?60 številk?. Trst, v ponedeljek dne 16. novembra 1903. Tečaj XXVIII Izhaja vsak dan 1 i •>!> ne«leljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob i*, un zjutraj. Po3amezne številke se prodajajo po 3 novč (6 stotink) v mnoirih tobakarnah v Tr*tu in okolici, Ljubljani. Gorici, t.'eiji, K .»- iu. Mariboru. Celovcu. Idriji, >t. l'etru, Sežani, Xabrežini, Novemmestu itd. Oglase in n&ročbe sprejema uprava lista „Edinost", ulica Molin piccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cene oglasom 1'» -totink ua vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON štv. STO. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 0 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira« Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovano pisma se ne sprejemajo in rokopisi še ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Lista. UREDNIŠTVO: Ulica Torre Manca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik koncorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna koncorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. Dogodki na Balkanu. Slovanski junak Boris Sarafov. S REDEČ 15. O prihodu vrhovnega voditelja maeedonske ustaje, Borisa Santfova, na Bolgarsko, poroča se nadalje : Ko se je Sarafov po železnici vozil od bolgarske meje do Sredeu. bil je ua vseli postajali od ogromnih množit* naroda navdušeno pozdravljan. — Kinetsko 111 mtšeansko prebivalstvo je kar tekmovalo o izkazovanju simpatij temu neustrašenemu voditelju maee-douskih Slovanov. Posebno vel i rasten 111 ganljiv pa je bil vsprejem Borisa >ai*afova o njegovem prihodu v Sredee. Na kolodvoru pričakovala ga je nepregledna množica naroda, ki je navdušeno vsklikala slovanskemu junaku. Ko se je vlak ustavil, je godba začela svirati in vse je trlo proti Sarafovu. da bi mu stisnilo roko in ga objelo. Bil je to v resnici nepopisljiv prizor. Borisa so na rokah nesli s kolodvora in ga vsega pokrili z lovor j ;vi venci in cvetjem. Tako so ga v triumfu nesli tri kilometre dale«" do stanovanja njegovih starišev. < >d gotovih strani delalo se je z vsemi silami na to. da bi se preprečil slavnosten vsprejem, ali vse mahinaeije niso prav nič izdale, ker si narod ni dal zabraniti dostojnega vspre-jeina narodnemu junaku. Nasproti svojim prijateljem izjavil je Sarafov. da njega, kakor tudi vso revolucijonarno organizacijo prav nič ne brigajo reformni načrti. Obup slovanskega naroda v Macedoniji polaga vedno večjega netiva na piamen ustaje in v kratkem je pričakovati v M a-c e d o n i j i 11 o v i h velikih a t e n-t a t o v. Ko se je Borisu Sarafov u o pri-četku ustaje poverilo vrhovno povelj-ništvo. sestavil si je kakih (»0 mož broječo četo, s katero je krožil po vsem ustaAkem ozemlju. Povsod je z navdušenimi govori vspodbujal prebivalstvo na ustajo proti turškemu krvoločnežu in kjer je bilo potrebno je sam vodil ustaške čete v boj proti Turkom. Največjo slavo stekli so si ustaši v bitki pri Bigli. kjer >0 pobili nad »'►<><> Turkov. V tej bitki je turškim vojakom poveljeval general Omer RuŠdi paša. < 'elih devet mesecev je Boris Sarafov krožil po Macedoniji in se izpostavljal največjim nevarnostim. Redkokedaj je kako noč prebil pod streho in z jako redkimi izjemami prenočeval je pod milim nebom. Zadnjikrat se je bojeval proti 1 lir kom dne t*, novembra o pre-koracer ju reke Vardar pri Slpu. Sklenil je na to odpotovati v Bolgarijo, ker zimski čas ni ugoden ustaškej akciji v vet jem stilu. Vsakakor pa se Sarafov v prihodnje j spomladi povrne v Mace-i Ioni jo, da nadaljuje zapričeto delo. (Opomba uredništva: Svoječasno raznesli so listi vest, da je bil Sarafov v nekem boju ubit. Takoj na to pa je naš list prvi prinesel brzojavko iz Bi-tolja. ki je odločno oporekala vestem o smrti voditelja macedonske ustaje.) Sultanove zvijače. CARIGRAD 15. Zahteve, katere ste Rusija in Avstrija glede reform v Macedoniji stavile v zadojej diploma-tičnej noti do Turčije, so vendar spravile sicer malomarno turško vlado, in posebno se sultnna samega, iz ravnotežja. Najprej ni hotela dati nikakega konkretnega odgovora na omenjeno noto, a potem pa je hotela z zvijačami in obljubami pridobiti Bolgarijo, da bi se izjavila proti rusko-avstrijski noti. Iz zanesljivega vira pa se sedaj doznaju, da je Bolgarija odločno odklonila, vse tozadevne predloge in zvijačnosti turške vlade. Turške »reforme«. CARIGRAD 15. Turški listi pri-občujejo oiicijozno poročilo o zopetnem građenju po požiganjih uničenih hiš v Macedoniji. Turčija da na novo zida o200 takih hiš, kar jo bo stalo 515.436 pijaster. Tudi denarne podpore da se delijo. Poslanika pri sultanu. CARIGRAD 15. Uradno poročilo javlja, da je sultan vsprejel včeraj v avdijenci nemškega poslanika barona Marschalla in z istim vred tudi dru-zega dvornega nadkonjarja cesarja Vi-ljelma, barona Esebecka kakor tudi poveljnika in štiri častnike nemške vojne ladije ^Moltke«, katera odpljuje izpred ('arigrada. Baron Esebeck je namreč izročil sultanu od cesarja Vi-ljelma podarjene mn (sultanu) štiri konje. Poveljnik ladije »Moltkec zahvalil se je sultanu na izkazanih mu prijaznostih. Nadalje vsprejel je sultan v avdijenci tudi angležkega poslanika sir O' Connorja. Bolezen cesarja Viljelma. POTSDAM 15. Današnji biljetin naznanja, da se je cesarju rana skoraj popolnoma zacelila. Danes je bilo cesarju mogoče šepetaje govoriti. Prihodnji biljetin izda se v torek. Bolezen ministra Hartela. DUNAJ 15. Glasom predpoludan-skega bi ljetina počuti se naučni minister llartel vsled deloma brez spanja prebite noči nekoliko spelian. Sicer ni nastopila v bolezni nikaka sprememba. Potovanje italijanske kraljeve dvojice. PIZA 15. Kralj in kraljica sta v spremstvu ministra za vnanje Stvari Tittoni-ja odpotovala iz Anglije. Kraljica Jelena. RIM 15. Glede vesti, ki se je bila raznesla te dni. da je namreč kraljica Jelena v blagoslovljenem stanu, se trdi, da tii vest ne odgovarja resnici. Govorico o namišljene]* nosečosti kraljice je povzročilo dejstvo, da je te clnij obiskal kraljico prof. kirurgije Ciarli. Italijanski delavci izgnani iz Švice. ŽENEVA 15. Mada je izgnala iz dežele 1T italijanskih delavcev, ker so se minoli petek udeležili izgredov štrajkovcev. Y kratkem izženejo se še drugi italijanski delavci. Smrt predsednika belgijskega senata. BRUSELJ 15. Vsled kapi, katera ga je zadela dne 8. t. m. je danes tukaj umrl predsednik senata Herzog. Atentata na železnici. RIM, 1'). »Avanti« poroča iz Vi-cenze : Ko se je ekspresni vlak bližal postaji Montebello, eksplodirala je pod vlakom bomba. Karabinijerji našli so j na železničnem tiru štiri kilograme železa. Ni še dognano v kakšen namen se je izvršil ta atentat. > Ti bruna poroča iz Parme : Pri postaji Coleechio naloženo je bilo na železniški tir kamenje z namenom, da bi ekspresni vlak skočil s tira. Vendar pa se je še pravočasno posrečilo odpraviti kamenje in tako preprečiti veliko nesrečo. Aretirali so nekega sumljivega človeka. Grozen čin blaznega. PARIZ, 15. Slušatelj na tukaj-šnjej inžeujerskej šoli, grof Kornio iz ogrsko b___je zblaznel in je streljel z revolverjem na nekega dijaka, katerega je lahko ranil. Na to je streljal na neko postrežnico. katero je težko ranil, na vratarja, katerega je vstrelil v trebuh in sled 11 jjč se je ustrelil sam. v blaznosti Razširjenje deželnem realnega gimnazija v Pazil v višo realko. Govor posl. Vekoslava Spinčića v seji trskega dne 30. oktobra 1903. (Dalje.) Nadalje pravi šolski odsek, da je Pazin italijanskega značaja. Gospola moja! Mesto pazinsko ima toliko ital janskega značaja, ko likor so mu ga dale c. kr. oblasti ! Sodim to tudi po Voloskem. Dokler niso prišli tjakaj c. kr. uradniki, do te iaj ni bilo Volosko — in istotako tudi Pazin — hrvatsko! Do ieta 1848 in tudi kasneje S3 ni — razun v posamičnih rodbinah — govorilo tamkaj v nobenem drugom jeziku, nego hrvatskem. (Dr. Laginja : Moja teta Feranda je pevala : Još Hrvatska ni propala.) Da ima Pazin hrvatski značaj, kažejo nam tudi imena mestnih predelov, katere bo mogel morJa bolje aa-vesti g. Dinko Trinajst e. Poročilo govori tudi, da obstoji v Pazinu neka druga srednja šola s tujimskim jezikom. Ne tako gospoda govoriti o jeziku, katerega govori tudi danes večina prebivalstva v Pazinu, katerega govori velika večina občine pazinske, ves okraj pazinski in velika večina ; vse pokrajine. Nikar ne govorite, da je to tujinski jiZ'k ! Cesto govorite o nekaki mršnji. Mi vas ne sovražimo nimalo, ali stvari, kakor jih vi povdarjata v poročilu šolskega odseka, take stvari morejo zanetiti tudi veliko-mržnjo: — Pazite, gospoda, ker bi mogli priti na jako neprijetne misli, kajti, ako človeka na njega lastnem domu nazvljatno tujcem, to gospoda, morć, razun, da je žaljivo, tudi razpaliti do skrajnosti. Nadalje je omenjeno v poročilu, da je c. k. vlada privolila, da se otvori 5. razred, a to, ako deželni zbor dovoli stroške. Opaziti hočem, da vam je c. kr. vlada šla na roko tuli tu kakor drugje. Kakor na vašem zakonu o šolskih taksah, tako vam je šla na roko tudi tu, pa vam je z naglico, tako rekoč s parno silo, dala pravo javnosti. Jeden pogoj je stavila vendar, da namreč deželni zbor dovoli str( ške. Teh troškov deželni zbor še ni dovolil, a vendar je deželni odbor dal otvoriti 5. razred, da-si ob^tnji v pravilniku deželnega odbora določilo, da deželni odbor ne sme trositi brez dovoljenja deželnega zbora več nego 2000 K; da si je v deželnem redu (§ 21.) določilo, po katerem deželni zbor, kadar določuje kakor trajen trošek, ne sme storiti tega brez privoljenja Njeg. Veličanstva. A vi ste mimoišli toliko red deželnega odbora kolikor deželni red, pak ste lepo obremenili pokrajino s stalnim troškom brez privoljenja Njeg. Veličanstva. Jaz hočem napraviti sedaj nekatere konečne zaključke iz vsega tega, kar sem konstat ral, bodi iz poročila deželnega odbora, bodi iz poročila šolskega odseka. Prvi takov zaključek bi bil, da je bil ta realni gimnazij že tedaj, ko je bil usta novljen, ustvarjen kakor kljubovalen gimnazij. (Dr. Laginja : truti!). To se vidi najbolje iz tega, da je bila že davno,leta 1872., določena niža srednja pola v Pazinu, vendar ste jo otvorili še le sedaj, ko se je odprl hrvatski gimnazij. Da se ni ustanovil hrvatski gimnazij, ne bi se bil otvoril tudi ta realni gimnazij. (Zvršetek pride.) Dnevne novice. Spreobrnjen kritikaster našega tiska. No, zdaj bodete vendar enkrat zadovoljni l našim listom, dejal je člen našega uredništva včeraj z ozirom na izišlo prvo jutranjo številko, znanemu nezadovoljnežu in kritikastru, kateri ni opuščal do včeraj nobene prilike ne da bi primerjal naš list z njegovim ljubljenim »Piccolom* ter ne da bi povzdigoval poslednji list v deveta nebesa radi njegovih brzih in točnih poročil in kateri list naj, bi posnemala tudi »Edinost«, ki naj bi izhajala istotako zjutraj kakor »Picčolo« in vrhu tega tudi ob nedeljah in praznikih. Pa kaj mislite, dragi čitatelji, da je odgovoril naš ljubi prijatelj na vprašanje našega urednika ? Odgovoril je tako, kakor se pristoja kritikastru od poklica. Pojte, pojte no, je rekel, mene ne bodete »farbalic z vašim jutrajnjim listom. Saj vemo, kako in kaj bo! Vi bodete list lepo končali zvečer ter ga spravili do prihodnjega ju-traj : zjutraj pa ga bodete izdavali kakor jutranji list; tako, da bodemo mi čitatelji mesto na boljšem, še na slabšem, nego sedaj, ko smo čitali večerni list še isti večer. Saj poznamo časnikarske zvijače. Ivako pa morete kaj takega trditi, odgovoril je naš urednik kritikastru, niste-li čitali današnje prve številke jutranjega izdanja našega lista ter niste-li opazili, da prinaša politične, brzojavne, borzna in tržna poročila, lokalne ponoćne vesti in tako dalje, katerih pač niste čitali večer prej v nobenem tržaškem ne italijanskem, ne nemškem listu ? Ha, ha, odrezal se je naš prijatelj, obrnili ste se na krivo adreso, ako mislite, da bodete mene za nos vodili. Vaše brzojavke, vaša brzojavna borzna in tržna poročila in vaše lokalne ponoćne vesti sem čital skoraj ravno take v jutranjem »Piccolu«, iz katerega ste jih prepisali oziroma predelali. No, kako se pa to strinja z Vašo prejšnjo trditvijo, da se »Edinost« dovrši že večer prej ? Kako more »Edinost« prepisati že večer prej iz »Piccola«. kateri izhaja še le po šesti uri zjutraj ? Naš prijatelj je bil malo v zadregi, e ne dolgo. Takoj si je pomagal. Da, da, je rekel, to vam sedaj že priznavam, da ne dovršujete lista zvečer, pač pa mi morate priznati, da počakate jutranji »Piccolo«, da hitro iz njega poberete, kar vam rabi ter da potem izidete z najnovejšimi vestmi, katere ste ukradli »Pic-colu«. Vse dokazovanje našega urednika, da to ni res, ker je naš včerajšnji list izšel še prej, nego »Piccolo«, da to tudi ni mogoče, ker bi moral naš list, ako bi hotel prevajati iz »Piccola«, izhajati vsaj 3—4 ure kasneje nego »Piccolo*. niso bila v stanu osvedočiti trdovratnega kritika-stra: da ima »Edinost« svoja izvirna poročila, navadna in brzojavna. Xa zadnje ni preostalo našemu uredniku druzega, nego da je vzel pod pazduho našega prijatelja ter ga peljal v bližnjo tobakarno, kjer se prodaja »Edinost« in seveda tudi »Piccolo«. Ob kateri uri ste prejeli danas »Edinost« v razprodajo, vprašal je naš urednik vpričo nevernega Tomaža, tobakarnarja. Ob 5. in pol uri zjutraj, še prej, nego sem vstal, mi jo je raznašalec pustil pri bližnjemu vratarju. A kedaj so Vam prinesli »Piccolo«. Ob 6. in pol uri zjutraj, bil je kratek odgovor. Radi tega nepričakovanega dokaza se je moral slednjič udati trdovatni kritikaster ter priznal je skesano, da je storil veliko krivico našemu listu, katero hoče popraviti s tem, da bo odslej branil naš list proti napadom vseh slovenskih kriti-kastrov, katerih je, žalibog, mnogo in kateri so veliki v zahtevah proti našemu listu, ki pa ga podpirajo le s tem, da zastonj čita;o po kavarnah, gostilnah itd., a potem pridno kritizirajo, ako se jim zdi, da ni tako »našprkan« z različnimi (tudi večkrat izmišljenimi) vestmi, kakor bogati »Piccolo«, katerega redno kupujejo. Gibanje proti regnicolom. Včeraj popoludne, ob 3. uri, se je imel vršiti pri Sv. M. M. zgornji shod domačih tržnih težakov, kateri so se — kakor je znano — organizjvali v zvezo, da tako iz- starešinstvo sklenilo v svoji Beji 8. febr. 1901. datneje reagirajo proti poplavljanju našega Stareš nstvo občine nabrežinske je to mesta po toj li, italijanskih delavcih. — Na ponudbo tvrdke: »Stavbeno poijetje J>an mestu, kjer 6e je imel vršiti shod, se je bilo Martelanc in drug.« spre elo, kakor jo je sešlo pieko 1000 delavcev domačinov. Ko je tudi mora'o sprejet' v mislu svojega pravc-bila 3. ura, so ljudje čakali, da se shod močnega sklepa od 8. febr. 1901. K« nku-ctvori. A čakali so zaman, ker ni bilo niko- renčne podjetje »Faeeanoni, Ga imberti in gar iz predsedništva zveze, ki je bila skli- Piani«, k tero je bilo od svojih ag tatorjev cala *hod. Čez nekoliko časa, videči, da skli- v Nabrež ni o tem inf rmiran », pa je takoj cateljev le ni, je vladni zastopnik, višji ko- dam potem ponudil > občini nabrežmski mit-ar dr. Osti javil zbranim, da se shod ne všjo zakupnino o 1 40 v za omenjano morsko more vršiti zato, ker ni nobenega sklicateljev. obr*-žj*», kat«re p< nu Ibe seveda o* č na na-Kje pa so bili sklicatelji? Eden teh je bil brežin-ika nikakor ni m'g1 a več upoštevati g sp. Fran Mekinda, a ta je bil včeraj ob Če tudi so ee n» kateri odimrn ki občine na-9. uri pozvan na* policijo, kjer so ga za- biežinskc za to ogrevali na vse nač ne. Vsak, sl;ševali do — 9. ure zvečer; toliko časa kdor je nepriet'-ansk, | r zna, da je bilo do-namreč, da se shod ni mogel vršiti več. — se laoje postopanje občine nabrt-žin^ke popol-Drug s>kl c«tel j shoda, g. Peter Duic je bil noma zakonito in konsen večno, ia da je stapa pravočasno izvedel, da re larji iščejo tudi reši nstvo občine nabrež i n^ke varovalo inte-n/ega t«r se je bil vsled tega previdno skril, rese občine s tem, da je spr9jelo ponudbo Seveda te je policija poslužila tega sredstva stavbenega p< djefa »I^an Martelanc in dr.« v svrho, da prepreči napovedani shod. Na Saj bi občna nabrež n-ka prej ko ne ne bila prostoru, kjer se je imel vršiti shod in bližini, je oilo kakih 60 redarjev. dobila vinaria zakupnine, ako bi to podjetje ne b lo stavilo sv«je ponudb«! A gospod Franc Gruden, novi župan, in še par kam si prišla, >ahre/ina l njegovih pristašev so bili drugega mnenja in Od vseh južnih stranij naše dižave se 80 86 tdaem s tvrdko »Faccandni, Gal i niču jej o vsak dan pritožbe, da so največ« dr berti in P an «, katere interese pravzaprav žavna podjetja izr« čena tujim podanikom, zastopajo, pritožili proti omenjenemu sklepu ekoraj izkljnčivo Lahom, (opozarjamo le na starešinstva na deželni odbor v Gorici, velika dela, ki se vrže v t«žaski prosti luki, I* pozitivnega vira smo zvedeli, da je gradjtnje železnic itd.) in da ta dela izvršu- župan nabrežinski dne 29. oktobra 1903. jejo delavci iz Italije, vsled česar ostajajo skupno z g. Favettijem, z znanim Ijubljen-domačini brez dela in se izseljujejo v Ame cem Pajerjevim, hod;l po Gorici in je imel riko, kjer dobivajo boljši zaslužek, nego so potem tudi daljši pogovor v prilog omen-niike dnine, za katere delajo izstradani laški jenega rekurza tvrdke »Fanccanoni, Galim-delavci v Avstriji. Na teh žalostnih goBpo- ^rti io Piani« z deželnim glavarjem, darskih razmerah, ki so pač specifično avstrijske, je mnogo kriva naša vlada, katera še do§edaj ni varovala in branila domače de lavake moči in ni dajala prednosti domačim podjetnikom pred tujimi. Da pa laš&i pod jetniki dobivajo podporo in protekcijo od občine viša ponudba laške tvrdke, ne ozi-etrani slovenske obSine, in da za laške po raJe 8e Prav ni5 na to, da je pravoveljavno danike agituje in j h hodi v Gorico k dežel- sprejeta edinole Marteiančeva ponudba. Na-nemu glavarju Pajerju pripmčat župan Š€mu dež- odboru je bilo v istini le na tem, slovenske o» čine — to je sramotno! Slučaj da dobi ono morsko obrežje laska tvrdka. V je sle Uči, kateri zasluži vso pozornost jav- tako svrho pa znajo gg. Lahi tolmačiti zakon n< st , ds more is a prav oceniti zasluge in Pravico P° svoje, tako da je njim prav, župana nabrež nskega za laške podan ke. — Pa 5e 8e tako norčujejo z vsakim pravnim Stareš nstvo obČme nabrež n^ke je sklenilo v stališčem. Tako krivično postopanje od strani svoji seji cd X. februvarja 1901. dat morsko odbora je nekaj nečuvene^a, ali se je obrt / e. katero je last občine nabrežinske, v izvršilo brez vsakega odpora. Slov. odbornika Vse to je imelo za vspeh, da je deželni odbor seveda pritrdil utoku ter razveljavil sklep starešinstna, s katerim je bila sprejeta Marteiančeva ponudba. Deželni odbor je utemeljil razveljavljenje s tem, da je v korist zakup, kjerkoli bo Je kdo hotel isto vzeti v zakup za letno zakupnino per 40 v vsak dolgo«tni aet^r. Laškim podjetnikom Facea- sta mo'čala, glssDva^a sicer nista, in tako so Lahi spravili tudi to re5 p >d svojo streho. O celi stvari se uname bržčas tožba. Brez ni ni, Gal mbert in Pani, kateri so hoteli dvoma je tvrdka Martelanc popolnoma v vzet v zakup omenjeno morsko obrežje, pa svojem pravu, in če bo v tej reči odločevala se je zdela zakupnina previsoka in so ponu- pravica, mora obveljati nieaa — pa kaj ni dili občini nabrežinski ietno zakupnino 600 K v Avstriji več mrgoče! za vse njeno obrežje Česar starešinstvo občine nabrež v evoji eeji lt». avgusta 1901. ni hotelo sprejet , empak zopet sklen lo, da ostane pr ze:r ra navedenem skl?pu od H. frbruvsija 1901. Laško pod je te »Faeeanoni Porotno zasedanje r Gorici prične se dce 23. t. m. in bo trajalo do 27. t. m. Na obtožni klopi bodo sedeli dne 23. Josip Primožič, radi poskuienega ubojstva; dne 24. Gal u. trti m Pači« pa s: je po: era hitelo s Josip Pian in drogovi radi žaljenja čast po-um \ n jat,, 'ia ee je obrnilo na pomorsko tom ti^-ka ; dne 25. Josip Veechi radi poži-vta iu v Tr-ui s ttdenjem, da je omenjeno ganja; dne 26. Anton Tomšič radi ubojstva «»brež p lv»o du^ro, in e prošnjo do po- in težkega teleenega pt šsodovanja in dne 27. m' r?te vlade za dovoljenje rabljenja obrežja. Na ta ntein so si omenjeni podjetniki mislili pri do ; t brezplačno rabo ob ež a. Meti tem pa je znano slovensko stavbno podjetje »Ivan Anton Fantuzzi radi žaljenja časti potom tiska. Reški >Xovi list o »E-Jinosti«. Sobotni vrli »Novi lat« zadoščenjem sporoča o napredku našega 1 sta in dodaja k tomu Martelanc in druge, katero se tudi poteguje poročilu sledeče opazke: za d-i i v tržaški iusi, ki bodo razpisana, »Edinst« budno prari razvoj prilika u *tsv:!.» o čm nabrežinski ponudb, -prejeti v Hrvatskoj u dobroj mjeri i to sa iskrenom zasun < GLenjec» morsko obrtžje za zakupnino simpttjom. Prepuručamo ju za to najtoplije. ter i'»vd iroštni meter, kakor je to občinsko Ciana nije promienjena, ne^ro je ostala kao do sada, naime za cielu godinu 24. krune i razmjerna na pol i Četvrt godine i mjesec. Sinoćnja veselica pevskega društva »Zarja«, katera se je vršila v dvorani bar-kovljanskega »Narodnega doma« je izpala di.bro. Vdeležba je bilo dobra in to vkljub neugodnemu vremenu. Pevske točke je »Zarja« izvrš'la v obSo zadovoljnost in je tako dokazala, da je od zadnje veselice vrlo [napredovala. Zaoluga za to gre v prvi vrsti gosp. pevovodji Gerbecu in pa pevskemu zboru, ki se je vestno naučil veh zborov. Odborova seja „Tržaškega Sokola" vršila se bo danes, ob T1/^ uri zvečer v pisarni odvetnika g. dr. Rybdfa. Dnevni red je velevažen. Ker se mu je mudilo v gledišče — prišel je r zapor. HMetni sobni slikar Edvard M., iz ulice Foscolo štv. 9, je hotel sinoči v gledišče »Fenice«, da bi videl, kako se pride „Okolu sveta v 80. dneh«. Te dni se namreč v omenjenem gledišču predstavlja opereta »II giro del mondo in 80 giorni«. Edvard se je torej namenil na galerijo omenjenega gledišča, a ko je prišel v ulico S. Francesco, kjer se nahaja vhod na omenjeno galerijo, je našel pred vhodom veliko množico ljudi, ki seje trla v gledišče. Videč to množico, dejal si jc Edvard : »Ce hočem mirno čakati, da pridem do vrat, mine prej vseh 80 dnij. in jaz pridem v gledišče še-le potem, ko bo potovanje okolu sveta že kon čano. Treba torej, da si pomagam na kak način ! »In res si je začel pomagati s komolci, da bi se preril skozi množico. Nekemu c. kr. redarju, ki je stal tam poleg, pa ni nič kaj ugajala ta Edvardova samopomoč. Redar je Edvardu tudi izrazil to svoje mnenje, a Edvard se za redarjevo mnenje ni brigal ter si je hotel še d*lje pomagati s komolci. Vsled tega ga je redar proglasil aretovanim. A s tem je bil še-le ogenj v strehi ! Edvard se je obrnil k redarju, ter ga psoval na vse mogoče načiue, misleč, da s tem prepriča redarja v toliko, da isti odjenja. Videč pa, da s psovanjem ne doseže ničesar, je začel vihteti pesti proti redarju, kateri mu jih je vsled tega vklenil in ga p; »tem šiloma od vedel v zapor v ulico Tigor. Revež, ki se mu je preveč mudilo v gledišče, je tako prišel v zapor. Skoraj neverjetna a vendar [resnična tragikomična dosodbiea. Bilo je sinoči in kakor se bodo čitatelji gotovo še spominjali, bila je sinoči nedelja. Nič čudnega toraj, ako je prišel sinoči 23 letni Fr^n S., ki je doma iz Falaise-a na Francozkem in ki ni član nobenega antialkoholičnega društva, nekoliko »dobre volje« na svoje stanovanje v ulici Crosada št. 7. Ko je bil Fran S. nekoliko časa doma, začeli so mu vinski duhovi stopati iz glave nizdoli in so prišli tako v oni predel človeške notranjosti, ki se mu pravi želodec. Ti vinski duhovi pa so, kakor vsem znano, precej revolueijonarne nravi in kakor so »okroglemu« Franu zmešali prej razmere v glavi, tako so mu začeli mešati tudi |)o želodcu. Vinski duhovi pa so slednjič postali tako prepotentni da sj zahtevali takojšnje izaraznjenje vse želodČeve vsebine, da bi laglje uganjali po praznem želodcu svoje orgije. To je kmalu spoznal tudi Fran in naglo je odšel v stranišče, k jer je ustregel zahtevi vinskih duhov in izpraznil želodec. To pa ni bilo prav Karolini An-dreuzzi, katera je imela s Franovo gospodinjo isto stranišče in je bila včeraj na njej vrsta da očisti stranišče. Začela je vpiti da ona ne dovoljuje, da bi se na tak način onesnažalo stranišče in je hrupno protestirala. Franova gospodinja pa je predlagala, da sama vse očisti, kar pa ni pomirilo besnečo Karolino. Ta prepir slišal je tudi Fran, ki je bil medtem odšel v kuhinjo in priletel je svojej gospodinji na pomoč. Hotel je mahniti Karolino po glavi a slučajno je udaril po nekej neimenovani posodi, katero je imela žena v roki, posoda se je razbila, padla na glavo Andreuzzijenemu sinčku in ga ranila na glavo Fantiča so na to odvedli na zdravniško potajo, fanta (Frana) pa v zapor. Kazino c. k. držvavnik uradnikov t Trstu. Pišejo nam : Došel mi je v roke program veseli čnega odseka tega društva c. k. državnih uradnikov. V svoje neprijetno presenečenje sem opazil na tem programu dva oddelka: a) nemški oddelek, b) italijanski oddelek. Kje je p a slovenski o d e 1 e k "? Ali so tega prezrli, ali pa ga načelno ne dopuščajo, kakor so svoječasno v zadnji hip vrgli iz programa slovensko petje, da-si se je dotični kvartet že vežbal ?! Ali pa morda ni v tem društvu nobenega uradnika slovenske narodnosti ? Ne, tega ne bo trdil nikdo. Zato je pa žalostno, da jo v družtvu c. k. državnih uradnikov možno tako preziranje avtohtomne, od najvišjih sodnih oblasti pripoznane narodnosti! Žalostno pa je tudi, da slovenski uradniki tako mirno prenašajo tako preziranje. Ce imajo v sebi le še kaj narodnega ponosa in samoljubja, Izvesti morajo konsekvenco. Nikdo ne more pričakovati od njih, da bi nadalje ostajali v drustvu, ki jim ne privošča tistih pravic, ki jih uživajo v društvu pripadniki drugih narodnosti. Saj so jim odprta razna slovenska društva, kjer bodo — spoštovani ! Kako se škrbi za blaginjo slovenskega vinogradnika na Stajarskem. V Mariboru imajo posauševalno postajo zi vioa. »Ravnatelj« te pi st*>je je neki fcichmH, ki se odlikuje sosebno s tem. da ea je videti — na vseh nemških prireditvah v Marib ru iz njega okolici ! Kolika vestnost vlada na tf-m po^ku^e vališču, smo izvedeli iz i>oja-*nil, k" jih ie podal deželni poslanec so stari Germani O O » šo na kožah ležali. V Opatiji je bilo od 1. septembra 11»0:». do vštetega 11. novembra 4741 oseb. Od 5. novembra pa do vštetega 1 1. novembra je prirastlo 1<56 oseb. Dne 11. novembra je bilo navzočih 747 oseb. Ravnopravnost na Koroškem. Xa sodišču v Brezah je odvetnik dr. Preve ulo-žil slovensko tožbo. Sod š^e pa n vspreje o te tožbe z izgovorom, da je ta sodni okraj nemški. PODLISTEK. -53 Ženska tridesetih let. Francoski spisal: H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. V. Ovojno snidenje. »fr »spod«, j.^ rekel general, »Vaše govorjenje je tako nenavadno, da bi bili Vi na mojem mestu. ...« »Vi razpolagate z mojim življenjem!« je vskliknil tujec, prekinivši svojega gostitelja strašnim glasom. >I)ve uri?« je odvrnil marki neodločno. »Dve uri!« je ponovd. Toda mahoma je obupno potisnil klobuk nazaj, razkril čeio in kakor bi hotel poskusiti še zadnje sredstvo, je uprl v generala svoj pogled, čegar jasnost je dirnila generala. Ta duhoviti, ta energični pogled, podoben bi sku, je tudi uničeval, kakor blisk; kajti, je trenotkov, v katerih so ljudje oboroženi z neko nerazložljivo silo. »Bodite, kdor koli hočete, pod mojo streho boste varni«, je odvrnil hišni gospodar resno, meneč, da se pokori jedneinu onih instinktivnih nagibov, ki si jih človek ne more vedno tolmačiti. »To Vam povrni Bog«, je dodal neznanec, globoko vzdihnivši. »Ste-li oboroženi ?« je vprašal general. Mesto odgovora je odgrnil došlec svoj kožuh in ga zopet hitro zagrnil, daje imel general komaj časa pogledati ga. Bilje brez vidnega orožja in oblečer. kakor mlad človek, ki prihaja z veselice. Da«si je bilo premotrivanje šumečega vojaka zelo naglo, je videl vendar dovolj, da je lahko vskliknil : »Kje za Boga ste se tako oblatili ob tako hudem vremenu ?« »Še vprašujete !« je odvrnil neznanec z vzvišenim obrazom. V tem hipu je zapazil marki svojega sina ter se spomnil svarila, ki mu ga je bli dal glede natančnega spolnovanja dane besede. Ta okolnost ga je dirnila tako neprijetno, da je rekel sinu ne brez vsake jeze : »Kaj porednež, ti si tukaj, mesto v postelji ?« »Zato, ker sem mislil, da bi Vam mog"ei biti v nevarnosti lahko v pomoč«, je odgovoril Gustav. »Glej da se mi izgubiš v svojo sobo«, jc rekel oče, omehčan vsled sinovega odgovora. — »Vi pa«, je dejal obrnivši se k neznancu, »pojdite z menoj*. Oba sta molčala, kakor igralca, ki ne zaupata drug drugemu. Generala so celo začele navdajati usodepolne slutnje. Neznanec mu je že padel na srce, kakor mura ; toda, zvest svoji obljubi ga je vodil po hodnikih in hišnih stopnjicah ter mu ukazal stopiti v veliko sobo v drugem nadstropju, ki je ležala ravno nad salonom. Ta nenastanjena soba je služila po zimi v sušilnico in ni mejila na nobeno sobo ; na svojih Štirih, rumenkastih stenah ni imela druzega okrasja, nego slabo zr- calo, katero je bil pustil nad kaminom poprejšnji lastnik, in pa veliko ogledalo, ki ni bilo za nobeno rabo. ko je dal marki izprazniti sobo, viselo je začasno nasproti kamina. Tla te prostorne manzarde se niso snažila nikoli, zrak tu notri je bil leden in dva stara, podrta stola sta tvorila vse pohištvo. .Postavivši svetiljko na kraj kamina, je rekel general neznancu : »Vaša varnost zahteva, da Vam služi ta borna manzarda v zavetje, in, ker imate glede tajnosti mojo besedo, mi dovolite, da Vas tukaj zaklenem.« Mož je nagnil glavo v znamenje, da je zadovoljen. »Prosil sem Vas le zavetja, tajnosti in vode«, je še dostavil. »Prinesem Vam jo«, je odvrnil marki, skrbno zaklentvši duri, ter šel po prstih doli v salon, da vzame tam luč v ta namen, da pojde po steklenico v jedilnici. »Xu, kaj pa je?« je živo vprašala markiza svojega sopipoga. (Pride še.) *XXXXI*l npnraUi! Po upora>»i ! Kranjski rcdilni prašek za presiče Dokt »r pl. Trnkoezvja krmilno in varstveno sred-tvo *»e pomeša m»j krmo pa tudi že pujskom. 1 zavitek za 50 stotink zadostuje za mesce. Ia proda) pri tr^oveifa: po pošti 5 zayitfcOY iz glavne zaloge Lekarne Trnkoczy, Ljubljana Zahvalo«* pi.nta tudi nraiinu poTcijcna dohajajo vsaki dati. fta]%ečje priznanje London 1903 ..GRAND PRIX! FILTJALKA BANKA UNION V TRSTU se }>eča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor: s Vsprejema uplačila na tekoči račur. .ter se Obrestuje: Vrednostne papirje: po 23,4*'0 takoj _ 3 °0 na G mesecev t- 31/«*/« na 1 leto Napoleone: po 21 4°0 na <> mesecev „ 21 0 na 1 leto b) Za giro-conto daje 2" do vsakega zneske zplaćuje se do 40.000 K a che«jue ; za veće zneaka treba mvizo pred opoldansko borzj. Potrdila se dajejo v posebni uložni knjižici. cl Zaračuna se za vsako upLaeilo obresti od dne uplaći'a in naj se je io zgo.Ji lo katero si bodi uradnih ur. Sprtj^ma za svoje conto - correntiste inkase in rarune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih: jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. ^ Svoji k svojim ! x i I ♦ I i i i i#i TR Ž A Š K A POSOJILNICA IN HRANILNI regiatrov&na zadruga % omejenim poroštvom. Uliea S. Francesco Ster. 2, I. - TRST - Ulica S. Franeesco štev. 2, I. ============== Telefon 952 --------------r CA Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/o- Rentni davek od hranilnih nlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila, daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 01 °/0, na menjice po 6°/0, na zastave po 51/2°/0. Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hraniliučni račun 816.004. I I ♦ I I ♦ I * I I I TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST Važno za lastnike konj ? Zuaten \>p« h, ki t» m ga disegel v minoiem letu s trgovino Dajb^ijs h trj ežr. h konjskih plašče v pri p. t. t skrbnik h posestnikih, pi lje ijtlcih itd., o čemer sem prejei ua stotiue ^»riznalmh p nem, dajo mi povoda, da tudi letos ponudim izvrstne debele, £'>»ke in trpežoe vrs<»* : A tujave plašče za konje, rudtče-rumeno obrobljene 130 X komad K 4 —; B. koniski plašč za gospodarsko rabo, izvrttne kakovost' 145 X 190 K 5.—; C Doublfe volnene konjske plašče za g ispodstvo 150 X 200 K 7 50. Rnzprš ija po povz-tju M. Rundbakin, Dunaj, IX., Berggasse 3. prva kranjska z Priporoča svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbinstvo traverze, zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine, držaje njake, pum je. zelezne cevi itd., vse tehnične predmete, popolne in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in železno pohištvo in pred ognjem varne blagajne, nagrobne križe in ograje ter orodje za vsako obrt. in ograje, vod-naprave kopelji hišno opravo, Agpentj e | pohištva? ££ dobro poznane jg X tovaratj mizarsfr imm * Sonci (Man) vpiHHne zadruge z omejenim poroštvom prej ^inton Čcrnigoj |J Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) «f £ št. 1. niša Marenzi. S X Majfeua \mn pMiMapriiMsieieleio. u ^^ SolidnoBt zajamčena, kajti les se o»učl 4A - * v to naiaAČ pripravljenih prostorih s tem-perut uro 60 stopinj. — Najbolj udobno, mm- oern« sestav. Konkurenčne cen. jg ^ BV Album pohlltov breipUioa m ki imajo poznanja, pri zasebnikih se takoj vsprejmejo proti mesečni plači od 80 kron in visoki proviziji povsod in v vseli mestih, vaseh, okraj i h, za rasperavanje no\ih patentovanih predmetov, ki so pri vsaki nisi, mestjam in poljedelcu, neobhodno potrebni. To agenturo zamore voditi vsakdo, ki pozna zasebne kroge, t x TRST. — Ulica Chiozza štv. 14. (skozi dvorišče). Varstvena anamka----- LINEMENT. CAPSICICOMP. < iz Richterjeve lekarne v Pragi I j! pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 E po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pr-lj ubij enega domačega zdravila na se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z našo var stveno znamko „SIDRO44 z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. RiclterieTi leftru pri zlita len t Prm Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Franz« v ulici Geppa št. 16. Be toči: fino vipavsko belo.....pa 40 nvč. za na dom.......»36 > istrski tsran I. vrste . ...» 36 > za na dom.......» 32 » nad 10 litrov......»28 » dalmatinsko I. vrste ...» 36 » za na dom . . . . . . . » 32 » nad 10 litrov......» 28 » Priporoča se krčm&rjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obiek. Na razpolago ho vedno topla in mrzla iedila. Krčma ie odprta vsak večer do polooči. Udani Josip Furlan, krčmar. ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenali. Izvrstni mizarski pomočniki (delavci za pohištvo) se takoj sprejmejo Dunaj, MoMfaM, VIL, Ma:iaMlferstr. 86. vodno silo in turbino delujoča tovarna stolov tvrdke Fr. Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, jjpriporcoa si. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem II in prrdctojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavar-I narjem, ravnateljstvom uradov, brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd. po karnajboli nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lepa poljubno likano ali v naravni boji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja. Na željo posije tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in fraubo. Naroeevaleem na debelo dovoli se znaten popust. TRGOVINA Z ŽELEZJE3I £ CARL GREINITZ NEFFEN > Corso štev. 33. podružnica Trst. Piazza Goldoni 2. ) > > /N/V Mnop denarja! do 1000 k ran na mesec tamo-rejo Častno zas u žiti osebe vsakega dtanu, (tudi kot postranski zas už-ik). Natančneje pod „Reell 107" na Annoncea - Abthe lung des MERCUR, Stuttgart, Bergstr. Ravnokar je izšla == v zalogi == J. Blasnika nasl. v Ljubljani VELIKA za prestopno leto 1904, ki ima 366 dni. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba. liliisitikovii „Velika Prntikn", ktero izdaja c. kr. kmetijska družba 2e nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva £e čez sto let, je cdinolc prava, starodavna „Pratika'% ktero jc mnogo let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duliovskega in svetnega stanu. Ta »Pratika« ima na prvi strani podobo Sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte vedno le Blasnikovo „ Veliko JPratikovsako drugo zavrnite kot nepravo ! ! ! „Velika Pratika" stane 24 v. Moderci .Viktorija' in ,Radikal, po 50, 1.70. gld. 1.25. 1.30, 1.50, 1.80, 2.20 3.— in 4 20 VELIK IZBOR vseh predmetov za jesen in zimo. Volneno blago vseh vrat in različnih cea tudi za moške, ali ženske obleke, barhant bst in barvua zidane in volnene šerpe zn, žeask**, zimske rokovice plet-n^ ali od kožče, volnene bocnbaževe in barhnnta*' jope in spodnje hlače itd. ter različno perilo Jakob Klene ne, ===== manifakturna prodajalnica ■"■ TRST — ul. S. Antonio št. 1. — TRST Na zahtevo franko vzorci in ceniki. Sprejema zavarovanje človeškega £iv- jenja po oajraznovrataejSih kombinacijah pod tako »godnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in *mrt t zmanj-ujočimi se vplačili. V«ak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine : 75,000.000 K. Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuie takoj in najkul.mtneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občuokoristne namene. Mala oznanila. Pod (o rubriko prinaftamo oznanil« po najnižji!, cenah. Za enkratno insercijo se plača po 2 atot. zb besedo: za večkratno insercijo pa ae cena primerno eniia. Oglasi ca vae leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter ae plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 60 atot. V Trstu. kjer je sha-alov-jn-jKi in Zaloga likerjev v sodčih in botelikah Perhauc Jakob ▼in m buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kavarne. Anton Šorli .p"rm"JO k"v"rt0 jali^če Slovencev. Na razpolago so »si mnogi drugi časniki. Prodajalnica rokovic in kravat. A. HUBMAN TKST Corso štv. 19. TRST. Rokovice g aće, pive vrste za gospe, 2 gun ba po.....gld 1. 3 pumbi po .... gld 1.20 Rokovice iz švedske ali bele kcže za prati, 3 gumbi po . . . - . gld 1 20 Rokovice gl» z volneno pcdlago za gospode .......gld 1.60 Rokovice (d č sta volne . . . gld —.80 Rokovice g ac^ za g . . . . gld 1.30 do 1.40 Rokovice pristoe ang'ežbe po . gU 180 Rokovice za ča^tu ke gld 1.10, podčastnike 70 nov?. Rokovice angl. od boice . . . gld 1 80 Rokovice glscč, dvoj niti če v . . » 1.40 Izbor kravat najnovejše mode. rCiprija Parizien" prah za gospe tvrdke Kielbauser v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. NB. Rokovice se poskusijo tt r sprejemajo namebe po meri. FOTOGRAF Peter Miani TRST. — CORSO štv. 41. — TRST Izvršuje vsako naročbo z največjo točnostjo in dovršeno umetnostjo v platinotipijo, slike na bliščeč papir, skupine, konje in opravo, arhitekture, notranje stvari, ponare-jenja. Sprejema tudi naročbe na povečanja v vsaki velikosti od 12 K naprej. Vse po zmernih cenah. 1 ! V korist ! ! ,Osrednji šolski Matici. Humpuleška sukna - - - in lodni - - - 'tloderno blago za obleke iz čiste ovčje volne po nizkih cenah priporoča Karol Rocian tovarna sukna H u ili po Uh' lesko Oserci Mm ia fraii. Pavel Oastvirth Trst, ulica Madonnina 3. Zalog« štv*, ^m p<»lo h sob. Dunaj— Trst. Že eztio |>. htStvo. zrcala iz Belgije. — P* dobe v izl oru in tapet* nja. — l re, širini strcji za dom n obrt po najugodnejših cent h. S < ■ < Zlatar DRAGOTIN VEKJET TRST. (C. Vecchiet). Corso štv- 47. — TRST. Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. M^ Cene zmerne. h Z ozirom na ugoden nakup i izdelanih oblek za gospe O 0 O O dečke in deklice 1 vabim p. t. občinstvo da se prepriča o raznovrstnem izboru ter dobrem izdelku po tovarniških cenah. „Al nuovo negozio" TRST. -- BORZNI TKG št. 4. — TRST w Posojila. ne manjše od 10.000 kron na hiše, zemljišče, dedšćine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). Rudolf Aleks. Varbinek ** zaloga glasovirjev najboljših tu- iii inozemskih tovarn == Borzni trg št. 2. II. nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevaiije, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. V Konkurenčne cene ulica Belvedere 17. toči vino istrsko črno in vipavsko belo po najnižjih cenah Kuhinja preskrbljena je vedno j mrzlimi in gorkimi jedili. — Cene zmerne. Zi obiieu obisk se priporoča Mnrtir ^Inrc, tf/C Svoji k svojim OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam p-r ji? — Grem kupit par čevljev . — Svetujem Vam, da greste f ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. .... ' ' - Meblirana soba T^mL Na-lov povć uprava ..Edinosti-'. Urar F. Pertot Trst ulica della Poste 3, votral ul. Torre bi*nca Prodaja crebrne ure od 3 gld. ! naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regolatorjev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Novo otvorjenje najbolj poznane trgovine z obuvalom — TRjjT — Via delle Poste št. 3. — TRST — — TRST — Via delle Poste št. 3. — TRST — Specij aliteta : oficirska obuvala. * * * s * s * * * * * Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica dell'Industria št. 1. - Trst. Cementne plošče utnedeoe od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— □*». Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikfke konkurence bod si glede cene ali kakovosti blaga. ■ Jjm tf Katari JDobro/oane katraiiinate pu sti lije Kavasini. koje s« izdelujejo z izvlečkom kemično čistesra iiorveskeira katrama. imajo eame na se» i že mt-dicinalno mor*, dobro z«iravijo vsakovrsten kašelj, vee bolt-zoi d -haiaega organa ter zlasti odpravijo katare, broohijalue, želodcae in črevesne za sli žerja. Ena >tatljica z navoiilom 80 stot. Zahtevati je le pastilije z vžganim imenom „Ravasini" ter zavračati v&uiovrstua ponarejanja Po po^ti pošilja proti povzetju najn anj :i -featljie?. Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu. Vvlol-i : . -e v TK**Tl" v lekarnah: Ai>toiua:;o Skedenj, liui tatom : na REKI : Prodom in Sdiindler. Pozor! 395 komadov samo gld 1.85. 1 krasnu ura s urnim tekom s posrebrne 10. verizi« o : 1 krasna spila za kravate se simili biseri ; 1 prstan s p >narej. kamnom za možke ali ženske; 1 earintur.i »rutubov z>i inau^ete, srajco iu o v atnik, jauićeuo iz o double zlata : nica: 1- k mindov umetuili .-lik najznamenitejših mož sedanjega rasa; 7-2 pisalnih peres in 290 različnih komadov, koji so v hiši koristni. Pošilja po povzetju ali predplačilu. H. Spingarn, Krakov 43. Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en niž z i '2 rezili, ako se vzame več ovitkoov se priloži vsakemu po en tak nož Za to kar ne ugaja, se denar takoj vrne. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI 99 Folnovplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja rac Trste rent, ustavnih pisem, prijorrtet. komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Fromeie Udaja k mkimv žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. - Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni — izgubi ===== Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. EmJtampt in intr'tr^ "Vg Bor—im naročilu. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali oa vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = = dne vzdiga.-- Promet i čeki in nakaznicami.