151 1 Dr. Vid Snoj , redni prof esor, Filozof ska f akulteta Univerze v Lj ublj ani, Oddelek za primerj alno knj iževnost in literarno teorij o. E-naslov: vid.snoj @guest.arnes.si. 2 Dr. Jožef Muh ovič, redni prof esor, Akademij a za likovno umetnost in oblikovanj e Univerze v Lj ublj ani. E-naslov: j ozef _muh ovic@t-2 .net. Vid Snoj,1 Jožef Muhovič2 Pieter Bruegel starejši, Lovci v snegu, in Brane Senegačnik, Dve sliki Lovci v snegu 1565, olje na lesu, 117 x 162 cm, Dunaj, Kunsthistorisches Museum 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 151 Dve sliki Pieter Bruegel starej ši, Lovci v snegu Še ni večer. Prelivi modro-sivi počasi še med vej ami blede. Je starodavno svetla ura: sneg, lj udj e in hiše v isti so vedrini. Žarij o barve. Mraz j ih j e očistil. Tek psov. Glasovi. Daleč. Laj ež. Smeh . Podobe, ki se giblj ej o, stoj e – po brueglovsko zarezane so v misli. Drevesa, počrnela od žalosti, nebo j e trdo kakor bledi žad; v okvire vek življ enj e se ulovi in sliki zlij eta – a le za hip: takrat ko v davni svoj o prepoznaš in davna v tvoj i dotakne se brezdna. Pogovori z nikomer, Lj ublj ana: Slovenska matica, 2 0 19 , str. 10 Vid Snoj, Jožef Muhovič 152 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 152 VID SNOJ: Pieter Bruegel starej ši j e pesniški slikar. Znaten ugled j e dosegel že v času svoj ega razmeroma kratkega življ enj a v 16 . sto- letj u. Nj egova dela so začeli množično kopirati, in sicer tako nj egov sin, Pieter Bruegel mlaj ši, kakor tudi drugi slikarj i, slava pa mu j e še zrasla v naslednj em stoletj u, nizozemski zlati dobi, v kateri j e slikar- stvo doživelo razmah brez primere. V 18 . stoletj u j e zdrsnil v pozabo, iz katere j e spet vzniknil v 2 0 . stoletj u. V tem stoletj u j e, potem ko j e slovit sonet na Slepce napisal že Ch arles Baudelaire, v Evropi in Ameriki nastala cela vrsta pesmi na nj egove slike, na nekatere tudi po več. Sam vem za štiri, ki so j ih spodbudili samo Lovci v snegu. V tem j e Bruegel bržkone postal prvak med slikarj i, po drugi strani pa stoj i pri izvirih več slikarskih zvrsti, ki so se uvelj avile v zgodnj em novem veku. Ena izmed nj ih j e tako imenovano žanrsko slikarstvo, s katerim sva, Jožef , začela tele pogovore – z Janom Ver- meerj em, Brueglovim mlaj šim roj akom, naj odličnej šim predstavni- kom tega slikarstva. Snov žanrskega slikarstva niso več véliki dogodki kakor v historičnem slikarstvu – dogodki iz Biblij e ali an- tičnega mita ali pač zgodovinski dogodki, ki so oblikovali narode in države –, ampak prizori iz vsakdanj ega življ enj a. Pri Brueglu j e to življ enj e kmetov, čeprav sam ni bil kmet. Kot pripoveduj e Brue- glov biograf Carel Van Mander kakih štirideset let po nj egovi smrti, se j e imel navado preoblačiti v kmeta, da j e lah ko incognito priso- stvoval kmečkim družabnostim, sej mom, veselicam in porokam ter nemoteno opazoval j edenj e, pitj e, ples in lj ubimkanj e. Naj bo to res ali ne, j e namen Van Mandrove pripovedi vsekakor poudariti Brue- glovo natančno opazovanj e kmečkega življ enj a, zaradi katerega j e dobil vzdevek “kmečki Bruegel” ali “kmet Bruegel”. Vendar se j e proti žanrskemu slikarstvu pomaknil šele v šestdesetih letih 16 . sto- letj a, zadnj em desetletj u svoj ega življ enj a. Kaj j e počel prej ? JOŽEF MUHOVIČ: O Brueglovi mladosti in šolanj u ni veliko zna- nega. Tudi nj egova roj stna letnica – med letoma 15 2 5 in 15 3 0 – j e 153 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 153 samo približna, izpelj ana na podlagi sklepanj a. Rodil naj bi se v bli- žini mesta Breda. Vendar se ne ve, ali gre pri tem za nizozemsko Bredo,3 svetovno znano z Velázquezove slike Predaja Brede, ali za belgij ski Breeu, ki se j e latinsko prav tako imenoval Breda. Obe mesti sta tedaj pripadali h absburški j užni Nizozemski. Če sodimo po tem, kako j e v tistem času potekalo slikarsko šo- lanj e, j e Bruegel verj etno s sedmimi ali osmimi leti šel v uk k moj - stru Pietru Coeckej u van Aelstu v Antwerpen. Kot j e bila navada, j e pri nj em tudi stanoval. V moj strovi delavnici j e na začetku opravlj al preprosta tehnična in hišna opravila. Potem j e grundiral platna in lesene table ter iz pigmento v in lanenega olj a pripravlj al olj ne barve, ki so bile tedaj slikarski tehnološki h it, dokler ga ni moj ster lepega dne slo vesno po vabil v poseben prostor in ga začel uvaj ati v veščine risanj a. Ko j e v tem dovolj napredoval, so bile na vrsti dolgotraj ne vaj e v izdelovanj u grizaj ev,4 podslikav, lazur in detaj lov. Nato j e na- stopilo obdobj e kopiranj a (praviloma moj strovih del) in šele po dol- gem času sodelovanj e pri izpolnj evanj u moj strovih naročil. Ko j e moj ster van Aelst leta 15 5 0 umrl, j e Bruegel še naprej ostal v nj egovi zapiraj oči se delavnici, delno zato, ker j e bila tudi moj - strova druga žena, Mayken Verh ulst, učitelj ica slikarstva in ga j e po moževi smrti poučevala v akvareliranj u, še verj etnej e pa zato, ker moj strove družine ni maral zapustiti v zanj o naj težj em času in so se morda že tedaj začele plesti zlate niti naklonj enosti med nj im in mlado moj strovo h čerko, prav tako po imenu Mayken, ki j e poznej e postala nj egova žena. Hkrati s študij em slikarstva pri moj stru van Aelstu se j e Bruegel izobraževal tudi v grafični umetnosti pri tedaj uvelj avlj enem antwer- Vid Snoj, Jožef Muhovič 154 3 Mesto in občina v j užnem delu Nizozemske, v deželi Severni Brabant. Ime izvira iz flamske besedne zveze brede Aa, “široka Aa”, ter se nanaša na sotočj e rek Mark in Aa. 4 Prim. Muh ovič, 2 0 15 , 2 72 –2 73 . 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 154 penskem grafiku, slikarj u in grafičnem založniku Hieronymusu Cocku. V nj egovi delavnici j e spoznaval skrivnosti teh nik visokega in globokega tiska (lesoreza, bakroreza, suh e igle) in predvsem delal za zaslužek, saj j e bilo od ene grafične matrice mogoče dobiti tudi do sto kakovostnih odtisov. Prednost tega j e bila, da so bili grafični listi klj ub dolgotraj ni pripravi razmeroma poceni. Lj udj e so j ih radi kupo vali, ker so bili ceno vno dostopni, grafikom pa so zaradi velikih naklad klj ub nizkim cenam prinašali lep zaslužek. Leta 1551 j e Brue- gel postal slikarski moj ster in član antwerpenske gilde sv. Luke. Leta 1552 j e kot obetaj oč slikar odšel n a študij sko poto van j e v Ita- lij o , središče vrh unske klasične in tedan j e umetn osti, kj er j e ostal do leta 1555. Naj verj etn ej e j e poto val po kopn em čez Fran cij o . Po skicah , ki j ih j e prinesel domo v, sklepaj o , da j e prišel vse do Sicilij e. Kratek čas j e živel v Rimu, kj er j e delal za h rvaškega miniaturista Julij a Klo - vića (Giulia Clo via) in pri n j em spozn al takrat še n ezn an ega El Greca. 155 Diafanije Pieter Bruegel starejši, Pokrajina s Kristusom, ki se je prikazal apostolom na Tiberijskem morju, 1553 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 155 V tej umetnostni prestolnici j e preučeval Mich elangelove f reske v Sikstinski kapeli in naslikal tudi svoj e prvo izvirno slikarsko delo . Bruegel se j e leta 1555 čez Alpe, ki so nanj napravile izj emen vtis, vrnil na Nizozemsko. Alpe so navdih nile mnoge nj egove skice gor- skih vrh ov in pokraj in, ki so imaginativna podlaga za nekatera poz- nej ša risarska, grafična in slikarska dela, tudi za Lovce v snegu. Po vrnitvi v Antwerpen, kj er j e ustanovil slikarsko delavnico, se j e naj prej začel ukvarj ati z izdelavo bakrorezo v. V tem obdobj u j e na- pravil serij o grafičnih listov Sedem smrtnih grehov pod vplivom ro- j aka Hieronymusa Bosch a, ki j e umrl pol stoletj a prej . Bruegla sta pri starem moj stru n avdušili in ventivn a in imagin ativn a morf ologij a ter arh etipska simbolika naslade in pregreh e. Posebno velik vtis so nanj napravila moj strova zgodnj a dela, ki j ih j e pogosto citiral. Leta 156 3 se j e poročil z Mayken in preselil svoj o delavnico v Bru- selj , kj er j e leta 156 9 kot visoko cenj en moj ster razmeroma mlad tudi umrl. Do današnj ih dni se j e ohranilo okrog štirideset del, ki so do- kazano nj egova. Pa še kratka pripomba k trditvi, s katero si začel ta pogovor, na- mreč da j e Bruegel “pesniški slikar”. To j e po moj em treba razumeti ne le v tem smislu, da j e nj egovo slikarstvo pritegnilo neverj etno pozornost pesnikov, ki so v nj em našli inspiracij o, ampak tudi tako, da j e po svoj i naravi “slikarski lirik”. Lirik j e zaradi iskrive in lapi- darne naracij e, predvsem pa zaradi neverj etne sposobnosti ustvar- j anj a atmosf erskih vzdušij oziroma razpoloženj , v slikarskem žargonu “štimung”. Intenziteto zimskega vzdušj a oziroma razpolo- ženj a, ki nas prestavi v neko čisto posebno, znano-neznano doživ - lj aj sko stanj e, j e mogoče občutiti tudi na sliki Lovci v snegu. Ne nazadnj e j e pesnik Senegačnik prav z izstrelišča tega atmosf erskega vzdušj a v orbito sveta poslal pesem Dve sliki. V. S.: Znano j e tudi, da se j e Bruegel gibal v h umanističnih krogih , vendar ni j asno, kakšna j e bila nj egova izobrazba, ali j e znal latinsko Vid Snoj, Jožef Muhovič 156 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 156 in koliko j e bil v resnici vpelj an v h umanistične študij e. Obzorj a in prepričanj slikarj a Bruegla ne poznamo. Nj egovo prikazovanj e kmečkega življ enj a, ki j e sčasoma postalo nj egova poglavitna sli- karska snov, pa j e vsekakor zagonetno. Vprašanj e j e, ali se j e pre- oblečeni kmet Bruegel istil s kmeti. Nj egovi kmetj e so pogosto brez obrazov. J. M.: Res j e. Pri mnogih Brueglovih figurah se zdi, zlasti če j ih opa- zuj emo od blizu, da nj ih ovi obrazi niso toliko portreti konkretnih oseb, ampak bolj stanovskih in značaj skih tipov. V. S.: Pravzaprav sploh niso izrisani. Brueglovi kmetj e so naslikani z značilno kretnj o, ki j ih opredelj uj e in j o j e sam venomer znal iz- slediti z zaneslj ivim čutom, ter pogosto s komično potezo, v kateri se za nekatere kaže humor, za druge sarkazem. Nj egov vzdevek j e bil tudi Pier den Drol, nekaj takega kot Pero burkež. J. M.: Temu, kar si rekel, j e mogoče dodati dve, tri stvari. Naj prej kar zadeva artikulacij o figur. Splošna karakteristika Brueglovih kompozicij j e, da skoraj nikoli niso f okusirane na eno samo figuro. Po navadi gre za figure ali maj h ne skupine figur v ob- sežnem kraj inskem milj ej u, na katerega gledalec skupaj s slikarj em praviloma zre iz ptičj e perspektive,5 ali pa imamo opravka s prizori, v katerih nastopa več deset in celo več kot sto figur. Take slike Nemci imenuj ej o Wimmelbilder, “mrgoleče slike”. Ena naj bolj zna- nih te vrste j e slika Nizozemski pregovori iz leta 15 5 9 . S slikarskega stališča gre v obeh primerih za situacij o, v kateri moraj o biti figure razmeroma maj h ne. V prvem primeru j e tako zato , da lahko simuliraj o razumno sorazmerj e med človekom in veli- kostj o naravnega ali urbanega okolj a, na primer drevesa ali hiše, oziroma velikostne razlike v različnih prostorskih planih ,6 v drugem 157 Diafanije 5 Prim. slike 1, 2 in 6 . 6 Prim. sliki 1 in 5 . 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 157 primeru pa zato, ker j e maj h nost figur glede na f ormat oblikotvorna predpostavka za nj ih ovo številnost in gostoto. V obeh primerih j e slikarsko razumlj ivo, da karakterizacij a mnogih figur na ravni obra- zov ni smiselna niti mogoča, j e pa, kot si ugotovil, učinkovita na ravni karakterizacij e celopostavne figure. In Bruegel j e bil v tem res moj ster. Na nj egovih slikah imaj o tudi naj manj še figure j asno pre- poznaven značaj , čeprav skoraj da nimaj o obrazov in omembe vred- nih detaj lov. To j e dobro vidno pri figurah v bolj oddalj enih planih . Drugi dodatek zadeva Brueglo vo izobrazbo in n j ego vo vpetost v tedan j i intelektualni milj e. Omenil sem že, da slikarsko izobraževan j e v n j ego vem času ni bilo podobn o obisko van j u šole z urnikom, letniki in izpiti, ampak j e bilo celodnevno življ en j e v moj stro vi delavnici in h iši. Tam pa j e imel mladi Pieter kaj videti in doživeti, še zlasti zato , ker j e bil moj ster van Aelst mnogostran ski umetnik ter j e imel raz- no vrstna naročila in imenitne naročnike. Razen s slikarstvom, v ka- Vid Snoj, Jožef Muhovič 158 Detajl z Lovcev v snegu 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 158 terem se j e večin oma ravn al po oblikotvornih smernicah antwerpen - skih manieristov, se j e ukvarj al tudi z izdelavo načrtov za barvna okna, tapiserij e in celo za arh itekturo ter bil znan kot prevaj alec in založnik. Tako j e leta 153 9 v flamščino prevedel tretj o izmed Sedmih knjig o arhitekturi znamenitega italij anskega arh itekta in teoretika Sebastiana Serlia (14 75–15 5 4 ). Glede na diapazon moj strovih zani- manj in poslo vnih stiko v bi bilo mogoče reči, da j e bilo v intelektual- n em smislu mlademu vaj en cu v moj stro vi h iši precej dobro postlan o . Sicer pa j e bila h umanističn a vedn ost takrat n ekaj , kar j e slikar moral poznati, če j e s svoj imi deli h otel nagovoriti občinstvo z ustrezno kupno močj o . O Brueglo vem znanj u latinščine ni mogoče po vedati nič določnega, vendar j e posredno vsekakor mogoče dokazati, da j e imel z nj o kar inten ziven stik. Dokaz za to j e na primer serij a osmih bakrorezo v Sedem smrtnih grehov, ki so nastali med letoma 152 6 in 153 0 ter imaj o podn apise v latin ščini in flamščini: Superbia (Napuh), Avaritia (Pohlep), Luxuria (Pohota), Ira (Jeza), Gula (Požrešnost), In- vidia (Zavist) in Disidia (Lenoba). Osem j ih j e zato , ker j e sedmim s tematiko naglavnih greh o v dodan list Poslednja sodba. Klj ub morf ologij i iz kmečkega življ enj a j e bil Bruegel s svoj imi domiselnimi, h umornimi in včasih sarkastičnimi parabolami in ale- gorij ami zelo prilj ublj en med intelektualci svoj ega časa. Med nj imi j e našel kupce, naročnike in mecene. Med nj egove podpornike so spadali Antoine Perenot de Granwelle, kardinal in minister špan- skega kralj a Filipa II., Nicolaes Jongelinck, trgovec in zbiralec ume- tnin, brat kiparj a in medalj erj a Jacoba Jongelincka, ter Abrah am Ortelius, antwerpenski geograf , kartograf in knj igotržec. Te lj udi j e v Brueglovem delu pritegoval neki nenavaden “realizem”, ki izh aj a iz odlične artikulacij e in interpretacij e kraj inskega milj ej a, v kate- rega so postavlj eni figuralni motivi. Kraj ina, ki ustvarj a življ enj ski in doživlj aj ski milj e, ter žanr, ki v tem milj ej u zaživi – to dvoj e j e go- tovo privlačilo že takrat, saj navdih uj e še zdaj . 159 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 159 V. S.: V zvezi s tem, kar si imenoval Brueglov “realizem”, ni zane- marlj ivo, kako so ga doj emali nj egovi sodobniki. Ko j e umrl, mu j e Ortelius napisal epitaf , češ da j e nj egovo zgodnj o smrt nemara pov- zročila narava, ker se j e zbala, da bo v prih odnj ih rodovih zaniče- vana zaradi nj egovega izrednega posnemovalnega daru. Ne vemo, ali j e bilo to Orteliusovo osebno (in posebno) ali reprezentativno mnenj e, mnenj e poznavalske večine. Vsekakor pa j e Ortelius Brue- glu tudi v svoj i Knjigi prijateljev posvetil dvostranski razdelek, v ka- terem j e zapisal, da j e bil naj popolnej ši slikar svoj ega časa in da j e, še več, slikarj em postal narava. V očeh svoj ega sodobnika (in morda tudi drugih sodobnikov) j e bil Bruegel torej druga narava, ki j i j e lah ko zavistna celo narava sama. J. M.: To j e posrečeno paradoksno rečeno. Slikarj em in, sodeč po tvoj em uvodu v ta pogovor, tudi pesnikom j e bil Bruegel dej ansko mnogokrat inspirativna druga narava, tako rekoč kažipot k umeva- nj u prve narave. Naj zanimivej še vprašanj e pri tem pa j e, kaj j e v Brueglovem delu takega, da ima tako velik intelektualni in h krati emocionalni inspirativni potencial. Del odgovora j e po moj em v tem, da j e Brueglova kraj ina, če lah ko tako rečem, “svet v razširj eni perspektivi”. Torej ni le mizan - scensko ozadj e figuralnega ospredj a, kakor j e to praviloma v itali- j anski renesansi, ampak j e milj e, življ enj sko okolj e, v katerem figure in figuralni motivi dej ansko “živij o, se giblj ej o in so”. Brueglova ptičj a perspektiva še dandanes te kraj ine – čeprav smo vaj eni ek- stravagantnih posnetkov z droni, sofisticiranih f otosimulacij in vir- tualizacij – razgrinj a pred nami kot “resnične” in na poseben način “naravne”.7 Pa ne le to. Razširj ena panorama z oddalj enim h orizon- tom omogoča, da so figure do kraj inskega okvira v razmerj u, ki ga človek v svoj em vsakdanj iku občuti kot “naravnega”. Ta okvir j e pri Vid Snoj, Jožef Muhovič 160 7 Prim. npr. sliko 8 . 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 160 Brueglu slikarski ekvivalent stvarstva in človeka z maj h nostj o figur diskretno opominj a na nj egovo mero v razmerj u do Stvarnika. Skrit za mirnim življ enj em motiva, parabole ali žanrske téme daj e slikar v premislek in doživetj e f undamentalne stvari: bližnj e in oddalj ene h orizonte, nikoli videne vrh ove, svetle in temne ure človekovega dej anj a in neh anj a, letne čase v nj egovem življ enj u, nj egovo neidea- lizirano mero in razmerj e do sveta, razmerj e sveta do nj egove eksi- stence itn. In ob tem spontano preprečuj e melanh olij i, da bi izpelj ala svoj e depresivno in subverzivno delo, kot pravi pesnik.8 V. S.: K perspektivi Brueglo vih kraj in se bo va še vrnila, n aj pa se zdaj malo odmaknem od nj ego vega slikarskega načina in tega, kar z nj im tematizira, ter ga kot slikarj a postavim v perspektivo n j ego vega časa. O tem času in času, v katerega se j e nadalj eval, se mi zdi prav po ve- dati več, ker sta skupaj , kar zadeva slikarstvo , popoln oma izreden čas. Bruegel se j e rodil malo po izbruh u ref ormacij e, ki se j e na Nizo- zemsko zaradi čedalj e h uj šega nezadovolj stva z nadoblastj o katoli- ške Španij e h itro širila iz sosedn j ih dežel. Izmed ref ormacij skih smeri se j e naj močnej e uvelj avil kalvinizem, ki j e leta 156 6 , proti koncu Brueglovega življ enj a, sprožil ikonoklastično divj anj e. Tedaj so bila v cerkvah po Antwerpnu, nizozemskem trgo vskem središču, uničen a številna slikarska in kiparska dela, znameniti oltar v bližnj em Gentu pa j e bil menda zadnj i trenutek umaknj en na varno . Dve leti poznej e, leto pred smrtj o, j e Bruegel doživel tudi začetek voj ne s Španij o, ki j e potem traj ala kar osemdeset let in med katero j e sedem severnih nizozemskih dežel razglasilo republiko. Ta voj na j e imela bolj in man j inten zivn a obdobj a, dokler republika leta 16 4 8 , ko se j e kon čala tudi tridesetletna voj na v nemških deželah , ni dosegla priznanj a in se dokončno ločila od Svetega rimskega cesarstva. Nasprotno j e j užna Nizozemska oziroma Flamska ostala pod Španij o. 161 Diafanije 8 Prim. Bobin, 2 0 14 , 9 8 . 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 161 Nizozemska republika se j e klj ub valuj očemu voj nemu trušču gospodarsko razmahnila. Potem ko so Nizozemci uvedli zaporo Antwerpna, ki so ga zavzeli Španci, se j e proti koncu 16 . stoletj a začel vzpon Amsterdama, in sicer z banko, ki j e začela na veliko kreditirati trgovinska podj etj a doma in na tuj em, z vzhodnoindij - sko in zahodnoindij sko družbo, borzo in tako naprej – pravi boom zgodnj ega kapitalizma. Maj hna dežela z nič več kot milij onom in pol prebivalcev in brez naravnih bogastev j e zgradila trgovsko mornariško f loto, ki j i ni bilo para, ter postala svetovna gospodar- ska velesila. Srednj i sloj se j e dvignil, in odprl se j e tudi slikarski trg. Srednj esloj ci, že pred voj no številnej ši in bogatej ši v primer- j avi s tistimi v drugih evropskih deželah, so postali naročniki in kupci slikarskih del. Okrog leta 15 6 0 j e bilo v Antwerpnu več sli- karj ev kot mesarj ev, nič manj kot tristo.9 Nekj e sem naletel tudi na podatek, da j e bilo poznej e, sredi 17. stoletj a oziroma na vrhuncu zlate dobe, na Nizozemskem narej enih kar sedemdeset tisoč slik na leto. Na začetku 16 . stoletj a so Biblij o brali le redki; do konca stoletj a j e v nemških protestantskih deželah z Luth rovim prevodom prišla v vsako hišo. Na Nizozemskem v 17. stoletj u pa so se v vsaki hiši znašle slike. Vsak prebivalec naj bi imel v lasti dve sliki in pol. Če- prav nisem privrženec statistik, ki prepolavlj aj o in decimiraj o ter niti približno ne daj ej o nič takega, kot j e “prava” podoba resničnosti, mi ta številka deluj e impresivno. J. M.: Celo če gledamo s sodobnega zornega kota. Dandanes teh standardov, še zlasti če gre za kakovostna izvirna dela in ne za po- ceni kopij e ali reprodukcij e, ne dosegamo. In to klj ub temu, da j e produkcij a del na področj u umetnosti enormna in da smo umetni- ško delo brez težav pripravlj eni videti v marsičem. Vid Snoj, Jožef Muhovič 162 9 Prim. Foote, 19 79 , 77. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 162 Naj večj a sprememba, ki se j e v zvezi z umetnostj o dogodila v času, o katerem govoriva, j e bila “demokratizacij a” lastništva in mo- tivike umetnin, če se tako izrazim. Naročniki in lastniki umetniških del nenadoma niso bile več Cerkev, državne institucij e in plemiške rodbine, ampak so to postali pripadniki srednj ega, meščanskega stanu s hitro naraščaj očo kupno močj o in močno potrebo po kulti- viranj u svoj ega družbenega in bivalnega okolj a. Ker ti seveda niso bili zainteresirani za religiozno, h istorično in reprezentativno into- nirana naročila, so j im umetniki morali ponuditi nekaj drugega, kar j im j e bilo pisano na kožo, in to j e bilo žanrsko slikarstvo, ki se j e postopno izvij alo iz vsega tistega, kar j e bilo prej samo mizanscen- ska spremlj ava religioznih in historičnih artikulacij . Šlo j e za slikarstvo prizorov iz vsakdanj ega življ enj a, v Francij i imenovanih scènes de genre, za kraj insko in tih ožitno slikarstvo, predvsem pa za slike manj ših f ormatov, ki so j ih lah ko sprej ela meš- čanska stanovanj a. Ti žanri, ki so presenečali s svoj im osuplj ivim realizmom, so se v 16 . stoletj u razvij ali postopno, zaradi naraščaj o- čega povpraševanj a pa tudi čedalj e bolj inten zivno. Premik od reli- giozne in historične usmeritve v novo smer j e v 17. stoletj u dosegel vrh v različnih šolah nizozemskega zlatodobnega in flamskega ba- ročnega slikarstva. Vendar se tedaj na Nizozemskem ni našel teo- retik, ki bi zago varj al ta premik, saj so bili vsi zado volj ni z italij ansko in znano Félibienovo delitvij o žanrov na plemenite in preproste.10 Vsi so brez ugovorov pristaj ali na f avoriziranj e plemenitih žanrov (alegoričnega in h istoričnega slikarstva, ki j e vklj učevalo mitološko in religiozno slikarstvo) ter ustrezno nižj e vrednotenj e preprostih žanrov (portretnega slikarstva, slikarstva vsakdanj ih prizorov, kra- j inskega in tih ožitnega slikarstva). Slikarstvo so k preprostim žan- rom intenzivno premikali umetniki sami, vendar so celo žanrski 163 Diafanije 10 Prim. Muh ovič, 2 0 15 , 8 6 0 –8 6 3 . 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 163 specialisti še dolgo slikali tudi historične kompozicij e. Te so bile veliko bolj e plačane, čeprav j ih j e bilo mnogo teže prodati. V. S.: V 17. stoletj u j e bila hierarhij a slikarskih zvrsti j asna: za h isto- ričnim slikarstvom j e bilo, kot si rekel, portretno, potem žanrsko, kraj insko in nazadnj e tih ožitno slikarstvo. Ta h ierarh ij a, gledano od zgoraj navzdol, daj e podobo zmanj ševanj a človeka. Na vrh u j e zvrst, ki človeka prikazuj e pri vélikem dej anj u, in na sredi zvrst, v katerem ves prizor zasede mali človek. V kraj ini j e človek še zmeraj navzoč, čeprav se umika iz nj e, na tih ožitj u pa ga sploh ni več, vsaj ne ne- posredno. Vendar zasuka, ki j e pripelj al k osredotočenj u nizozemskih sli- karj ev na nižj e zvrsti, ni sprožil spremenj eni interes novega ob- činstva oziroma odj emalcev slikarskih del. Sprožila ga j e ref ormacij a, ki j e dovolila spremembo tega interesa. Iz cerkva j e izgnala slikarske podobe, a slikanj a ni prepovedala ali omej ila. Sa- kralno historično slikarstvo j e upadlo, zato pa se j e razmahnilo sli- karstvo s posvetno snovj o, ki se j e naselilo v domove navadnih lj udi, čeprav so nekateri izmed nj ih za zasebno rabo naročali in kupovali tudi sakralne slike. J. M.: Prilj ublj enost žanrskega slikarstva j e bila v Brueglovem času velika in j e še naraščala. Razlogi za to so bili eksplicitni in implici- tni. Med prve spada osuplj iv realizem slikarske artikulacij e, med druge pa to, da j e žanr v človeško življ enj e poleg f ascinacij e z vide- zom nevsilj ivo, tako rekoč mimogrede prinesel še nekaj drugega, bolj nepogrešlj ivega. Bistvo žanra j e namreč v tem, da gledalcu daj e videti predmete in poj ave, ki j ih sicer pozna, a j im v vsakdanj i rutini ne namenj a pozornosti. Ti se mu večinoma zdij o samoumevno in nezanimivo pohištvo nj egove eksistencialne j eče. Ko pa mu j ih sli- kar v likovnem prostoru znova pokaže, ko torej te stvari vstopij o v nj egov dom skozi vrata umetnosti, j ih šele prav ugleda in se zave nj ih ove vrednosti, nj ih ove lepote. Vid Snoj, Jožef Muhovič 164 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 164 Ali če to povem s Ch estertonom:11 da bi bil svet drugačen in bi človeka vsakdanj i svet neh al dolgočasiti, se mora spremeniti gle- dalec, nj egov pogled, in ne to, kar gleda. Da bi zimsko pokraj ino z drsalci videli kot čudež, niso potrebni nova zimska pokraj ina in novi drsalci, ampak nova slikarska in gledalska pozornost ter nova ponižnost v razmerj u do stvari. Dokler tega dvoj ega nimamo, ne moremo prisrčno, otroško poh valiti čudovite sen zacionalnosti tako imenovanih navadnih, vsakdanj ih stvari in j ih – skupaj s samimi sabo – ustrezno ceniti. Žanrski umetnik oboj e ima, zato lahko člo- veku pomaga, da lepoto sveta uzira drugače: ne le v enkratnih, slavnih, h eroj skih dogodkih, ampak tudi za fiziko naklj učij in en- tropij e, pod prah om vsakdanj osti in celo za bleščečo f asado člove- kove volj e do moči. To pa j e nekaj velikega, morda večj ega od dih j emaj oče mimetičnosti, ki j e bila zunanj e, komercialno gonilo žanra in zbuj a pozornost še zdaj . Zbuj a j o celo tako zelo, da si sodobni raziskovalci še vedno prizadevaj o naj ti optične pripomočke in po- stopke, ki naj bi to mimetičnost pomagali doseči, saj po izkušnj ah s sodobnim hiperrealizmom težko verj amej o, da bi bilo do nj e mo- goče priti brez nj ih. V. S.: To sva ugotavlj ala že ob Vermeerj u, s tem da Bruegel stoj i pri začetkih žanrskega slikarstva, pri Vermeerj u pa se to slikarstvo po- žene v svoj naj višj i vrh. J. M.: Naj ob tem pripomnim, da j e bilo pri Brueglu tudi takrat, ko j e bil še ves zapisan alegoričnim in religioznim temam, že vse pri- pravlj eno za žanrski razmah . Vsi žanrski elementi so bili tako rekoč v nizkem štartu, nared, da stopij o v ospredj e: vaška prizorišča, vsak - danj a kmečka opravila in prizori, kraj ina, rekviziti, uporabni pred- meti in podobno. Bruegel j e v ta znano-neznani svet včasih instaliral celo mitske in biblične prizore, na primer na slikah Pokra- 165 Diafanije 11 Prim. Ch esterton, 19 78 , 12 9 . 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 165 jina z Ikarovim padcem12 in Poklonitev kraljev v snegu, na katerih klj učna dogodka tako rekoč ponikneta v navadnem svetu. Bruegel nas gledalce odpira v svet, ki ga poznamo, vendar ga ne opazimo. Pri nj em sta samo na videz v ospredj u kraj ina in ruralna pripoved s kvečj emu etnograf skimi aspiracij ami. V resnici ni tako. Gre za pri- poved o bistvenih stvareh, ki na dnu svoj e slikarsko zamrznj ene duše čaka, da se bo čez nj en rob nagnil obraz13 in odmrznil nj ene arh etipske h orizonte. To se res dogaj a. Še zdaj . Leta 2 0 19 , ob štiristopetdeseti obletnici slikarj eve smrti, in že malo prej se j e perenialnost Brueglove aktual- nosti pokazala v preverlj ivem sij aj u, pa ne le na številnih razstavah v nj egovi domovini, ampak v strokovnem smislu tudi na svetovni ravni, in sicer na dveh velikih , nadvse studiozno pripravlj enih in iz- j emno obiskanih predstavitvah nj egovega dela. Prva s pomenlj ivim naslovom “Bruegel. Das Zeichen der Welt” (“Bruegel. Znamenj e sveta”) j e bila – kot napoved obletnice – že leta 2 0 17 v dunaj ski Al- bertini, druga s še bolj pomenlj ivim naslovom “Bruegel. Once in a Lif etime” (“Bruegel. Enkrat v življ enj u”) v letih 2 0 18 in 2 0 19 v du- naj skem Kunsthistorisch es Museumu. V. S.: Pa si poglej va “žanrski razmah”, namreč kako se j e godil prehod iz sakralnega historičnega slikarstva v žanrsko. Čisto na kratko: nizozemski slikarj i so že v 15 . stoletj u, pred nastopom ref ormacij e, postavlj ali prizore iz Biblij e v svoj e okolj e z zna- čilno domačo graj sko-dvorčevsko arhitekturo in interj erj i ter bi- blične f igure napravlj ali tako, kot se j e oblačilo tedanj e plemstvo. Potem so bibličnemu prizoru začeli dodaj ati prizore iz vsakda- nj osti. Tako j e na primer ravnal neznani moj ster tik pred sredo 16 . stoletj a. Vid Snoj, Jožef Muhovič 166 12 Prim. sliko 6 . 13 Prim. Bobin, 2 0 14 , 5 9 . 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 166 Rekonstrukcij a slike tega moj stra j e pokazala, da j e bilo na risbi spodaj več prizorov iz Kristusovega življ enj a. Te j e moj ster zamenj al s prizori iz vsakdanj ega življ enj a in sveti družini na končani sliki odmeril razmeroma malo prostora levo spodaj . Bruegel pa j e šel še dlj e. Na sliki Popis v Betlehemu, recimo, j e biblični dogodek zaj el ter, še več, skril med vsakdanj e pripetlj aj e in opravila. Otroci se drsaj o , ženska kida sneg, kmet vleče to vor, ženska krmi živali itn. itn. – in Jožef in Marij a, ki sta se, kot pravi naslov slike, prišla popisat v Betlehem,14 sta na nj ej skoraj neopazna. Zadnj a možnost j e prizorska osamosvoj itev sodobne vsakdanj osti, na pri- mer na Kmečki poroki. Véliki dogodek j e zaj et v vsakdanj ost tudi na Pokrajini z Ikaro- vim padcem, ki si j o omenil maloprej . 167 Diafanije 14 Prim. Lk 2 ,4 . Mojster LC, Prihod v Betlehem, ok. 1540 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 167 To j e edina oh ranj ena Brueglova slika z mitskim motivom. Brue- gel j e pripoved o Dedalovem in Ikarovem letu poznal iz Ovidij evih Metamorfoz, v katerih ima ta neverj etni let priče. Kdor j u j e videl leteti, pripoveduj e Ovidij , ribič, pastir ali orač, j e osupnil in pomislil, češ, to morata biti bogo va.15 Nasprotno j e Bruegel mitsko preteklost zvrnil v sedanj ost in h eroj stvo v vsakdanj ost. Na nj egovi sliki j e vé- liko mitsko dej anj e kratko malo postavlj eno ob vsakdanj a opravila. Natančnej e: na nj ej sploh ni prikazan Dedalov in Ikarov let, ampak samo Ikarov padec, od vélikega dej anj a samo nj egov žalostni ali celo tragični konec. Pokrajini z Ikarovim padcem j e močn o razlago dal (in z n j o into- niral n adalj n j e razlagan j e) pesnik – Wystan Hugh Auden. Ta v pesmi Musée des Beaux Arts, naslovlj eni po bruselj skem muzej u, kj er j e Vid Snoj, Jožef Muhovič 168 Pieter Bruegel starejši, Popis v Betlehemu, 1566 15 Prim. Ovidij , Metamorfoze 8 .2 17–2 2 0 , slov. prev. 19 77, 5 4 . 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 168 malo pred drugo sveto vno voj no videl Brueglo vo sliko , go vori o tem, kako dobro so stari moj stri razumeli tek sveta. Ob trplj en j u, ki ga po v- zroči véliko dej an j e ali dogodek, so n amreč prikazo vali ravn odušn ost. Audn o v zgled starega moj stra j e Bruegel, pri katerem takšn o trplj en j e nima prič. Zraven – vendar samo in nič drugega kot to: zraven – so otroci, ki se drsaj o po ribniku, psi, ki po pasj e živij o naprej , ali konj , ki si drgne zadek ob drevo . Vse to so detaj li z Brueglo vih slik. Seveda pa j e v Audno vi pesmi kot kronska priča člo veške ravn odušn osti n a- zadnj e tu Pokrajina z Ikarovim padcem, na kateri “se vse obrača / proč, prav lagodno , od nesreče”:16 tako orač, čeprav j e moral slišati plj usk ob Ikaro vem padcu v vodo in n j ego v krik, kakor tudi – ribiča in pastirj a Auden preskoči – ladj a, ki gre mirn o svoj o pot. Čeprav j e Audnova razlaga prepričala številne umetnostne zgo- dovinarj e, se j e poj avila še drugačna umetnostnozgodovinska ra- 169 Diafanije Pieter Bruegel starejši, Pokrajina z Ikarovim padcem, ok. 1561–1565 16 Auden, 19 9 4 , 3 4 . 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 169 zlaga. Po tej razlagi nemenj enj e za okolico ni ravnodušnost. Osred- nj a človeška figura na Brueglovi sliki j e orač, ki j e zamenj ava za De- dala. S plugom zarezuj e enakomerne brazde v zemlj o in se drži mere, srednj e poti, zlate sredine kakor Dedal. Ta j e za razloček od Ikara, ki se j e dvignil previsoko in mu j e sonce stopilo z voskom zle- plj ena krila, oral zrak po sredi med morj em in soncem ter ga j e za orača označil že Seneka.17 Enako Brueglov orač: plug vodi v skoraj enaki razdalj i do Ikara in do človeškega trupla, ki leži v grmovj u na koncu nj ive. Ne da bi se menil za to , kaj se godi okrog nj ega, opravlj a svoj e delo in se brez strah u pred smrtj o drži svoj ega načina življ enj a v skladu z naravo kot Božj o stvaritvij o in nj enim ritmom. Ta razlaga napotuj e na nekakšen krščanski stoicizem in j e ne- mara celo bliže obzorj u slikarj a iz 16 . stoletj a od nam neprimerno bližj e Audnove razlage. Toda kot rečeno, to obzorj e j e temno. Ne vemo , koliko j e Bruegla prežela krščanskoh umanistična kultura nj e- govih sodobnikov. J. M.: Omenil sem že, da se j e Bruegel šolal in gibal v intelektualnih krogih svoj ega časa (v mislih imam moj stra van Aelsta in nj egove naročnike ter Brueglove mecene) in se v nj ih zato ni počutil tuj e. Več kot verj etno pa se mi zdi, da ni bil človek, ki bi v lastnem izku- stvu prekuh aval filozof ske teorij e. Po slikah sodeč v nj em laže vidim natančnega opazovalca z neverj etnim smislom za karakterizacij o figur, pokraj in, vzdušij in ne nazadnj e življ enj skih izkustev. Menim, da sta bili opazovanj e in slikanj e pri nj em sredstvi za refleksij o o absolutizmu sveta, ki ga j e občutil, ne da bi mu nasprotoval. Zgodba sveta j e velika zgodba zgodb. Zgodba človeka v nj ej pa j e maj h na, a dragocena. Zgodbe sveta tečej o v nekem neznanem kontra- punktu, vendar ne tako, da bi se ves čas menile druga za drugo. Brueglova življ enj ska filozofij a in teologij a sta bili po moj em še naj - Vid Snoj, Jožef Muhovič 170 17 Prim. Kilinski II, 2 0 0 4 , 10 1–10 2 . 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 170 prej videti tako, kakor da bi smrti izrekli šah in mat: vsak dan ima svoj strup, za tistega, ki zna videti, pa tudi protistrup.18 V. S.: Morda res. Ampak daj va, začniva se počasi bližati Lovcem v snegu. Glede na to sliko j e mogoče reči, da j e Bruegel oral ledino dvema slikarskima zvrstema, ki sta se osamosvoj ili v 17. stoletj u – ne samo žanrskemu slikarstvu, ampak tudi kraj inskemu. V kraj inarstvu j e bil Brueglov predh odnik Joachim Patinir. V prvih desetletj ih 16 . stoletj a j e razvil tako imenovano Weltland - schaft, “svetovno pokraj ino”. Slikal j e biblične ali zgodovinske fi- gure, ki tako rekoč izginj aj o v veliki pokraj ini. Za Patinirj evo “svetovno pokraj ino” sta poleg tega značilna ptičj a perspektiva, se pravi pogled od zgoraj , ki se panoramsko odpira v pokraj ino, in po letu 152 0 tudi h orizontalni f ormat, ki j e v kraj inarstvu postal stalnica 171 Diafanije 18 Prirej eno po Bobin, 2 0 14 , 10 in 2 3 . Joachim Patinir, Pokrajina z begom v Egipt, 1516/17 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 171 namesto vertikalnega f ormata. Pokraj ina sama pa j e domišlj ij ska, z vso copia et varietas, “obilj em in raznolikostj o” narave: z visokimi gorami ter morj em in rekami, vij ugaj očimi se po globokih zavitih dolinah , z gozdovi in travniki, s skalami in polj i. J. M.: To j e značilno za vse nizozemske slikarj e, kadar upodablj aj o kraj inski motiv, od Bosch a prek Bruegla in Herculesa Segh ersa do Rembrandta in mnogih drugih. Vselej j ih z neznansko silo privlači natančno to, kar v nj ih ovi ravninski deželi tako zelo manj ka, tudi panoramski pregled nad pokraj ino, ki j e po naravni poti, brez pri- pomočkov, kot so droni, tam tako rekoč nedoseglj iv. V. S.: Toda v kraj inarstvu se j e Bruegel še pred slikarstvom preiz- kusil v grafiki. Sredi petdesetih let 16 . stoletj a j e naredil risbe za se- rij o dvanaj stih grafičnih listo v Velike pokrajine, s katerimi j e dosegel slo ves kot risar kraj ine. Te risbe oziroma grafični listi imaj o sakralno in posvetno motiviko. A naj bo pripovedni motiv tak ali drugačen, naj bo to beg v Egipt ali pot v Emavs na eni strani oziroma voj aki med počitkom ali ptičar na drugi strani, vsakič deluj e kot iniciator pogleda, ki se odpira v pokraj ino. Pri tem j e Bruegel s pridom upo- rablj al risbe Alp, ki j ih j e prinesel s potovanj a v Italij o. Pred nj im j e gorato severnoitalij ansko in tirolsko pokraj ino sicer na akvarelnih risbah upodablj al že Albrecht Dürer. Vendar j e naravno pokraj ino kot nekaj velikega zasnoval šele Bruegel. J. M.: Na začetku pogovora sem to spontano imenoval “svet v raz- širj eni perspektivi”. Širok panoramski klj uč z oddalj enim h orizon- tom, ki ga imaj o tudi že nekateri grafični listi iz serij e, o kateri si govoril, j e resnično postal Brueglov zaščitni znak. Slika Lovci v snegu j e sicer del cikla Letni časi. Ta j e domnevno nastal po naročilu Nicolaesa Jongelincka, ki j e že prej imel v lasti nekaj Brueglovih del. Bruegel j e naročilo izpolnil v enem letu, leta 156 5 , kar j e glede na velik f ormat (povprečno 12 0 x 16 0 cm), število del in način slikanj a brez dvoma izreden dosežek. Cikel j e v štiri- Vid Snoj, Jožef Muhovič 172 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 172 stoletni zgodo vini doživlj al razgibano usodo in slike niso ostale sku- paj . Ena se j e celo izgubila. Glede na enako datiranj e, enak f ormat in enako obravnavo h orizonta so j ih kot dele iste celote (znova) pre- poznali in potrdili šele v dvaj setih letih prej šnj ega stoletj a. Vse slike se odlikuj ej o tudi po izj emno profiliranem atmosf erskem vzdušj u, ki karakterizira ritem sprememb v naravi in človeku. V. S.: Brueglovi Letni časi so mej nik v razvoj u evropskega kraj inar- stva. Meseci so se sicer poj avlj ali že prej , v nizozemskem miniatur- nem slikarstvu iz 15 . in prve polovice 16 . stoletj a, in sicer na koledarskih straneh v časoslovih , na katerih so upodoblj ena vreme, stanj e pokraj ine in za posamezen mesec značilna opravila. Bruegel pa j e mesece prvi naslikal v velikem h orizontalnem f ormatu. Kot re- čeno, j e bila nj egov drugi vir “svetovna pokraj ina”, s tem da j e od Patinirj a prevzel ptičj o perspektivo in h orizontalni f ormat. Vendar Brueglov f ormat ni več maj h en kakor pri Patinirj u in nj egova po- kraj ina ni več domišlj ij ska, ampak naravna, in čeprav j e naravna, ni “resnična”, se pravi stvarna. Je Mischlandschaft, “mešana pokra- j ina”, sestavlj ena iz flamske in iz alpske pokraj ine, ki j o j e videl in risal na poti v Italij o in nazaj . J. M.: Hibridizacij a motivov j e bila za Bruegla imaginativno sred- stvo, s katerim j e na slike prenašal tako bližnj o resničnost kakor nj eno kozmopolitsko ekstrapolacij o ter med sabo nevsilj ivo po- vezoval atraktivnost vsakdanj ega in dramatiko nevsakdanj ega. Strategij a tega združevanj a j e bila zelo verj etno f ascinantna tako za slikarj e in za gledalce, ki so glede na razcvet trgovanj a tudi sami vse več potovali in j im zato svetovlj anski namigi oziroma vložki niso bili tuj i. Med gledalci naj brž ni bilo godrnj anj a, češ da gora, kot j ih j e na primer mogoče videti na sliki Lovci v snegu, v nj ihovi ravninski deželi pač ni nikj er. Če bi godrnj anj e bilo, se take slike gotovo ne bi ohranile, še verj etnej e pa j e, da sploh ne bi bile naslikane. 173 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 173 Za Brueglovo kraj ino j e treba reči, da j e v nj ej , prvič, vselej dovolj “prostora” in da figuralni motivi, kot že rečeno, zaživij o prav zaradi tega razloga. In drugič, ta kraj ina ne teži k idealizacij i in stilizacij i, ki bi j u, če bi slikar, recimo, deloval v Italij i, terj ali matematizirana perspektiva in ideali posnemanj a “bistva naravne lepote”, ne pa pri- kazovanj e te lepote same na sebi. Perspektivo Bruegel seveda upo- števa, in sicer zelo in ventivno , vendar oblikotvorno sredstvo in ideal v nj egovi artikulacij i nikoli ne prekrij eta vtisa “neolepšane” in morda prav zato še vedno tako privlačne kraj inske resničnosti. V. S.: Lovci v snegu se med slikami, ki sestavlj aj o cikel Letni časi, odlikuj ej o po tem, da so ena prvih zimskih kraj in sploh . Prva oblj u- dena zimska kraj ina j e sicer f reska iz serij e Dvanajst mesecev leta, prikaz meseca j anuarj a, ki j e bil verj etno narej en na začetku 15 . sto- letj a in krasi Orlov stolp gradu Bounconsiglio v Trentu. Toda Lovci v snegu so “naj zgodnej ša zimska kraj ina velikega f ormata v zah od- nem slikarstvu” in so sčasoma postali “prototipska slika zime”.19 J. M.: Če se vrneva k Letnim časom, j e treba tudi povedati, da mora vsak tak ciklus imeti program. Ta pri Letnih časih, kot si omenil, iz- vira iz miniaturnega slikarstva 15 . in 16 . stoletj a, se pravi s koledar- skih strani molitvenikov, ki so upodablj ale vreme in značilna opravila v različnih letnih časih. Svetovno znan primer, kar zadeva iluminirane koledarske liste, j e dragoceni molitvenik Les très riches heures de duc de Berry, ki j e nastal med letoma 14 11 in 14 16 .20 Če to povem v sodobnem j eziku, gre za eminentnega prednika nekdanj ih pratik, ki so j ih cenili ter se iz nj ih učili še naši dedj e in babice. Dandanes smo letne čase v naši geograf ski širini vaj eni vizua- lizirati v štirih etapah. Na Nizozemskem v Brueglovem času pa j e Vid Snoj, Jožef Muhovič 174 19 Pénot in Oberth aler, 2 0 18 , 2 2 8 . 20 Berry j e pokraj ina in nekdanj a provinca v osrednj i Francij i s sedežem v Bourgesu, ki se j e v času f rancoske revolucij e razdelila na novoustano- vlj ene departmaj e Ch er, Indre in Vienne. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 174 bilo etap šest: zgodnj a pomlad, ki obsega f ebruar in marec ter j o upodablj a slika Mračni dan, potem pomlad ... V. S.: … po tradicionalnem nizozemskem doj emanj u letnih časov j e to pozna pomlad. J. M.: Imaš prav, pozna pomlad, ki obsega april in maj ter j o j e prika- zo vala slika, ki velj a za izgublj eno . Sledij o zgodnj e poletj e z j unij em in j ulij em, ki ga upodablj a Košnja, visoko poletj e z avgustom in sep- tembrom, ki ga prikazuj ej o Žanjci, j esen z oktobrom in no vembrom, ki j o simbolizira Vrnitev črede, ter zima z decembrom in j anuarj em, ki j o predstavlj aj o Lovci v snegu. Ta slika prikazuj e razmeroma ostro zimo , ki sodobn ega gledalca spravlj a v zač uden j e, saj so n j ego ve pred- stave o nizozemskih zimah po vsem drugačn e. Ven dar j e to posledica tako imeno vane male ledene dobe v 16 . stoletj u, ko se j e po vprečna temperatura v Evropi znižala za stopin j o in pol in so bile slabe letin e, toče, zmrzali in sneženj e tudi na Nizozemskem nekaj običaj nega. Cikel, tako rekoč Brueglov magnum opus, j e bil naslikan za Jon- gelinckovo podeželsko hišo Marggrawelei v bližini Antwerpna, in sicer menda za stensko dekoracij o j edilnice. V. S.: Poj avila se j e tudi domneva, da so bile Brueglove slike letnih časov v tej j edilnici vse obešene v isti višini nad opažem in da so okrog in okrog obdaj ale trgovca, nj egovo družino in goste.21 Lah ko da j e hiša trgovcu rabila za nekakšno pastoralno zatočišče pred mestnim poslovnim vrvežem. J. M.: Čisto mogoče. Če se ozremo nazaj s sodobno predstavo o pre- obremenj enosti poslovnežev, se zdi misel na nekakšno slikovno Ar- kadij o, sredi katere se človek umiri in odpočij e, več kot sprej emlj iva. Še zlasti če velike tabelne slike človeka tako rekoč posrkaj o iz nj e- govega vsakdanj ika in prestavij o v prepričlj iv naraven milj e nepo- kvarj enega, idiličnega življ enj a. 175 Diafanije 21 Prim. Buch anan, 19 9 0 , 5 4 9 . 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 175 V. S.: Letne čase j e trideset let poznej e kupilo mesto Antwerpen in j ih podarilo nadvoj vodi Ernstu, tedanj emu guvernerj u Nizozemske. Neki dokument o Jongelinckovi lastnini v zvezi z nj imi omenj a samo “dvanaj st mesecev”, popis nadvoj vodove lastnine, narej en po nj egovi smrti, pa “šest slik dvanaj stih mesecev”. Od tod različne ra- zlage: prva, da j e bilo slik v ciklu prvotno dvanaj st, druga, da j ih j e bilo šest, in tretj a (ali različica druge), da j ih j e bilo šest zato, ker j e Bruegel izh aj al iz nizozemskega kmečkega izročila, ki j e običaj nim štirim letnim časom dodalo zgodnj o pomlad in pozno j esen. Tista, ki manj ka, j e tedaj , kot že rečeno, slika pozne pomladi. J. M.: Domnevali so tudi, da bi pozno pomlad lah ko predstavlj ale Otroške igre, kar bi bilo, sodeč po f ormatu, sicer mogoče, a glede na to , da prikazuj ej o odnos med lj udmi namesto odnosa med člo vekom in naravo, ni posebno verj etno. S ciklom Letni časi se j e zgodovina precej poigravala. Kot si povedal, j e bil trideset let po nastanku odkuplj en in podarj en nadvoj vodi Ernstu. Nato se j e za slikami izgubila sled. Spet so se poj avile šele leta 16 5 9 , in sicer kot sestavni del umetniške zbirke nadvoj vode Leopolda Wilhelma Avstrij skega, knezoškof a in upravitelj a španske Nizozemske, v dunaj skem Stallburgu. Odtlej j e bil govor le še o petih slikah. Leta 178 3 sta se v zbirki dunaj skega Belvedera kot del cikla poj avili sliki Otroške igre in Pomor nedolžnih otrok (verj etno kopij a Pietra Bruegla mlaj šega), od katerih naj bi druga predstavlj ala zimo. Lovci v snegu in Mra- čni dan se spet omenj aj o šele od leta 18 8 4 naprej , Žanjci so bili od leta 18 0 9 v Francij i, dokler j ih sto deset let poznej e ni odkupil newyorški Metropolitan Museum, Košnja pa se j e v nerazj asnj e- nih okoliščinah poj avila na Češkem in j e zdaj v Lobkowiczký palác na praškem gradu.22 Vid Snoj, Jožef Muhovič 176 22 Prim. Gräf , 2 0 0 9 , 12 . 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 176 V. S.: Posebna Brueglova odlika j e, da letni čas podaj a z značilno svetlobo in ozračj em, ne šele z opravili. Pomisliva samo na barvo neba, na – če prav razbiram – sivozeleno pri Lovcih v snegu ali na vij oličnosivo pri Žanjcih, ki v ozadj u levo zgoraj preh aj a v sivovij o- lično griča. Barve, ki delaj o svetlobo in ozračj e, so na Brueglovih Letnih časih zmeraj uglašene s časom leta. J. M.: Pravzaprav j e to tisto glavno. Opravila so sekundarna. Zares globoko v gledalca ne prodiraj o opravila in noše, ampak vzdušj e, svetloba, sugestivno zadeta barvitost ozračj a. V. S.: Še tale pripomba k Lovcem v snegu. Lovci so prikazani med vračanj em z lova. Čeprav j e nj ihovo gibanj e na sliki v skladu z naravo slikarskega medij a ustavlj eno, močno sugestij o gibanj a vendarle daj e kompozicij a nj ihovih f igur skupaj s tropom psov, ki se začne na levi spredaj in nadalj uj e diagonalno v globino slike. Levo zgoraj so lj udj e pred gostilno, ki se pripravlj aj o na klanj e 177 Diafanije Pieter Bruegel starejši, Žanjci, 1565 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 177 prašiča, in proti desni v ozadj u lj udj e, ki hodij o, se drsaj o oziroma igraj o hokej na zamrzlih baj erj ih, kar j e postal sploh naj bolj pri- lj ublj en zimski prizor v žanrskem slikarstvu. Toda sugestij a giba- nj a izhaj a tudi od kompozicij skega ritma štirih visokih dreves. Ta s tem, da se postopno manj šaj o, ne samo da odpiraj o prostor v globino, ampak se tudi v enakomernih raztežaj ih spuščaj o po hribu navzdol. J. M.: Na sliki j e izraženointen zivno iluzij sko gibanj e v globino pro- stora, saj ima diagonala od leve spodaj proti desni zgoraj , ki j i to gi- banj e sledi, v likovnem prostoru apriorni pomen vstopanj a v f ormat.23 Pri Brueglu j e to še potencirano, saj se v isti smeri k des- nemu bežišču na h orizontu stekaj o tudi vse ravno prav diskretne in ravno prav vidne perspektivične silnice oziroma linij e. Prostorski učinek slike še krepi logično izmenj avanj e in medse- boj no odrivanj e svetlih in temnih planov. V ospredj u j e svetli plan Vid Snoj, Jožef Muhovič 178 Perspektiva na Lovcih v snegu 23 O razlogih za to prim. Muh ovič, 2 0 15 , 72 7. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 178 h riba s kontrastno temnimi figurami lovcev in psov. Ta plan potiska nazaj temni plan dreves in hiš pod h ribom, ki se na levi strani slike zliva z gostilno, pred katero lj udj e kurij o ogenj . Za tem temnim pla- nom j e svetli plan zasneženega hriba, ki se vleče čez zasneženi pas med zaledenelima ribnikoma proti desni strani slike, ter za nj im spet temnej ši plan hiš in gozda na levi, ki potiska gledalčev pogled še bolj v globino, proti obsežnemu pobočj u s štirimi vasmi in zvo- niki, za katerimi se postopno nakazuj e vzpon proti dramatičnim gorskim vrh ovom na zgornj em desnem robu slike. Manever izme- nj avanj a svetlih in temnih planov gledalčevemu pogledu prepre- čuj e, da bi na h itro zdrsnil od osnovnice proti zgornj emu robu slike, h krati pa mu omogoča, da se spreh aj a od plana do plana. Gledalec iluzij sko potuj e v globino slike, proti nj enemu kraj inskemu h ori- zontu, čeprav se dej ansko niti za milimeter ne odmakne od slikovne površine, na kateri j e vse. V. S.: O Brueglu sva veliko povedala in čas j e, da preideva k poezij i. O Branetu Senegačniku, pesniku, esej istu in prevaj alcu, sicer pa kla- sičnem filologu in prof esorj u na lj ublj anski Filozof ski f akulteti, ne bi nadrobnej e govorila. Naj omenim samo to, da se v svoj ih pesmih zelo pogosto navezuj e na slikarstvo in klasično glasbo , kar velj a tudi in predvsem za pesmi v nj egovi zadnj i zbirki Pogovori z nikomer, in da j e med sodobnimi slovenskimi pesniki v tem poseben. Brueglova slika rabi v Senegačnikovi pesmi Dve sliki za pona- zoritev človekove notranj osti. Ta postopek tistemu, ki vsaj malo pozna slovensko pesništvo, deluj e znano. Spomni ga na Prešerna, ki j e človekov življ enj ski položaj oziroma notranj ost pogosto pona- zarj al s podobo iz narave. Za razloček od nj ega Senegačnik za tak- šno ponazoritev uporabi sliko, umetniško oblikovan prizor iz narave, ki ga opiše v svoj i pesmi. Dober zgled za to, kako ravna Prešeren, ponuj a tretj i izmed So- netov nesreče – dober za nameček zato, ker j e stari moj ster za pona- 179 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 179 zorilo izoblikoval podobo iz zimske narave. V kvartetnem delu to podobo razprostre takole: Hrast, ki vih ar na tla ga zimski trešne, ko toplo sonce pomladansko séj e, spet ozelénil semtertj è bo vej e, naenkrat ne zgubi moči popréšne: al vènder zanj ga ni pomóči rešne; ko spet znebi se gôj zd snega odej e, mladik le malo, al nič več ne štej e, leži tam rop trohlj ivosti požrešne: Za dvopičj em, ki odpira tercetni del soneta, Prešeren to podobo iz narave naobrne na človekovo življ enj e, tako da postane prispo- doba zanj oziroma za dogaj anj e v nj egovi notranj osti: tàk siromak ti v bran, sovražna sreča! stoj i, ki ga iz visokosti j asne na tla telébi tvoj a moč gromeča; ak hitre ne, j e smrti svest počasne, bolj dan na dan brli življ enj a sveča, doklèr j i rej e zmanj ka, in ugasne.24 Prešeren torej vzpostavi paralelizem med naravo in človekom. Naravni zunaj prispodablj a oziroma sploh daj e podobo in s tem na- zornost človeškemu znotraj . V Sonetnem vencu Prešeren dogaj anj e v svoj i notranj osti celo na gosto metaf orično ponazarj aj oče prepleta z dogaj anj em v naravi. V “Magistralu” na primer pravi, naj mu ona, lj ublj ena ženska, ki j e kot sonce, iz oči pošlj e blage žarke, da bodo Vid Snoj, Jožef Muhovič 180 24 Prešeren, 19 6 5 , 16 7. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 180 pesmi v nj egovem srcu, “mokrocveteče rož’ce poezij e”, ki so doslej , obdane s skalami in bičane z vih arj i, rasle na temnem kraj u, poga- nj ale veselej še cvetove. Vendar to ne pomeni, da Prešeren naravo antropomorfizira. J. M.: Narava j e pri nj em kratko malo narava. V. S.: Prešeren naravi ne pridaj a človeških lastnosti, razpoloženj ali čustev. Hrast se ne obnaša po človeško. S tem da ga j e pozimi podrl vih ar in da spomladi še ne popolnoma brez življ enj ske moči spet nekoliko ozeleni, vendar klj ub temu postane plen počasnega troh- nenj a – samo s tem in z ničimer drugim postane prispodoba za člo- veka, ki ga zadene zlo usode, a od nj ega ne umre takoj , ampak odtlej skrušen životari z zavestj o o bližaj oči se smrti. Nevidno v človekovi notranj osti, težka, naj edaj oča zavest o počasni smrti, se upodobi v h rastu, ki trohni, podrt na tla. J. M.: Nevidno oživi s pomočj o vidnega. Menim, da j e védenj e o propadanj u v tem primeru manj pomemben dej avnik kot izkustvo propadanj a, ki ga j e želel upodobiti Prešeren. V. S.: Jure Detela j e o Prešernovem upodablj anj u oziroma prispo- dablj anj u zapisal: “Pesnik se skoncentrira samo na eno značilnost h rasta, j o izolira od celovite hrastove eksistence, izenači j o s svoj o izkušnj o […] – in ko to stori, potem manipulira s to značilnostj o tako, da vanj o samovolj no proj icira svoj e osebne probleme.”25 Detelov očitek Prešernu j e, da s proj ekcij o sebe v stvar nj o samo v nj enem celovitem bivanj u zakrij e. Detelova ostra kritika … J. M.: … po svoj e j e tudi čudaška … V. S.: … lah ko bi rekla tudi tako , j a, vsekakor pa ta kritika tako rekoč boža sodobn a ekoantiantropocentričn a ušesa. Pri tem izh aj a iz n eo - avantgardističn ega radikalizma, ki v n asproto van j u dan osti in izročilu poskuša iz pesniške go vorice in j ezika sploh izkoreniniti metaf oro . 181 Diafanije 25 Detela, 2 0 11, 2 8 9 –2 9 0 . 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 181 Po Detelo vi sodbi metaf ora na podlagi ene same podobnosti ize- nači stvar s stvarj o in s tem stvar skrči na eno samo lastnost, tisto, po kateri j e podobna drugi stvari. Tako med stvarmi vzpostavlj a ekvivalence in j im dodelj uj e menj alno vrednost. Napad na metaf oro s tem dobi družbenokritično ost: metaf ora j e tvorka nič manj kot “buržoazne ekonomij e” pesniške go vorice, ki v podobnostnem krče- nj u stvari in vzpostavlj anj u enakovrednosti in zamenlj ivosti med nj imi oži svet. Še huj e: metaf ora j e nasilna, kadar operira z živimi bitj i. Nj en modus operandi doseže vrh v antropocentričnem nasilj u, kadar drugo živo bitj e usužnj i tako, da postane izrazno sredstvo za človeka. Prav to se po Detelovem mnenj u zgodi pri Prešernu. Detela j e kritiko metaf ore prenesel tudi v svoj o pesniško prakso, odpravlj anj e metaf oričnosti z dobesednostj o, čeprav to ni nič dru- gega kot zaganj anj e v adýnaton, s katerim pesniška govorica izgu- blj a svoj o moč in možnost, in dokončna odprava metaf ore ni nič drugega kot želj a po nemogočem. Takšno voj skovanj e proti meta- f ori j e del radikalnega upora proti obstoj ečemu, ki ima dandanes precej močan apel. Vendar predvsem ne prenaša tega, kar pač neod- pravlj ivo obstaj a, namreč neizkorenlj ive danosti j ezika (oboj e, “pre- naša” in “neizkorenlj ive” v tem stavku, ni seveda nič drugega kot metaf ora). Metaf ora ne oži sveta. Po Aristotelu, nj enem prvem teoretiku na Zah odu, j e prenos, ki prinese ime od ene stvari drugi stvari, s tem da druga stvar lah ko tudi nima imena. Na primer: obstaj a ime za to, kar človek počne s semenom, ne pa tudi ime za tisto, kar sonce dela z žarki – in tako metaf ora po podobnosti prenese ime z ene dej av- nosti na drugo.26 Zato še zlasti tedaj , ko prinese ime tj a, kj er ga prej ni bilo, širi, razgrinj a svet, j e svetotvorna. V navedenem primeru prenese ime s človekove dej avnosti na dej avnost sonca, tako da do- Vid Snoj, Jožef Muhovič 182 26 Prim. Aristotel, Poetika 14 5 7b 2 7–3 0 , slov. prev. 19 8 2 , 9 7. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 182 bimo “sej anj e sončnih žarkov”. Le zakaj torej ne bi prinašala imen tudi v nasprotni smeri, od narave človeku? Zakaj ne bi odkrivala človekove notranj osti? In po drugi strani: ali zah teva po odpovedi metaf ori ne trga človekove vezi z okolj em oziroma z drugimi živimi bitj i, ali ga ne centrira vanj samega, v osamlj eno središče, ki j e okrog sebe izgubilo svet? Ali ni prav ta zah teva nereflektirano antiekolo- ška in antropocentrična? Metaf ora j e stara toliko kot j ezik. Detelova advokatura od člo- veka nasilno prilaščenih živih bitij , ki metaf oro obsoj a kot pogla- vitno sredstvo prilaščanj a, pa j e v resnici nesubtilno paradotoklastična. Po starodavnem izročilu razbij a s kladivom. In Detelov lastni pesniški proj ekt j e demetaf orizacij a, katere posledica j e uničuj oče sebespodj edanj e pesniške govorice. J. M.: Po moj em mnenj u j e bila v tem primeru storj ena napaka. Dvoj na. Naj prej logična, potem estetska. Logična napaka (non sequi- tur) prezre to , da an alogij a, ki n astopa v metaf ori, ni identiteta, ampak podobnost po nekaterih , a ne po vseh vidikih . Naslikan portret j e na primer podoben portretiran cu. Če j e dobro n aslikan, mu j e lah ko celo zelo podoben, ven dar samo po videzu, saj portret sicer nima n obenih drugih lastnosti portretiranca. Vsakdo spontano ve, da bi bilo trditi kaj drugega v tej zvezi absurdno . Živo bitj e (člo vek, umetnik) z meta- f oro n e more usužn j iti drugega živega (živalskega, rastlin skega) bitj a, saj v nj ej ne nastopa to bitj e, ampak samo n j ego v opis, videz, karak- tern a posebn ost in podobn o . Zato , č e smo precizni, člo veko vo izrazn o sredstvo ni živo bitj e, ampak nj ego v zn ako vni opis ali oris. V estetskem in ekspresivnem smislu pa j e to zelo huda napaka, ki ignorira akcij ski radij in smisel metaf ore. Metaf orično govorimo tedaj , ko kak izraz ali f razo uporabimo tako, da z nj o označimo nekaj , za kar sicer ni dobesedno primerna, vendar z namenom, da bi pokazali na podobnost med dvema stvarema. Bolj oddalj ena ko j e ta podobnost, bolj intenzivna, ustvarj alna in učinkovita j e me- 183 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 183 taf ora. Metaf orično z že pridoblj enimi izkustvi izražamo nova, še ne izražena izkustva. Predvsem pa j e pomembna tista f unkcij a me- taf ore, ki omogoča, da čisto abstraktna miselna spoznanj a posta- nej o (čutno) dostopna na poseben poetični način, ki j e značilen za vsako umetnost. To j e še zlasti pomembno zdaj , ko bolj potre- buj emo izkustvo sveta kot nj egovo razlago. Če bi umetnost pri- kraj šali za logiko metaf ore, bi umetnikom vzeli enega naj bolj subtilnih in igrivih instrumentov, publiki pa širok diapazon mož- nosti izkušanj a in doživlj anj a. Zato se zelo strinj am s tabo, da j e iluzorno misliti, da j e z metaf oro v umetnosti mogoče na hitro opraviti ali da j e naravo zaradi ekoloških razlogov dopustno (in smiselno) rezervatsko ščititi pred metaf orično rabo in tematiza- cij o. Svet, pravi pesnik Bobin, postane resničen le za tistega, ki ga gleda s pozornostj o, potrebno za to, da se iz pesmi izlušči sonce, ki j e v nj ej .27 Ne v svetu. V. S.: Predvsem ni nuj no, da bi bilo odkrivanj e človeške notranj osti z naravo nekaj nasilnega. A naj dodam še nekaj . Kot j e dobro znano v slovenski literarni zgodovini, j e antropomorf ni paralelizem med naravo in človekom, na katerega sicer pogosto naletimo v roman- tični poezij i (“romantični” ne samo v strogem literarnosmernem pomenu), razdrl Simon Jenko. V deseti pesmi iz cikla Obrazi, v ka- teri mati j oče ob h čerinem grobu, pravi: Kar oko doseže, smej e se narava, pómlad po gobovih cvetj e razsipava. V j oku svoj o zgubo človek Bogu toži; Vid Snoj, Jožef Muhovič 184 27 Prim. Bobin, 2 0 14 , 19 . 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 184 slavec, drobni slavec pa vesele kroži.28 Jenko tu celo zagreši to, kar j e John Ruskin približno v istem času imenoval pathetic fallacy, “čustvena zmota”. Naravi prida člo- veško čustvo – narava se smej e –, vendar j e nj en smeh metaf orična figura z dvema obrazoma: prvi j e antropomorfičen, drugi ironičen. Jenkova ironij a učinkovito pretrga simpatetično vez med človekom in naravo. Na enem bregu ostane človeška žalost, na drugem po- mladna narava v cvetj u in petj u, ki j e prav z gledišča trpečega člo- veka videti kot smeh. J. M.: To j e zelo podobno semantični situacij i Pokrajine z Ikarovim padcem. Nesreča se zgodi, vendar svet teče naprej , kot da se ni nič zgodilo. V. S.: Po Audnu se na Brueglovi sliki za človeka ne menij o drugi lj udj e, v Jenkovi pesmi pa se zanj ne meni narava. Tu bi lah ko po- mislila tudi na pse ali konj a z drugih Brueglovih slik, vendar j ih v tej zvezi spet izpostavlj a Auden, pesnik z moderno sen zibiliteto. J. M.: Delno imaš prav. Za Ikara se ne menij o niti lj udj e niti živali. To še zlasti močno zbode v oči. Vendar se zanj ne meni tudi svet s kozmično razprtim h orizontom: ne sonce, ki vzh aj a (ali zah aj a), ne valovi, ne drevesa, ne brsteče grmovj e, ne skalne čeri, ne veter, ne oblaki, ne gore, ne mesto v oddalj enem zalivu. Tudi o tem bi bilo z Jenkom mogoče reči: “Kar oko doseže, blešči in smej e se narava, pomlad po zoranih brazdah novo življ enj e razsipava.” V. S.: O, še en Jenkov obraz … Ampak lotiva se zdaj Senegačnikovih Dveh slik. Tudi ta pesem j e, tako kot Prešernova, sonet. Poleg tega se v grobem, ne popolnoma simetrično kakor Prešernova, deli na prispodablj aj oče v kvartetnem in prispodoblj eno v tercetnem delu. 185 Diafanije 28 Jenko, 19 6 4 , 5 4 . 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 185 Senegačniko va pesem o Brueglo vi sliki se začne s časom na nj ej : “Še ni večer.” Takoj na začetku ni j asno, kdo j e nj en govorec niti da ta govori o sebi, ampak se to, da j e govorec pesnik sam, razj asni šele v zadnj i kitici. Na začetku pesmi torej govorec, ki j e neznan, kot da bi stopil v sliko, govori iz nje. Govori o času na sliki, pa ne o času leta, ki ga Lovci v snegu upodablj aj o v ciklu Letni časi, ampak o času dneva, ko se še ni zvečerilo, vendar se dan že nagiba h koncu. Na nebu se skoz vej e dreves vidij o “modro-sivi prelivi”, ki zdaj , ko se kratek zimski dan končuj e, postaj aj o čedalj e bolj bledi. Toda klj ub temu j e še zmeraj svetlo: Je starodavno svetla ura: sneg, lj udj e in hiše v isti so vedrini. Sklepni enjambement v prvi kvartini poudarj a tesno zvezo “svetle ure” in “snega”, čeprav “sneg” sintaktično spada v naslednj o poved. “Svetla ura” in “sneg” stoj ita povsem skupaj , ločena samo z dvopičj em, ki j e eksplikativno ločilo: ura je svetla od snega. Na sliki j e torej uj et čas zimskega dneva, ko j e na zemlj i svetlej e kakor na nebu in j e bolj kot od svetlobe z neba svetlo od snega, ki prekriva zemlj o in streh e hiš. J. M.: Nenavadno svetlobo v zimskem predvečeru, ko se nebo in stvari že temnij o, sneg pa še vedno sprej ema in odbij a ugašaj očo svetlobo, poznamo vsi. Še posebno dobro j o opazimo v podeželski pokraj ini, kadar vtisa ne moti megla. Občutek imamo, kot bi šlo za neko posebno, poslovilno bogoslužj e svetlobe ter zunanj e in notra- nj e percepcij e. V. S.: Od te svetlosti j e “v vedrini” vse, pravi go vorec Senegačniko ve pesmi, ob snegu in od snega, od nj egove svetlosti, ki razsvetlj uj e dan, ko se ta nagiba v zaton, tudi lj udj e in h iše. “Vedrina” j e lah ko vremenski poj av ali človeško razpoloženj e – govorimo o “vedrem nebu” ali “vedrem človeku” –, vsekakor pa nam ta beseda tu pred Vid Snoj, Jožef Muhovič 186 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 186 oči kliče j asno vidnost vsega v posebni snežni svetlobi poznega zimskega dneva. Lj udj e, živali in stvari so vidni v j asnih , ostrih obri- sih , in kot j e rečeno na začetku druge kvartine: “Žarij o barve. Mraz j ih j e očistil.” J. M.: Res, barve žarij o. Čeprav j e nj ih ova barvitost daleč od inten- zitete čistih barv, j im globino in sij aj daj e prefinj ena belina snežne odej e, ki želj no pij e in odbij a zadnj o svetlobo. Ta v simultanem kon- trastu oživlj a vse, kar j e na nj ej in ob nj ej . Poudarj a barvitost na videz nebarvitega in težkega sivozelenega neba. Daj e mu globino in h krati prosoj nost. Pri tem odseve nj egove barve povzemaj o od- dalj ene gore, ki se ga dotikaj o, in oba zaledenela ribnika, v katerih se zrcali. Barvito pobliskavaj o tudi f asade h iš, kj er j ih polj ublj aj o še zadnj i sončni žarki. Konture so j asne in precizne. “Mraz j ih j e oči- stil,” pravi pesnik – in res j ih j e. Vse drugo na tem subtilno barvitem žametu j e temno: lovci, psi, osebe ob ognj u v prvem planu, drsalci, ptiči na vej ah, ptič nad pokraj ino ... in seveda drevesa. V. S.: Drevesa so črna oziroma “počrnela od žalosti”, pravi govorec poznej e v pesmi, a če se vrnem na začetek druge kvartine: od mraza izh aj a čisto žarenj e barv. To žarenj e j e uj el Bruegel, ki j e z barvo lo vil svetlobo in ozračj e na svoj e slike letnih časov ter naj bi ga drugi sli- karj i posnemali kot drugo naravo. J. M.: Vprašanj e pri tem j e seveda, kaj natančno tu pomeni druga narava. Če izh aj am iz Bruegla, vidim, da naravo ne le odslikava, ampak j o tudi in predvsem karakterizira. Slikarsko povzema in uj ame vzdušj e prizora, časa in okoliščin, ki ga v realnosti sicer doži- vimo kot nekaj karakterističnega, a ga ne moremo oh raniti. Slikar pa to vzdušj e lah ko fiksira, in Bruegel j e bil tega res zmožen v obilni meri. Čeprav bi glede na nj egove alegorične začetke v nj em lah ko videli slikarskega epika, j e zlasti v ciklu Letni časi slikarski lirik, sli- karski pesnik. Nj egove slike so, da tako rečem, oblikovno in doživ - lj aj sko “zgoščena realnost”. Nemci poezij i pravij o Dichtung, to j e 187 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 187 zgostitev našega odnosa do stvarnosti. Če grem v naravo, me bolj kot trava pritegne cvet, ker j e v nj em zgoščeno prizadevanj e rastline, da bi opravila svoj o biološko nalogo. Tak cvet j e tudi umetnina, ki j e zgostitev naše potrebe, da inten zivno doživimo svet v sebi in sebe v svetu.29 Glede n a to j e Brueglo va slika kot druga n arava maksimaln a ekon omij a izraznih sredstev in fiksiran ega karakterističn ega občutj a, ki gledalca s svoj o zgoščenostj o nagovarj a bolj inten zivno kot na- rava, v kateri j e zgoščenost treba šele naj ti, spoznati in izluščiti. Skratka: Bruegel olaj šuj e Stimmungseinfühlung, kot pravij o Nemci, to j e vživetj e v vzdušj e prizora, v naravo, človeka, minlj ivost, slikarstvo, življ enj e samo. In to “vživetveno pomoč”, kot j e videti, občutij o tako slikarj i kot pesniki in sploh lj udj e, ki pridej o v stik z nj egovim slikarstvom. Prizorišče Lovcev v snegu lah ko zato zlasti v povezavi s Senegačnikovo pesmij o opazuj eva tudi v tej zgostitveni in vživetveni tonaliteti. V. S.: S časom dneva, nj egovo svetlobo in barvami j e prizorišče v Senegačnikovi pesmi tako rekoč pripravlj eno za osrednj i prizor na Brueglovi sliki. A preden preidem k temu prizoru, kot j e podan v nj ej , naj opozorim še na drugačno gledanj e Brueglove slike. To j e gledanj e v prostorskem klj uču, na katero naletimo pri Wil- liamu Carlosu Williamu, slovitem ameriškem modernističnem pes- niku, ki j e na Brueglove slike spesnil cikel desetih pesmi in po nj em s Slikami iz Bruegla naslovil tudi svoj o zadnj o pesniško zbirko iz leta 19 6 2 . Williamsova pesem na Lovce v snegu j e tako kot druge v tem ciklu sestavlj ena iz zanj značilnih trivrstičnih kitic s spremen- lj ivo stopico. Nima ločil, ima pa prav tako značilne enjambemente, ki so Williamsu prinesli sloves moj strskega prelamlj avca verzov. Zaradi nj ih se povedi ne prekrivaj o z verzi, ampak segaj o čeznj e, in tako nastaj aj o skladenj ske dvoumnosti. Marsikatera beseda ali be- Vid Snoj, Jožef Muhovič 188 29 Prim. Butina, 19 8 4 , 3 2 3 . 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 188 sedna zveza ima dvoj no vez. Veže se v obe povedi, v tisto, ki se z nj o konča, in tisto, ki se, prav tako z nj o, začne: Celotna slika j e zima ledene gore v ozadj u vrnitev z lova gre proti večeru z leve čvrsti lovci noter vodij o svoj trop30 – in tako naprej . Williams gleda Brueglovo sliko v prostorskem klj uču s posebno pozornostj o, usmerj eno na kompozicij o. Nj egov pogled naj prej zaj ame celoto in takoj nato gore v ozadj u. Šele potem sledi omemba časa, namreč da gre dan proti večeru, vendar samo to, in že se pogled pomakne k lovcem in tropu psov levo spre- daj na sliki. J. M.: Zanimivo pri tem j e, da pesnik slike ne bere tako, kot j o berej o navadni gledalci oziroma j o kot gledalec, ki si naj prej ogleduj e ce- loto, bere tudi sam, se pravi od leve spodaj proti desni zgoraj , saj tak način branj a narekuj ej o perspektivične silnice,31 ne nazadnj e pa tudi vidni aparat, ki j e podrej en logiki f unkcionalne specializacij e možganskih h emisf er.32 Smer od leve spodaj proti desni zgoraj j e v likovnem prostoru smer vstopanj a v f ormat. Branj e v nasprotni smeri, od desne zgoraj proti levi spodaj (od gora do gostilne in go- stilniškega izveska), na sliki ni eksplicirano, ampak ga f avorizira 189 Diafanije 30 Williams, 19 6 2 , 5 . Prev. V. Snoj . 31 Prim. sliko 9 . 32 Prim. Muh ovič, 2 0 15 , 5 8 4 . 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 189 pesnik. Pomeni izstop iz f ormata v svet gledalca in bi bilo, če bi bilo na sliki poudarj eno, kar ni, nekakšen napad na gledalca samega. Tak “enj ambementski” način branj a likovnega prostora j e sicer mogoč, vendar ne izvira iz kompozicij ske logike slike, ampak iz pes- nikovih ekspresivnih potreb in intenc. Torej ni res, da Williams gleda Brueglovo sliko s pozornostj o, usmerj eno na nj eno kompozi- cij o. Prej j o gleda glede na kompozicij o pesmi. A poj diva naprej k nj egovi ogledovalski strategij i. V. S.: Drži, poj diva naprej . Od lovcev in tropa psov Williamsov po- gled seže nekoliko višj e h gostilniškemu izvesku in ognj u pred go- stilno, okrog katerega se zbiraj o lj udj e, se po diagonali odmakne k drsalcem desno zadaj in nazadnj e vrne h grmu, podrtem od snega, spredaj . J. M.: Ta grm j e prvoplanski marker oziroma označevalec, ki rabi temu, da vse druge stvari in plane še dodatno potisne nazaj v iluzij - ski prostor. S slikarskega stališča ima grm neznaten semantični, a zelo pomemben f ormalni, kompozicij ski potencial. V. S.: Z grmom, v ospredj u n atan ko n a sredi, Bruegel “dopolni sliko”, čisto na koncu svoj e pesmi pravi Williams, ki j e prej ves čas sproti omen j al, kj e se n j ego v pogled mudi n a sliki: zadaj , levo , desn o , spredaj . Za razloček od Williamsa pa gre Sen egačnik v Brueglo vo sliko s ča- so vnim klj učem. Prizorišče j e pripravlj en o – in sledi asin deton, samo- stalniški niz, ki poh itruj e in zgošča: “Tek pso v. Glaso vi. Daleč. Laj ež. Smeh .” Toda kar v tem nizu zbode v oči, j e, da v n j em razen pso v ni imen o van o nič od tistega, kar vidimo n a sliki, ampak si to lah ko ima- gin ativn o doslikamo n a podlagi upodoblj en ega: glaso ve, laj ež, smeh . J. M.: Ja, slikar to evocira. Čeprav so nj egove oblike neme, “proiz- vaj aj o” tudi glasove, ki spadaj o k vzdušj u. V. S.: Poleg tega j e vrstenj e brezglagolskih samostalnikov na sredi pretrgano s prislo vom “daleč” – in tako lah ko naj prej slišimo glaso ve ptičev, verj etno vran, in ne morda lovcev, kaj ti ti gredo sklj učeni Vid Snoj, Jožef Muhovič 190 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 190 vase s tropom enako sklj učenih psov isto pot vsak zase, ne da bi go- vorili med sabo. J. M.: Ali pa so mišlj eni glasovi drsalcev. V. S.: Ne, ti so daleč. “Daleč”, tako rekoč na drugi strani tega pri- slova sredi samostalniškega asindetona, j e smeh odraslih in otrok, ki se zabavaj o na zaledenelih ribnikih . In daleč, ker so lovci s psi, kot j ih j e naslikal Bruegel, blizu, j e tudi laj ež psov. J. M.: Tistih v vasi, ki se oglašaj o. V. S.: Tako j e, daleč j e bržkone laj ež vaških psov, ki za razloček od teh , vračaj očih se z lova, niso upodoblj eni na sliki. Večino vidnega v obliki figur na Brueglovi sliki nemara skupaj z nevidnim, vaškimi psi, v Senegačnikovi pesmi samo slišimo. V naslednj ih dveh verzih pa govorec prvič nevpadlj ivo opozori nase. Potem ko j e na začetku stopil v sliko, naredi korak nazaj in to, kar j e prej imenoval, kot j e videl, zdaj refleksivno imenuj e “podobe”: Podobe, ki se giblj ej o, stoj e – po brueglovsko zarezane so v misli. Slikar gibanj a ne more upodobiti drugače kot tako, da ga ustavi v izbranem trenutku, ker j e slikarstvo prostorska umetnost, ki giba- nj a v času za razloček od pesništva ne more podaj ati neposredno. To j e od Lessingo vega Laokoonta naprej topos premišlj anj a o naravi slikarske in pesniške umetnosti na Zah odu. Vendar ne gre samo za to. V refleksivnem koraku nazaj govorec napove podalj šavo gibanj a v svoj o notranj ost. Podobe na sliki, pravi, ki so ostre v obrisih in ža- reče v barvah od mraza, “zarezane so v misli”. Gibanj e, ustavlj eno na sliki, se bo nadalj evalo v pesmi. A se ne nadalj uj e takoj . Na začetku prve tercine, tam, kj er Pre- šernov sonet preide od hrasta k temu, za kar h rast kot prispodoba stoj i, govorec Senegačnikove pesmi spet spregovori o sliki. Povrh u imenuj e čustvo, ko o drevesih pravi, da so “počrnela od žalosti”. Tu 191 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 191 se lah ko vprašamo – od čigave? Je to žalost dreves samih ali slikar- j eva žalost, se pravi žalost, ki drevesa počlovečuj e, ali proj ekcij a sli- karj evega čustva vanj e? Ali pa j e govorčeva žalost, namreč glede na to, da se j e prej šnj a kitica končala z delovanj em Brueglovih podob na nj egove misli? Kakorkoli že, tu j e še verz o nebu na Brue- glovi sliki – zadnj i opisni verz –, potem, v zadnj em verzu prve ter- cine s prelomom v drugo, pa sledi konec ekf raze oziroma “govora iz slike” in z nj im podalj šava v notranj ost: v okvire vek življ enj e se ulovi in sliki zlij eta – in enjambement j e tokrat še močnej ši od prej šnj ega. Močnej ši j e zato, ker se verz ne prelomi samo v drug verz, ampak h krati tudi v drugo kitico, in ta verzni oziroma, še več, kitični prestop kar se da krepko izpostavi “sliki” – ne eno, ampak dve (kako pomembna j e tu dvoj ina, poudarj a naslov pesmi Dve sliki). Doslej j e tekla beseda samo o Brueglovih Lovcih v snegu, zdaj pa se nenadoma poj avi še druga slika. Od kod se j e vzela? Življ enj e, pravi govorec, se ulovi “v okvire vek”. Tu morava bra- nj e upočasniti: pri delu j e neko okvirj anj e, neko kadriranj e. J. M.: Vendar zdaj že veva, da se to dogaj a v nekom zunaj slike. Živ - lj enj e se lovi v okvire nj egovih vek. V. S.: To se dogaj a v govorcu, nj egov pogled pa se pri tem kadrira- nj u upira v obe smeri, navzven, seveda, v sliko, a tudi navznoter, in tako v kader pride še druga slika. O tej drugi sliki govorec, čeprav očitno prih aj a iz nj ego ve notranj osti, ne po ve ničesar. Samo imenuj e j o v dvoj ini “sliki” ob Brueglovi sliki, a j e v h itrih potezah ne opiše tako kot Brueglovo. Kaj se j e zgodilo? Brueglova slika j e s svoj imi podobami, s katerimi se j e zarezala v govorčeve misli, iz nj egovega spomina priklicala neko sliko. Ven- Vid Snoj, Jožef Muhovič 192 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 192 dar te slike ne dobimo pred oči. Druga slika j e “slepa slika”. Go vorec nam j e ne naslika z besedami, sklep pesmi ne gre v to smer. Na- sprotno: sliki se zlij eta, s tem da se nenaslikana slika priliči nasli- kani, naslikana slika pa nenaslikani da svojo čutno nazornost, ki j o j e z besedami prej obnavlj al govorec. Nenaslikana slika j e morda spominski prizor, podoben tistemu na Brueglovi sliki, toda govorec nam tega ne da vedeti. Lahko pa da podobnost med nj ima sploh ni prizorska, ampak j e za govorca glede na to, da figure lj udi in živali v nj egovem podaj anj u navsezadnj e postanej o bolj slišne kot vidne, pomembnej še od konfiguracij e prizora na Brueglovi sliki nekaj dru- gega, namreč uj etj e časa dneva na nj ej . Podobnost med slikama j e tedaj v občutj u, ki ga priklicuj e trenutek poznega zimskega dneva s svetlobo in barvami. To j e govorčevo občutj e prav tega trenutka in skozenj , skoz ta hip, samega sebe, občutj e, ki j e zdaj , ko se sliki zlij eta, spet tu. J. M.: Govoriš torej o skupnem imenovalcu obeh slik, o delikatnem občutj u posebne svetlobe, prečiščenosti in žarenj a, ki ga j e slikarsko fiksiral Bruegel. Ob tem se mi postavlj a neko vprašanj e. Če kazalce naj inega pogovora zavrtim nekoliko nazaj , do debate o metaf oriki, lah ko rečem, da si sam po vsem zlah ka predstavlj am, da bi naj in pes- niški kolega in prij atelj , podobno kot Prešeren, za svoj e izh odišče namesto Bruegla izbral naravno zimsko pokraj ino. Dandanes tako pokraj ino sicer nekoliko teže, a vendarle še lah ko doživiš. Da bi pri- šel na sled atmosf erskemu občutj u, ki v tebi z resonanco prikliče ekvivalentno eksistencialno občutj e, ne potrebuj eš Brueglove slike. To, kar j e tu nenavadno, pa j e, da pesnik Senegačnik ne vzame slike iz narave, ampak umetniško “sliko narave”, zato da j o pesniško upo- rabi kot naravo. Zakaj to pravzaprav stori? V.S.: To j e dobro vprašanj e. J. M.: Ko razmišlj am o nj em, mi prih aj a na pamet – če se ne motim – Matisso va misel, da j e umetniko v pravi namen ustvariti tisto , česar 193 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 193 nam narava sama ni predstavila z “absolutno obliko”. To pomeni, da obstaj aj o stvari in poj avi, ki nam j ih narava ne podaj a s tako obliko, umetnik, če to zna in zmore, pa nam j ih lah ko. Od tod skle- pam, da pesnika zanima prav to, kar j e na podlagi narave mogoče predstaviti z absolutno obliko. Ker poskuša tudi sam ostati na ravni te oblike, vzame za svoj o odh odno točko v drugi naravi zgoščeno prvo naravo. Da bi se pač pesniško lah ko izrazil .... V. S.: ... čim bolj dovršeno. J. M.: Ja, kolikor j e le mogoče koncentrirano, prečiščeno, živo in živ lj enj sko. Zanimiva v tej zvezi j e zadnj a vrstica v tretj i kitici: “v okvire vek življ enj e se ulovi”. To pomeni, da pesniku iz Brueglove druge narave ni spregovorila slika zimske pokraj ine, nj ena podoba, ampak nj eno življ enj e, slika življ enj a. To se j e verj etno zgodilo zato, ker j e slikar prizor iz narave predstavil z absolutno obliko. In tidve sliki, slika življ enj a, ki j e odvod Brueglove, na absolutno obliko mer- j ene kreacij e, in slika življ enj a v pesnikovi notranj osti zdaj trčita skupaj – kot dva angela v zraku, ki z lesenima kupama nazdravita neminlj ivosti življ enj a, če paraf raziram pesnika Bobina.33 Ker pre- poznata svoj skupni imenovalec, svoj o “starodavno svetlo uro” in “isto vedrino”, pa se tudi zlij eta. V. S.: To si lepo povedal. Strinj am se z vsem, samo s tistim ne, kar si rekel na koncu, namreč da sliki prepoznata druga drugo. Prepo- znanj e pripada govorcu. Sliki se zlij eta – “a,” pravi govorec, “le za h ip.” To j e h krati trenu- tek prepoznanj a. Tisto, česar pri tem ne smeva spregledati, pa j e, da govorec zdaj uporabi glagol, ki se prvi in edini v pesmi nanaša nanj . Z nj im ogovori samega sebe oziroma, bolj e, samemu sebi pove, kaj se zgodi ob hipnem zlitj u slik. Tedaj , pravi govorec samemu sebi (vendar drugoosebna glagolska oblika vsebuj e tudi apel na bralca Vid Snoj, Jožef Muhovič 194 33 Prim. Bobin, 2 0 14 , 8 7. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 194 pesmi, ki naj bi bil, tako kot govorec, hkrati gledalec Brueglove slike), tedaj , pravi govoreči j az “tebi”, ki j e on sam in si tudi ti, ki bereš pesem in gledaš sliko, tedaj torej v davni – Brueglovi – sliki “prepoznaš” svoj o sliko. Skratka, Brueglovi Lovci v snegu govorcu (in bralcu) prikličej o neko drugo sliko, ki, z mislimi potegnj ena iz spomina, vznikne v nj egovi notranj osti. Govorec, ki ga zdaj lah ko tudi imenuj eva – to j e pesnik sam, Brane Senegačnik –, svoj o spominsko sliko vidi zlito z Brueglovo sliko, vidi j o kot sliko starega mojstra. Vendar Senegač- nikova pesem ne ostane le pri ponazoritvi notranj ega z zunanj im. Nevidna notranj ost s priličenj em druge slike prvi ne dobi samo po- nazoritve v prizoru iz narave kakor pri Prešernu oziroma v narav- nem prizoru, ki j e povrhu že umetniško oblikovan. Ne pokaže se le v podobi, izdelani na sliki. Gibanj e, ustavlj eno na Brueglovi sliki, se v Senegačnikovi pesmi ne konča. V trenutku zlitj a, v katerem govorec prepozna sliko sta- rega moj stra za svoj o lastno sliko, Lovci v snegu prestopij o prag no- tranj osti. Ta slika j e zdaj v govorčevi (in tudi bralčevi) spominski sliki – “in davna v tvoj i dotakne se brezdna”. Lovci v Snegu se v spo- minski sliki giblj ej o naprej navznoter in navzdol vse do brezdna. J. M.: Brezdna se dotakne Brueglova slika. V . S.: Ne, dotakneta se ga obe sliki; slika v sebi nosi sliko , spominska slika Brueglovo sliko, tisto sliko, ki j i j e z nj enim priličenj em dala svoj o nazornost. In j a, brezdna se dotakne ena sama slika, ne dve vsaka posebej , ampak ena, zlita z drugo, tvoj a spominska slika z Brueglovimi potezami. Kaj j e to brezdno? Po moj em za Senegačnikovo liriko na splošno in v celoti velj a: intimum ineffabile. Naj notrišnj e j e neizreklj ivo. Kot brezdanj e presežno nima ne stropa ne dna. Lahko si pomagava še s Senegačnikovo knj igo refleksij e Smrt lirike? izpred nekaj let. V nj ej Senegačnik opredeli “lirično pesem” 195 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 195 oziroma liriko sploh za “j ezik sebstva”. To ni j ezik, ki bi bil lastnina ali posest sebstva, j ezik, ki bi ga na vse viže govorilo sebstvo. Lirika j e j ezik sebstva v tem smislu, da k sebstvu šele prodira. Ta j ezik k sebstvu nosi to, kar Senegačnik imenuj e “lirično občutj e”, ki j e v te- melj u samoobčutj e34 ali, morda še bolj e, sebeobčutj e. To j e lirikovo občutj e lastne biti, ki j e sámo zmeraj h ipno, tako da j e in ga že več ni, a j e hkrati občutj e tistega življ enj a, ki edino stoj i nasproti mine- vanj u, tistega “sem” v naj globlj i notranj osti, ki j e, če se ga izreče, naj navadnej ši in naj abstraktnej ši predikat. Transcendenca j e lahko občutena le v naj notrišnj em. Včasih se abstraktno izreka tudi v Senegačnikovi liriki. Vendar če se kj e ne izreka abstraktno, se ne v Dveh slikah, pesmi na Brueglove Lovce v snegu. J. M.: Nič h udega, če se tokrat izreka nazorno, ker se izreka s sever- nico absolutne oblike na sekstantu. Nič h udega, če transcendenca, enako kot nebo, vsak trenutek išče svoj pravi obraz in na koncu za- vrne vse mogoče podobe.35 Da le zazveni na vilicah stabiliziranih občutij , pa ne kot inf ormacij a, ampak kot f ormacij a, kot izkustvo, ki ga lah ko nosimo s sabo. Kaj ti potem ves čas vemo, da nobena žalost ni dokončna in da nobena “starodavna svetla ura” zares ne mine. Bibliografija ARISTOTELES (19 8 2 ): Poetika, prev. Kaj etan Gantar, Lj ublj ana, Cankarj eva založba. AUDEN, W. H. (19 9 4 ): Lirika 8 1, prev. Uroš Mozetič, Lj ublj ana, Mla- dinska knj iga. Vid Snoj, Jožef Muhovič 196 34 Prim. Senegačnik, 2 0 15 , 6 1. 35 Prim. Bobin, 2 0 14 , 9 1. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 196 BOBIN, C. (2 0 14 ): Ruševine neba, Lj ublj ana, Knj iževno društvo Hiša poezij e. BUCHANAN, I. (19 9 0 ): “Th e Collection of Niclaes Jongelinck: II Th e ‘Month s’ by Pieter Bruegel th e Elder”, The Burlington Maga- zine, 10 4 9 , 5 4 1–5 5 0 . BUTINA, M. (19 8 4 ): Slikarsko mišljenje. Od vizualnega k likovnemu, Lj ublj ana, Cankarj eva založba. CHESTERTON, G. K. (19 78): Heretics, San Francisco , Ignatius Press. DETELA, J. (2 0 11): Orfični dokumenti. Teksti in fragmenti iz zapu- ščine, zv. 2 , izd. Miklavž Komelj , Koper, Hyperion. FOOTE, T. (19 79 ): The World of Bruegel. C. 1525–1569, Alexandria, Virginia, Time-Lif e Books (4 ., revidirana izd.). GRÄF, C. (2 0 0 9 ): Die Winterbilder Pieter Bruegels d. Ä., Saarbrü - cken, VDM Verlag Dr. Müller. JENKO, S. (19 6 4 ): Zbrano delo 1, ur. France Bernik, Lj ublj ana, Drža- vna založba Slovenij e. KILINSKI II, K. (2 0 0 4 ): “Bruegel on Icarus: In versions of th e Fall”, Zeitschrift für Kunstgeschichte, 6 7/1, 9 1–114 . MUHOVIČ, J. (2 0 15): Leksikon likovne teorije. Slovar likovnoteoret- skih izrazov z ustreznicami iz angleške, nemške in francoske termi- nologije, Celj e in Lj ublj ana, Celj ska Moh orj eva družba. OVIDIJ NASO, P. (19 77): Metamorfoze. Izbor, prev. Kaj etan Gantar, Lj ublj ana, Mladinska knj iga. PÉNOT, S., in E. OBERTHALER (2 0 18 ): “Th e Seasons”, v: Oberth a- ler, E., Pénot, S., Sellink, M. in Sprok, R., Bruegel, London, Th ames & Hudson, 2 14–2 4 1. PREŠEREN, F. (19 6 5): Zbrano delo 1, ur. Janko Kos, Lj ublj ana, Drža- vna založba Slovenij e. SENEGAČNIK, B. (2 0 15): Smrt lirike?, Lj ublj ana, Znanstvena zalo- žba Filozof ske f akultete. 197 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 197 SENEGAČNIK, B. (2 0 19 ): Pogovori z nikomer, Lj ublj ana, Slovenska matica. WILLIAMS, W. C. (19 6 2 ): Pictures from Brueghel and Other Poems, New York, New Directions. Vid Snoj, Jožef Muhovič 198 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 198