SLOVENSKE KONJICE RAZPRAVA NA TERENU Kabinetne priprave na potek javne razprave o ustavnih spre­ membah v Slovenskih Konjicah so pri kraju, širši politični aktiv se bo sicer sestal še enkrat, da temeljito pretrese osnovna izhodišča, potem pa se bodo predavatelji odpravili na teren. Aktiv se bo sestal v dneh od 10. do 12. septembra, na razgovor pa so povabili Zdravka Krvino. Sicer pa se javna razprava o novi ustavi že seli na teren. Tako so se v Bezini in Gorenju na Pohorju že dogovorili za sestanek,« kjer bodo obravnavali osnutek za javno razpravo, za nedeljo, 16. sep­ tembra. To je prvi, konkretni datum za razpravo na terenu. Dogovarjajo pa se še na krajevnih skupnostih v Vitanju, Stranicah in Zbelovem, vendar čas v teh krajih za razpravo še ni znan. Od dnevov prihaja najbolj v poštev nedelja, ker v kmečkih predelih ostali dnevi v tednu zaradi jesenskih del na polju skoraj odpadejo. Občinski statut pa do tega časa še ne bo izdelan, zato bodo do začetka javnih razprav na terenu skušali izdelati osnutek statuta o ustavnih spremembah v kra,iši obliki in takega potem posredovati na sestankih v konjiški občini. Lažje bo potem razpravljati in lažje bodo občani prispevali pripombe na javno razpravo. ŠENTJUR PRED RAZPRAVO v šentjurski občini uspešno deluje koordinacijski odbor za orga­ niziranje, vodenje in usmerjanje javne razprave o ustavnih spre­ membah. Vanj so vključeni predstavniki skupščine, družbeno poli­ tičnih organizacij in nekaterih delovnih organizacij. O ustavnih spre­ membah pa je že v juliju razpravljal politični aktiv. Eden izmed sklepov koordinacijskega odbora s seje dne 22. 8.1973 je tudi ta, da so neposredni organizatorji javnih razprav na terenu poleg krajevne organizacije SZDL tudi ^-sa vodstvadružbeno političnih organizacij v kraju, v podjetjih pa sindikati ob sodelovanju ZMS in ZK. Javno razpravo nameravajo, zaradi bol.iše kvalitete in zajetja večjega kroga občanov, organizirati na različnih nivojih. V okviru po­ litičnega aktiva v krajevnih skupnostih naj bi opravili posvetovanja do 15. 9. 1973. Istočasno pa bi se dogovorili o akciji, kako vključiti čim večji krog občanov v javno razpravo. Podobna posvetovanja kot na terenu bodo organizirali v podjetjih, s tem da se jih bodo ude­ ležili predstavniki družbeno političnih organizacij v podjetjih ter člani samoupravnih teles. Te razprave bodo zajemale vprašanja, ki so prisotna v delovnih organizacijah. Javna razprava (zbori občanov in zbori delovnih ljudi) naj bi se odvijala po 15. septembru. Do takrat bo pripravljen tudi osnu­ tek statuta olKine, katerega predosnutek so že dvakrat obravnavali na sejah koordina«ijskega odbora. Enajst članov odbora pa se bo udeležilo seminarja razlagalcev ustave, ki ga organizira medobčinska konferenca SZDL za celjsko območje. ŠPENDL VIDA DOBJE »POKAŽI KAJ ZNAŠ" v nedeljo bo v Dobju pri Planini ob 16. uri na prostem zanimrva prireditev z naslovom »Pokaži kaj znaš«. Prosvetno društvo, ki je sicer vedno aktivno, vabi na to prireditev vse ljubitelje petja, reci- tatorje, harmonikarje in in.strumentalne skupine. Kdor bo želel na­ stopiti, mu bo dana iwiložnost, saj ne bodo organizatorji izvajali nobene avdicije. Po prireditvi bo prosta zabava s plesom, saj za godce ni nobenega problema. Igral bo tudi celjski Instrumentalni kvintet. Tako je s to prireditvijo Prosvetno društvo Dobje priklju­ čilo še en uspeh k svoji bogati dejavnosti. V letošnjem letu so za uvoje člane organizirali oglede gledaliških predstav, pred nedavnim PA so se odpeljali tudi na ogled Miklove Zale v Svatnah. Na občnem zboru so si zadali še nekatere druge naloge. Mednje naj prištejemo Tudi tamburaški zbor ne ndruje, saj aktivno vadijo vse leto, v krat- še študij nove igre, z vajami pa bodo pričeli v zimskih mesecih, kesn pa bodo imeli samostojni koncert. DOBRNA SEMINAR O USTAVI Medobčinska konferenca SZDL za celjsko območje je v torek or­ ganizirala enodnevni seminar za razlagalce ustavnih sprememb. Na Dobrni se je zbralo okrog 200 razlagalcev iz vseh občin celjskega območja. Predavali so jim Milan Kučan, Tone Bole in Savln Jogon o vzrokih za spremembe ustave, o družbenopolitičnih in ekonomskih raz.sežnostih obeh ustavnih osnutkov. Razlagalci ustavnih sprememb bodo namreč pred odgovorno nalogo, kako občanom najbolje po­ sredovati temeljne novosti ustave. MOZIRJE J. DEBERŠEK V GORENJU Predsednik mozirske otičinskc skupščine Jože Deberšek se je s 1. septembrom zaposlil kot sekretar v velenjskem (Jorenju. Svojo pred­ sedniško dolžnost bo še naprej opravljal amatersko. Na novem de­ lovnem mestu želimo mozirskemu županu mnogo uspehov. ROGAŠKA SLATINA NOVA RAZSTAVA Delavska univerza in kulturna skupnost iz Šmarja pri Jelšah že nekaj let uspešno vodita likovni salon v Rogaški Slatini. Pivnica kis­ le vode, v kateri je likovni salon, ni skoraj nikoli brez likovnih stvaritev. V turistični sezoni imajo navadno razstave originalov, v zim.skem času pa raz.stave reprodukcij. Tudi letos se razstave redno vrstijo in v petek so odprli novo. Zda razstavljata svoja olja in grafike France Peršin in Gorazd Safran. Oba sta profesorja na šoli za oblikovanje v Ljubljani. Prvi Je imel doslej že sedem samostojnih razstav, drugi pa dve, oba pa sta sodelovala na celi vrsti skupnih razstav v Jugoslaviji, po Evropi in v Ameriki. France Peršin je že dobil za svoja dela nagrado Prešernove­ ga sklada, Gorazd Safran pa več nagrad, med njimi tudi prvo na­ grado za grafiko na 9. mednarodnem bienalu v AleksandriJi leta 1972. Razstavo si je vsekakor vredno ogledati. J02E LIPNIK IZPOVED Večer kot eden mnogih. V majhni sobici se je zbralo nekaj ljudi, ki jih je vezala skupna usoda. Prišli so na sestanek v Klub zdravlje­ nih alkoholikov (zberejo se enkrat na teden), da vzamejo tablete in se z njimi ognejo skuš­ njav. Vzdušje je prijateljsko, intimno. Med moškimi je sedelo troje žensk. Ena med njimi se je dvignila in se presedla k mizi, ostali dve pa sta bili ženi zdravljenih alkoholikov, ki sta se udeležili sestanka. Na mizi je ležalo dvoje nageljnov. že vsedia se je tako, da je bila videti čimbolj skro­ mna. Prisodili bi ji nekaj čez petintrideset let. Bila je ena izmed tistih čmo- lask, ki kmalu ostare, zla­ sti če so doma na kmetiji. Roke so ji bile nabrekle, zgarane, trde, oči mehke, tople, sanjave. Temne oči. Popravila si je krilo, po- gladila lase, FK>gledala po sotovariših. Le kako bo začela pripovedovati to svojo ^odbo, zgodbo ma­ tere — alkoholičarke, zgod­ bo, ki se je pričela že v zibeli? Le kako ji bodo šle besede iz ust, ko pa je vajena košev, udorov, zemlje, bokalov, preš in velikanskih sodov? Tako smo premišljevali, ona pa je začela. Pri nas je bila pijača pri hiši kar pomnim. Na kmetiji sem doma, visoko nad Laškim. Veliko zem­ lje imamo, vinogradov in sadja. Doma pa sem bila, dok­ ler se nisem poročila, še iz večjega grimta. Vedno je bilo dovolj pijače, saj smo jo pridelali doma. Kar pomnim, sem pila. Pri nas pijejo že otroci. Damo jim piti za žejo, ker je do­ ma vino. To ni nič poseb­ nega, tako je. Potem se pi­ je ob vsakem delu, zali­ je pa se ob večjih prazni­ kih, kot so košnja, žetev in ob domačih praznikih. Ko sem se poročila in odšla od doma, sem pila zmerno, tako kot drugi ljudje. Moj mož je dela­ vec in veliko od doma. Jaz sem ostala na kmeti­ ji in tu gospodinjila. Po­ ročena sva petnajst let in imam troje otrok, največ­ ji je star 13 let.« Ob tem je postala, se ob misli na otroke razne­ žila, na obrazu se ji je po­ javil nasmeh in PK>nos. »Ko so bili majhni, je bilo hudo. Ostajala sem sama doma, bilo je veliko dela in sama sem ne vem kdaj začutila, da mi trplje­ nje pomaga prenašati pi­ jača, šla sem v klet in si natočila. Pri nas je polno sodov s pijačo, ki jo pri­ delamo doma. Ko sem bi­ la okajena, mi je bilo laž­ je živeti. Otroci so bili ro­ žnati, mož se mi ni zdel utrujen, ko se je vrail z dela, polje je lahko poča­ kalo. Počasi, deset let je prihajalo tisto, čemur bi rekla zanemarjenost. Za­ nemarila sem dom, moža, gospodarstvo in otroke. Najmanjša stvar, ki jo ni­ sem naredila ali pa mi ni uspelo, da jo popravim, mi je šla tako na živce in že sem imela vzrok, da sem se pošteno napila. Mož, da mož, je gledal »vse to početje, potem pa me je tudi tepel, če ni bilo reda pri hiši.« Roke so zatrepetale, spo­ mnile so se tistih časov, ko je bil pekel pri hiši. Globina v očeh je vzvalo- vila, poseg v preteklost je bil hud. Morala bi v tem trenutku ponovno dvigniti kozarec? »Zadnja tri leta pred mojim zdravljenjem pa je bil pravi polom. Mož sam ni mogel opraviti vseh del, bil je v službi, potem pa še kmetija, preveč je bilo zanj. To zdaj vem, takrat nisem. Vedno sem mislila, da garam le jaz. Moji otro. ci so bili zapuščeni, deklet­ ce, ki je najmlajša moja, je jokalo. Ko je pričelo hodiiti v šolo je vse pove­ dala učiteljici. Ta je en­ krat govorila z mojim mo­ žem, ki je gledal v tla od sramote, da ima ženo pi­ janko. Zmenila sta se in začel me je nagovarjati za zdravljenje. Brcnila seffl ga, ko mi je to rekel in se še bolj napila. Jaz pi­ jem toliko kot drugi seffl se opravičevala sama pred seboj. Ko so me odpeljali na zdravljenje v Vojnik, so me dobili nezavestno pod sodom v kleti. Od tega j* minilo dve leti in tri me­ sece. Pozdravila sem se in pijače, tudi če je doma, ne p>okusim. Pa so bile skušnjave. Hude. A je šlo. Tudi z vašo pomočjo. Hva­ la vam.« Vidno se je oddahnila, ko je to povedala. Besede niso bile tako izbrane. P"' vezali smo jiih mi. Bile P^ so iskrene, preproste. Me" nje je bila pomešana z^^^' Ija, kaplje znoja in ponos. da je zmagala. Zmagal* nad tistim, kar so ji daja' li v zibel, da bi mirno sp^' la. Ko je prijela v roke dv* nageljna za dve leti abs^i' nence sta se potočili dv^ solzi. Pogled se ji ustaV na sinu, ki je prišel P" mater, da jo odpelje do­ mov. Oba sta bila srečna; Besedilo^ ZDENKA STOP-^P Slika- DRAGO MEDVI^