tatovi koles in njihovi pomagači ali prekupčevalci ukradenih koles in delov od njih, naj bi prejeli eksemplarične kazni, teko da se bo tatvina kot hudo družbeno zlo enkrat za vselej Iztrebila.
Prizadeti
VAM NUDI
IN CENENO
Dne 22. p. m. so se zbrati člani društva učiteljev In profesorjev občine Trbovlje skoro polnoštevilno k prvemu letošnjemu delovnemu zborovanju (upravičeno so Izostali le flzkuMumi učitelji, ki so ta dam Izkoristiti za vaje, in bolni tovariši). Pregledati so opravljeno delo in ugotovili, da so vestno študirali gradivo VII. kongresa ZKJ, niso pa Se dovolj Intenzivno Iskati modnosti za praktično uporabo teh navodil v vsakodnevnem delu. Ugotoviti so nadalje, da člani sodelujejo pri proslavah 40. Obletnice KPJ ln SKOJ In se pogovoriti še o drugih nalogah društva.
ObLO Trbovlje Je v svojih rednih proračunskih sredstvih zagotovil regres za letovanje pedagoških delavcev in društvo je ob tovariški pomoči sindikalne podružnice Občinskih uslužbencev preskrbelo za vse člane, M nimajo druge možnosti letovanj«, oddiha v Orikvenici, na Rabu in v Bohinju. Pri organizaciji letovanj so sodelovala tudi patronažna podjetja (vrela so nas na hrano) ln pokami* tudi na drog načtn vse razumevanje
celoti zavrača ----- ------
kolektivov le Rudnik Trbovlje— Hrastnik, ki ga še nismo uspeli nremričati. da je naša problematika tudi njegova to da so njegovi uspehi odvisni tudi od nadih uspehov.
V« nadalje pričakujemo in predpostavljamo široko razgledanost učitelja, res pa Je, da raja trboveljske Gimnazije nima niti ena šoto solidne vsaj osnovne strokovne knjižnice, niti dtkalna podružnica nioraoitt Buditi svodto^Mauum <Unw*h ofcttk izobraževanja (n. pr. poučnih ths-kurzij in podobno). Dejansko roka o razmerah to liku današnjega človeka se neverjetno hitro menja to dolžnost učitelja Je, da pojasnjuje današnjo stvarnost. Prt prošnjah za znižamo cesto avtobusov po podjetjih pa naletimo na gluha ušesa, na nerazumevanje ali pa na nesprejemljive pogoje. Hkrati pa je kajpak treba poudariti, da so podjetja letos prvič sledita sugestijam šolskih kolektivov glede skupnega obdarovanja otrok ob novoletni Jelki, Izpolnila nrav talko naše talko slabo založene kabinete z nekaj odličnimi učnimi pomagati (podjetje »Mehanika« Je podarilo Olmnatoji analitsko tehntoo, Rtaotfea tov«r-
psspl
dincev s šole na vodah).
Društvo je povabilo na svoje zborovanje pedagoškoga svetolka prog. Čopiča, ki Je z referatom »Kile in kako naj začnemo z novo šolo« ponovno opozoril na.napake, ki jih iz šolskega pouka Se nismo Izkoreninili:	formalizem, vert.aU-
skega leta Izboljša, vendar bi o£ stotek tistih, M izdelajo višje raS rede osemletne šole, vsekakor to" ral hiti višji. Treba bo konlcr«®" iskati vzroke in stanje popravim seveda ne samo na papirju, teto več v resnici. Pedagog mora dokazati svojo poklicno Izurjenost oros v eksemplaričnih pri men«' sicer bi lahko upravičeno tram-da Je biti učitelj najlale, kar P* seveda ni res.
Članstvo našega društva je d®"
DPD SVOBODA TRBOVLJE II, mešani pevski zbor bo priredil evdj redni letni koncert najnovejših umetnih pesmi ki so bite sprejete na natečaju sveta Svobod in
prosvetnih društev Slovenije Pričetek koncerta 13. junija
Svobode Trbovlje IL vabljeni 1
eh 20. uri v domu DPD — Vstopnina 50 din. — Vljudno
J
ln iotelektuatizean se zaradi dela to
zainteresirano na problem**^
a potrebe tol-. V ***** f
prošnje učitelj** nih pogojev še sporadščno pojav-	družbo? ki nff
R^lnUci Tt’WV22ii maliki	P«ra- pretiVlja, žalne upošteva doti*)'
-	mernika, čeprav ne v tako era	„ n7Tuti organ**«
povezave z njim. Zato Je bila skuetja medla to minimalna. * nam prav gotove ni v čast. 1
dobovttefc, trboveljski p dojel Mrtva i
neti tov« ime Habito, ■ta- veeetitv
..._____. čeprav ne
stičnih oblikah, kot Jih Je navajal predavatelj.
to poročila predsednika svrta za »——'O občine Trbovlje, Pavle Za-- -	razviden, da tudi
»svetni kader še ni
_____šolske reforme in ka-
repukUškem merilu ne naj-vendar pa tudi ne raz-uspehov. Delaki uspeh v obvezni šoti porazno pada od prvega de osmega razreda. Podatki ra prvi semester so interesantni tudi ra širšo javnost:	učni
uspeh v prvem razredu Je MV«, v osmem pa le 4»*/»I Ugotovljeno je, da te V Sloveniji 2,y/i umsko defektnih otrok ta gotovo niso vsi v Trbovljah! Torej se maramo zamisliti nad rezultati ne samo pe-dagogi, temveč celotna naša Javnost. Res se stanje na koncu šol-
KUPUJTE IN NAROČAJTE
»ZASAVSKI
TEDNIK«1
pojav Je kritiziral tudi navzoč’ sekretar občinskega komiteja Lojze Ribič, ki Je zagotovil teresiranost političnih ln upr®*, nih forumov ra šolsko probleto® ttko, ln naglasil, da moramo Pr; skrbeti za konkretno povezavo za konkretne predloge za kretne akcije.
Sodim, da Je bila graja upr®*,. Cena ta Je naša dolžnost stanje I* boljšati. — Zborovanje Je bilo občinski dvorani to se v ItotiL, društva zahvaljujem za brezpl®" no uporabo prostora.
Joža zagore

detevfi. tedaj Je začel vae, kar hm Je prišlo v »o m ■asftitfl tedanji detav-U 1* katerih je spozna! vae naettje nad delavci v tedanji
Kljub visokim letom Je Ivan Skvarča la Zagorja Se vodno žilav hi zravnan, čeprav ima za seboj vse prej kot rožnato življenje. V idrijskem rudniku, kjer si je še kat mlečno«* fante začel služiti težak, grenak vsakdanji krak, se Je prvič v AteVirti« so H-veil tokrat delavci. tedaj Je začel tudi brati, brati vae, kar mn Je prišlo v roke, najbolj pa i ski časniki, krivico in AvstroogrskL
Prva svetovna vojna pa je pognala pe
svetu. Preromal Je nemške dežele, carsko Rusijo, vidri ln sodeloval je v začetkih zmagovite Oktobrske revolucije, prišel v Francijo, kjer ae Je pod odnot-nim sinjim nebom nekoliko odpočil od pristanih naporov ln nova šel v boj sa d.okočno osvoboditev izpod cesarsko-kraljevske Avstroogrske.
Nastajajoča Jugoslavija ga je razočarala, saj je vedel, da ne bo izpolnila njegovih upov. In ko Je v naših krajih našel tople simpatije za sovjetsko ljudstvo, ki je bRo pe zmagoviti revoluciji vsepovsod ogroženo od zunanjega sovražnika, od znotraj pa mu Je pretila lakota, Je bil med tistimi, ki so zbirali prispevke za sovjetske ljudi. To ga je stalo preiskovalni zapor In soma, da je komunistični agitator. Izdali so ga domačini, in to je bilo drugo večje razočaranje, ki ga Je težko prebolel.
Njegovi sveži spomini na naš veliki osvobodilni boj kažejo, da je Ivan Skvarča zares eden izmed tistih številnih Zagorjanov, ki so verovali, da je jugo-gh usmilim revolucija edina pot za do-
NEPOZABNI SPOMINI NA BOJ
osvoboditev
Je bfl med
delavskega
prvimi v Za-
kl so pomagaH kjer koli w megli to znali.
Zadnjič _ mite Z*., kjer Je sekretarju orisal »kro-
je prišel spet na občinski ko-
nten Izrez Iz svojega življenja. V našem dnevnem jutranjiku Je bil priobčen sestavek o njegovem sinu. podlemu narodnemu heroju — Modrasu, kako Je , pred vojno izdelal tiskarski stroj za širjenje ilegalne literature. Sele zdaj je pravzaprav zvedel, čemu je tedaj njegov sin potreboval nujno 10.000 din, ki mu Jih je on poslal. Denarja nl potreboval zase, kot je mislil, marveč za Izdelavo tiskarskega stroja. Tak je bil njegov sin Janko, ki ga Je vzgajala Partija že v mladih letih.
V svojih spominih se tovariš Ivan Skvarča prav posebej povrača na dni ob razsulu bivše Jugoslavije in ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo. V nedeljo, 23. junija, leta 1941 je prišlo k njemu nekaj tovarišev, nakar so krenili proti Cemšenlškl planini ter med potjo ugibali, kaj vse bodo Nemci počenjali. Ko so se zvečer vrnili domov, so že zvedeli, da so Nemci usmerili svoj škorenj proti Sovjetski zvezi.
Kasneje je zvedel, kako Je Nemcem
ušel njegov starejši sta Janko, ki Je bH v Celje. Seveda so ga NtitacI že kmalu pe svojem vdoru v naše kraje imeli na seenamu komunistov, vendar so do napada na SZ še odlašali z aretacijo. Tistega dne, torej 22. junija, bil na svatbi nekega svojega prijatelja, in tam je bil opozorjen, da ga gestapo Išče na njegovem stanovanju. Sreča, da ga niso našli doma. S Petrom Stantetom sta jo še isti dan popihala Nemcem Izpred nosu v gozd. Oče je o tem zvedel mnogo kasneje, seveda nad vse srečen, da Nemcem nl padel v šape.
Nekaj dni za tem so se pri njem oglasili prvi zagorski partizani: Farčnili, Groznik, Pintar, Kliikcj, Pirc in drugi. 2e prvi dan so se domenili, da se bodo shajali v bližnjem gozdu,, in celo določili znamenje za raspeznavanje, da bi jih ne bi prijeli Nemci, če bi se iznenada pojavili. Za Skvarčo so se začeli dnevi, polni velikih dogodkov. Po službenih opravkih je šel iz Znojil večkrat v Zagorje In zvedel najrazličnejše novice, ki jih Je posredoval partizanom, oni pa so ga obveščali kako je na fronti. 22. julija se Je spet vračal iz Zagorja, ko se je ustavil v kovačnici v Znojtlah. S kovačem sta se nekaj pogovarjala, ko je za njegovim hrbtom nekdo vprašal po
njegovem Imenu. Četudi je razumel vprašanje, nekaj časa nl odgovoril. Ko pa je za njegovim hrbtom človek ponovil vprašanje, je odvrnil, da je to on, Povprašal ga Je za mlajšim sinom, on pa je odvrnil, da ničesar ne ve o njem. Potem ga je gestapovec odpeljal k avtomobilu. Kolo je moral pustiti kar na cesti, njega pa so odpeljali na njegov dom, kjer so vse premetali In prebrskali. Mislili so, da bodo našli sina. Ker ga niso, so ga odpeljali čez Vače v Italijanske zapore. Naslednji dan je moral prestati štiriumo zaslišanje. Toda s spretnim zagovarjanjem se je Izmazal In so ga po nekaj dneh pripeljali nazaj v Zagorje. Se enkrat so prišli na njegov dom v Jelovico in tamkaj vse prebrskali. Ker pa niso ničesar našli, so ga izpustili.
Prvi revirski partizani so tisti dan videli Nemce pri njegovi hiši. Lahko bi jih napadli in pobili, vendar so vedeli, da bi s tem škodovali sami sebi, njemu in njegovi družini. Seveda so bili partizani nad vse veseli In srečni, ko so se nekaj dni kasneje spet sešli s Skvarčo. Mjslili so. da ga sploh ne bodo Nemci izpustili. Kmalu zatem je tudi zvedel podrobnosti od Janka, ki se Je tedaj boril v Starejski četi. Neke novembrske noči je pri oknu potrkalo, ln ko so odprli
vrata Je pred njim stal sin — Janko. Nekaj časa je ostal doma, da se Je opomogel od bolezni ln spočil, potem pa ga je neko noč spet vzela tema.
Skvarča je vedel, da Nemci ln njegovi podrepniki zelo pazijo nanj. Sicer pa M mu že tedaj, ko so ga Izpustili, odločno povedali, da ga Imajo na sumu In da ga bodo ob vsaki najmanjši obtožbi zaprli ln ustrelili- Postal Je še bolj previden, ' pa tudi vse bolj predan narodnoosvobodilnemu gibanju ln podpiral partizane, kolikor je vedel ln znal.V zimi 1941-42 sta prišla neko nedeljo k njemu dva v lovsko obleko oblečena Werkschutza iz Zagorja, ki sta bila tudi gestapovca. Izdajala sta sc za prijatelja partizanov ln velika sovražnika Nemcev. Na vsak način sta ga hotela speljati, da bi jima kaj povedal ali zaupal, toda naletela sta na gluha ušesa.
Naslednji dan je Skvarča vedel, kaj mu Je storiti. Odšel je na občino oziroma Je poslal tja mlajšega sina, ki je nemškim oblastem povedal, da ata hodila po hribih dva bandita, oblečena v lovski obleki. Seveda se sin ni niti .malo začudil, lio Je med vrati zagledal "enega od obeh včerajšnjih obiskovalcev, ki je ravno pri županu poročal o akciji. Na ta način Je Skvarča vsaj nekoliko prepričal Nemce, da ne dela za partizane. Oba Izdajalca pa sta nato kmalu dobila zasluženo plačilo, tokrat od pravih partizanov.
Tiste mesece se Je Se enkrat oglasil starejši sin Janko z nekaterimi tovariši.
(Konec prihodnjič)
4 1 < (
s
<.
s
s
s
<
(I
s
s
* >
s
s
s
i
<.
s
‘ >
1.
' I «I <,
-1 <.
«I «I
< r

Poglobil. Vse to zaradi vprašanja nove turistične točke na Ponovičah.
Sredi med Litijo in železniško postajo Sava pri Litiji stoji |jk železniške proge in ceste in nedaleč od reke Save graščina Ponoviče, kjer je zdaj vzorno občinsko posestvo. To prideluje ves potreben živež, v gradu pa imajo že urejeno kuhinjo z večjo kapaciteto, kakor jo potrebuje sedanji delovni kolektiv Posestva. V gradu so na razpolago tudi stanovanjski prostori, kjer so doslej v skupnih spalnicah stanovali udeleženci števil-oih tečajev, ki so bili do sedaj na Ponovičah. Z malenkostnimi stroški pa bi bilo mogoče skupne spalnice preurediti v manjše hotelske sobe. Odbor litijskega turističnega društva je o tem že razpravljal na več sejah, in gradbeni tehnik Emil Koprivnikar, ki je tudi član odbora, je že izdelal načrt za preure-
tedna
*itev. Z izgradnjo vmesnih sten bi pridobili okrog 8 do 10 sob in v njih od 20 do 30 postelj.
Za izletnike je že na razpolago prekrasen park pred gradom, v reki Savi pa so lepi prostori za kopanje. Ponoviče knajo tudi vrsto lepih sprehodov, tako na Mačkovno, na Savo, v Litijo, na Vače, na Zasavsko goro (Sv. goro) (kjer je udobna Planinska koča PD Zagorje), pa tudi v Polniške Dolomite. Pf&v lep je nadalje izlet do Rovlškovea pri Zasavski gori, ki slovi po izredni in redki flori. V bližini Mamolja na desnem hregu Save pa je ogleda vredna lovska koča na Kugatovni.
V	zadnjem času je že nekajkrat obiskal Litijo agilni tajnik ljubljanske Turistične zveze dr. Fran Vatovec, ki je spoznal izredne privlačnosti in zgodovinske zanimivosti Litije in njene okolice. Za zaključek pa je sledil nedavni študijski izlet Upravnega in nadzornega odbora Turistične zveze iz Ljubljane.
Gostje so prišli v Litijo z avtobusom in so si ogledali Ponoviški grad. Na skupni seji turističnih delavcev ljubljan-®kega okraja, Litije in ostalega Zasavja so sklenili, da bo pri Preureditvi Ponovič pomagala tudi okrajna turistična zveza. V debati so govorili o pomenu Ponovič predsednik Janez Pirnat in tajnik dr. Vatovec iz Ljubljane, predsednik litijskega turističnega društva Tone Koprivnikar, Boris Taufer iz Zagorja, pa tudi direktor ponoviškega posestva inž. Ludovik Vrhovec, ki je tudi član litijskega odbora turističnega društva hi drugi.
V	okviru priprav so v zadnjem času že uredili na Ponorih park, obnovili vrtno uto in vodomet, da park že kaže hapredek. Za obiskovalce bodo uredili gostišče.
To bo prvi uspeh, da postane Litija turistični okoliš.
ZA NAPREDEK KMETIJSTVA
Čeprav je v Industrijski trboveljski občini kmečkega prebivalstva le majhen odstotek, in čeprav so vse kmetije raztresene p° strmih bregovih okoli trboveljske kotline, je vendarle tudi pri kmečkih ljudeh opaziti težnjo za napredkom. Zlasti v zadnjih letih je složno prizadevanje občinskega ljudskega odbora, SZDL in Kmetijske zadruge Trbovlje za dvig strokovne izobrazbe domačih kmetijskih proizvajalcev, zlasti pa kmečke mladine pokazalo lepe uspehe.
Tako na primer je lansko in letošnjo zimo nad 20 kmečkih fantov in deklet redno obiskovalo kmetijsko-gospodarski tečaj v Trbovljah, na katerem so že doslej v nad 500 učnih urah gotovo pridobili veliko strokovnega znanja. S številnimi ekskurzijami, ki so se jih razen učencev tečaja udeleževali tudi drugi napredka željni kmetje, so svoje znanje in obzorje še razširili, saj so si ogledali številne kmetijske strokovne ustanove in podjetja. Tako so si na primer lansko spomlad najprej ogledali domača in okoliška industrijska podjetja: Strojno tovarno in Cementarno v Trbovljah, steklarno in Tovarno kemičnih izdelkov v Hrastniku, itd., nato pa še drugod. Najprej so se peljali z avtobusom proti Ljubljani, si spotoma ogledali Selekcijsko posestvo Črnelo, Ljubljanske mlekarne, Tovarno krmil in Veterinarsko bolnico — za nameček pa še predstavo igre »Dnevnik Ane Frank« v ljubljanski Drami.
Drugo ekskurzij<i, so usmerili proti severnemu delu Slovenije in «1 ogledali Velenje in slovenjgraško kotlino, dravske elektrarne, Tovarno dušika v Rušah, Srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, Sadjarstvo Osojnik, muzej na ptujskem gradu in Vinarsko zadrugo Ptuj, Tovarno aluminija v Kidričevem, kmetijsko šolo v Šentjurju ob Juž. železnici, vrtnarsko šolo v Medlogu. Prj tretji ekskurziji Jeseni lanskega leta so si tečajniki ogledali še Postojnsko jamo, kmetijsko šolo Lože, sadne nasade pri Novi Gorici, žrebčarno Lipico, nasade v Črnem Kalu in kos Slovenskega Primorja, posebno še vrtnarski obrat v Portorožu.
Letos za prvomajske praznike pa se je nad 40 kmečkih ljudi, deloma obiskovalcev kmetijskega gospodarskega tečaja« deloma članov upravnega odbora in zadružnega sveta KZ Trbovlje odpeljalo s p Osebnim avtobusom v Novi Sad na ogled mednarodne kmetijske razstave, in hkrati spoznavat našo širšo domovino.
Aktiv mladih zadružnikov pri KZ Trbovlje, ki deluje že drugo leto, Je na občnem zboru 26. aprila t. 1. letos sklenil, naj se strokovni pouk nadaljuje tudi preko poletja, in to predvsem praktični, Člani AMZ se vadijo tudi v upravljanju zadružnega traktorja in so sploh zelo delavni, le žal da KZ Trbovlje doslej nima vsaj skromne sobice, ki bl lahko služila za sestanke in seje.
Zlasti pa je razveseljivo, da se za strokovna predavanja na kmetijsko gospodarskem tečaju zanimajo tudi drugi kmečki gospodarji. Tako Je na primer k predavanjem pravnega pouka, ki jih je imel v pretekli zimi za udeležence tečaja predsednik sodišča, redno zahajalo tudi precej kmečkih gospodarjev, celo po več ur daleč. Tudi vsa kmetijska strokovna predavanja za člane KZ so vedno lepo obiskana. Enako vzpodbuden je uspeh strokovnega predavanja
—	združenega s predvajanjem strokovnega filma o obdelovanju zemlje, o prehrani rastlin in gnojenju — Ki sta ga za vrtičkarje v letošnji spomladi organizirala na Dobrni tamkajšnji odbor SZDL in Gospodinjski center. Dvorana v domu Svobode Je bila polna hvaležnih poslušalcev.
Ce pristavimo še, da je bil letošnjo zimo v program kmetijsko gospodarskega tečaja vnešen tudi higienski pouk za kmečko mladino
—	ločeno za dekleta in fante — da jie bil pri KZ poseben seminar za pouk o zaščiti rastlin pred škodljivci in boleznimi, in da KZ Trbovlje prispeva svojim članom tudi k naročnini za »Kmečki glas« in strokovno kmetijsko, knjižno zbirko, upamo, da je s tem dovolj prikazano prizadevanje vseh odgovornih činiteljev za dvig strokovne izobrazbe kmečkega prebivalstva v občini Trbovlje.
Razveseljivo je prav taiko, da se vse bolj širi spoznanje, da Je tudi v trboveljski občini domača kmetijska proizvodnja važen čini-telj .preskrbe prebivalstva, zlasti glede sadja, krompirja, zelenjave, mleka, mesa in lesa, in da'je treba zato kar najbolj pospeševati kmetijski napredek.
Od do- SMm,
OD SREDE DO SREDE
Bto NAGRADNEGA ŽREBANJA »PREŠERNOVE DRUŽBE«
!• nagrada:	Motorno	dvokolo
, »Galeb« srečka št. 75.077 *. nagrada: Televizijski sprejemnik 46.739
3' nagrada:	Motorno	dvoikolo
»Colibri« 1.647
i- nagrada: Elektromotor 52.573 *• nagrada; Pralni stroj 76.456 *. nagrada:	Električni	štedilnik
»Tobi« 63.447 J- nagrada: Mixer 59.212 *• nagrada; Moško dvokolo 64.746 ,*!• nagrada: Zensko dvokolo 26.278 10- nagrada: Električna sesalec za Prah 13.288
U- nagrada: Moška zapestna ura 43.072
nagrada: Zenska zapestna ura 2.910
nagrada: Radijski sprejemnik RiZ 71.91»
14.	nagrada: Radijski sprejemnik RIZ 48.921
15.	nagrada: Radijski sprejemnik RIZ 21.855
16.	nagrada: Električna peč na 2 grelca 31.258
17 nagrada: Električni pekač 27.648
18.	nagrada: Lonec »Ekonom« 48.627
19.	nagrada: Električni likalnik * regulatorjem 1.572
26. nagrada: Ventilatorski hladilnik 48.708
1.000 tolažilnih nagrad: vse srečke. ki se končujejo na štev .. .74 V komisiji so bili naslednji poverjeniki: Takač Jovan, Ljubljana; Košorok Jože, Sostro; Duj-movlč Vika, Ljubljana; Otrin Milan, Črnuče in Logar Ivan, Ljubljana.
Lastniki izžrebanih srečk naj dvignejo darila v upravi najkasneje do 10. avgusta leto«, ko bo potekla veljavnost srečkam.
Iz Tajništva
KINO
-Poročila poslušajte vsak dan ob k06. 700 , 8.00,	10.00, 13.00, 16.00,
r* 16.30 v radijskem dnevniku ter I ° 32.00. »Noš Jedilnik« vsak dežnik ob 6.40. »Kmetijske nasve-»s? ,vsailt delavnik ob 12,16. Oddajo -J;35; poslušalci čestitajo in pojavljajo« ob torkih, četrtkih in !®“otah ob 14.16, ob nedeljah pa 12.00 in 14.15. Oddajo »Dobro
dragi poslušalci« (pester •jasbenl spored) pa vsak delavnik 0,1 5.00 do 7.00.
6RBDA, 1«. junija .6-00 Jezikovni pogovori (ponovi-Sv>; 9.15 Igra pihalni orkester v-rA; 9.45 Kotiček za mlade lju-je|ie glasbe: 1138 Plesne me-z zabavnimi orkestri: 12.06 Jjhmond orgle v ritimi; 1236 ("“borni zbor RTV Ljubljana pojo Pesmi vaznih narodov; 16.46 36 ffBut z vadklm kvintetom: 18.30 Ugodije od tu in tam; 14.05 Rajska šda za srednjo stopnjo gjhovltev) — Man-lja Kuster; De-S* s strto perutjo; 15.40 Iz krvi tl«5... (Anica Cemejeva); 1730 jT^ttoielc 0b petih; 1646 Razgovo-1 o mednarodnih vprašanjih.
C»TrteK, U. junija v?;°9 Melodije 4 la cartg; 10.10 . »hček narodnih vil; 1330 Odda-” za cicibane- 16.00 Pet pevcev j. Pet popevk; 3336 Narodne poje ]?*rlborakl komorni zbor p. v.
aikoška; 14.16 Turistična srkala; 16.40 Na platnu »mo vl-
u,	i; '6 00 Izbrali smo za vas; E? Četrtkova reportaža; 3*4* S^BJska univerza — Dr. Henrik
v"*bauer: O alergiji; 20.00 Cetrt-JJj^večer domačih pesmi in na-
**TEK, 12. Junija iZ;te Štirje fantje vam igrajo; It, Pet minut za novo PesmlM; tiči? KRr radi poslušate; 11.00 Za ? in žene- 12.00 Poje sekstet pobude« Al Skoije Loke; 13.30 jnafburna zabavnih melodij; 1406 k:ailika Sola za nižjo stopnjo — 18is, na Brenk:	Stekleno srce;
1»2 Petkovo glasbeno popoldne, 6ii7 Plesne melodije z orkestrom hfe’ Vaughn in Budy Ri»avy;
Družinski potfovoti; M-10 pesmi poje fcensUti z.bor p.,6bce Prešeren« lz Kranja p. v.
Liparja- 20.19 Tedenekl zu-"le-polltlčni pregled.
®OBota. 13. junija lo,.06 Mladina poje; 9.00 Radijska
v.	V-a. n.žto stopnjo (Ponovitev) t »a Latina Brenk- Stekleno srce, p« Me ubije za razvedrilo; 11.00 Ul,,j1*1- v.unarodov; 1346 Plo-v,,111 tednik; 12.40 Domači nepe-i(p, šDod zelenega Pohorja; 33.50 D6„°a‘je za vas; 14.16 Športna re-
■ - Delavski šport v revl-1340 b knjižnega trga; 16 00 )4 vrtiljaku zabavnih melodij,
Radijska Igra — Anton Pavlovič Cehov: Poštarjeva žena (ponov.); 18.30 Nekaj domačih polk in valčkov; 38.45 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 20.00 Nedeljska revija zabavne glasbe; 23.15 Zaplešite z nami!
PONEDELJEK, 16. junija
8.30 Iz filmov ln glasbenih revij; 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja; 9.20 Narodne ln ponarodele pesmi poje Zenski vokalni kvartet: 10.10 Melodije 6 la carte; U.06 Radijska šola za srednjo stopnjo: Dobri ded Matej: 12.00 Trlo Avgusta Stanka; 12.25 Sedem pevcev — sedem popevk- 13.80 Poje pevski zbor »Tehnik« p. v. Draga Korošca; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Moje ln tvoje; 17.10 Popevke tega tedna; 16.16 Pri Slovenskem oktetu; 20.00 Pisan spored zabavne glasbe.
TOREK. 16. junija
840 Potopisi ln spomini — H. Holnkee: Sneg na južnem tečaju ni bel; 10.10 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Bkoberne-ta; 10.46 Za dom Im žene; 13 J0 16 minut z Vaškim kvintetom pojeta Rezika Ul Sonja; 11.30 Oddaja za otroke; 18.00 Valčki Johanna Straussa; 14.00 Venček narodnih pesmi; 14.16 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike; 19.40 Humoreska tega tedna — Janez Kajzer: Literarni čaj ob petih; 16.00 Domače aktualnosti; 20.00 Pojeta mački komorni zbor ln zbor I. gimnazije lz Cdla p. v. Egona Kuneja.
(Pionirski kotiček)
KINO »DELAVSKI DOM« v Trbovljah: 10. in 1L junija italijanski klnemaskopekl film »OČETJE IN OTROCI«; 12.—15. junija amer. barvni kinemaskopski film »TROJANSKA HELENA«; 18.—18. junija sovjetski film »LENINGRAJSKA SIMFONIJA«.
KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«; 10.—15. junija amer. barvni film »PLES NA VODI«; 16.—18. junija domači barvni film »EDINI IZHOD«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo pa ob 18.. 18. ln 20. uri.
KINO »SVOBODA — ZASAVJE« v Trbovljah; 13. ln 14. junija ameriški barvni film »STEZA SLONOV«; 20.—22. junija jug. film »V SOBOTO ZVEČER«. Predstave v soboto in nedeljo ob 17. In 19.15 url, v ponedeljek samo ob 18. uri, za mladino v nedeljo ob 15. url.
kino »TRIGLAV« v Zagorju; 10. in 11. Junija franc. krlm. film »INŠPEKTOR NA DELU«; 13.—15. junija amer. pustol. film »NAJHI-TREJSl STRELEC«; 17. ln 18. junija jug. film »KRVAVA SRAJCA«.
KINO »SVOBODA«, Kisovec; 10. in U. junija angl. krlm. film »TOLPA IZ LAVENDERHILLA«; 13. in 14. junija amer. barvni pustolovski film »GOSPODAR BAL-LANTREA«; 17. junija francoski zabavni film »KROJAC ZA DAME«; 18. junija francoski film »NOC NA PARIZOM«.
Slovensko ljudsko gledališče iz Celja gostuje v četrtek, H. Junija 1959 v Delavskem domu v Trbovljah z Nušičevo komedijo KAJ BODO REKLI LJUDJE. Predstava ob 16. uri Je za mladino in izven, ob 20. uri pa za redni abonma.
DPD SVOBODA TRBOVLJE II obvešča vse svoje člane in prijatelje društva, da so klubski prostori v domu DPD Svobode Trbovlje II odprti vsak dan od 18. do 23. ure zvečer.
Ob tej priliki se sprejemajo novi člani v društvo ter lahko stari kot novi člani poravnajo članarino gospodarju kluba.
BREŽICE
ROJSTVA:	Marija Jazbec, Bi-
zeljska vas 7, sima- Ana Regovlč, Dobova 32, hčerko; Marija Sto-šlč, Videm-KrSko — Dalmatinova 16. sina; Jožefa Strajnar, Dobrava 1, hčerko: Marija Drnovšek, Golek 9. sina; Terezija Arh, Leskovec 42, sina; Marije Omerzu, noviek. Libna. sina: Pavla Klenovšek, Ltbna, sina: Marija Grmek. Bredle 18, hčerko; Milka
Grah, Zagorska sela 2, sina; Elizabeta Stefanič. Mrtvice 42, sina; Ida Ferlan, Veliki Kamen 41, sina; Viijemina Zorko, Kalce 12, sina; Marija Božič, Zadovinek 13 a, sina; Rlja-Ljudmila Pavletič, Kunšperk 34. hčerko:	Jožefa
Cvetko, Globoko 13, sina.
POROKA; Martin-Nikolal CERJAK. delavec, star 28 let iz Brežine 77 ln Terezija ZUGIC, knjigovodja. stara 27-let lz Sentlenar-
SMRTI: Andrej Cater, čevljar, Sentlenart 50, star 52 let; Karolina Bjaž, roj. Krošelj, kmeto-val-ka. Bizeljsko 68, stara 59 let; Franc Mlinarič, Invalid, upokojenec, Bukovje 14, star 64 let.
ZAHVALA
Ob težki Izgubi našega nenadomestljivega, pridnega ln skrbnega sina
JOŽETA OPLOTNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, predvsem pa vodstvu uprave rudnika Trbovlje-Hrastnlk, Zunanjemu obratu In vsem ostalim obratom, nadalje gasilskim četam, pevcem »Zarje«, delavski godbi ln ostalim društvom ter organizacijam. Posebno zahvalo čč. duhovnikom, govornikom, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti.
Neutolažljiva družina
Oplotnlkova Trbovlje, s. junija 1969
PREKLICI
Preklicujem vse neresnične žaljive besede zoper Ivana Prlverška iz Trnja ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Ane Volčanjšek, Sramlje štev. 35a.
Preklicujem, kar sem govoril v vinjenem stanju o Andreju Hauptmanu. — Ivan Pajer, Trbovlje, Kol, 1. maja 15.
Preklicujem besede, Izrečene proti Ljudmili Bregar, gospodinji Iz Zagorja, dne 6. 5. 1959. — Štefka Sotenšek, gospodinja, Zagorje-Selo št. 25.
MALI OGLASI
SLUŽBO DOBE takoj dve šiviljski pomočnici. Nastop takoj. Plača tarifnem pravilniku.
Krojaštvo ln šiviljstvo Trbovlje 6 ŽNIDARŠIČEVIH PANJEV čebel proda Franc Irt, Polšntk št. S. KROJAŠKI POMOČNIK, samski. Išče opremljeno sobo v centru Trbovelj, proti nagradi. — Naslov v upravi Usta.
VDOVA, »tara nekaj nad 50 let, z lastno pokojnino, hišo, vinogradom in velikim sadnim vrtom blizu železniške postaje, želi poštenega upokojenca v starosti od 55—60 let, ki ima veselje do dela. Naslov v upravi lista.
TRBOVLJE ZA DAN RUDARJEV IN ZA DAN BORCA
Letošnje praznovanje dneva rudarjev in dneva borca bo tudi v Trbovljah stalo v znamenju slovesnosti v počastitev 40-letnice KPJ, čemur hočejo dati še poseben poudarek. Pripravljalni odbor za to praznovanje je sestavil širši program, ki zajema v glavnem dneve 2.,
3. in 4. julija. Dne 2. julija bo slavnostno zasedanje delavskega sveta Rudnika Trbovlje-Hrastnik v Delavskem domu. Tretjega julija bo v teku celega dne tekmovanje v streljanju med strelskimi družinami za osvojitev prehodnega pokala občinskega odbora ZB NOV Trbovlje.
Popoldne bo na dnevnenj redu finalni nastop v medobratnem nogometnem tekmovanju, ob 17. uri pa bo nogometna tekma med SD Rudarjem in moštvom I. zvezne lige. Pred to tekmo bo na igrišču promenadni koncert Delavske godbe na pihala, zvečer ob 19.30 pa bo v Delavskem domu slavnostna a*kademija v počastitev dneva rudarjev in dneva borca. Razen slavnostnega govora bo na sporedu izvedba Gobčeve Kantate.
Na sam dan borca bodo celodnevni izleti v partizanske kraje, pri lovski koči na Podme ji pa bo lovsko slavje.
To je globalni načrt, ki ga je sestavil pripravljalni odbor v počastitev obeh praznikov in 40-letnega jubileja KPJ, ki pa se lahko še delno spremeni oz. dopolni.	-ar."
LEP USPEH ŠMARSKIH LOVCEV
V NEDELJO BODO ODPRLI LOVSKO KOČO
V litijski komuni obstaja in deluje več lovskih družin. Med najbolj agilne štejemo litijske lovce, ki so sl lamsko leto dogradili lovsko kočo na Ku-gatovmt pri Podmilju in Mamolju, na zahodni strani Polšniekih Dolomitov. V nedeljo, 14. Junija, pa bodo imeli podobno slavje tudi člani lovske družine iz Šmartnega pri Litiji, ki bodo "dogradili in slovesno odprli novo lovsiko kočo na Grilovcu, pol ure hoda iz Smartna. sredi gozdov ln trat ln nedaleč od prvih dolenjskih vinogradov v Jazbinah.
Lovska družina Šmartno pri Litiji šteje 28 članov, njihov revir pa obsega "več tisoč hektarov, tako v Vintarjevskl dolini, v gozdu Medvedjeku, na Javorju, okrog Je6č in v Koštrevniški dolini, pa po Zavrstniški dolini do Jastrebnlka.
O potrebi lovske koče so razpravljali že lansko leto, nato pa so prešli k začasnim delom. Člani lovske družine, ki jo vodi kot predsednik tov. Hostnik, »o požrtvovalno pomagali pri delih.
V	novi koči bo na razpolago v posebni sobi več ležišč, kasneje pa bodo uredili še skupno ležišče.
V	koči bo tudi kuhinja f jedilnico.
Nova koča na Grilovcu, sredi prelepe zasavske gozdnate pokrajine, bo odslej postala prav gotovo tudi privlačna turistična točka, V nedeljo, 14 t. m„ bo poleg nove koče tudi tekmovanje zasavskih strelcev. Vabimo k otvoritvi in družabni prireditvi vse prijatelje zasavske prirode, šmarskim lovcem pa k uspehu iskreno čestitamo.	(J. 2.)
NEPREGLEDEN VOZNI BED V TRBOVLJAH
Trboveljsko »Avtoprevozništvo« je napravilo potnikom z novim voznim redom, ki ga je te dni nalepilo po vsej dolini, dokaj revno uslugo.
Vozni red ima za razliko od ostalih tokrat označene le odhode avtobusov v smeri proti postaji in obratno, manjkajo pa smeri vlakov. Potnik se tako ob najboljši volji ne more znajti, kaj šele natančno ugotoviti, h kateremu vlaku peljejo posamezni avtobusi!
TUM V »KERAMIKI« TOPU OBROK HRANE ZA DELAVCE
Ko so lansko Jesen sindikalne organizacije zagorskih podjetij na svojih- rednih letnih občnih zborih razpravljale o storjenem delu ln sprejemale delovni program za letos, »o malone vse, brez razlike, uvrstile v svoj načrt povečano skrb za rvoje člane. Ponekod so sklenili skrbeti za delavce tako, da bi jim pomagali priti čimprej do stanovanj, drugod so predvideli skrb za letovanje, ponekod pa bo uvrstili med svoje sklepe tudi preskrbo toplih obrokov med dopoldanskim delovnim odmorom.
Četudi »majo v Zagorju tol podjetja svoje obrate družbene prehrane, v katerih se hranijo predvsem samski delavci (rudnik daje na leto več mlMjonov din obema obratoma družbene prehrane kot pomoč), kažejo izkušnje, da družbena prehrana v Zagorju še ni najbolje urejena. Se manj pa je poskrbljeno za delavce v podjetjih, k,i delajo v razmeroma težkih delovnih pogojih. Tako je rudniška sindikalna organizacija uvrstila med Sklepe občnega zbora, da bo jamskim delavcem zagotovila tople obroke kave ali mleka. Keramična tovarna na Izlakah pa je sklenila urediti proetor. kjer bi za svoje delavce lahko pripravljali tolkle obroke. Rudnik spričo nekaterih težje rešljivih problemov še ni uredil uvedbe toplih obrokov kave. V keramični tovarni na Izlakah pa so končno le našli proetor, kjer bodo kuhali tople obroke, in prostor, kjer bodo lahko delavci v času dopoldanskega odmora zaužili toplo hrano. Podjetje bo dalo na razpolago -lAparj -aroaeo ou^omod ouqaJlod o8mp u; ootjetmg deno Je, da bodo delavci lahko dobili tople obroke hrane po razmeroma ugodnih cenah.
Pobuda izlaške »Keramike« je razveseljiva. Morda bi kazal š eokkavem-čowhee da bi kazalo še v kakem drugem zagorskem podjetju najti način ln urediti vprašanje toplih obrokov hrane. Taka skrb bi se podjetjem vsekakor splačala.	v
TRBOVELJSKO KOPALIŠČE ČAKA NA OBISK
Trboveljska Komunala je pretekli teden odprla letno kopališče na Leninovem trgu. Kale, da Trboveljčani še niso povsem zadovoljni a rezultati, ki jih daje letošnj' pomladni barometer ln ae le le v veliki manjšini zatekajo k »zeleni luži« pod Z rabljevim hribom.
Komunala je letos spet opravila nekaj del okoli kopališča. Postavila Je novo ograjo na severnem delu objekta, uredila vhod na tribuno, pripravila pa bo še otroško igrišče z gugalnico, ozvočenje ln še nekaj ostalih drobnih stvari.
Letošnje cene za vstop v kopališče so enake lanskim. Otroci bodo plačevali 10 din, odrasli pa M dinarjev. Najemnina kabine velja 100 din.
V RADEČAH SO VOLILI
To soboto so imeli v podjetjih na področju bivft# ra deške občine, ki zdaj sodi pod občinski ljudski odbor v Hrastniku, volitve v občinski zbor proizvajalcev. Vsi proizvajalci skupaj so izvolili osem odbornikov.
SVETLEJŠE NOČI V TRBOVLJAH
Dan za dnem postajajo noči v Trbovljah svetlej-Se. Podjetje »Elektro-Trbovlje« namreč Se vedno nadaljuje z »elektrifikacijo« glavne ceste proti Zgornjim Trbovljam, zadnji čas Pa tudl proti poslopju občinskega ljudskega odbora na Leninovem trgu.	sa ..
Cestna razsvetljava je tudi tu enaka razsvetljav, ki že nekaj časa razveseljuje Trboveljčane od SuS-nika pa do središča mesta. Svetijo svinčene žarnice.
LUČKE, LUČKE, ZDAJ PA ŠE ZAMORČKI
Trgovsko podjetje »Vitamlnka« v Trbovljah «e ponaša s čedno številko. Lani je prodalo v svojih poslovalnicah po vsej dolini nad 50.000 mlečnih sladoledov — Lučk in Snežkov!
Po vrečicah, ki so zadnj e čase na trboveljskem asfaltu vse pogostejše (medtem ko sicer zares redke košarice za odpadke samevajo prazne), pa lahko pričakujemo, da sladkosnednost Trboveljčanov v letošnjem letu ne bo nič manjša, zlasti še, ker Je podjetje pred časom na starem Šukrljevem mestu pri Počlvavšku postavilo okusni kiosk, ki se ukvarja samo s prodajo mlečnega sladoleda — Lučk, Snežkov in letos še Zamorčkov.	-jak
POZOR, OBRATOVALNI CAS JE SPREMENJENI
Trgovsko podjetje »Vitamlnka« v Trbovljah je e prvim Junijem spremenilo obratovalni čas svojih poslovalnic. Tako je zdaj kiosk, ki prodaja mlečni sladoled, odprt od 7.—12. in od 14,—20. ure. Poslovalnica v K-4 nepretrgano od pol 7.-8. ure, pri Tratniku od pol 7.-11. In od 15.—28. ure, pri Sušniku od 8.—11. in od 15,—20. ure, pri Zavrašku od 6,—11. ln od 15.—18. ure, pri Tomanu od 7,—12. in
od 15_M. ure. Na mostu nepretrgano od 7.—18. ure,
pri Cerarju od 7,—12. In od 15.—18. ure, pri Pa-vlenču od 7,—12. in od 14,—17. ure, cvetličarna od 8,—12. in od 18.—18. ure, pri Kukenbergu od 7,—U. In od 14,—17. ure. — Skladišče začne poslovati ob 6. uri zjutraj.
Osmošolci — letos ponižani v četrtošo t, so »e v sredo z vsem sijajem po starem običaju poslovili od šole ln od nižjih kolegov.
KJE BODO LAHKO ZAGORJANI KUPOVALI KRUH
Četudi se je gradnja nove pekarne nekoliko zavlekla — kaže, da bo dograjena šele julija — je »vet za blagovni promet že razpravljal o tem, kako ln kje najbolje zagotoviti preskrbo s kruhom vsega zagorskega prebivalstva. Bistvo dograditve nove pekarne ni samo v tem, da bo poslej za dolgo vrsto let rešeno vprašanje preskrbe s kruhom zagorskih občanov, marveč v tem, kako najbolje urediti prodajo tega važnega življenjskega predmeta. Ce bodo potrošniki prišli naglo, brez čakanja in kolikor mogoče blizu svojih stanovanj do kruha, bodo zadovoljni. V nasprotnem primeru bo nezadovoljstvo ostalo.
Svet za blagovni promet pri občinskem ljudskem odboru je skuipno s trgovskim podjetjem »Potrošnja« ln obema kmetijskima zadrugama v Cemše-niku ln na Izlakah določil prodajalne za kruh. Seveda se nalaga vsem trem distributerjem, da uredijo za to potrebne prostore, ki bodo ustrezali sanitarnim ln drugim pogojem in predpisom. Kljub temu pa so določeni lokali oziroma prodajalne le delen Izhod, saj bo moralo novo pekarsko podjetje poskrbeti za če boljšo prodajo kruha.
Za zdaj je določeno, da bi prevzele prodajo kruha naslednje poslovalnice; trgovina »Prt Košenini« (Ceeta zmage), poslovalnica Na Cankarjevem trgu (»Pri Milerju«), Mlekarna KZ Cemšenik v Potočki vasi, rudniški konsum, mlekarna KZ Izlake v Toplicah, mlekarna KZ Cemšenik v Dolenji vasi, mlekarna KZ Izlake na Lokah, trgovina v Kisovcu ln trgovska poslovalnica na Izlakah (bivša zadruga). Treba pa bo vsekakor najti še prodajalne za prodajo kruha v krajih, ki tu niso navedeni, kajti gre za člmboljšo distribucijo kruha. Zato bo treba najti izhod le zagate na ta način, da ,se kupi ustrezno vozilo.
Razdelitev prodaje kruha, kot smo Jo v prednjem navedli, v marsičem izboljšuje dosedanjo dostavo oziroma prodajo kruha. Potrošniki bodo vsekakor pozdravili vsak nadaljnji ukrep, ki jim bo zagotovil nemoteno preskrbo s kruhom.
v
ltonec tedna
L J A. 14. junija utori ln Dvorak: Štirje slo->lesl- 10.00 Se pomnite, to-. 10.30 Po Koroškem po em (venčeit narodnih); renos otvoritvene te-kme 1« v Kopru; 13.30 Za našo »o Matija Maletlč; V do-tirunke (repoMtaža); 17.60
Piše; B. BRUS Riše: R. DOLANC
* #
#
100.
Drug) dan evobode sva z Rudijem skupaj opazovala odhod nemških ujetnikov v mesto. Dolga vrsta Nemcev Je s sklonjeno glavo stopala mimo naju. Tedaj Je Rudi prebledel in se naslonil name. Pogledal sem tja kakor on.
Med Nemci je stopal v strgano uniformo oblečen Luka, izdajalec in krivec smrti Rudijevega očeta. »Gremi« je tedaj vzkliknil Rudi. »Kam?« sem ga vprašal, toda odgovora nisem dobil. Bil je že daleč. Pohitel sem za njim.
Zopet sva šla skupaj, takoj za nemško vreto. Rudi mi je med potjo pravil, da je videl neki čuden lesk v očeh gospoda Luke. »Videl sem na njegovem obrazu, da ni preveč zaupal partizanskemu spremstvu. Njegove oči so neprestano visele na človeku, ki Je šel nekaj metrov pred njim.'
Cesta je zavila v sotesko. Mračno Je bilo tu ned temi skalami, ki so se strmo dvigale v zrak, na drugi strani pa padale v prepad, po katerem Je tekla reka. Tedaj me je Rudi sunil v roko ln pokazal na Luko. Pogledal se ln videl v tem človeku neki nemir.
Nisem se zmotil. Na najoijem delu je Luka skočil lz vrste in planil protj prepadu. Kot mačka je zdrsnil prek ceste. Rudi je zavpil in skočil. V roki se mu jp pojavil velik revolver. Tudi jaz sem planil za njlna.
Nesposoben
Pred vojaškimi vajajni je zdravnik pregledal med drugimi tudi nekega rekruta iz severnonemške-ga Cuxhavena. Ugotovil je, da fant ni sposoben za vojaško suknjo. Rekrut se je zelo začudil, saj se dobro počuti, zdravnik pa Je . rekel, da, nekateri njegovi notranji organi niso zadostno razviti, in mu svetoval, naj se ne ukvarja več s športoni. Zdravnikovega mnenja se je najbolj razveselil nogometni klub v Cuxhavenu, ker je ta fant njegov najboljši strelec na prvenstvenih tekmah.
Čudežna ozdravljenja
»Ah, nikar ne govorite. V ta čudežna ozdravljenja — s polaganjem roke in tako dalje — enostavno ne verjamem.«
»Pa ni tako. Jaz sem svojega fanta s polaganjem roke čisto odvadil kajenja.«
Še ena napoved
Se pred letom 1965 bo človek prišefl na mesec in najbližje planete ter jih raziskal,« je dejal ruski! profesor N e sme Janov na mendeljevskem kongresu v Moskvi,
Blazine pod mizo
V neki newyorški restavraciji so uvedli svojevrstno posebnost. Pod mizami so mehke blazine, da si lahko ženske pri kosilu eezuje-jo čevlje.
Golobe vodi ljubezen
Nemški biologi so odkrili zanimivo reč: materinska ljubezen je v ozadju pogosto dolgih poletov
golobov pismonoš. 2e davno prt, so naravoslovci ugotovili, da se golobje ne parijo, dokler si ne zgradijo gnezda.
Razlaga: golob, ne čutijo želje Po parjenju, dokler ne začne nji-• hov organizem izločati harmona, ki jih pripravi do tega. da začno graditi gnezdo. Ko je gnezdo spleteno, se ta harmon umakne drugemu. gonadotropnemu ha-rmonu, ščitne žleze, ki vplivajo na delovanje spolnih žlez.
Ko so v gnezdu jajčeca, začne po mnenju nemških naravoslovcev delovati tretji harmon: prolaktin.
Z vseh strani
Švica, ki tako slovi po redu, miru in spodobnosti, je morala nedavni teden zapisati v svojo kriminalno zgodovino nenavadno serijo velikih zločinov:	v treh
dneh se je primerilo četvero med seboj nepovezanih kapitalnih zločinov, ki so zahtevali štiri smrtne žrtve in dvoje hudo ranjenih. V Rocschachu se je zgodil dvojni umor. v Herzzogenbuchseeu je bil Izvršen roparski umor, v Ziirlchu je bil pri' belem dnevu izvršen izredno drzen ropar-'"' ' -nčni na-
OD TU IM TRM
Ta tako močno zbudi materinski pad, v Ženevi pa so štirje gang nagon, da golob žrtvuje življenje sterji oplenili bančni avto. za svoj zarod. Nemški biologi pravijo, da Je to tisti hanjton, ki na primer pri kravah pospešuje izločanje mleka.
Harmon, vplivajo na golobe tudi med njihovimi poleti. V golobih krepijo željo po vrnitvi »domov« in krilatim pismonošem omogočajo, #a se orientirajo na velike razdalje, včasih do tisoč kilometrov. In da pospešeno letijo. Povprečna golobja hitrost znaša 45 do 105 km na uro. Najhitreje letijo golobi, ki so pod učinkom prolaktina in katerih mladiči so stari do teden dni, najpočasnejši pa so tisti s štirinajst dni starimi mladiči.
V Los Angelesu sta imela posebno srečo zakonca Miinny, ki sta seveda uslužbena pri filmu. Z razkošno limuzino sta se peljala malo na izlet. Ih sta se vso pot čudila, zakaj jima vozniki, ki so prihajali v nasprotij smeri, tako razburjeno mahajo z rokami. Naposled sta ustavila in uganka je bila rešena. Preden sta krenila iz garaže se je triletna hčerkica skrivaj prilepila na prednji odbijač. In je spotoma veselo pozdravljala potnike v avtomobilih.
Policija v Bostonu je razprodala na dražbi 13 zaplenjenih avtomobilov. Izkupiček za vseh 13 voz
ie vrgel, reci in piši. 20 dolarjev Samih stroškov za odvoz in parkiranje pa je bilo 200 dolarjev. Prišteti je treba še stroške za javno dražbo. V deželi businessa vsekakor rekord v najslabših kupčijah*, kolikor so jih doslej opravil varuhi reda.
Picasso je odkritosrčen, kar sm. spoznali tudi ob filmu o njegovi ustvarjalnosti. Na nedavni parišk, razstavi je rekel Picassu znan francoski slikar: »Odkrito povedano, Pablo, Tvoje podobe mi niso prav nič všeč!« — »Saj tudi meni niso,« je ravnodušno odgovoril Picasso. »Ampak prodajam 1ih pa kar dobro!«
Kdaj ostarimo, je vprašanje, o katerem razglabljajo možje menda že iz pradavnih let. Med sodobne modrece o starostnih problemih se je uvrstil bivši francoski premier Robert Schumann, zakrknjen samec. Ko so ga nedavno vprašali, kdaj se človek počuti starega, ie nekam melanholično odgovoril: »Mošks spozna najbolje, da se je postaral, če ga ljudje ne sprašujejo več: — .Zakaj se pa ne oženite,’ marveč, .Zakaj se pa niste nikoli oženili?’«
V Avstraliji žanjejo, ko je pri nas zima. In če pr,; nas ni prehudega mraza, tarnajo v Avstraliji nad sušo. Ker so kmetje ponekod še hudo verni, so prosili župnika, naj moli za dež. Župnik je stopil na prižnico in ^pregovoril: »O, nejeverni svet. saj sploh ne verjamete, da bi moja molitev kaj zalegla!« — »Kako da ne?« so ugovarjali verniki. — »Ha!« je vzkliknil župnik, »če tako trdno verjamete, da bo po moji molitvi dež, zakaj pa nobeden izmed vas ni prišel z dežnikom v cerkev?«
(phana &tran
REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA
RUDAR : ODRED 16:16 (8:8)
Za tekmo z vodečim na lestvici republiške lige v malem rokometu je bilo veliko zanimanje in številni ljubitelji te igre z žogo so prav gotovo prišli na svoj račun. Kot že rečeno, je proti domači ekipi nastopila rutinirana ljubljanska sedmorka, ki s poznanim Papežem in Čretnikom predstavlja tehnično zelo dobro ekipo, in prav zato smo pričakovali lep rokomet. Kaže pa da Rudarjeve! le prihajajo v pravo formo, saj so Mii ne le enakopravni nasprotnik temveč v posameznih trenutkih tudi boljši — in to je bil tudi povod za lepo in razburljivo igro, ki pa se je končala »žalostno« in »veselo«.	.	,	,«
Nesporno je. da moramo gostom priznati kvalitete, toda to velja v tej tekmi tudi za domače, velja pa tudi za sodnika Kastelica iz Ljubljane, ki pa je na tej tekmi zal »odpovedal« in s svojimi odločitvami nekako le pripeljal tekmo do neodločnega rezultata. — Gole za Rudarja so dosegli: Radelj 3, Berger 3, Ačkun 8, First 1 in Žagar 1.
Preteklo nedeljo so Rudari e vel potovali na tekmo S Kovinarjem v Maribor. Namesto prvenstvenega srečanja pa so nastopili le v prijateljski tekmi, kajti sodnika, ki bi moral soditi borbo za točke — ni bilo. Baje je Prejs"i' dan sodil tekmo Branik : Odred, kjer je bilo precej »vroče«. Morebiti bi pa KZS le našla kakšno pametno rešitev iz hipne zadrege, da Trboveljčanom ne bi bilo. treba še enkrat hoditi v Maribor.
V	prijateljski tekmi je brez težav zmagal Rudar s 24:20 (15:12), gole pa so dosegli: Berger 6, Ačkun 5. Jekoš 4, First in Simčič pa po 2 ter Radej in Prašnikar po 1.
V	nedeljo ob 17. uri pa bo na betonskem Igrišču na stadionu SD Rudarja zanimiva tekma z Branikom, saj se bodo domačini borni za 3. mesto.
Najvažnejši jeziki
Po mnenju današnjih jezikoslovcev govorijo ljudje na svetu približno 3000 jezikov in narečij. Zadostovalo pa bi .že po* znavanje 12 jezikov za sporazumevanje v vseh deželah sveta. Kdor bi namreč govoril francosko, angleško, nemško, portugalsko, flamsko, italijansko, arabsko, kitajsko, malajsko, japonsko in rusko, bi se mogel sporazumeti na svetu.
Zanimive podatke v zvezi z »uporabnostjo jezikov« je zbrala z anketiranjem komisija UNESCO pri Združenih narodih o vprašanju, kako so udeleženi posamezni svetovni jeziki v znanstveni in tehnični literaturi; 60 odatotkov knjig se tiska v angleškem jeziku, ki ga r.azu-me 30 odstotkov znanstvenikov, 10 odstotkov znanstveno-tehnič-ne literature na svetu izhaja v nemškem jeziku, ki ga razume 30 odstotkov znanstvenikov, 10 odstotkov publikacij s teh področij pa tiskajo v ruskem ter francoskem jeziku.
Molji so spet tu
Ko čez poletje spravljamo zimsko volneno obleko, moramo misliti na to, da jo čimbolj zavarujemo pred molji, V ta namen poznamo razna sredstva, ki a svojim neprijetnim vonjem odganjajo ta mrčee, in druga, ki vplivajo na centralni živčni eietem žuželk in jih tako z njimi uničujejo. Med prve spadajo naftalin, sivka, tobak, d1* Po svežem tiskarskem črnilu in podobno, med druga pa DDT. Prva sredstva d e vij e mo med' obleko v majhnih vrečicah, * DDT pa oblačila popražimo. — Omare, ki v njih hranimo obleke, olepimo po špranjah s papirjem, da molji ne morejo priti vanje. Odpiramo jih čim manjkrat. Za shranjevanje čez poletje uporabimo lahko večje kovčke ali Pa celofanske oziroma polivinilaste vreče, v katerih lahko obleka ali plašč visi. Nekatere so na zadrgo in tako velike, da lahko shranimo v Isti vreči več oblek. Čeprav so te Vreče drage, eo vendar ie vedno
cenejše, kot če nam čez poletje poškoduje molj volneno obleko ali plašč.
Preden pa oblačilo shranimo, ga moramo temeljito očistiti. Tam, kjer so razni madeži, posebno s>d jedi, se moljeva ličinka najraje naseli. Ovratnike, ki so zamaščeni, zdrgnemo s čistim bencinom ali špiritom. — Obrnemo žepe, odvihamo in skrtačimo hlačne zavihke In manšete.
Zdravilne solze
Kdaj ste zadnjič jokali? Ce je od takrat minulo že precej časa, potem ni čudno, če ste nervozni. Jok, bolje prelivanje solz, baje pomiri živce in to hočejo zdaj nekateri ameriški zdravniki tudi znanstveno dokazati. Po njihovem bi moral moderni člo-
vek več jokati, kajti razne bolezni živčnega izvora izvirajo od tod, ker ljudje preveč dušijo v sebi čustva. Nekateri zdravniki celo trdijo, da si z zadrževanjem solza skrajšujemo življenje.
Dr. James Blond meni, da so solze nekak ventil in da z jokom uravnovesimo živčno napetost v dobi naglice in nervoze.
Vsako razburjanje nervoznih ljudi ima nezdrave posledice v vsem organizmu: zvišanje krvnega pritiska, močno bitje srca, nemirno dihanje, težave pri požiranju ali pa solze, ki, čeprav samo za hip, le prinašajo olajšanje. Seveda ne smemo pri živčnih obolenjih prisegati samo na solze. Razen tega naj se živčni bolniki, ki preveč jočejo, zatečejo k zdravniku, ker jim
'bo moral živce zdraviti na drug način. Zenske navadno mislijo, da solze škodujejo lepoti, vendar so zdravstveniki prepričani o nasprotnem: trdijo, da slane solze ne škodujejo niti koži niti očem, katerim takšno umivanje celo koristi.
Pivo in pričeska
Pivo je ena izmed najbolj priljubljenih osvežujočih pijač in sodi med nasladila, ki vsebujejo alkohol in kofein. Pivo vsebuje poleg alkohola še beljakovine, sladkor, dekstrin, grozdni sladkor itd. Največji odstotek predstavlja seveda voda, ka.r zadeva hranilno vrednost, pa je treba vedeti, da vsebuje liter piva toliko ogljikovih hidratov kot 100 do 150 gramov kruha in toliko beljakovin kot 25 gramov mesa.
Predvsem močno pivo je tudi odlično sredstvo proti prhljaju in izpadanju las. Izkušeni damski frizerji so že davno zastopali mnenje, da daje pivo lasem poseben lesk. Dodajajo ga šamponu. Lasje so po umivanju s pivom tudi nenavadno volfm.
KOŠARKA V MARIBORU
BRANIK : RUDAR 60:48 (32:84)
Tekma je bila sicer lepa. saj sta obe moštvi že v začetku napeli vse sile. Toda domačim so meti bolj uspevali kot gostom, ki so sl največ po zaslugi sodnika Clrerja iz Maribora pridno nabirali »osebne«, tako da je moral Jelen že na začetku drugega dela s 5 osebnimi zapustili igro. Prav tako smolo sta imela tudi Piki in Grmadnlk, tako da so Rudarjevei ob koncu igrali samo s 4 Igralci. Rudar je s požrtvovalno igro štiri minute pred koncem cel izenačil na 42:42. seveda pa so domači z enim igralcem več lahko uprizorili učinkovit fin** in tako »zasluženo« zmagali. Zaradi kršenja materialnih pravi! je Rudar no končani tekmi napovedal protest. — Najboljša pri Kovinarju sta bila Pavlovič (14) In Kačičnik (13). Za goste pa so dosegli koše- Jelen 8. Mam 14, Virt H, Piki 4, Poličnik 9 in Grmadnlk 2.
ZENSKE; RUDAR : LJUBLJANA 19:34 (9:10) Tudi ženske so doživele podobno usodo. Sprva je še nekako šlo, ob koncu pa so na igrišču ostale samo 3 igralke in gostje so pridno polnile koš. Najboljša je bila Doibnilkarjeva z H. pri domačih pa Lavrinijeva z 12 točkami.
NOGOMET
ZADNJA TEKMA — 2 TOČKI
KRIM : RUDAR 254 (IM)
V prvem polčasu so gostile z odlično Igro povsem razbili domačo obrambo. Sprva je bila igra enakovredna, toda Rudarjeve! so vse bolj prevladovali in prvi gol, ki ga je dosegel Jer-še }e oslaMl sobrambne vrste domačih. Pristov, Majcen in Knavs so vsak po enkrat prisilni vratarja h kapitulaciji, a tnal domačim je uspelo rešiti svojo čast.
Drugi polčas pa se gostje niso preveč to-kazali verjetno so biti zadovoljni z rezultatom, pa tudi precej grobi igri niso biti ko* Krimovci so bili v napadu precej nevarni, dosegli pa so samo 1 gol. Sodnik Glavič je sicer dobro sodil, dopustil pa je preostro igro, zlasa v drugem polčasu. Rudar je s to zmago prls na 2. mestu, igrali pa so sledeči: Ahlin, Hlad n lik Ciglar. Mrežar, Sorel, Lamovšek, Perc, Majcen, Knavs, Jerše, Pristov.
MED TEDNOM
RUDAR : BRANIK 2:1 (1:1)
Zmaga Rudarja je zaslužena, gole pa so do-segti: Knavs in Majcen za Rudarja, za Branile pa Cučko.
PARTIZAN SEVNICA : NK BREŽICE 719 V nedeljo, 7. t. m., so odigrali nogometaši i* Sevnice, med njimi precej mladincev, in kom binirana ekipa brežiškega Ato B moštvate mladino prijateljsko nogometno tekmo. Viso-ka zmaga Sevničanov je posledica nekoliko boljše igre domačinov, prednost domačega igrišča in domačega občinstva. Sevmčani so^ imen priliko videti res lepo in fair igro, za kater ere zahvala predvsem domači, navadno pre ostri obrambi, pa tudi ostali igralci so »e vedli zelo športno.	v ,
Zelo objektivno Je sodil tov. Tlhole. ^
KRATKE ŠPORTNE VESTI
TRBOVELJSKI PLAVALCI TRENIRAJO
Plavalci in plavalke SD Rudarja iz TrboveU nameravajo letos resno poseči v boj za naslov plavalnih prvakov. Nimajo sicer za sabo toliko vaj v plavanju, kot žele, da bi Jih imeti, ven dar so v zimi trenirali po trikrat tedensk i sedaj se pa že urijo v domačem letnem bazenu-Večkrat jih Je ob nedeljah zanesla pot v za ereb, kjer so trenirali v zimskem bazenu. Tre ningi v Zagrebu jim bodo v pomoč v nadaij* njem izpopolnjevanju v plavanju.
SIMULTANKA V BRESTANICI
prvokategornik Hinko Jazbec ml., član šahovske sekcije SD Rudarja v Trbovljah, je pree kratkim odigral v Brestanici simultanko proti šahovski ekipi tamkajšnje Svobode. Domačim so se krepko upirati, vendar je kljub temu po poldrugournem boju zmagal z 12 in pol točk proti pol točke. - Kar lep uspeh mladega ša-hista.
TUDI V KOŠARKI VEČJI RAZMAH
Razen prvega moštva košarkarjev SD Rudarja iz Trbovelj, ki tekmuje v republiški slovenski ligi in se drži mesta v sredini, tekmuje tudi ženska ekipa, ki ima težave, ker je večino igralk (zaradi službe ati pa študija) izven Trbovelj. Zenska ekipa tekmuje v II. slovenski Ug> in Je trenutno pri zadnjih na lestvici. Mladine tekmujejo sedaj v prvenstvu Zasavja. Prvak s« bo kvalificiral za prvenstvo Slovenije. Košarkarji se bore s težavami, ker ni funkcionarjev-ki bi pomagal! pri delu, ubadati pa se morajo nadalje z materialnimi neprllikami. Trboveljski košarkarji imajo letos bogat program, ki g® bodo skušali v celoti izvesti.
ATLETSKA SEKCIJA V POČASTITEV 40-LETNICE KPJ
Lahko atletska sekcija pri SD Rudarju Trbovlje je sestavila bogat delovni program, k” žeti, da tudi ona prispeva k počastitvi 40. obletnice ustanovitve KPJ. Imenovan je poseben odbor, ki bo skrbel za izvedbo celotnega delovnega načrta.
25liso« mladih deklet za Sibirijo
SILVANA
MAMGAN0
Projekt BruščeVa o movonase-ljenlh pokrajinah v Sibiriji Ima znatno pomanjkljivost — novo-naseljenci eo večinoma moškega spota. Zaradi tega »o v Sovjetski zvezi začeli s kampanjo, da bi se 25 tisoč mladih deklet preselilo k osamljenim mladeničem v daljnje pokrajine na vzhodb. Komsamol je prejel podrobna navodila, kako naj vodi v tej smeri čim uspešnejšo propagando.
Kaže pa, da starši kandidatinj za Sibirijo niso prav nič navdušeni nad tem, da bi se njihove hčerke odselile tako daleč. Svojim hčerkam dajejo o-četje zelo neradi privoljenje, ali pa svoj pristanek sploh odbijajo. Zaradi teh vzrokov je začel organ Komsomdla »Komso-molska pravda« objavljati pis- svojih prvih slik. Ko je hotel
ma naseljencev Iz Sibirije, ki eo seveda več ali manj propagandnega značaja. V njih lahko berejo — tako dekleta kakor starši — da dekleta nikakor ne bodo prišla v puščavo. Traktorji so že dodobra obdelali zemljo, stanovanjske hiše so že postavljene in vsak čas bodo odprte tudi modeme trgovine. »Mi čakamo na vas, tovarišice. Nikar ne imejte strahu zaradi zapustitve domače strehe. Da, tudi težave t>odo v Sibiriji, toda kdor dela, je tu srečen!« zaključujejo pisma novonaseljeni delavci.
Vse za srečen kanec
Znanega japonskega slikarja Fujlto je naprosil znan moški, nni bi se podpisal na eno od
slikar vedeti, odkod ima neznanec njegovo sliko, mu je ta pojasnil: »Svoj čas sem stanoval v dvoriščni zgradbi vaše hiše. Takrat ste mnogo svojih slik pometali skozi okno, ker ®e vam je zdelo, da niso uspele. Vi ste danes slavni — jaz pa bogat!«
Vitez kuhalnice
Neki ženski klub v Bruslju je določil srebrno medaljo za kuharje — amaterje. Plaketa s prekrižanim jedilnim priborom, ki so jo pred kraitkim podelili žMetnemu soprogu, meščanu belgijske prestolnice, nosi razen tega tehten pripis:	»moški in
pol«, V bodoče naj bi to nenavadno odlikovanje izročili tekmecem, ki bi jih predlagale nji. hov« žen« zato, ker jim izdatno pomagajo v kuhinji.
Gospa Vollard, predsednice kluba, je v zvezi s tem nedavne izjavila: »Z našim odlikovanjem
se hočemo energično zoperstaviti mentaliteti, ki obeša možem vzdevek »copatar«, če se razume tudi na kuhalnico.
Posamezne odlikovance b0 treba seveda še pridobiti, da bo do sprejeto odlikovanje javnd nosili.
Domislice
Pri prvem kozarcu pije č}0" vek vino, pri drugem vino P*J® vino, pri tretjem pa vino ptfe človeka.
Grabbe
Cenim ženske, ki Imajo to®** svojimi ušesi še kaj druge!6 kakor lep obraz.
V. Hngo
ROMAN V NADALJEVANJIH |
MED DVEMA ® ŽENAMA
Vkata kaznilnic« so zaškripala v točajih, ko jih je vratar odprl
"Sfjavejri. i« —m*	* i« o"1*1111 m
spet'je naletaval aneg, ki Je na ceeti oblegal kot »Iva, umazana
•^Sau )?*££££ »“ItSm? tl MIO »obenth h«, le d.eve.a ao tanka j samevala in iztegovala gole veje proti nebu.
Ob vsakem koraku, ki g» je Krirtlna napravila v novo svobodo ji te pri srcu postajalo, teže. Sele po kilometer dolgem pešačenju je prišla do končne postaje cestne železnice. Petdeset mark je bilo vse Seno premoženje, kajti sodišče je njen bančni račun zaP'?nil° .	.
Za teh bornih petdeset mark je morala zlepiti nešteto papirnatih ▼zečlc. Garala je zanje kot sužnja.
Kako dolgo se bo z njimi preživljala? Poskusiti bo morala dobiti kje kakšno delo, kajti Merlinine velikodušne ponudbe, da j« bo podpirala, ne more pod nobenim pogojem sprejeti. Saj je vedela, da se mora tudi njena prijateljica trdo boriti za obstoj.
Mesto se je pojavilo pred njo, njegove prve hiše. Vo» like se je pričel polniti in bližina številnih ljudi jo je težila. Kristini I* je še vedno zdelo, da ji stoji gospa Hasselheide za hrbtom. Se vedno
“	&£S. jv »»M k, . n, do.tl sprem«!!,.
V hiši v katero je vstopila, je bilo še vedno tako zatohlo kot nekoč.
Mnogo stopnic je morala prestopiti, preden je prišla do vrat stanovanja v katerem je žiyela več let.	,	.
Njene vizitke ni bilo več na vratih. Gospa Fiedler jo je kajpak nadtem snela, toda ostala ji je soba, saj ie imela v njej še shranjene Pbje reči, in najemnino je takrat plačala'v celoti vnaprej.
Hišni zvonec je zadrdral, gospa Fiedler je odprla vrata, toda nasmešek, ki naj bi veljal obisku v pozdrav, ji je na obrazu zamrl, ko je
videla, kdo stoji pred njo.	...	. , .	...
»Ste prišli po svoje reči?« jo je godrnjaje vprašala in se umaknila, da napravi Kristini prostor. »Vse sem umaknila In shranila na pod-
stregju e	**
Ni ji voščila običajne dobrodošlice, tudi nič osebnega ni bilo v vsem, kar je rekla, in to, kar je spregovorila, je bilo Kristini nerazumljvo.
^Iviojci soba..,«
»Tu nimate več sobe — oddala sem jo! Pa ne mislite morda, da bom takšnole žensko trpela v svoji hiši? Ne, draga moda, o tem ni govora! Vzemite svoje reči in glejte, da čimprej odidete.« ,
Trdo, osorno je govorila in učinek gospodinjinih besed tudi ni
izostal.	%
Kristina je pogledala okoli sebe. Veža je bila ozka in mračna kot vedno; tam so bila vrata, ki so držala v sobo, ki je bila njena, na katero je tolikokrat mislila, saj je bila njeno zatočišče, edini mirni prostor, na katerega se je veselila.
»Toda ... jaz vendar nimam nobenega drugega stanovanja, jaz...«
»Kje boste v prihodnje stanovali, je vaša briga, ne moja,« jo je zavrnila gospa Fiedler. »Vaše sobo sem oddala drugi stranki — tu imate najemnino za dva meseca nazaj! Nočem vam ostati dolžna, kam pa pojdete, se mene ne tiče.«
Gospa Fiedler je res odprla vrata kuhinjske omare in vzeto Iz nje dva bankovca, ki jih je vrgla na mizo.
»Na kaj še čakate?«,	.	...	,
Kristina je požrla slino.in mehanično vzela bankovca ter jih vtaknila v žep svojega plašča.,Bilo ji je jasno, da mora spet oditi na cesto, v mrzli zimski dan, in si kjerkoli poiskati kaikšno zatočišče...
Tod^ 'kj€?
Mnogo hiš je bilo porušenih. Vojna tudi temu mestu ni prizanesla, redki hoteli, ki so še ostali nepoškodovani, pa so bili prenapolnjeni.
»Saj greste lahko v kak bunker,« je pripomnila gospa Fiedler.
Bunker... Nekaj teh večjih betonskih igradb, ki so med vojno služile civilnemu prebivalstvu kot zaklonišča, so preuredili v zasilna množična stanovanja.
In v te luknje, ki so spominjale na celice čebel v panju, ki so služile družinam brez strehe, in ljudem, ki so se brez službe potikali po svetu... v te luknje naj torej gre?
Ne, nikoli!	. .
Tari) žive ljudje, ki. nočejo delati, ki se po cestah potikajo, ljudje, med katerimi nima nobenega opravka.
»Pojdite že vendar,« je zagodrnjala gospa Fiedler In odprla kuhinjska vrata. »Primanjkuje ml časa, da bi z vami še dalje razpravljala. Boste že našli kak prostor,« je razmišljala Kristina, ko je spet stala na cesti in stiskala trde prste v žepih plašča..
Avtomobili so drveli mimo nje, ropotali tovorni vozovi, ljudje so hiteli po svojih opravkih, a nihče se ni zmenil zanjo.
Nikjer ni človek tako sam kot v velikem mestu. Tu nihče ne poMi drugega, nihče se ne brige za tvoje poti, za tvojo usodo.
Kristina je napravile nekaj korakov, potem pa spet obstala. Moro Ima tu3T njena prijateljica enako gospodinjo kot je bila njena, žensk01 ki bo Merle prezirljivo gledala, ker Ima prijateljico, ki je bila v ječi--’ Škodila bi njenemu ugledu, če bi jo obiskala. Ne sme iti k nje)' sama mora poskusiti, kje bo dobila kakšno streho. Hoteli so bili zasedeni. Nad tem se Kristina nd čudila, saj je to pričakovala. ...
V	bližini železniške postaje je stal bunker za brezdomce. Kristin« je šla že dvakrat mimo njega, ko je v hotelih vprašala za sobo.
Zunaj so stali ljudje, največ mladi fantje, ki so bili oblečeni v puk^ verje in imeli na glavi čepice. '	.1
Ko je šla mirno njih, so delali dvoumne opazke in si pripovedov*^ nesramne dovtipe. Umaknili so se šele, ko je šel mimo bunkerja unif0*^ miran stražar.	'
Potem je bilo vse prazno. Velika betonska gmota je stala pred M" kakor nekakšna velikanska kocka, ki ni imela nobenih oken, pač P® samo en vhod.
Zgodaj se je pričelo mračlti. Ko je bilo že temno, skoraj noč, J Kristina prestopila vhod. Prtljage ni Imela.
»Izkaznico!« Neki moški je sedel za mizo, zbito Iz surovin desk.? Iztegnil roko. Kristina mu je dala izkaznico. »Petdeset pfenigov za n06. Pojdite naravnost, vrata 26.«
Dal ji je odejo, ki je bila umazana In smrdljiva.
Kristina jo je vzela. Vedela je, da potrebuje nekaj, s čimer se ^ odela, kajti njen plašč jp bil za to pozimi prelahek. Pozabila je nam*** pri gospe Fiedler poiskati kaj drugega.	„
V	prostoru, ki je vanj stopila, so stale tri postelje. Dve eta bili ** zasedeni. V njih sta ležali dve dekleti, ki sta z roko podpirali glavo,
je Kristina vstopila. Obe sta bili močno našminkani, imeli drzne in ustnice, s katerih si lahko razbral grešno življenje deklet. w »Dober večer!« je plašno pozdravila Kristina. Tla so bila betonS*£ kakor stene, ki so bile pobeljene. S stropa je visela zasilno obešal žarnica, ki je dajala medlo svetlobo.	,6
»No, deklica, kaj nisi ujela nikogar, ki bi te vzel s seboj?* L Sazdehala dekle z lisičje rdečimi lasmi. »V takem vremenu to seve« ni lahko. Moškim se tedaj ne ljubi iti na sprehod. Človek bi tulil. ^ pomisli in ne ve, s čim bo jutri plačal kosilo. No, morebiti bo tuV lepše vreme ...«	^
Kristina ni vedela, kaj pripoveduje dekle. Legla je na pra#^ posteljo.	-	«
»Imaš kakšno cigareto?« jo je vprašalo črnolaso dekle, ki je 1°^« nasproti nje in je stegnila roko. »Cez deset minut bodo ugasnili b* Kristina je iskala po svojih žepih in ji nato dala cigareto. Ni PJ opazilh, kako so se dekletu zabliskale oči, ko je videla iz njenega moleti košček bankovca.	h«
»Si danes že kaj zaslužila?« Je vprašala Kristino ln se sklonu proti njej. »Videti je, da sl staknila finega kavalirja. Glej, kar d«^ marki«	(Dalje prihodnjič.)