Uradno gla§ilo Kmetijske družbe asa Slovenijo. Usem hmEtijsSfim podružnicam! Z ozirom na razsodbo Državnega Sveta Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 25. oktobra 1924., št. 4918., preklicujem redni občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo, sklican z vabilom v štev. 19. »Kmetovalca" na ponedeljek, dne 17. t. m. ob 11. uri dopoldne v dvorano „Uniona" v Ljubljani. Kmetijske podiužnice in delegati so se o tem še posebej obvestili. Vladni upravitelj Kmetijske družbe: Dr. Fran fipiiler-Muys i. p. ...i.. okrajni glavar. Vabilo na redni občni zbor Kmetijske družila za Slovenijo za poslovno leto 1923. ki ga sklicujem v zmislu § 13. družbenih pravil na ponedeljek, 15. decembra 1924. ob 11. (enajsti) uri dopoldne v dvorano hoteia „Union" v Ljubljani. DNEVNI RED: Volitev predsednika, I. in 11. podpredsednika, 18 odbornikov in 2. pregledovalcev računov po določilih točke 1. § 12. družbenih pravil. Volitev predsednika, podpredsednikov in odbornikov se vrši z glasovnicami, ki se bodo izdale v barvi poverilnic, volitev računskih pregledovalcev pa se vrši s posebnimi (belimi) glasovnicami. Ilustrovan gospodarski list. Z odlokom z dne 10. novembra 1924., št. 27.896., je gospod Veliki župan ljubljanske oblasti razrešil dosedanjega vladnega upravitelja Kmetijske družbe za Slovenijo g. prof. Evgena Jarca in imenoval ha njegovo mesto g. okr. glavarja in agrarnega komisarja dr. Franca Spiller-Muysa, ki je dne 12. novembra prevzel posle vladnega upravitelja imenovane družbe. Objava. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Dinar. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inscruti (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na i/, strani 200 D, na ■/« strani 100 D, na >/ii Strani 65 D, na vu strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih"stane 25 par», najmanj pa skupaj 6D. Urejuje Viljem Rohrman. Založba Kmetijske družbe za Slovenijo. — Tisk J. Blasnika nasledn. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. 21. Ljubljana, 15. novembra 1924. LetniK XLI. Obseg: Objava. — Vsem kmetijskim podružnicam! — Vabilo na redni občni zbo|- — Kmetijski tečaji. — Hrvaške buše. — Posnemalniki in naše mlekarstvo. — Zboljševanje naše govedi. — Poglavitne napake bohinjskega sira. — Obnova vinogradov. — Deset zapovedi vinogradnikom. — Sadni sejm v Ljubljani. — Kmetijsko posvetovanje v Ljubljani. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske stvari. — Dopisi. — Ocena knjig. — Družbene vesti. — Tržne cene. — Inserati. Poverilnice in glasovnice se bodo doposlale gg. delegatom pravočasno potom pošte priporočeno. Veljavne so samo one glasovnice, ki nosijo žig vladnega upravitelja. Na glasovnice je zapisati ime, priimek in bivališče oseb, ki jih vsak delegat voli. Ta občni zbor se vrši za poslovno leto 1923. in se smejo istega udeležiti le oni delegati podružnic, ki so bili pravilno izvoljeni na podružničnih občnih zborih leta 1923. odnosno do incl. 29. januarja 1924. na podlagi števila udov, ki so svojo udnino plačali do 31. marca 1. 1923. Vladni upravitelj pri Kmetijski družbi Dr. Fran Spiller-Muys 1. r. okrajni glavar. Kmetijski tečaji. Kmetijska družba prične v kratkem prirejati dva- do tridnevne tečaje, ki se imajo vršiti zunaj po deželi na sedežu kmetijskih podružnic. Prednost bodo imele tiste podružnice, ki se prej oglasijo in ki nudijo vse potrebne pogoje za take tečaje. Na sporedu teh poučnih tečajev bo sledeča učna tvarina: gnojenje z domačimi in umetnimi gnojili, pridelovanje krme na njivah in obdelovanje travnikov, pridelovanje in odbiranje semena, zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, pospeševanje kravjereje in mlekarstva, zadružna organizacija živinoreje, pašništvo, zimsko krmljenje in strežba živini, izboljšanje hlevov in svinjakov, konjereja itd. Sadjarski in vinarski tečaji se bodo vršili v sporazumu z dotičnimi organizacijami. Podružnice se vabijo, da tudi same izrazijo svoje želje glede učne snovi kakor tudi glede časa, v katerem naj se priredijo ti tečaji. Pouk na tečajih bo trajal dopoldne in popoldne in se bo izpopolnjeval deloma z vprašanji in odgovori od strani udeležencev in predavateljev, deloma s praktičnim razkazovanjem vsega, kar bo v danih razmerah mogoče. V kritje stroškov za te kmetijske tečaje je bivši minister dr. Kulovec dodelil državno podporo v znesku 60.000 Din. Podružnica pa, ki želi tak tečaj, mora izpolniti sledeče pogoje, predvsem pa zagotoviti: 1. Zadostno število udeležencev izmed odraslih kmetskih mladeničev in samostojnih kmetovalcev, ki se morajo zavezati, da bodo tečaj redno obiskovali. Udeležnikom se imajo izdati ob sklepu tudi potrdila o rednem obisku tečaja. 2. Pripraven učni prostor. 3. Potrebna prosta prenočišča za dve učni osebi, in 4. prost dovoz in odvoz predavateljev na bližnjo železniško postajo. Kmetijske podružnice, ki žele pod temi pogoji prirejati kmetijske tečaje, naj to čimpreje naznanijo Kmetijski družbi v Ljubljani. Število udeležencev, ki se mora zagotoviti, ima znašati najmanj 20 oseb. Hrvaške fouše, V naše kraje prihajajo vsako leto cele črede te male govedi, ki izgleda po svoji mršavosti kakor napol divja. Žival je vajena vsem slabim vplivom naravnega življenja in zato je tako utrjena in malo-trebna. Naši Gorenjci jo kupujejo jeseni, da jo po svojih njivah in mejah — še nekoliko opašejo in potem zakoljejo za klobase in prekajeno meso. Nič bi ne imeli proti uvažanju teh buš, ako bi se porabile le za meso in ako bi ne bilo nobene nevarnosti za širjenje ene ali druge kužne bolezni. Izkušnje nas pa uče, da je to uvažanje v kvar naši že itak počasi napredujoči živinoreji in da bi se moral ta prost do-gon po cestah tudi iz zdravstvenih ozirov malo strožje nadziravati in omejevati. Tozadevne pritožbe in pomisleki so se slišali tudi na zadnjem posvetovanju kmetovalcev v Ljubljani in so prihajali zlasti od strani štajerskih živinorejcev. S stališča živinoreje moramo pribiti, da se z uvažanjem hrvaških buš, ki se privezujejo v naših malo-posestniških hlevih, v resnici izpodkopujejo naprej in naprej uspehi, ki jih dosezamo z domačo živino, in je na ta način otežkočeno vsako uspešno napredovanje naše živinoreje. In_ tako se danes dejansko godi po Dolenjskem in po Štajerskem. Našim manjšim živinorejcem je trenuten uspeli več vreden kakor škoda, ki sledi takim kupčijam. Brez vsega pomisleka na svoje živinorejske interese bo prodal naš živinorejec svojo najboljšo kravo, če se mu ponudi ugodna cena, in jo bo o prvi priliki zamenjal s hrvaško bušo, ki jo dobi po veliko nižji ceni. Vprašam, kako naj reja v takih razmerah z uspehom napreduje? To je povsem izključeno! Zato pa svarim naše gospodarje pred lahkomiselnim nakupovanjem hrvaških buš v rejske svrhe. Tudi naši manjši živinorejci naj se otresejo te dosedanje navade, naj se drže rajše domače živine in naj jo izboljšujejo z ustalje-njem reje, s skrbnim odbiranjem in s požlahtnjeva-njem z dobrimi plemenjaki. Zato pa nehajte dolenjski in štajerski živinorejci z vpeljavanjem hrvaških buš v rejske namene! Hrvaške buše po naših krajih so edinole za mesnice in še to pod pogojem, da so povsem zdrave in proste kužnih bolezni, kar bi se moralo pri dosedaj običajnih cestnih dogonih nekoliko strožje kontrolirati. —r— Posnemalniki in naše mlekarstvo. Pred vojno se je naše mlekarstvo zelo povoljno razvijalo in donašalo našim kmetijskim gospodarjem, posebno pa gospodinjam lepe dohodke. Predvsem se je pri domačem napravljanju masla dobro izkoriščalo mleko tam, kjer so imeli posnemalnike, ki so izčrpali skoraj vso smetano iz mleka. Tekom vojne so se ti stroji deloma izrabili, deloma pokvarili, vsled česar jih je treba nadomestiti z novimi, oziroma tam, kjer dosedaj še niso z njimi delali, sploh nanovo nabaviti. Posnemalnik pa je tak stroj, ki se ga v kmetijstvu povsod rabi in ga n. pr. v naprednejših deželah ima skoraj že vsaka kmetska hiša, najsi ima tudi samo dve dobri molzni kravi v hlevu. Tudi pri nas moramo priti tako daleč, kajti že dandanes se uvideva, da bo v Sloveniji ravno mlekarstvo tista panoga, ki bo donašala našim gospodinjam največ koristi. To pa bodo dosegle tudi le tedaj, če bodo znale mleko čimbolj izkoristiti. Za izdelovanje sirovega masla je najvažneje, da posname gospodinja mleko kolikor največ mogoče. Posnemanje z žlico iz latvic, pa je nepopolno in dolgotrajno. Pri tem ostane v posnetem mleku še 1.5 do 2 odstotka mlečne tolščobe ali smetane. Po-snemalniki pa, s katerimi se dandanes vobče deluje, posnamejo smetano iz mleka tako popolno, da ne ostane v njem niti ena desetina odstotka. To po- Pod. 34. Posnemalnlk „Baltic". menja za domače mlekarstvo velik dobiček, ki desetkrat preplača vsak izdatek za posnemalnik. Danes prinašamo sliko posnemalnika znamke „Bal-tic" (gl. pod. 34.), ki spada med najboljše stroje te vrste in ki jih ima tudi Kmetijska družba v zalogi. Cene so razvidne na inseratni poli. L. Zboljševanje naše govedi. Fr. Štupar. (Dalje in konec.) Naslednji pregled o načinu, kako so zboljševali našo goved, ki ga podam tudi samo v obrisu, naj da našim živinorejcem priliko, da premišljujejo, v koliki meri so naši predniki pri pospeševanju govedoreje zadostili zahtevam današnje umne živinoreje. II. Prvotna goved naših krajev je bila enobarvna plava noriška goved. Če bi imeli danes take razmere, bi bilo pospeševanje govedoreje enostavno in današnji živinorejski strokovnjak bi šel z radostjo na delo, da bi pomagal gojiti in doseči po možnosti enotno živino zahtevam ustrezajoče kakovosti in donosnosti. Žal, da se je pri nas govedoreja dolgo časa pospeševala brez načrta. Povše pravi, da je na svojem popotovanju po deželi našel samo v graščini Preddvor na Gorenjskem čisto prvotno goved, povsod drugod pa prekrižano z govedjo najrazličnejšega izvora.1 To se sicer da razlagati iz razmer v deželi, ne da se pa opravičiti. 1 Pokojni ravnatelj Fr. Povše je bil pred leti poverjen z nalogo, da naj popiše govedorejo kraških in primorskih dežel. Povše je te dežele prepotoval in je nabrano gradivo obdelal v dveh zvezkih, ki sta izšla v zbirki, ki jo je izdajalo kmetijsko ministrstvo pod naslovom. „Die osterreichischen Rinder-racen. Herausgegeben vom k. k. Ackerbau-Ministerium". Prva knjiga (pe-ti del one zbirke) nosi naslov: Rinder der Karst-und Kustenlander von Franz S. Povše, Ackerbauschul-Direktor a. D. Erstes Heft Krain, Wien 1893. Verlag von Wilhelm Frick, k. n. k. Hofbuchhandlung, Graben, 27. V tej knjigi najde strokovnjak marsikak zanimiv podatek. Jaz sem iz nje vzel primere za to razpravo. Naše podeželno prebivalstvo je bilo iz kmetskih posestnikov in iz graščakov. Premoženjske razmere kmetom niso dopuščale in kmetje najbrž tudi sami niso bili zavzeti za to, da bi si bili iz tujine naročali drago plemensko živino, tem manj, ker so bile prometne razmere neugodne. Pač pa so to mogli delati bogati graščaki iti so tudi res delali. To bi bilo vredno vsega uvaževanja in pohvale, če bi se bilo godilo po tehtnem premisleku in strokovnjaškem načrtu. Tega pa ni bilo, ker ni bilo sposobnega in uvidevnega človeka na merodajiiem mestu, ki bi jim bil dal tozadevnih navodil. Graščaki so naročali plemensko živino po svojem osebnem okusu, po modi in včasih menda tudi iz bahaštva. Če se je izpremenil okus, če se je izpremenila moda ali če došla živina ni zadovoljevala, naročili so drugo. Na ta način je nastala v deželi velikanska zmes in govedokazna karta je postala pisana kakor šahovnica. Da je bilo res tako, nam kaže različnost govedi, ki se je uvažala v naše kraje z'namenom, da naj nam povzdigne živinorejo. Uvažali so muriško, marijino-dvorsko, pomursko, labodsko, šviško, montafonsko, pincgavsko, belansko, holandsko, bernsko in drugo, zadnja desetletja tudi posimensko goved. Ta pregled nam kaže, da so brez presoje uvažali živino najrazličnejšega izvora in iz najrazličnejših razmer, vsled česar na enoten in izdaten uspeh sploh ni bilo mogoče misliti. To uvažanje se pa ni vršilo tako, da bi en tip dohajal na določen kraj in v določen delokrog, ampak večinoma so dohajali različni tipi mešano ali zaporedoma v iste kraje in celo isti graščaki so imeli zaporedoma ali celo hkrati različno goved. Tako n. pr. so gojili na Fužinah pri Ljubljani pincgavce, holatidce, Švice, muričane, montafonce; v Mokricah na Dolenjskem holandce, pincgavce, muričane itd. Kdor želi več takih zgledov, naj čita omenjeno Povšetovo knjigo, ki je baš v tem pogledu zefo zanimiva. 'Če sem prej obsodil vpeljavanje raznovrstne govedi brez načrta, ker je bilo na škodo enotnosti naše živinoreje in s tem nje donesnosti in pomembnosti v trgovskem oziru, moram tu priznati, da je krajevno cesto vnlivalo plodonosno; kajti med vpeljano živino je bilo mnogo izborne, ki je dajala primerno korist gospodarjem, okoliškim kmetom je pa zboljševala slabo domačo živino. Seveda bi bila ta korist vse drugačna in pomembnejša, če bi ne bila krajevna, ampak splošna, t. j. če bi se bila tuja, za zboljšanje domače govedi namenjena živina vpeljevala po točno določenem strokovnjaškem načrtu. V ureditev vpeljevanja tuje govedi je 1. 1869. posegla Kmetijska družba v Ljubljani. Pokojni dolgoletni uradnik Kmetijske družbe Josip Lokar, ki je družbene razmere tako poznal kakor nihče drug in nam je bil prava živa kronika, mi je pred leti pripovedoval, kakšen je bil začetek družbenega tozadevnega delovanja. Ko se je glavni odbor nekoč posvetoval, kako naj se porabi državna podpora za pospeševanje govedoreje, je (menda) odbornik Schollmayr nasvetoval, naj se uvaža samo enobarvna, in sicer algajska siva goved. Temu predlogu so se protivili drugi odborniki iz razloga, da je Algajsko preoddaljeno in zato dobavljanje živine od tam pretežavno. Na to se je sklenilo, da naj se uvažajo samo iz Koroške belanci, iz Štajerske pa muričani.1 Tako smo dobili namesto ene dvojno mer v živinoreji, ki se pa prvotno ni pravilno urejevala, kajti oboja živina se je porazdeljevala po vsej deželi. Sčasoma pa je po navodilih kmetijskega ministrstva ustalilo pravilo, da naj se na Gorenjsko uvažajo le belanci, na Dolenjsko in Notranjsko pa muričani (oziroma enobarvna siva in rjava živina). L. 1894. se je Kmetijska družba v Ljubljani odločila, da začne vpeljavati še posimensko (simodolsko) goved. Tako smo dobili tretji zboljševalni tip. Ko se je začel deželni odbor kranjski marneje zavzemati za prospeh kmetijstva in je za pospeševanje živinoreje določil večje vsote, se je v načinu pospeševanja zedinil s Kmetijsko družbo. Na ta način so nastajale in nastale naše sedanje govedorejske razmere. Pospeševalne namere so se izvajale premalo enotno, zato so gradile bolj polagoma, včasih samo mestoma, včasih pa so — ne da se oporekati — celo podirale.2 Sicer je celotni povprečni uspeh zadovoljiv — v nekaterih krajih boljši, v drugih slabši — vendar ostaja poklicanemu živinorejskemu strokovnjaku še mnogo dela, ki mu ga je ob sedanji različnosti teže pravilno usmeriti, kakor bi mu ga bilo ob enotnosti tvornega gradiva, ker mora za temelj svojemu delu jemati obstoječe razmere ter nanj graditi s pravilnim presojanjem sedanjih in bodočih zahtev. Poglavitne napako iioltrnjskega sira. Anton Pevc, drž. mlekarski inštruktor. (K sirarski razstavi rtarBledu.) (Konec.) Zorenje' sira ali požlahtnjevanje njegovega okusa vsled starosti je delo bakterijev, ki se nahajajo v mleku za sir in njih encimov. Sveže namolženo snažno dobljeno mleko ima malo bakterijev in *še te uničuje prve ure po molži mleko samo s svojimi protistrupi, ki se nahajajo v njem kot bivšim sestavnim delom živega telesa, 2ato tako mleko ni porabno za sir, ako se ne okuži prej z zadostnim številom, koristnih bakterijev. Pri ementalskem sirarstvu mora vsaj ena tretjina mleka 12 ur zoreti v plitvih posodah v mlačni kleti sirarne, da se potom zraka primerno okuži s sirarskimi bakterijami. Ce širiš od vsake molže brez primesi zrelega mleka, ne moreš zahtevati ne lepih očes in ne dobrega okusa, ker je tedaj vse odvisno le od slučaja, katere vrste bakterijev so živi imeli priliko preiti v sir, tako dobimo često zoprno grenke sire iz najbolj higijensko molženega mleka. 1 Poleg muričanov so se uvažale še druge enobarvne živali, kakor marijinodvorci, pomurci, labodci i. dr. Muriška živina je nastala z medsebojnim križanjem stepne in rjave govedi; marijinodvorci so nastali iz stepne in bernske krvi; pomurce so dali muričani in marijinodvorci: sama mešana kri, ki se je v teku dolgih dob ustalila v samostojne tipe. — Belanci so nastali iz pincgavcev in prvotne koroške živine, pincgavci pa iz prvotne solnograške in šviške pisane govedi. 2 Na Vipavskem (in v Istri) n. pr. „zboljševalni" pleme-njaki niso prodrli in so zarod le poslabšali, tako da so ta zboljševalni način morali opustiti. Tamkaj bi se živina nedvomno dala zboljšati iz sebe. s pravilno izbiro in nego. Med zorenjem mora mleko dihati, se ne sme zadušiti. Nekdaj smo Gorenjci imeli svoje „šteselne", lesene plitve sklede za mleko; Švicarji so v naše sirarne vpeljali plitve pločevinaste sklede za zorenje mleka; sedaj najdemo naenkrat navadne lesene škafe, kjer stoji mleko nalito v 18 cm visoki plasti, medtem ko je višina iste znašala v skledah le 8 do 10 cm. V škafih nalito, gorko mleko, se v spodnjih plasteh zaduši, če ga sirar ne meša toliko časa, da se je popolnoma ohladilo. Kdo se sme zanesti, da bo sirar vsekdar to storil? Zategadelj spadajo v sirarne ali stari šteselni, vendar za 201 vsebine ali nove pločevinaste sklede; dandanes dajemo prednost leseni posodi tudi v sirarnah. Da toliko sira v Bohinju izkazuje v testu razpoke namesto okroglih lukenj, so v znatni meri vzrok škafi za mleko in v njih bo.lj ali manj zadušeno mleko, ki ni sicer kislo po okusu, vendar pa po drugih lastnostih in naprav-ija zato v siru kratko, krhko testo, katero na mestih, kjer se zberejo plini za tvorbo očesa poka. V Švici je s poizkusi ugotovljeno, da je mogoče doseči najboljšo kakovost pri ementalcu le z uporabo naravnega sirišča, telečjih žclodcev. Vrhu najfinejšega okusa napravlja isto tudi bolj vlačno, dolgo testo, preprečuje torej razpoke v testu kot posledice zadušenega mleka. Mleko se namreč zaduši ne le med zorenjem, marveč tudi lahko v širnem kotlu med gretjem, ako s*e ne meša, in prvi čas med sir jenjem. Želodcev se ne sme uporabljati, dokler niso stari vsaj 3 mesece; pri uporabi svežih ali pred 3 meseci se sir slabo suši in nato v testu skisa kot posledica vlačljive siratke. Ako nam želodcev primanjkuje, si pomagamo tako, da vzamemo za vsako širjenje Yz pripravljenega naravnega sirišča inVs si-rilnega praška, ampak vsaj del naravnega sirišča uporabljamo vsekdar. Za zorenje sira razpolagajmo z dobrimi kletmi. Če so nadzemske, morajo imeti votle ali sicer osa-movane stene, da ohranijo ves čas enakomerno toploto. Tudi v planinskih sirarnah mora to biti primer, ako ostane v njih sir dalj kakor 14 dni. Pod najugodnejšimi pogoji izdelani sir bo izkazoval v testu razpoke namesto očes, ako bo kipel ali zorel v kleti, kjer je podnevi gorko in ponoči hladno. Pod učinkom gorkote se širna masa raztegne in pod učinkom hlada spet skrči; ako ni izredno vlačna, jo v siru ob času gorkote nastali plinov času krčenja vsled hlada razženejo, tako dobimo sire, ki so na zunaj lepi, v testu pa izkazujejo dolge razpoke v vsej širini hleba in v katerih se prej ali slej vgnezdi še plesen. Le, če bomo v sirarstvu stremili za napredkom in odstranjevali napake, smemo upati na dobre dohodke iz te panoge. Brez dela ni jela; brez truda ne zahtevajmo elitnega blaga in še manj za slabo ali povprečno blago visokih cen. Dobro blago se ne straši konkurence in mu ni treba klicati na pomoč zaščite države. Obnova vinogradov. Po Dolenjskem in seveda tudi po Štajerskem so pričeli ponekod vinogradi deloma vsled starosti, deloma vsled slabega sveta in nepravilnega negovanja pešati in hirati. Osobito se to opaža v krajih s kamnitim in plitvim svetom, znamenje, da se korenine nahajajo v celini, t. j. neprerahljani ter že popolnoma izmozgani zemlji. Deloma so pa temu krive tudi ne- prave ameriške podloge, ki ne morejo v zadostni meri donašati hranil cepljeni in od nje odvisni žlahtni trti vkljub vsej dobri gnojitvi in sploh pravilni negi. Takim trtam ni več prave pomoči, kakor edino to, da jih nadomestimo z drugimi ondotni legi in zemlji bolj prikladnimi vrstami. S podsajenjem ali z grobanjem cepljenih divjakov od sosednjih trt na prazna mesta se hirajoči vinograd pač začasno obdrži in izpopolni in mu s tem za nekaj let življenje podaljšamo, toda z vsakoletnim grobanjem se stroški vedno bolj množe, rast trt postane neenaka ter obdelavanje otežkočeno, ker pridejo posamezne trte pri grobanju vsled neenake dolžine iz pravilnih vrst. Navsezadnje pa grobamo vedno le podlogo, ki morda v dotičnem svetu sploh dobro ne uspeva. Posebno škodljivo je pa splošno grobanje necepljenih domačih trt. Take grobanice sicer prva leta prav dobro uspevajo in se krepko razvijajo tudi v bolj plitvem svetu, mogoče še bolje kakor na ameriško podlago cepljene, toda zle posledice se sčasoma le pokažejo bodisi iz enega ali drugega vzroka. In seveda s takim pomnoževanjem necepljenih domačih trt, si lahko zopet nakopljemo pogubno filoksero, kar utegne povzročiti novo vinogradniško katastrofo. Najumestnejše in najprevdarnejše ter sebi v veliko gospodarsko korist ravna oni, ki že močno opešani vinograd popolnoma na novo prerigola in zasadi z najbolj prikladnimi vrstami ameriških cepljenk. Vsled vedno večjih stroškov ne kaže takega prenovljenja naenkrat izvršiti, marveč polagoma vsako leto nekaj. Vinograd, ki je n. pr. 1 ha velik, razdelimo na štiri dele. Vsako leto prerigolamo in zasadimo četrtino, tako da, ko se zadnja četrtinka* prerigola in zasadi, rodi prva četrtina že nanovo. Vsekakor pa pričnimo vinograd obnavljati pravilno, od enega kraja, ne pa mogoče na sredi ali pa mestoma in po malih koščkih tam, kjer trte izumirajo. To bi bilo slabo. Tudi bi tako prenovljenje stalo mnogo več truda in stroškov. Se bolje ravnamo, če nam razmere to dopuščajo, da dotični del vinograda najpreje posejemo z deteljo, ga dobro zagnojimo z umetnim gnojem in šele po preteku 2—3 let prenovimo. S tem se zemlja spočije in vrhnja zemeljska plast, ki pride pri rigolanju na dno, in v katero segajo glavne trtne korenine, se dobro zagnoji, kar jako ugodno vpliva na začetno bujnejšo rast trpežnih cepljenk. Rigolati treba seveda v vsaki legi zadosti globoko, nikakor ne izpod 80 cm, bolje 1 m, pa tudi 1.20 cm, če zemlja ni preveč kamnita. Zato pa izberimo le najugodnejše lege. Neprikladne lege kaže pa sploh opustiti, in če zmanjšamo s tem površino vinogradov za polovico. En oral, a ta prav dobro obdelan, bo več vrgel, kakor 2 ali 3 orali nepravilno zasajenega in slabo negovanega vinograda. Fr. Gombač. Deset zapovedi vinogradnikom. Vinogradniki! Držimo se pri našem delu sledečih vodil: 1. Pripraviti in navoziti moramo gnoj v vinograd, event. dokupiti umetnega gnoja; 2. pripravljati moramo skozi vse leto kompost iz raznih odpadkov (plevela, rezin, raznih drugih odpadkov itd.); kompost je pravi blagor za vinograd; 3. porežimo vse šparone in event. debelejše dele trte, v kolikor jih nismo že v jeseni porezali; 4. naročimo takoj trtni material (trte, ključe, bilfe) za podsajanje, ozir. napravo novih vinogradov ; 5. nabavimo in pripravimo si potrebno kolje; 6. popravimo event. dokupimo si najpotrebnejšega orodja; 7. skrbimo in naročimo si pravočasno galico in žveplo, ozir. salojidin; 8. preglejmo škropilnice in žveplalke ter skrbimo, da je vse v redu pri njih; 9. nadaljujmo z grubanjem v starejših, ozir. z rigolanjem v mlajših vinogradih; 10. pristopimo h „Glavnemu Savezu Jugosla-venskih Vinogradara v Mariboru". J. Kafol, Grm. Sadni sejm v Ljubljani. Bil je letos prvi poizkus, ki se je pa dobro obesek Vsa prireditev se je izVršila — ko je bila v . adnjem trenutku državna podpora zagotovljena — s tako naglico, da je treba po eni strani občudovati železno voljo in neomahljivo zaupnost Sadjarskega in vrtnarskega društva v končni uspeh sejma, po drugi strani pa točen in številen odziv podružnic in posameznih večjih sadjarjev. Prav iz tega se da sklepati, kako važno bi bilo take prireditve tudi v bodoče ponavljati in koliko dobrega bi se dalo doseči s primerno organiziranimi sadnimi sejmi. Dve stvari sta, ki jih je iz tega sejma kot nekak zaključek posebno naglašati, in to sta prvič, da se je najboljše namizno sadje najpreje in najdražje prodalo. Na ceno se ni gledalo, glavna stvar je bila priznano fina vrsta. Kanadk bi se bilo lahko prodalo magari za cel paviljon. In tako so vlekle tudi razne druge fine vrste namiznega sadja, kakor ananasova reneta, landsberška reneta, zlata parmena, beleflerji, voščenka itd. Vsi ti uzorci so bili naenkrat pokup-ljeni. To bodi migljaj, da se je treba obračati k razmnoževanju maloštevilnih, toda res dobrih in za trgovino pripravnih vrst namiznega sadja. Bodi pri tej priliki povedano, da je bilo na sejmu dosti preveč raznovrstnega sadja, tudi takega, ki ni bilo namizno niti zimsko in ki ni spadalo na sejm. Druga stvar, ki je potrebna poudarka, je ta, da je manjkalo na sejmu zastopnikov podružnic, ki bi bili sklepali kupčije za sadje, ki je bilo spravljeno doma. Od Sadjarskega in vrtnarskega društva ni mogoče zahtevati, da bi bilo poleg obiiega dela, ki ga je imelo z vso prireditvijo, sklepalo še kupčije z raznimi interesenti, ker ni imelo v to potrebnega pooblastila niti ni poznalo pogojev za brezhibni razvoj takihle kupčij po raznih krajih naše dežele. Na sejmu je bilo na ponudbo blaga za 10 vagonov, manjkalo je pa zastopnikov, ki bi sklepali kupčije. Le par izjem smo našteli, med drugim podružnico v Podbrezju, ki je sprejemala naročila in delala kupčije po svojem zastopniku. Sadje, ki je bilo kot vzorčno sadje v enotnih ameriških zabojčkih po 20 do 25 kg in ki je predstavljalo za en vagon blaga, se je gladko prodalo, povečini Ljubljančanom. Sklenilo se je razentega tudi več kupčij na debelo. Manjkalo je pa to pot večjih kupcev od zunaj, deloma tudi zaraditega, ker se je prav tiste dni vršila velika sadna razstava v Skoplju. Ljubljančanov se je v nedeljo, 19. oktobra popoldne trlo na sejmu. Ves način vprizoritve S pomočjo ameriških zabojev je bil nekaj novega in je zato zanimal slehernega, kdor ima količkaj zmisla za napredek našega sadjarstva. Pohvalno je omeniti, da je šla Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu v vsakem oziru na roko uprava Ljubljanskega velesejma, ki je na vse načine pospeševala in podpirala to prireditev in ki jo je s svojimi močmi in s svojimi prostori in pripomočki sploh omogočila. R. Kmetijsko posvetovanje v Ljubljani dne 4. oktobra 1924. (Konec.) O gnojenju in obdelovanju zemlje je reieriral inž. R. Lah. Gnojil je dvoje vrst: organska (živinski gnoj, gnojnica in kompost itd.) ter rudninska (dušičnata, fosforna, kalijeva in ap-nova). Pri pridobivanju organskih gnojil je treba paziti na umno konzerviranje gnoja in gnojnice, čemur je pomagati z razdelitvijo podpor za gnojišča in gnojnlčne jame. Pritegniti se mora tudi zdravstvena oblast. Vrednost različnih gnojil se mora pre-izkuševati. Zlasti je treba pospeševati uporabo umetnih gnojil, ker imamo premalo hlevskega gnoja in ker se samo s hlevskim gnojem ne da doseči najvišjih pridelkov. Delati je z vsemi sredstvi na to, da se razširi uporaba umetnih gnojil. Važno je tudi obdelovanje zemlje. Potrebno je globoko oranje, temeljito rahljanje z dobrimi plugi. Poljedelci naj si nabavljajo potrebne stroje za obdelovanje zemlje. Priporočati je ustanovitev strojnih zadrug. Vpeljati se mora redko sejanje in sejanje s sejalnimi stroji. Kmetovalcem je treba praktičnega navodila za uporabo kmetijskih strojev. Ravnatelj A. Krejči (Ruše) se zavzema za izdatnejšo porabo umetnih gnojil z ozirom na ugodne uspehe, ki so se dosegli pri nas in po drugih deželah. Poda tudi nekoliko statistike in predlaga, da se delajo nadaljnji gnojilni poizkusi. K priskrbi umetnih gnojil naj pomaga država s potrebnimi krediti, ki naj se jeseni vračajo. Gospodarske organizacije naj več store v tem pogledu. Kmet. svetnik Rohrman naglaša, da je treba še v marsičem izboljšati gospodarstvo z domačim gnojem, ki ga je treba skrbno pridelavati. Pri umetnih gnojilih je gledati na rentabili-teto. Kmet. svetnik Žmavc (Maribor) opozarja na važnost in pravilno porabo naravnih gnojil, obsoja enostransko porabo umetnih gnojil in premalo solidnost trgovine z umetnimi gnojili Kvaliteto umetnih gnojil je treba preiskovati in zahtevati garancijo. Ravnatelj Inž. Turk (Ljubljana) poudarja važnost nadaljnjih poizkusov z umetnimi gnojili, ki naj bi se prirejali tudi s pomočjo državnih sredstev. V referatu o semenogojstvu in rastlinogojstvu je podal inž. Franc Mlkuž praktične smernice o pridobivanju dobrega semenskega blaga. Najboljši način pridobivanja semenskega blaga v praksi je odbira v velikem ali potom izločitve slabih rastlin ali slabih delov posevov, ali pa potom zbiranja in gojitve rastlin z dobrimi lastnostmi. Odbira se vrši v velikem na rastočih rastlinah, ki ne odgovarjajo posejanemu tipu. Odbira pa ne sme biti samo enkratna, ampak se mora ponavljati. Odbiro se da praktično organizirati s priznavanjem in pregledovanjem posevov zunaj na polju ter ugotovitvijo lastnosti v laboratoriju, ki jih mora imeti dobro semensko blago. Nato razpravlja o sestavi ocenjevalnih komisij. Statistični podatki kažejo, da se z vzgojenim semenjem pridela lahko še enkrat več kakor z nevzgojenim. v večini slučajev pa 15 do 30% pridelka več kakor z nevzgojenim semenjem. V Sloveniji bi se dvignila produkcija pšenice od 572.000 met. stotov na 736.000, rži od 421.000 na 484.t)00 in koruze 494.000 na 642.000 metrskih stotov po najbolj pesimističnem računu. Za navedene krušne vrste skupaj bi znašal povišek 375.000 stotov ali okoli 4000 vagonov krušnega žita. Prof. Jesenko (Ljubljana) predlaga, da naj se ustanove semenogojska središča za rastline slično kakor se ustanove rej-ska središča za rejo plemenske živine. Taka središča kakor v Beltincih v Prekmurju naj se ustanove po raznih tipičnih krajih, kakor v Št. Juriju na Štajerskem, v Križu na Gorenjskem itd. Predvsem je potrebna selekcija domačih žit. Minister dr. Kulovec opozarja na nizke pridelke nevzgoje-nega domačega žita v Banatu, kjer ga pridelajo na oral komaj po 4 do 6 centov, in poudarja važnost in potrebo semenogoj-stva. Prof. Jesenko opozarja na delovanje in organizacijo se- , menogojskega društva v Zagrebu, katero bi kazalo razširiti tudi na Slovenijo. Kmet. referent inž. Zldanšek (Maribor) priporoča, da se pomnože postaje za semenogojstvo in da se izposluje potrebna podpora za delovanje ocenjevalnih komisij od strani države. Ref. inž. Mikuž (Beltinci) želi, da se s priznavanjem semenskega blaga oziroma posevov prične že 1.1925. in da se Kmetijska družha loti potrebne iniciative in organizacije. Posestnik Lovrač (Izlake) zahteva pri semenskem blagu več garancije od strani semenske trgovine. Okr. ekonom Hlatinik (Kranj) priporoča, da naj kmetijske podružnice in okrajni ekonomi pregledujejo žitno polje in naj odbirajo najbolj uspele posetve za semenogojske svrhe. O travništvu ter o pridelovanju krme je referiral inž. Jakob Turk, ki je uvodoma poudaril, da je umno pridelovanje krme najvažnejša podlaga živinoreji in mlekarstvu. Glavni de' krme pa se prideluje na travnikih. Zelo važna je pri travnikih lega. Vrednost travnikov se ravna po kakovosti pridelkov z njih. Prevlažne travnike je treba osušiti. Za povzdigo rodo-vttosti travnikov je najboljše sredstvo voda, ki se naj napelje na travnike. Brez gnojenja z naravnim gnojem ter z umetnimi gnojili ni primerne rodovitosti travnikov. Travniki se morajo varovati pred plevelom. Zlasti je priporočati pridelovanje detelje In travnih deteljin, ker zalagamo tako zemljo z dušikom, katerega si črpajo detelje iz zraka. Pri nas je še mnogo zanemarjenega travniškega sveta. Pridelovanje tečne, zdrave in cenene krme v velikih množinah je ogromne koristi za živinorejo. Umno pridelovanje krme je zato v prvi vrsti potrebno. V to svrho je potrebna ustanovitev vodnih zadrug za osuševanje travnikov, potem nasejanje poskušnih polj in vzornih travnikov pri farah, predavanja o tem ter zakonska ureditev prometa s semenjem, tržnimi gnojili in močnimi krmili. Referat se je sprejel brez debate. O kmetijskem pouku je referiral kmet. svet. Viljem Rohrman. V začetku svojega referata je povedal, da se je za pospeševanje kmetijskega pouka sicer že mnogo storilo, vendar še premalo. Vrednost institucije okrajnih ekonomov, prevzeta iz Srbije, se bo šele pokazala. Kmetijska družba naj tudi za-naprej s predavanji, gospodarskimi sestanki in kmetijskimi tečaji pospešuje kmetijstvo. Pri takih predavanjih in sestankih nai se vedno sproži debato. Kmetijski tečaji, ki trajajo po več dni, naj se omejujejo na eno samo stroko. Potrebni so tečaji za gnojila in gnojenje, za pridelovanje krme. za pridelovanje in odbiranje semena, za rabo kmetijskih strojev, za zatiranje živalskih škodljivcev in rastlinskih bolezni, za rejo molznih krav in telet, za molžo in mlekarstvo, za planšarstvo, za prvo pomoč pri živini. Za praktične kmetovalce so umestne kmetijske razstave in poučni izleti ozir. poučna potovanja. Delajo naj se praktični poskusi z umetnimi gnojili, semeni, stroji, in s sredstvi za zatiranje rastlinskih in živalskih škodljivcev. Organizacija obstoječih nižjih kmetijskih šol naj odgovarja krajevnim razmeram in potrebam. Ustanoviti je treba 2 novi kmetijski šoli na Goreniskem in v Prekmurju. Tudi v prvih dveh letnikih na učiteljišču naj se vpelje kmetijstvo. Priporočati je upe ljavo kmet. pouka v semeniščih. Otvorijo naj se kmet. nadaljevalni tečaji; na Štajerskem jih je že 57. Izda naj se knjižica — navodilo za pouk kmetijstva v teh tečajih. Počitniški tečaji za pouk učiteljev v kmetijstvu in pouk učiteljic v gospodinjstvu so koristni. Ustanoviti je seminar za vzgojo gospodinjskih učiteljic. Minister dr. Kulovec se je toplo zavzemal za pospeševanje kmetijskega šolstva in je obljubil podpirati posamezne kategorije kmetijskih in gospodinjskih šol. Potreben je tudi seminar za gospodinjske učiteljice. Mlekarska šola na Gorenjskem je pa zagotovljena. Kmet. referent Zidanšek poudarja, da je treba v vsakem okraju vzorne kmetije, na učiteljiščih pa več kmetijskega pouka. » S1 tem je bil program posvetovanja izčrpan. Vladni komisar prof. Jarc se je slednjič zahvalil ministru dr. Kulovcu za iniciativo in za podporo za sklicanje te važne ankete, kakortudi vsem referentom in je ob 6. popoldne zaključil zborovanje. —----------- VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na vsa kmetijsko - gospodarska in druga vprašania, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ,,Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ..Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašanja udov, ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ..Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. KeUno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašan a, ki pridejo prave časno pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prih. !'iii številki. Kdor takoj želi pismenega odgovora na svoje vptašanje, mo.H priložili Z dinarja za stroške. Odgovori na vprašanja, ki niso kmetijsko gospodarski, zlasti pravni, morejo biti seveda le splošne vsebine, kajti ure >i.'itvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin ln zato za take o K' .vore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašai.it 101. Imam nekoliko želoda, ki bi ga rad po-krmil svinjam. \li je dobro pitati svinje z želodom? (A. F. v L.) Odgovor: Želod je eno najpripravnejših krmil za pitanje prašičev. Vsebuje namreč do 2lA% beljakovin, 2% tolšče in 35% škroba. Je torej zelo redilno sredstvo in posebno primerno za opitanje prašičev, ker je lahko prebavljivo. Tudi dobita meso in špeh po želodu prijeten okus, vsled česar se taka slanina visoko ceni. Želod se krmi nerazdrobljen in v primerni množini na dan in glavo. Umestno je, če ga začnemo v pričetku pokladati v manjših količinah, t. j. pol kilograma dnevno in zvišamo to množino pozneje na 1, 2 do 3 kg. L. Vprašanje 102. Moji prašiči zelo radi žro rjavi premog,r| tako da ga' včasih posamezna žival spravi do pol kg. Ali je premog škodljivo sredstvo za prašiče? (M. M. v B.) Odgovor: Rjavi premog gotovo ni koristno sredstvo za prašiče in bo brezdvomno škodovalo, če ga bodo stalno žrli. Prašiči žro premog zaraditega, ker čutijo potrebo po takem sredstvu, ki naj pospešuje prebavo. Svetujemo Vam, da ne pustite prašičem, da bi žrli premog, ampak jim dajte v svinjak kupček zemlje, po kateri naj rijejo in jo poljubno žro. Še bolje je, da puščate prašiče vsak dan na prosto, da se napasejo, oziroma poljubno nažro zemlje in onih snovi, ki jim najbolj prijajo. L. Vprašanje 103. Pri nas delajo lisice ogromno škodo pri perutnini. Ker se mora koža lisice, če se jo ubije, izročiti najemniku lovišča, bi se ga po mojem mnenju tudi lahko prisililo, da plača škodo, povzročeno po tej divjačini. Ali je najemnik lovišča dolžan povrniti škodo, povzročeno po lisici? (F. B. v N.) Odgovor: Lisica je lovna žival, ki ne uživa posebnega varstva in jo lahko vsakdo ubije, pač pa mora njeno kožo izročiti lovskemu upravičencu. Ta pa ni dolžan povrniti škode, ki jo povzroča lisica na perutnini. Pri vseh zadevah glede škode po divjačini in lova se Vam je obračati na srezko poglavarstvo v svojem okraju. L. Vprašanje 104. Želel bi postati državni gozdni čuvaj, za katero stroko bi se hotel najpreje izobraziti v kaki šoli. Kje se nahajajo šole za izobrazbo drž. gozdnih čuvajev? (L. H. v K.f Odgovor: Posebnih državnih šol za vzgojevanje gozdnih čuvajev ni, pač pa se vsako leto vrši v Kostanjevici na Dolenjskem trimesečni tečaj, ki traja od srede aprila do srede julija, v katerem se izobražujejo oni mladeniči, ki žele postati gozdni čuvaji. Posebnih predpisov glede izobrazbe sicer ni, zahteva se pa, da zna prosilec dobro čitati in pisati in da je dokončal ljudsko šolo. Tudi glede starosti ni nikakih mej določenih, vendar se rajše sprejmejo take osebe, ki nimajo čez 30 let. Prošnje za sprejem v ta tečaj je vložiti na direkcijo šum v Ljubljani. L. Vprašanje 105. Ker sva s sosedom menjala travnik za njivo po enaki vrednosti, prosim za pojasnilo, ali je treba prepisati zemljišča potom notarja ali zadostuje samo potom sod-nije? Ali je v takih primerih potreba plačati takse, ki so predpisane pri nakupu, oziroma prodaji zemljišč? Kako se postopa pri zamenjavi zemljišč? (J. R. v P.) Odgovor: Pri zamenjavi zemljišč približno enake vrednosti se mora izvršiti ravnotako vknjižba kakor pri nakupu ali prodaji. Toda v tem primeru se Vam ni treba posluževati posredovanja notarja, ampak lahko izvršite to naravnost pri sodišču, oziroma zemljoknjižnem uradu. Pri taki zamenjavi odpadejo tudi takse in pristojbine, ki so predpisane pri nakupu, oziroma prodaji zemljišč. L. GOSPODARSKE SI VARI. Oddaja trt iz državnih trtnic. Kdor želi dobiti trte iz drž. trtnic v območju Ljubljanske oblasti, naj se čimpreje zanje oglasi. Trte se bodo oddajale po sledečih cenah za 1000 komadov, in sicer: ameriški ključi I po 100 Din, II po 35 Din, ameriške sajenke (bilfe, korenjaki) 1 po 250 Din, II po 75 Din, cepljenke 1 po 1500 Din, ključi domačih trt po 80 Din. Naročila se sprejemajo zadnji čas do 1. februarja 1925., in sicer jih sprejema za trte iz drž. trtnih nasadov v Kostanjevici okr. ekonom v Krškem, za Arnova sela okr. ekonom v Brežicah, za Bršlin okr. ekonom v Novem mestu in za Črnomelj delovodja drž. trtnih nasadov v Črnomlju. Prošnje za trte morajo biti pravilno kolekovane in dostavljene s potrdilom županstva, ' da potrebuje naročnik trte edinole za saditev na lastnem zemljišču in pri novih nasadih tudi s potrdilom potovalnega učitelja, ozir. okr. ekonoma, da je dotično zemljišče za novi vinograd preiskano na vsebino apna. — Naročniki, ki bi hoteli dobiti več kakor 10.000 ključev ameriških trt za vlaganje v trtnice in za vzgojo sajenk ozir. cepljenk, jih dobe za 100% dražje, in sicer I po 200 Din, II po 70 Din. — Naročniki, ki po trebujejo trte za izpopolnitev obstoječih nasadov ali za razširjenje teh nasadov, niso dolžni doprinesti potrdila okr. ekonomov o preiskani vsebini apna, ako navedejo v prošnji, katero podlago so dosedaj z uspehom rabili za svoje nasade. DOPISI. Iz Št. Jerneja. Gospodarski tečaji. Skoraj po vseh občinah so se vršili ali se vršijo sedaj gospodinjski tečaji. V zadnjem času se vrši tak tečaj tudi v Št. Jerneju. Izkušnje uče, da so ti tečaji zelo uspešni. Kakor so ti tečaji potrebni za dekleta, tako in še bolj so potrebni tudi gospodarski tečaji za fante in mlade gospodarje. V 5. št. ..Kmetovalca" 1.1. so navedene prednosti in težkoče takih gospodarskih tečajev. Po mojem mnenju se da pa z dobro voljo vse doseči. Gospodarski tečaji naj bi se vršili od jeseni do spomladi ter naj bi trajali po 8—10 tednov, tako kakor gospodinjski; ako bi se pa učna tvarina lahko obdelala v krajšem času, pa tudi krajši čas. Res se ne da na takih tečajih vsega praktično izvajati, potrebno podlago dobi pa le vsak gojenec, da jo pozneje v vsakdanjem življenju lahko praktično izkoristi. Kmetijskih šol seveda ne bodo nadomestili taki tečaji, ali vendar je boljše, ako se človek nekaj nauči kakor j»a nič. Glede pomislekov pa to-le: 1. Potrebni prostor bi se lahko povsod dobil, ker imamo skoraj v vsaki fari ljudsko šolo ali pa društven dom. 2. Vsa strokovna vprašanja bi lahko obvladal en strokovnjak, razen živinozdravstva. 3. Glede praktičnega udejstvovanja imamo pa skoro povsod, v vsaki fari kako vzorno kmetsko ali veleposestniško kmetijo, kamor bi hodili gojenci tečaja od časa do časa na praktični pouk. Poleti pa vunkaj v naravo. Posebno pozornost bi vzbujali pravilno izvedeni poskusi z umetnimi gnojili. Vendar ima po mojem mnenju na kmečkega fanta največjo privlačno silo vzorno urejeno kmetsko posestvo, še veliko večjo kakor pa veleposestvo. Večkrat sem že slišal opazko: „kaj graščak, ta lahko dela, ker ima denar, ali pri meni je drugače". Ako pa vidi tak fant kaj koristnega pri kmetu, ki je njemu enak, se hitro tega oprime, češ ako temu nese, zakaj ne bi tudi meni. Jaz žalibog nisem imel prilike obiskovati kmet. šole, obiskoval pa sem razne tečaje na kmetijski šoli na Grmu, in ravno na teh tečajih sem dobil podlago in veselje za napredek kmetijstva. Svoje znanje sem od leta do leta izpopolnjeval s strokovnim časopisjem in s knjigami. Danes lahko rečem iz svoje lastne izkušnje, da se kmet mora učiti; ako se ni mlad učil, se mora pa pozneje, kajti brez vsake stanovske in strokovne izobrazbe je vsak napredek v kmetijstvu nemogoč. Apeliram na merodajne kroge, da se zavzamejo za take tečaje. Kako naj se pa ti tečaji praktično izvrše, to je stvar kmetijskih strokovnjakov. Fr. Vide, Zvabovo. OCENA KNJIG. B. S k a 1 i c k y : ..Kletarstvo". Splošna knjižnica (znanstvena in strokovna zbirka) št. IV. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Oktav strani 192 + VIII z 85 ilustracijami. Cena broš. 60 Din, vezana 72 Din. Prepotrebna knjiga ..Kletarstvo", še dolgo in težko pričakovana, je pravkar izšla kot IV. zvezek znanstvene in strokovne zbirke Splošne knjižnice. Knjiga ima za avtorja, znanega in izkušenega strokovnjaka, ravnatelja drž. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, g. Bohuslava Skalickega, ki je v tem svojem spisu zbral v kolikor možno kratkih, a vzorno-jas-nih obrisih, rezultate najnovejših strokovno-znanstvenih raz-iskavanj in svojih dolgoletnih dejanskih izkušenj kot praktičen strokovnjak in strokovni učitelj. Avtor podaja v tem delu vse v kletarsko stroko spadajoče pojave, začenši od trgatve preko kipenja, zorenja in šolenja vina tja do uporabe vinskih ostankov in odpadkov in do pripravljanja buteljskih, specialnih vin. Vsporedno obravnava knjiga med drugim tudi ureditev in opremo vinskih kleti, razpravlja nadalje o vinskih sestavinah, njih lastnostih in njih določitvi ter o vinskih napakah in boleznih. Kot dodatek sledi slednjič še sestavek o vinarskih zadrugah. Vse te razprave spremlja nazorno 85 lepih in jasnih ilustracij, med katerimi se poleg slik raznega kletarskega orodja in klctarskih naprav nahaja tudi nekaj tehničnih načrtov za zgradnjo vinskih hramov različnih dimenzij. Knjiga je opremljena direktno razkošno na vzornem finem papirju, na katerem se jasno odražajo čeden tisk in krasno uspele slike. Knjiga ..Kletarstvo" bo izvrstno služila kot učbenik za kmetijske strokovne šole in tečaje, a tudi kot svetovalec in vade-mekum za vse vinarske in kletarske interesente, vinogradnike, vinske trgovce, gostilničarje itd. Prepričani smo, da si }o bo vsakdo tem rajše nabavil in z veseljem vzel v roke, ker se posebno v celo platno okusno vezana izdaja prezentira kaj lično in stane navzlic bogati opremi in elegantni in solidni vezavi prav neznatno ceno 72 Din (broširana 60 Din). Knjiga se dobiva pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani. DRUŽBENE VESTI. t Lucija Pire, vdova po bivšemu predsedniku in generalnemu ravnatelju Kmetijske družbe Gustavu Pircu, ki si je stekel nevenljivih zaslug za družbo in ki je moral nazadnje na tako tragičen način ostaviti svojo obitelj, je v 59. letu starosti dne 29. oktobra t. 1. v Ljubljani umrla. Žalostna smrt njenega soproga jo je močno potrla in ji težko zagrenila vse življenje. Pokojnica je uživala povsod splošno spoštovanje vsled njene ljubeznivosti in konciljantnosti. Blag ji spomin! Vekoslav Štrekelj, vinarski nadzornik v Biogradu v Dalmaciji, je praznoval 50 letnico svojega zaslužnega delovanja med istrskimi in dalmatinskimi vinogradniki. Svojo službo je nastopil v Primorju 1. 1874. Od 1. 1894. naprej je pa neumorno deloven v Dalmaciji, za katero si je pri obnovi in povzdigi vinogradništva stekel mnogo zaslug. Bil je svojčas tudi goriški deželni in pozneje državni poslanec v dunajskem parlamentu. Jubilantu čestitamo tudi od naše strani in mu želimo še mnogo srečnih let življenja! Tržne cene v Ljubljani in v Mariboru. Cene so navedene -v dinarjih. Ljubljana Maribor Konji (prigon v Lj. 413, v M. 7 glav.): 1 par dobrih kon| 15.000 do 20.000 Voli In krave (prigon v Lj. 262, v M. 384 glav): t k( žive teže I....... i . . . n....... i . . .m....... 1 » . . krave, klobasarice 14- 13 do 13-50 11-- do I2--7-- do 9'— 11-75 do 13-25 10-50 do I1--10-25 do 11 •— 6-25 do 7-50 Teleta (prigon v Lj. 19, v M. 2 glav): I kf žive teže....................16'— do 17-50 Prašiči (prigon v Lj. 346 majhnih pujskov, v M. 410 glav): 1 komad 6— 8 tednov stari..... 250-— 350-- 1 . 3— 4 meace , ............— 1.5-7........ 1 . 8-10 , . ...... 1 , enoletni..................— 1 kg Žive teže, debeli ............— 1 , mrtve . ..............— Kože: 1 komad konjake kože ............— 1 kg goveje kože ............— I „ telečje kože ............— II kg praaičje kože ............— 1 „ gonjega aanja I , 150-- do 225 -300-— do 400-— 700- - do 750*— 875. do 1125*— 17511*— do 2500- -15'- do 17-50 21-50 do 25'- 127-- do 200*— 15*— do 17-50 25'- do 25-50 T— do lf— 10C-- do 1j0-~ 80»- do 12u'- Perutnina: 1 komad, piščancc...... 1 „ kokoš ...... Mleko, maslo, jajca, sir: I liter mleka........ j „ smetane....... j kg čajnega maala..... 1 kg aurovega maala..... 1 , bohinjskega aira..... 1 , airčka........ 1 jajce Ljubljana Maribor 20-— do 30-— 40*— do S0-— 20- - do 40--37-50 do 6T- Žito In drugo: 1 q pšenice..... 1 » rži....... 1 , Ječmena..... 1 . ovaa ...... 1 , proaa ...... 1 , koruze (nove, sušene) 1 , ajde . . •..... 1 „ fižola, ribničan . . . 1 , fižola prepeličar . . 1 , krompirja .... Krma: 1 q aladkega aena . . . 1 » kislega aena . . . 1 „ slame...... Kurivo: 1 m' trdih drv .... . aaeUdli . . . 3-- do 3-75 3-- do 3SC — 16-- 60-- do 70- - — 50-- 38- do 46- - 52-- — 12-- 5-- do tn-_ 2 — do 2-25 2- do 2-50 . 390-- 450-- . 36).— 400-- . 381-- 400-— . 315*— 41 0-— . 275-- 500-— . 310*— 450-- 5C0-- . 475-- 500' — do »00-- . 475-- 150*— do '.75-- 100-- do 150-- . 100"- 60-- - do 75*- 75-- 75-- 50-- . 180-— do 220 175*— do 200*— . 120 - do 150 - iid*- do 175'—