kulturno -politično glasilo
Vašo spalnico kupite v naj-\ef|i avstrijski specialni tovarni pohištva
AVENDBEL
Zaloga v t einu n - Klagenlarf Clelrciriegasse I
Beljak • Ulladi, Moritsdigasse (nasproti Park hotela)
s vetovnih in domačih dogodkov
3. leto / številka 21
V Celovcu, dne 23. maja 1951
Jtiudska Uetje
y V novodobnih državah se je udomačila navada oziromo potreba, da vsakih deset let prešteva država svoje prebivalstvo in sicer ne samo število, marveč tudi vse druge podrobnosti.
Važno je za državni ustroj, kakšne so prilike glede starosti. Dali sc celotno prebivalstvo s stopnjevanjem medicinskega znanja stara, če prirast po rojstvih odgovarja smrtnim slučajem itd.
Država bo štela družine in bo ugotovila poklic posameznih družinskih članov.
Država bo štela vsa podjetja in vse kmečke obrate, da tako ugotovi podlago za svoje gospodarske ukrepe.
Med drugim pa bo država ugotovila občevalni jezik posameznikov. Občevalni jezik je jezik, katerega govorimo v družini. Tudi oni, ki hodi v nemško tovarno ali pisarno na delo, preživi večji del dneva v svoji družini. Doma pa govorilno slovensko. Radi tega bomo v ta del vprašalne pole zapisali „Slovenisch“. Kakor smo pod kaznijo obvezani, da vse dele pole pravilno izpolnimo, tako smo tudi dolžni, da glede občevalnega jezika povemo resnico.
Vemo, da se marsikateri po svojih izkušnjah zadnjih desetletij boji povedati resnico. Vendar nas državni zakon, kakor tudi božja zapoved „Spoštuj očeta in mater...“ obvezujeta, da govorimo tudi glede jezjka polno resnico.
Nekateri bi mogoče celo mislili, da so s priznanjem k svojemu slovenskemu materinskemu jeziku manjvredni. Nasprotno! Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš! pravi stari pregovori Vse jezike spoštuj, svojega pa ljubi in sc k njemu priznavaj, če'hočeš biti mož poštenjak.
Ker pa vemo, da se v obmejnih krajih, kjer živita dva naroda drug poleg drugega, ravno ljudsko štetje zlorablja v raznarodovalne namene, smo že pred letom dni s posebno vlogo zahtevali v notranjem ministrstvu na Dunaju, da mora biti komisija, ki bo Štela in zapisovala po nišah in vaseh, paritetično sestavljena. To se pravi, da mora biti v komisiji tudi slovenski zastopnik. S tem smo hoteli Preprečiti vsako zlorabo in vsako laž. Hoteli smo, da bi bila na vprašalnih polah zapisana gola resnica. Edino štetje, ki odgovarja v vsem svojem obsegu resnici, obvezuje tudi nas, narodno manjšino, da ga^ priznavamo. Ker pa naše vloge niso fcšili in naših predlogov niso vpoštevali, Jc za nas Slovence štetje pač tako, kakor ?° bila vsa dosedanja, namreč štetje, ki 'ma že v svojem početku namen in nalogo, da zmanjša število Slovencev, da zo-Pet ugotovi uspehe germanizacije.
Mnenja smo, da je država ali režim, ki se boji resničnih številk, na trhlih nogah.
Mi pa zahtevamo in tirjamo, da štetje ugotovi resnično stanje, le tako štetje bo-ttio mogli priznati.
SPOŠTUJ SAMEGA SEBE!
_ PRIZNAJ SE K SVOJEMU MATE-MINSKEMU JEZIKU!
POVEJ IN ZAPIŠI RESNICO!
NOVI BANKOVCI
, Avstrijska Narodna banka bo s 26. ma-Rm izdala nove bankovec po 10 šilingov. Stari bankovci po deset šilingov ostanejo tudi Še v naprej veljavni.
RAZSTAVA AVG. ČEBULA Razstava slovenskega slikarja gospoda Avgusta Čebula je bila odprta od JO. do 20. maja in je bila izredno dobro obiskana, Vsem onim, ki so sc . zanimali za uakup posameznih slik, sporočamo, da se Jhko obrnejo na upravo našega lista ali flf naravnost na slikarja g. Čebula, Šmi-klavi ob Dravi, pošta DrobolacK.
Dan Katoliške mladine«Celovcu
„To je bil dan, ki ga jc naredil Gospod,4' bi lahko rekli za nedeljo na praznik svete Trojice 20. maja, ko sc je naša Katoliška mladina v škofiji zbrala v Celovcu.
Prvič v zgodovini krške škofije je mladina slavila svoj veliki dan, ko se je javno pred svetom v pogumni izpovedi priznala h Kristusu, njegovemu nauku in prisegla škofu, Kristusovemu namestniku v škofiji, zvestobo in pokorščino ter mu obljubila, da bo pod njegovim vodstvom delovala za poživitev božjega kraljestva med svojimi brati in sestrami širom naše lepe domovine.
Prvič v zgodovini se je tudi zgodilo, da je bila zbrana na zgodovinskem prostoru deželnega dvorca mladina iz obeh delov dežele in je združena v veri v Kristusa in bratski ljubezni ter vzajemnosti vsaka v svojem jeziku slavila Boga in izpovedovala svojo vero v Boga in zvestobo njegovim zapovedim. Važnost tega dogodka je sam prevzvišeni nadpastir in predstavnik Cerkve v škofiji poudaril v svojem lepem in zgodovinskem govoru, ko je rekel, da nas kljub razliki v jeziku in narodnosti veže vera v enega in istega Boga. „In kakor jc na binkoštni dan sv. Duh storil čudež, da so ljudje raznih jezikov razumeli govorico apostolov, tako naj tudi nas veže in druži ljubezen do Kristusa, da sc bomo, čeprav različnega jezika, med seboj povezali v ljubezni in vzajemno delovali za uresničitev božjega kraljestva med nami.44.
Hvaležni smo prevzvišenemu nadpa-• stirju za te njegove besede. Tako jc on kot predstavnik Cerkve v škofiji spet prvi' pokazal, kod vodi pot do razumevanja med ljudmi raznih narodov in raznih jezikov. Le Cerkev je tista, ki ima moč in voljo, da spravi narode med seboj in jih v ljubezni do Boga poveže v veliko družino razumevajočih se božjih otrok.
Avstrija je doslej dobila iz Marshallove pomoči za obnovo Evrope še znatne zneske, ki presegajo 500 milijonov dolarjev. Zaradi mednarodnih razmer v zadnjem letu pa so narastle cene surovinam in živilom, ki jih mora kupovati Avstrija na svetovnih trgih ter jc zato nastal precejšen primanjkljaj v avstrijski mednaro-
Tekstilije, perilo, delavske obleke najbolj poceni pri
fULIUS SANTER
Oelovec • Klagenfurt, Domgfss« 19
Mladina prihaja ...
V zgodnjih’ jutranjih’ urah, ko se je Celovec komaj še budil iz spanja, so že prihajale posamezne skupine Katoliške mladine s kolesi v mesto na zbirališča. Za njimi so pridrveli avtobusi iz vseh krajev dežele. V jutranjem hladu je kmalu vse mesto postalo na mah živahno. Daši dan ni obetal biti lep, jc prišlo proti pričakovanju veliko mladih in navdušenih src na ta svoj veliki dan. In zdi se kot da. so s svojo veselostjo in mladostjo prisilili sonce, da jc posijalo nanje in tako po svoje pripomoglo k lepi uspeli prireditvi, ki bo vsem udeležencem ostala trajno v spominu.
... v stolnici
Mladina iz slovenskih fara se je ob osmi uri zbrala v stolnici h skupni slovenski službi božji. Močno napolnjena stolnica je odmevala ob navdušenih pesmi mladih grl v čast Bogu in naši nebeški Materi Mariji. V zborni sveti maši jc mladina molila skupaj z voditeljem duš-nopastirskega urada, č. g. dekanom Zech-nerjem, ki je daroval sveto mašo. V lepem jedrnatem govoru je po evangeliju nato č. g. Kašelj nakazal smernice za življenjsko delo Katoliške mladine, ki jc izvajanjem odličnega govornika pazljivo sledila. •	......
Slavnostna sv. maša
Po. maši sc je vsa velika množica naše mladine v nevezanem sprevodu napotila na dvorišče deželnega dvorca, kjer jc bil pripravljen^ oder in oltar za škofovo sv. mašo. Ta čas so prišli tudi naši fantje in dekleta iz oddaljenih fara Zilje in tako se jc zbralo do 2.000 naše mladine pred oltarjem. Od teh se jih je javilo nad sesto za sv. obhajilo. Za njimi so prikorakali nato z godbami nemški fantje in dekleta in zavzeli ostala mesta, tako da
dni trgovski bilanci. Avstrijska vlada se jc obrnila za pomoč na ameriško vlado.
V ponedeljek je sporočil vodja ameriškega ERP-zastopstva za Avstrijo na Dunaju C. Mayer, da je ameriška vlada zvišala Avstriji dajatve iz Marshallovega načrta v tekočem letu na 100 milijonov dolarjev in da bo Avstrija razen tega še dobila znesek 10 milijonov dolarjev za kritje trgovskega,primanjkljaja.
Prednji zneski bodo porabljeni, predvsem za nakup surovin za avstrijsko industrijo in za nakup živil.
je bilo dvorišče deželnega dvorca povsem polno. Zastavonosci so tgdaj šli po pre-vzvišenega in ga v slovesnem sprevodu spremili k oltarju.
Za uvod k maši smo zapeli:	»Pojte
hribi in doline ...“
Med mašo smo z zborno molitvijo spremljali presveto daritev. Izbran zbor je pel spremenljive dele pri sveti maši, ljudske, mašne pesmi v nemškem jeziku pa so spremljali operni godci s trombami. Po slovenskem evangeliju jc prevzvišeni nadpastir v lepem govoru poudaril pomembnost tega dneva in pozval mladino na delo za božje kraljestvo.
Med delitvijo svetega obhajila, ki so ga delili novi diakoni in lanski novomašni-ki, je naša mladina mogočno zapela dve pesmi: »Mogočno se dvigni nam spev iz srca4' in »Ti, o Marija44.
Po sv. maši so prevzvišenega škofa od oltarja spet z zastavami pospremili, nakar se je vsa velika množica mladine razšla deloma v sprevodu, deloma prosto, da se okrepča s skromnim kosilom za popoldansko prireditev.
Popoldne...
Popoldansko prireditev so začela naša dekleta z mičnim rajanjem, ki sta ga spremljala dva harmonikarja v narodnih nošah. Rajanje so izvajala dekleta gospodinjske šole v Št. Rupertu pod vodstvom svoje učiteljice gdč. Goršičcve. Slikovit prizor je vse gledalec navdušil. Za nemško pesmijo je nato zapel šcntlenar-ški moški zbor: »Tam, kjer teče bistra Zilja..." nato pa mešani zbor: „’nmau ccz izaro. Za temi lepimi pesmimi jc sledil nemški in nato slovenski govor. Slovenski govornik, dr. Val. Inzko, je očrtal v jedrnatem govoru naloge ii) dolžnosti katoliške mladine, ki naj pogumno stoji pod zastavo Kristusovo, kajti če je Kristus z njo, potem sc ji ni treba ničesar bati...
Glavni govornik je pa bil. mons. Steiner, voditelj Kat. akcije z Dunaja. V lepem in res življenjskem govoru je očrtal pojem življenja in življenje, ki naj ga z'v' katoliška mladina, če res hoče polnost življenja.
Skoraj kot ilustracija glavnega govornika je učinkovala potem ljudska igra: ..Klic". Pri tej igri, ki je' tako življenjsko globoko zajeta, se je marsikdo prvič seznanil z vsebino in načinom ljudskega odra, ki mu gre za poslanstvo, za miši-joniranje po gledališki umetnosti.
Ob zaključku
Po igri, ki je s svojo resnostjo gledalce zajela, je prinesla štafeta luč iz Marijine-Celja. In ob tej luči iz Marijinega svetišča je potem vsa Kat. mladina prevzvišenemu nadpastirju prisegla zvestobo in obljubila delo za božje kraljestvo. Luč iz Marijinega Celja so Nemci pozdravili s pesmijo »Meerstcrn ich dich griilše44, naša mladina pa z veličastno pesmijo: »Marija, skozi življenje voditi srečno znaš.“ V zaključnem ^ govoru jc potem prevzvišeni g. škof še enkrat povzel glavne misli tega dneva in se vsem sodelujočim za njih trud zahvalil.
Za zaključek so bile nato še pete lavre-tanske litanije v slovenščini v stolnici, ki jo jc spet naša^ mladina napolnila.
Vsem udeležencem bo ostal ta dan v neizbrisnem spominu. Naj bo ta dan res mejnik v zgodovini naše dežele tako v verskem kakor tudi v narodnem pogledu, Ce bomo na obeh straneh izvršili načela in smernice, o katerih je ta dan govoril, nam vsem skupaj nebo ne bo odreklo svojega blagoslova.
DRUGA VOLITEV DRŽAVNEGA PREZIDENTA JE V NEDELJO DNE 27. MAJA 1951.
VOLILNA DOLŽNOST OBSTOJA TUDI TOKRAT.
V BISTVU OSTANE NAŠE STALIŠČE NESPREMENJENO.
Naš politični, gospodarski in socialni program je in ostane katoliški.
NE MOREMO RAZUMETI, KAKO JE GOTOVA STRANKA POSLALA NA DEŽELO AGITATORJE, KI SO KATOLIŠKI STVARI VEČ ŠKODOVALI KOT KORISTILI.
Naš program je in ostane tudi slovenski in to predvsent v pogledu vzgoje mladine.
VSI NAŠI VOLILCI BODO RAZUMELI, ČE JIM PRI DANIH PRILIKAH DAMO NAVODILO IN POPOLNO PROSTOST, DA RAVNA VSAK PO SVOJI VESTI NA DAN VOLITEV, DNE 27. MAJA.
Ameriška pomot Austrijl
4
»oIHični teden
Nekaj dobrih znakov je bilo opaziti. Nasprotnika na Koreji si sicer izmenjujeta ofenzive in protiofenzive, očividno pa nimata namena zadeve gnati do konca, ker bi ta utegnil postati začetek velike tragedije, iz katere bi tudi zmagovalec prišel komaj še živ. Res je namreč, da je kitajska ofenziva, ki se je pričela pred dnevi, že tudi zastala, njeni uspehi niti zdaleč niso slični uspehom prve ofenzive. Nekaj desetin kilometrov so kitajske vojaške množice potisnile UNO sile v zaledje, utrpele so pri tem seveda spet hude izgube, ker je pač jasno, da se vojak s puško ne more meriti z vojakom v oklepniku ali letalu.
Dobri znaki pa niso zgolj v tem, ker je UNO silam uspelo zadržati komunistično ofenzivo. Važen in pomemben je okvir, važen način, kako se oba nasprotnika merita. Važno je, ali je mogoče po njiju ponašanju oz. vodenju korejske vojne sklepati na to, da oba računata tudi na možno mirno poravnavo.
Korejska vojna se ne sme razširiti
S poslovitvijo MacArthurja je zapustil Daljni Vzhod mož, ki si je tam pridobil velikanske zasluge za ameriški .narod, ki pa je po sili razmer postal ovira za na-daljni strateško-politični razvoj za dosego miru na tem delu zemeljske oble. Smer ameriške politike do Daljnega Vzhoda je morda najtočneje obrazložil šef ameriškega generalnega štaba, Bradley:
„Razširjenje korejske vojne na Kitajsko bi Združene države ameriške zapeljalo v napačno vojno, na napačnem kraju, v napačnem času in proti napačnemu nasprotniku. Največja nevarnost, ki grozi svobodnemu človeštvu, ne izvira od komunistične Kitajske, temveč od Sovjetske zveze.“
Amerika je navsezadnje tudi v praksi pokazala, da ne namerava korejske vojne posplošiti. Za tak korak je bilo že dovolj prilik in dovolj povodov. UNO bi za-mogla na Korejo poslati še vse drugačne vojaške sile kot pa so te, ki stoje v borbi s Kitajsko.
Če zdaj pogledamo nazaj, moremo ugotoviti, da sta pravzaprav oba velika nasprotnika (beri: komunizem in Amerika) nekako obdržala svoje položaje, tako vojaško kot politično. V kolikor je komunizmu uspelo po Severni Koreji in kasneje po Kitajski zaplesti Ameriko v iz-rabljevalno vojno, v toliko je prav to dejstvo pripomoglo do tega, da so se vezi med Ameriko in ostalimi nekomunistič-nirpi silami le okrepile in končno se je korejska vojna sprevrgla bolj v izrabije-valno vojno za komunistično Kitajsko kot pa za zaveznike.
Vsak sad mora dozoreti in tudi vsak prisad (tur). In čas je najboljše zdravilo. Morda prihaja čas, ko bo Mao-Tse-Tung uvidel, da ob sedanjih' pogojih korejske vojne ne more zmagovito končati drugače, kakor da se spusti v splošno vojno. Ameriški državniki so jasno povedali, da Kitajske ne bodo napadli, pač pa bodo za vsako ceno ostali na Koreji, dokler ne pride do poravnave s Kitajci. Materialna premoč UNO sil na Koreji je tako velika, da je tudi z milijonsko „prostovolj-sko“ armado ni mogoče zlahka zlomiti.
V kolikor je pač mogoče zaupati orientalski diplomatski pretkanosti, bi po zadnjih govorih kitajskih komunističnih voditeljev mogli sklepati, da ne nameravajo biti zgolj orodje moskovske politične linije. Tudi to je znak, da utegnejo biti pripravljeni na razgovore z Zapadem glede ureditve vseh vzhodno-azij-skih vprašanj, tudi korejskega.
Angleži imajo velike skrbi
Do sedaj so igrali v sklopu ameriško-zapadne politike vlogo tistega, ki je sicer pritrjeval, pa takole za hrbtom skušal tudi s skupnim nasprotnikom trgovati, napraviti „kšeft“. Zadnjič smo zapisali, da so Angleži potegnili končno glede Kitajske in Formoze z Amerikanci isto linijo. Angleži zdaj ne bodo več prodajali surovin, s katerimi bi Kitajci potem na Koreji tolkli po Angležih in drugih UNO narodih.
O Formozi nobenih razgovorov, dokler Kitajska ne izpolni svojih mednarodnih obveznosti in preneha z intervencijo na Koreji
To je izjavil novi angleški zunanji minister Morrison in ta izjava pomeni po-
poln prelom z dosedanjim angleškim stališčem glede Formoze. V nasprotju z Ameriko so namreč Angleži zagovarjali izročitev Formoze komunistični Kitajski, da bi na ta način prišlo do miru na Daljnem Vzhodu. Spremenitev stališča pa za Angleže ni bila prijetna zadeva, ker so zdaj. bolj kot kdajkoli preje v skrbeh za svojo kronsko kolonijo Hongkong, ki leži Mao-Tse-Tungu pred nosom in kjer se je najlažje „zahvaliti“ za ukinitev angleških dobav Kitajski.
Mnogo večja materielna izguba pa grozi Angležem v Perziji. To pa so skrbi res prvega reda.
Radi perzijskega petroleja ne sme nastati druga Koreja.
Znano je, da hočejo Perzijci podržaviti perzijsko petrolejsko industrijo, ki je bila do sedaj Angležem eden najvažnejših virov dohodkov. Protestne angleške note so se vrstile v Teheranu, toda brez vidnega uspeha. Zanimivo je, da perzijska vlada pravzaprav ni tista, ki hoče prekiniti z Angleži, temveč je pod hudim pritiskom tako desnice kot levice. Ta dva tabora — desničarski „moslemski bratje*' in komunistična „Tudeh“ stranka, — sta pa oba nacionalistična. Ko prve angleške grožnje z vojnimi ladjami niso imele pričakovanega uspeha, so Angleži imeli pripravljeno že novo spomenico — nekak ultimatum, po katerem naj bi poslali svo-
je padalce v ogrožene predele petrolejskih rafinerij. Vmes pa je posegel menda ameriški stric, kateremu se je to zdelo preveč tvegano in bi utegnilo privesti do vojaških operacij in nove Koreje. „Tudeh“ je namreč stranka, v kateri je zelo močan vpliv s severa, kjer v ostalem za njeno moralno oporo zbranih baje 35 sovjetskih divizij. To pa vse predstavlja težke oblake, iz katerih rade udarijo strele ... Tako so Angleži potem poslali pač omiljeno noto perzijski vladi in če bo zavladala pamet tukaj in tam, se utegne zgoditi pač to, da bodo Perzijci imeli nekaj več od svojega petroleja, Angleži pa nekaj manj kot do sedaj.
V Evropi svetovno-politično novega ni bilo posebnega. Eisenhosver potuje po raznih prestolicah — nazadnje je bil v Rimu — in pregleduje divizije, ki stoje v okviru Atlantske zveze pod njegovim poveljstvom. Tam v starem mestu Strass-burgu, na meji med Nemčijo in Francijo, pa se politiki zapadne Evrope trudijo, da bi iz posvetovalne skupščine napravili ogrodje nove in enotne Evrope. Strass-burg v tem smislu ni samo obmejno mesto na ozemlju, za katerega sta se dva naroda večkrat v zgodovini vojskovala, postalo je zdaj mesto, ki oba ta dva naroda združuje v dobri volji in upati je, da bode znamenita strassburška stolpna ura nov čas v razvoju odnošajev med Francozi in Nemci.
Britanski mnanji minister na Dunaju
Koncem preteklega tedna se je mudil na uradnem obisku v Bonnu, v glavnem mestu Zapadne Nemčije, britanski zunanji minister Herbert Morrison, ki se je razgovarjal z zapadnonemškim kanclerjem dr. Adenauerjem in z ostalimi člani zapadnonemške vlade predvsem o izvedbi Schumanovega gospodarskega načrta in
pa o obrambnih’ vprašanjih Zapadne Evrope.
V torek je odpotoval britanski zunanji minister na Dunaj, kjer se je razgovarjal z zveznim kanclerjem ing. Figlom in pa z avstrijskim zunanjim ministrom dr. Gruberjem.
Marial Tito in socialisti
Na binkoštni pohedeljek je sprejel predsednik jugoslovanske vlade, maršal Tito, v bivšem kraljevem dvorcu na Bledu zastopnike jugoslovanskega časopisja, ki so mu najpreje čestitali k hitremu ozdravljenju po pred kratkim prestani operaciji.
V svojem odgovoru je maršal Tito priporočal časnikarjem čim tesnejše zveze z naprednimi časnikarji po svetu in
to' zlasti v zapadnih’ državah. »Jugoslovansko časopisje pa mora biti tolmač onih ukrepov, ki so odsev naše socialistične poti,“ je nadaljeval maršal Tito.
Ko so časnikarji omenili, da so že navezali stike s socialističnimi časnikarji iz Velike Britanije, Avstrije, Nemčije, Italije in drugih držav, je dejal maršal Tito: »Nočemo se oddvojiti od naprednih množic v svetu, biti moramo z njimi v * v
pAMnO- iz Izcatid-
Telaviv, dne 29. aprila 1951.
Naš posebni dopisnik iz Izraela nam pošilja obširno pismo, iz katerega posnemamo predvsem nekaj zanimivosti, ki opisujejo deželo samo. Med drugim piše naš dopisnik takole:
Izrael ima danes 1,400.000 prebivalcev. Ko pa sem pred dvema letoma prispel v Telaviv, je imela država le 780.000 prebivalcev. Vsak mesec pride na novo z vseh delov sveta okrog 25—30.000 novih državljanov. Dembkracija je v Izraelu izredno visoko razvita, tako da je že skoraj postala nevarna demokraciji sami. V tej mali državi je namreč danes 21 po; litičnih strank. Največja med strankami je stranka desnih socialistov — Mapaj —, ki sestavlja tudi vlado. Nato sledijo po moči levi socialisti — Mapam —, potem cionisti itd. Zadnji po vrsti pa so komunisti, ki imajo v parlamentu enega samega poslanca.
Podnebje je zelo ugodno. Deset mesecev traja pomlad in poletje, dva meseca pa „zima“, če moremo ta letni čas tako imenovati. Tudi pozimi namreč redno ne pade temperatura pod plus osem stopinj Celzija, pač pa je pozimi zelo mnogo dežja. Ker torej ne poznamo pravega mraza, v stanovanjih' tudi ni peči in premog je tu skoraj nepoznan. Kuhajo večinoma s petrolejem ali električnim tokom. Voda je dobra in je je zadosti.
Značilno za tukajšnje razmere je, da se izredno veliko gradi movih stanovanjskih hiš. Na stavbah delajo takorekoč po dnevi in ponoči. Telaviv, v katerega okolici stanujem in kamor imam dvajset
minut z avtobusom, je mesto, ki ima danes okrog 400.000 prebivalcev. Drugo mesto je Jeruzalem s 130.000, nato pa Hajfa s 120.000 prebivalci.
Industrija je večinoma urejena po kolektivnem sistemu. Popolnoma na kolektivnem sistemu pa je urejeno kmetijstvo, ki je organizirano v kolhozih — kikuci. Tak kolektiv ima 500 do 1.000 članov in je nekaka država zase. Člani kolektiva nimajo plače, vsi so enaki, in kolektiv skrbi za vse, kar si človek more zamisliti: od življenjskih potrebščin pa do najvišjih kulturnih potreb. Zaradi študija tukajšnjih kmetijskih kolektivov so bile
v Izraelu že nekolikokrat sovjetske komisije, ki so morale priznati, da bo kaj takega mogoče v Sovjetski zvezi uvesti šele čez dolgo, dolgo vrsto let. Pred nedavnim je bila tukaj tudi jugoslovanska komisija, da študira razmere. Člani takega kolektiva so v Izraelu — kar je gotovo posebnost — ne kmetje, marveč izobraženci. Otroke v takem kmetijskem kolektivu odgajajo na poseben edinstveni način in otroci imajo zares pravi otročji raj.
Življenjske prilike so na visoki stopnji, četudi so vsa živila na nakaznice, vendar imamo vsega zadosti. Le mesa je razmeroma malo, tega pa Izraelci ne pogrešajo, ker ga razmeroma malo jedo. Zelo velika je potrošnja zelenjave, n. pr. cvetače, šparglja in ostale povrtnine ter sočivja. Jabolk in hrušk je malo, pač pa je mnogo pomaranč, grep in banan.
Ob priliki se Vam še kaj oglasim, do takrat pa Vas najlepše pozdravljam S. H.
stiku. To velja predvsem za socialistične stranke v Nemčiji, Franciji, Angliji in v drugih državah. Velja pa to tudi za one množice, ki izstopajo iz kominformskih komunističnih partij.“	_
Končno je jugoslovanski predsednik vlade še poudaril, da bo Jugoslavija ure; sničila svojo pot v socializem in bo pri tem znala premagati vse težave, na katere bo naletela.
Komunistična ofenziva v zastoju
Druga komunistična pomladanska ofen; živa na Koreji še zdaleč ni mogla doseči enakih uspehov kakor pa prva. Po petdnevni ofenzivi, v kateri so izgubile ^severnokorejske in kitajske komunistične čete okrog 70.000 mož, so prešle čete Združenih narodov v protinapad in na; predujejo na vsej 200 km dolgi fronti spet proti severu.
IZGUBE ZDRUŽENIH NARODOV NA KOREJI
Obveščevalni urad Združenih narodov v 'Washingtonu objavlja, da so Združeni narodi na Koreji od začetka vojne do 9. marca letošnjega leta izgubili vsega skupaj 228.941 mož.	^
Od teh izgub odpada na Združene države 57.120 mož in sicer 8511 padlih, 37.918 ranjenih in 10.691 pogrešanih. Po izkazu, ki ga je minuli teden objavilo ameriško obrambno ministrstvo so te izgube Združenih držav sedaj narastle na 62.799 mož.
Po izkazu obveščevalnega urada Združenih narodov v Washingtonu je ostalih 12 članic OZN izgubilo na korejskem bojišču (v oklepajih padli):
Avstralija Kanada Francija Grčija
Nova Zelandija Nizozemska Filipini Korejska rep. Južna Afrika Siam Turčija Anglija
265
68
396
89
9
112
55
(62),
(17),
(84),
(28),
(4),
(28),
(6),
168.652(16.182), 6	(0),
108	(9),
1.169	(298),
892	(145).
Ameriško obrambno ministrstvo ceni, da so komunisti do konca aprila zgubili 875.560 mož.
IZRAELSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK V USA
Prejšnji teden je ministrski predsednik Izraela, David Ben-Gurion, neuradno obiskal predsednika Trumana in nato ameriškega zunanjega ministra Achesona-Po teh svojih obiskih je Ben-Gurion izjavil dopisnikom, da se je z obema državnikoma razgovarjal „o miru in gospodarskem napredku v Izraelu in na bližnjem Vzhodu.**
SILNO DEŽEVJE
Ob priliki zadnjega deževanja je na Nižjem Avstrijskem tekom dveh dni padlo toliko vode, da bi stala 16 cm visoko, če ne bi sproti odtekala. Take množine padavin še niso nikdar v tem kratkem času ugotovili.
PREBIVALSTVO SVETA
Na zemlji živi sedaj približno dve m pol milijarde- ljudi. Kakor so strokovnjaki preračunali znaša letni prirastek zemeljskega prebivalstva okroglo 25 mili" jonovo ljudi, kar pomeni dnevni prirastek
70.000,	to sc pravi, da se prebivalstvo naše zemlje dnevno pomnoži za dober Celovec. S tem v zvezi sc pojavlja seve tudi vprašanje, kako dolgo bo človeštvo smelo naraščati ali z drugimi besedami, do kdaj bodo življenjske prilike ta pri’ rastek dopuščale. Okoli leta 2.000 bomo na zemlji že šteli 4 milijarde zemljanov, v sto letih pa jih bo. že pet milijard.
OTROCI OVADUHI
Praški radio poroča, da v okolici češkega Broda blizu Prage preiskujejo vse domove in kmetije, da ne bi nihče nakopičil krušne moke, koruze ali koruzne moke za živino. Pri tem se poslužujejo članov češkoslovaške mladinske organiza, cije »pionirjev*1 kot »vohuncev in ovaduhov".
BOLGARSKI IN SOVJETSKI CIRKUS
Po poročilih bolgarskega tiska je zve-za bolgarskih cirkuških umetnikov p<j>' udarila, kako važno je, da si vsi vzamejo za vzgled sovjetski cirkus.
Sreda, 23. maja 1951
Uska a Ceitdaui tmstm
„Neue Zeit“, 18. maja 1951, štev. 110. poroča:	Razstava Avgusta Če-
bula.
Razstava koroškega Slovenca Avgu.sta
Čebula v Celovcu, Viktringer Ring 26_
o otvoritvi smo že poročali — ostane odprta do konca tedna. Razstava je bila pretekle dni zelo dobro obiskana. Tudi nekateri znani koroški slikarji so obiskali razstavo, da se seznanijo s svojim novim kolegom, oziroma z njegovimi deli.
Na prvi pogled sicer napravi razstavljenih petdeset shk — predvsem akvareli — vtis, da imaš pred očmi slike samouka, ki ostaja v mejah amaterja. Čebul tudi ne taji, da je takorekoč amater v slikarstvu in je do pred kratkim, ko so ga odkrili, s svojimi deli ostal tudi čisto prikrit. Strokovnega pouka v slikarstvu je bil deležen samo v toliko, kar so mu nudile običajne ure risanja na srednji šoli. Obiskaval je namreč celovško gimnazijo. Seveda je tudi na potovanjih (v Italiji) kot v domovini sami zbiral z odprtimi
očmi mnoge vtise. Tako je torej začel zvesto in z ljubeznijo oblikovati svoje vtise.
Pa še nekaj drugega vidimo. Že v akvarelih iz leta 1946 se delno pokaže na primer v sliki „Rišberg‘' ali .,Pliberk v jeseni", dehteč, zrahljan šopek barv, pisana in nežna mešanica onih žarečih in vendar nekam melanholičnih barv, ki jih ljubijo Slovenci. ^Viden razvoj umetnika Čebula pa se prične nenadoma z zimskimi slikami iz leta 1951. Devet jih je, „Hišc v snegu", kjer z zelo skromnimi sredstvi pričara zimsko razpoloženje, pa tja do preudarno in okusno izdelane sli-ke v„Bori v snegu". Tu se kaže pristno lirično občutje in odsev slikarjeve osebnosti. Če še mladi slikar v bodočnosti izpolni, kar razvoj zadnjih let obeta, če se bo še podrobneje kot do sedaj bavil s svojimi umetniškimi sposobnostmi ter se se bolj izrazito kot do sedaj koncentriral na vsakokratni predmet, tedaj ta razstava njegovih del gotovo ne bo ostala zadnja.
avtorja kot malo pomembni ,,Begonija I. in II." Obe prej omenjeni sliki sta eden izmed ..cukrčkov** razstave in bi delali čast tudi kakemu Kregarju ali Miheliču,ki sta prav s to tehniko in stilom dosegla v Ljubljani lepa priznanja. Ti dve sliki sta prepričljiv dokaz velikih možnosti razvoja mladega mojstra čopiča. Kot izredno lepe je treba označiti nekatere izmed njegovih zimskih pokrajin (.,Bori v snegu", »Hišcvv snegu"). Videti je, da se umetnik včasih rad zateče v mehkobo samote in lastne duše, 7 ukaj včasih tako ganljivo štedi z močnimi barvami, da slika napravlja vtis vizije skozi pajčolan. Slednje velja zlasti za sliki „Sv. Boštjan v Dobu" in „Št. Jurij pri Libučah". Plah in krče-
vito se držeč forme, je vendar tako neverjetno blizu in prijeten po občutku. —^ Slike »Gozdna pot", »Teuchel I. in II.4' so zanimiv poizkus slikanja na osnovi določene barve. Tokrat je bila to rjava barva, zato slika učinkuje bolj fotografsko kot individualno, ker za njo tudi ni prav čutiti umetnikove osebnosti/ Razstava Avgusta Čebula je bila kulturni dogodek med koroškimi Slovenci, nad katerim smemo biti ponosni, 'Iz naroda, ki mu ni dano vzpenjati se in napredovati na področju umetnpsti kakor morejo to drugi, večinski narodi, se je rodil talent, katerega moramo spremljati na njegovi umetniški poti, ker bo še go-gotovo veliko in še boljšega ustvaril.
BOGOSLOVCI —
Stikat Avgust Cetut fe eaastavit svate stike
Koroški Slovenci smo dobili ljudskega slikarjammetnika, ki je na svoji prvi razstavi prepričal javnost, da je v njem rnnogo nadarjenosti in možnosti nadaljnjega razvoja.
Nedvomno je pot samouka do umetnika težka in dolgotrajna. Zahteva mnogo hotenja in mnogo iskanja. Od prvih slik, ki očitujejo zgolj solidnost perspektive, skladnost barv, razmerja svetlobe in sence —- sc more slikar-samouk dvigniti do resničnega umetnika le takrat, če je v njem dovolj umetniškega poklica in seve-n1 — brezmejne vztrajnosti. Šmi-klavški župnik Čebul je na najboljši poti, da bomo koroški Slovenci dobili v njem kmalu zrelega umetnika, katerega bomo ntogli imenovati obenem s Pcrnhartom in Markovičem.
Kolektivna razstava njegovih’ slik predstavlja^ zanimivp,lestvico v .razyoju dozorevajočega slikarja-umetnika. Prav je, da nam je pokazal tudi one slike iz začetkov svojega slikarskega udejstvovanja, ker s tem je celotna njegova umetniška podoba bila le bolj popolno predstavljena v svojem razvoju.
Nedvomno je Čebulova glavna moč v akvarelu, čeprav je učinkovit tudi v nekaterih oljih, kot n. pr. »Delavske hiše'4. Nevihtno razpoloženje je izraženo krepko in pritegne pozornost. Za to sliko
GOLOBČEK
Roman
Poslovenil: ALOJZI) NEMEC
16. NADALJEVANJE
Z udarci se ne baham, •te stavim jih na ogled, ne tarnam in sc ne pritožujem. To mi ni dano. Toda mnogokrat mi ni lahko. Često, prečesto fČ spomnim na tiho kaplanijo za vetrom, Jjer. mi ni bilo treba upogibati hrbta, manjati in vrteti se na vse strani, prirejati dobrotnikom slavnostnih večerov, pisati v časopise člankov, kupovati krom-Pttja, fižola in moke, voditi računov s Pekom in mesarjem, pri tem pa študirati doktorat. Tu pa vselej, kadar pojemajo moje moči, ko sc mi nič več ne ljubi, ko moja notranjost vzvalovi in se razburka nahk kalnim vodam, tedaj vselej razve-zem tale zavojček44 — potegnil je za vr-V’co, papir je zašuštcl in bela, drobna, sKrbno negovana Součkova roka je iz-v'ekla in razgrnila stare, prenckaterikrat Popravljene, svetle hlače, ki so jim na spodnjih koncih bile prišite črne „luk-n)c , kakršne je semeniški krojač Matevž n4prayil za dvajsetico iz starih talarjev.
. ..Tak vendarle nisi pozabil, Karli,44 se )c oddahnil Holoubek.
. ..Nisem pozabil, Jožko, in ne bom.
?-r» vsem je Šlo bolje, jaz sem bil naj-revneiši, zato na ta spominček mora iti z menoj skozi življenje, da mi bo v spod-l,do in opomin, če bi hotel pozabiti.4'
. »Jaz pa sem, sc že bal —4'
»da sc prevzamem — ne? Nič strahu.'
(med olji) je najdoločneje čutiti umetnikovo osebnost.
V akvarelih hodi slikar več poti, tako kar se tiče smeri kot tehnike. Ponekod je ostal na stopnji zgolj dobrega slikarja, medtem ko je v drugih, kljub nekakšni plahosti do končnega izraza, dosegel zavidljivo umetniško raven. Sploh je treba poudariti, da smo videli med slikami kakovostno velikanske razlike, kar pa samo dokazuje tudi velik talent in hiter napredek.
Seveda je ta napredek še zapopaden v iskanju umetniku najbližjega in trdnega izraza. Ta pa. mora biti svojski in nositi spoznavajoč pečat lastne osebnosti. Vsak umetnik hodi nekaj časa v različnih smereh, uči se recimo, v različnih predmetih, potem vse to koordinira v celoto. In vprav v tej razčlenjenosti hotenj in form W pajvečja prednost Čebulovega talenta, ker se ni bati, da bi ostal v določerti stereotipni formi, temveč deluje in ustvarja v njem umetniški zagon, ki se bo dvigal, dokler bo -— nemiren iskal, zatem pa sc izpopolnjeval.
Da se ustavim pri nekaterih slikah, ki po svoji vrednosti, predstavljajo verjetno zadnjo dobo in višek umetnikovega ustvarjanja. »Pliberk v jeseni" in »Šmihel nad Pliberkom4' sta deli, ki sta me povsem presenetili. Kot da bi ne bili istega
Midva sc na znotraj pač nisva spremeni-la. Skoraj šest let se nisva videla; na tebi začenja rasti vaški mah in dlaka, mene pa liže zlagana mestna kultura; tebe lika vas kmečki krojač in obuva vaški čevljar, mene pa dvorni dobavitelj prevzvi-šenega gospoda škofa; ti živiš pri svojih otrocih, v svojem vrtu, v šoli in cerkvi, nimaš^ nikakršnih stikov s svetom, ne odgovarjaš na pisma ne malim ne velikim gospodom, medtem ko se jaz moram vedno sukati v javnosti, loviti dobrotnike, ohranjevati stike z vplivnimi oseba-m> “ .tako je moje življenje. Oba pošteno živiva in to nama je pred Bogom dovolj."
..Pako je!" je pribil Holoubek, spustil oblak dima in stisnil prijatelju roko.
..Bog naju — mene in tebe — Jožko, obvaruj samo pred tem, da ne bi — kako naj vendar to povem — da ne bi postala kakšen mehanizem, zgolj figura, reven stroj, ki izvršuje svojo dolžnost in nič vec. Se ti spominjaš Frančiška So-chorja?"
»Vojaka? Kako se ga ne bi spominjal? Vzor reda nam je bil.44
.. Tako je. Da ni bilo tebe, bi moral za-radi »njegove redoljubnosti sfrčati iz semenišča. Ves, da je že župnik?"4 »Ne vem."
»lorej ti povem. Danes leto je delal župnijski izpit in tudi pri meni stanoval. Sam se je zglasil in nisem ga zavrnil, je sc vedno vzoren v rednosti. V ničemer sc ne odlikuje, nič posebnega ni na njem. Hodi v pristojni črni obleki, vedno na kratko ostrižen, skrbno obrit, tonzura se mu sveti na temenu kakor zvezdica, v rokah vestno nosi zvit dežnik, njegova
.. ! L ase mu led ni Im
Cenj. g. urednik!
Dovolite, da se tudi bogoslovci oglasijo v »Tedniku". S hvaležnim srcem sprejemamo »Naš tednik44 in z zanimanjem ga prebiramo. Posebno nas zanimajo novice pod napisom »Pri nas na Koroškem'4.
Poleg teh novic iz našihi slovenskih krajev, dolin in vasi so nas zlasti v zad-njem času z veseljem presenetila poročila o naših »Slavčkih", ki so že večkrat nastopili z narodno in umetno pesmijo in *mo tue^ v slovenski radijski oddaji ze slišali.
Kaj vzradovalo se je srce ob milih zvokih naše slovenske pesmi. Saj je narodna pesem izraz narodne duše, njegovega veselja in tudi bolesti. Vsa čustva, vse "j1'5!.' 'n v)e hotenje še zrcali v pesmi. Današnji nemirni'in negotovi'čas hrepeni po razvedrilu, toda pravega ne najde, ker sc je človek odtujil pošteni zabavi, zapustil lepoto narave ter zašel na nasprotna pota.
Vsemu temu se opomore z našo pristno, blagodonečo slovensko pesmijo, ki je temeljit dokaz, da ima naše ljudstvo še ljubezen in spoštovanje do podedovanih višjih dobrin in da je doprineslo po svojih velikih pesnikih svoj delež h kulturi narotjov. ^ažit^r mara- zopet naša lepa,, slovenska pesem, ki bo dvignila mladino ’ na stopinjo narodne zavednosti in med-febojne ljubezni, kot so jo čuvali in gojili naši predniki. Pesem naj bo mladini vzor in vodnica k lepšemu, z duhovnimi dobrinami obdarjenemu življenju.
Povsod, kjer so zapeli »Slavčki44 so želi odobravanje in vzbudili pri poslušalcih navdušenje ter dobro razpoloženje za pesem. Želimo jim pri njihovem nadaljnem udejstvovanju in požrtvovalnem delu za
obnovitev pesmi mnogo uspeha ter jim kličemo: »Živela naša čvrsta slovenska pesem!'4
Vas spoštovani g. urednik in »Slavčke44 prisrčno pozdravlja
RudiSafran, bogoslovec.
Krka, 15. maja 1951.
Stmuske fstidipe m Btuti
Mislili smo, da vam bomo mogli to krat že kakšno bolj veselo novico pove dati. Zadnjič smo tožili, da so naš č. gospod provizor Štindl še vedno v bolnici in mi doma nimamo ob nedeljah sloven ske pridige. Trkali smo na vrata cerkve nih predstojnikov, da bi nam oskrbeli slo venske pridige, ker č. g. misijonar iz Po turja niso zmožni slovenščine. Upamo da naše prošnje ne bodo našla gluha uše sa, in da bodo tisti, ki so sedaj odgovor ni za versko življenje v naši fari, peskr beli za nedeljsko pridigo v našem mate rinem jeziku. Gospodu provizorju pa že limo, da se kmalu zdravi vrnejo met nas. Potem pa bo tudi teh skrbi zmanj kalo.
Seveda pa ne more biti naloga faranov, da se oni s sosednimi žu pnjjpj p o gaj a j o z a.s l.o v e n s k o pridig o, kakor je to sedanji dušni pastir na binkoštno nedeljo ha prižnici povedal. On ima od škofije nalogo, da to poskrbi.
In kako zgleda v šoli? Šolski zakon piedpisuje za verouk materin jezik posameznega otroKa. Čudimo se, da vse to tačasnemu upravitelju župnije ne dela nobenih skrbi.
Mar ni ravno zadnji misijon tako nazorno pokazal prilike v brnski fari?
j suknja ima predpisano dolge škricc, klobuk mu je trd, crn in častitljive oblike. Navadil se je njuhati. Od gospoda župnika je dobil za božič srebrno Škatlico, od gospodinje tucat plavih žepnih rutic. Dopoldne hodi v šolo, po obedu malo zadremlje, pomalica, prebere časopise, povečerja in gre z gospodom župnikom v gostilno na besedo, na preferans; ob de-setih gre spat m po šesti uri vstaja. Z vsakim letom jc pridobil pet kilogramov na tezi, zrel je kakor hruška na drevesu. Iz njega je postal reden duhovnik, katc-meru ni mogla nič očitati ne srenja ne župnik, niti vikar, ne učitelji in ne ordi-nariat. Njegova zunanjost jc postala častitljiva m, ko se je lani gospod škof po župnijski skušnji poslovil od vseh kandidatov, sc je z zadovoljstvom ustavil pri vojaku in ^ga pohvalil: ,Vi boste pa zelo primeren župnik, kako sc pa imenujete?’
.—dnincišek Sochor’, je odgovoril vojak m čutil, da je v tem trenutku dozorel. Zaprosil ,e za župnijo verskega zaklada, jo dobil in živi v svojem preizkušenem redu dalje. Jože, reci, ali je to življenje?44
V.N’ co jc življenje,44 jc žalostno prikimal Holoubek, »toda tako revno, da skoraj urn tedno, da bi živel," in nenadoma je močno zahrepenel, da bi se vrnil. Sto-f. s.c R111 K po Markovem, po vrtu, kjer jc zc močno zelenelo in cvelo, tožilo se mu^ je po šoli, cerkvi, župniji, po gospodu župniku, Katici in Frančku, po vsem, kar je tam sestavljalo njegovo življenje.
„\ es kaj, jutri zjutraj odidem,44 je naglo bruhnil.
»Pa si vendar mislil obiskati Še seme-
nišče, družino .Dimovcev’,44 je ugovarjal Souček, »in —“
»Ne ostanem. Kaj meni to! Vse jc že za mano. Čemu se k temu povračevati? Domov me vleče, ne zadržuj me."
Prijatelj ga je drugi dan spremil do po-sta.ivc' mu obljubil, da ga v Markovem obišče, nato sta sc objela, poljubila in sc poslovila.
Ko se je vlak premaknil, sc je Holou-bek oddahnil iz polnih pljuč. Čutil jc olajšanje in vzdihnil: »Hvala Bogu, da jc vsega konec! Spoznal jc, da mu jc mesto omrzelo, naravnost zagnusilo se mu je. Tu bi od žalosti umrl. Poda čuk se čuti tu v svojem življu, on je za mesto ustvarjen. „1, no, z nami ljudmi jc tako kakor z vsem v božji naravi,44 je modroval sam zase, »človek sc privadi, prila-S°di se svoji okolici in razmeram, v katerih živi. Na moji zunanjosti sc odraža dežela, medtem ko čuk razodeva meščana. To je človeška prilagoditev. Za mano so se po mestu ozirali, moj rjavi, zagoreli obraz, moje velike, žuljave roke, kroj moje suknje, moja težka hoja — vse to jim jc nekaj posebnega. Če pa pride Karol k meni v cilindru, bodo vsi paglavci tekli za njim kakor za pustno šenm44 Pot mu je le počasi ginevala, željno jc gledal skozi okno pri vagonu in, ko je končno le prišel na zadnjo postajo, je na glad m ze!° ■ na jed in pijačo pozabil m jo udaril naravnost v Markov. Drevesa so cvetela, gozdovi vonjivo dehteli, mlada posev je v sončni kopeli dihala kot na materinih prsih. Ptiči so pletli gnezda in prepevali, črna raca je plavala po sinjem ribniku, jerebica je nekje na travniku tirlikala, kosi so žvižgali, drozgi
•	s
Za popolno enakopravnost
na podlagi krščanstva
Neki poznani in ugledni katoliški mož, je pri neki priliki izrekel vpo-števanja vredne besede:	.jPolitiki,
ki mislijo, da so stranke monopoli, so v zmoti, tudi pri nas v Avstriji." Ta beseda z žarko lučjo osvetljuje posebno naše koroške razmere. Kajti prav pri nas je ta zmota zelo razširjena.
Veliko se pri nas govori in piše o demokraciji, to je o ljudski oblasti, vendar je dejansko zelo malo prave demokracije. Dejansko imajo in izvršujejo oblast gotove stranke. Neki švicarski list, menda „Basler Nach-richten", je pred dvema letoma pisal, da obstoja v Avstriji diktatura dveh strank. Prava demokracija zahteva, .da se spoštujejo pravice posamezne človeške osebe, družine in velike družine naroda. Ne gre, da bi večina v državi preko naravnih pravic posameznika in družine diktirala državljanom svojo voljo in kratkomalo majorizirala manjše narodne skupine, to se pravi, jih prisilila, da se tudi kulturno spojijo z njo.
Pred kratkim smo našim bralcem pokazali, kako se je papež Pij XII. zavzel za, priznanje pravic narodnih manjšin.
Za Avstrijo je bil ravno ta dolgoletni vladni monopol nemško-nacional-ne stranke poguba. Samovlada te stranke je omejevala, zapostavljala in naravnost zatirala osnovne pravice manjših narodov do kulturnega razvoja na podlagi materinega jezika. To je zadalo avstro-ogrski monarhiji smrtni udarec, kakor to priznavajo tudi nekateri ugledni avstrijski politiki (n. pr. E. K. Winter v „Gsterreich. Na-tion“).
Iz ravno istega vzroka, namreč radi kratkovidnosti in ozkosrčnosti vladajočih strank, ki nočejo ali odlašajo pravično rešitev manjšinskega vprašanja, v Evropi ne pride do miru. Česa bi torej bilo treba, da se omogoči in zavaruje mir? Udejstviti bi bilo treba krščansko demokracijo, ki bi upoštevala zgoraj imenovane pravice posameznikov in manjših narodnih občestev.
To bo pa mogoče samo, ako udej-stvimo krščanstvo v celoti; ne samo nekateri deli, temveč cel, evangelij Kristusov se mora izvesti v življenju, na
celi črti moramo krščansko živeti. To je že velikokrat poudaril znani prvo-boritelj za krščansko obnovo sveta, jezuit p. Lombardi. Rekel je o Vseh svetih leta 1950 na Dunaju:	„Ne zado-
stuje organizirati velike javne nastope in manifestacije katoličanov, treba je predvsem iz evangelija in po evangeliju živeti."
Neki znani sedanji politik pa je to isto resnico izpovedal v markantnih besedah: ,,Miru nam ne bodo dah politiki in generah, temveč ljudje, ki Boga poslušajo."
Kje je krščanstvo najbolj popolno in čisto uresničeno? Samo ob sebi umevno v Kristusu, začetniku te vere. Njegov vzgled je merodajen za vse ljudi vseh časov, za vse stanove in vse narode. Ob njem se moramo vsi orientirati v vseh vprašanjih življenja. Pri reševanju socialnega vprašanja se dandanes vse bolj ozirajo na Kristusa; v njem gledajo in častijo vzor delavca.
Zakaj prej katoliško delavsko gibanje v Belgiji, Nemčiji in drugod ni imelo pričakovanega uspeha? Ker je bilo premalo v Kristusu fundirano, premalo ob njem orientirano. Najnovejše gibanje katoliške delavske mladine, posebno v Belgiji pod vodstvom mons. Cardijn-a, črpa vse bolj iz globin krščanstva, temelji v Kristusovi osebnosti in njegovem življenju, živi z njegovo Cerkvijo.
Tako bi morah tudi pri reševanju narodnostnih vprašanj hoditi v šolo h Kristusu, presojati vse v luči njegovega nauka in življenja ter nauka in prakse njegove Cerkve. Kristus nas uči, da moramo v vsakem človeku katerekoli narodnosti gledati enakovrednega brata, spoštovati njega in vse, kar ima dobrega on sam in vsi ljudje, ki tvorijo z njim večje, narodno občestvo.
Tu je ključ do prave rešitve narodnostnih problemov in sporov. Napetosti. med raznimi stanovi in narodi so nastale vsled tega, ker so se ljudje novega časa oddaljili od Kristusa. Poravnati se morejo ta nasprotstva samo na ta način, da se vrnemo spet nazaj k edino veljavnemu in rešilnemu vzgledu Kristusovemu in se navzamemo njegovega duha.
Kakor Kristus in njegova vera ob-
soja vsak poizkus diktature enega | stanu nad drugim, tako tudi zavrača vsako željo po nadvladi enega naroda nad drugim, obsoja vsak imperializem. Pa ne samo politični imperializem, temveč tudi kulturni. Pod tem razumemo stremljenje, da se kakemu narodu vzame njegova kulturna samobitnost in se mu vsili tuja kultura.
Skrajni čas je, da se veliki, vladajoči narodi končno odpovedo vsem težnjam po asimilaciji šibkejših narodov, pri nas pa nehajo pospeševati „narod-ni proces" germanizacije.
Stojimo torej pred usodno odločitvijo:
Ah bodo v Avstriji in posebno na Koroškem še naprej, kakor doslej, veljala ozkosrčna strankarska gesla, kot je n. pr. znan koroški politik po pred-
lanskih volitvah formuliral eno tako geslo približno takole: „Fur nationale Sonderbestrebungen ist bei uns kein Platz."
Politika po tem geslu bi morala voditi vnovič v pogubo. Ali pa se bo našlo pri nas dovolj ljudi, ki Boga poslušajo, sledijo Kristusu in njegovi Cerkvi in gojijo živo krščanstvo? Le to bo naša rešitev.
llllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIII
VABILO
Dne 3. junija bodo obiskali „Slavčki“ Gorence in priredijo ob pol treh popoldne pri „Favu“ v Srednji vasi koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi. — Vsi prisrčno vabljeni!
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
(J)frmLad
Mračilo se je. Oče so šli domov po ozki stezi med njivami. Vse je bilo lepo ozelenelo. Ves truden od dela je hodil počasi, sin pa je peljal po vozni poti s konjem okoli velikega travnika.
Doma je čakal sosed in vsedla sta se pri glažu mošta k pogovoru. Prijatelja sta bila in od časa do časa je soseda nekaj sililo, da pride k našemu očetu in si v pogovoru nekako sprosti srce.
„Lepo raste letos,“ je začel sosed, „a ne vem, včasih je bila pomlad lepša! Vse se je zbujalo k dobremu, veselemu življenju! Zdaj pa se mi zdi, da ravno pomlad zmeraj nosi v svojem naročju, iz katerega bi morala vsipati le cvetlice in veselo življenje, neki strup.“^V hipu so mu misli prehitele težke čase od leta 1938 naprej, ko se je spomladi začela nesreča. Oče so le kimali z glavo in pristavili, da sta pač od onega dne, ko je spomladi 1938 zavladalo kruto nasilstvo, postala druga: jeklena možakarja, s pravo zavestjo soseške skupnosti sta od takrat; še bolj jima je ljuba domača beseda in šege.	........... .
Kje so ostali prijatelji, ki nas je nekdaj vezala ista misel, isto stremljenje in hotenje? Boli globoko v duši, če st moča človek zastaviti tako vprašanje in tako je bilo tudi očetu in sosedu. „Ne dosd, da je tuja gospoda grabila naše, še naši sami nam zanašajo na vas tujo miselnost in — razdor! Koliko let pa je že od tega, kar so nas peljali v tujino — bili snm vsi ena sama skupnost?14 In sosed je prista-
vil, da ob vsem tem vendar ne moremo leto za letom gaziti v le hujši narodni propad.
V tem hipu se je v gori vtrgal mogočen plaz in grmelo in odmevalo je po dolini. „Spomladi se pač sprošča gora, sta dejala. „Miha,“ je dejal oče, ,,veš, če ne bomo znali med nami samimi razčistiti, otresti se, kot gora plazov, vsega, kar nas ovira v tem, da se mladostno dvignemo in kar je tuje navlake med našim narodom, bo hudo neurje, grom in potres nas bo zmajal.' Tedaj se bo na mah moralo zgruditi vse k tlom. Nad plazovi pa bo le mudno vzklilo novo življenje.4’ Sosed pa je dostavil: „Stara sva, danes ne poslušajo starih, vse bi radi prevrgli in ne vidijo, da gradijo na pesku, da nimajo trdnih tal. Življenje pa je tako nemirno, še pokopalo jih bo!4’
Hladno je že bilo, zato sta si rekla „lahko noč!“ Na vasi pa so stali fantje in se niso mogli zediniti, katero bi zapeli. Nemške ne, v tem je še večina bila edina, a dva sta hotela „partizansko“ in te enako večina ni hotela. Ostalo je zato tiho, brez pesmi.
Oče niso vzdržali, stopili so k fantom: „Dajte no, eno staro domačo, veste, da je domačinka, doma že dalj, kot jaz n_a naši vasi, odkar je naš narod uk doma! Spogledali so se in zapeli so jo!
„Še bo pomlad, če drugače ne, življe; nje samo jih bo prisililo, da bodo nash pravo melodijo,“ je mrmral sam sebi oče, „so le naši fantje4* in je šel v hišo.
MAL POLOŽI IBAIR MOHORJEVI TI SIK ARIN II 1NA OLTAR?
v gozdu pa jim odgovarjali in visoko — vzvišen nad vso to lepoto, skoraj pod samim nebesnim svodom, pa „škrjanček mali Boga in hvali44; v Holoubkovi gla-
vi se je porodila kitica, ki se je, je spominjal še iz osnovne šole. Obstal je, se odkril, ozrl se je na okrog po gorah, dolinah in glasno vzdihnil:
„Hvala Bogu, da sem spet doma.44
V župnišču je vse presenetil. Gospod župnik ga je sprejel veselo, kot bi ga najmanj eno leto ne bil videl. Gospodična je hvalila jajca, ki jih je Holoubkova mati poslala, vseh dvajset da je bilo dobrih in da se bo čudil, da se že dvajset piščancev — samih belih — kobaca po dvorišču. Služkinja mu je pokazala v košu pet mladih mačk, ki jih je Franček našel v senu na skednju. Povedali so mu, da so mu otroci prinesli šmarnice in mavrahe, da je stara Trousilka povpraševala po kaplanu takoj prvo jutro, ko ni imel sv. maše in kako jo je Kofil potegnil, da je kaplan odšel in se ne vrne več, da pride nov in kako je babnica — nehvaležnost taka — takoj razkladala, da je to dobro, da je itak dovolj dolgo bil tu. Kako to novico povsod raznaša in kako neki bo zijala, ko sedaj Holoubka sreča...
Ko je končno Holoubek prišel do besede, je pripovedoval o čuku, kako bi se skoraj zgrešila, o pomočniškem domu, kako je mesto napredovalo, koliko novih hiš je dobilo.
„No, kako pa skušnja — kaj? Je šlo? So resno izpraševali?44 je moral udariti gospod župnik naravnost, če je hotel o tem kaj zvedeti.
„1, šlo, dobro je šlo,44 je prikimal Ho-
loubek in se lotil jedi, ki jo je tedaj Katica postavila predenj.
„Nekam neradi o tem govorite,44 se je namuznil župnik.
„Veseli me, da je že za mano, saj sem skoroda pol leta, podnevi in ponoči moral na to misliti, tako da mi je že presedalo.44
Gospod župnik je utihnil, mirno je pustil Holoubka obedovati in si mislil: „Saj boš sam povedal, kako in kaj je Jai-lo, če ti ni spet ušla iz spomina kakšna črtica, kakšen minus in če nisi morda vsega zmešal.44
Ko sta ob toplih večerih po večerji zopet sedevala na vrtu pod cvetočim grmom in kadila iz pip, je kaplan pomalem vse prinesel na dan. Pripovecfoval je, kako ga je čuk za pismene skušnje oborožil, vsega ga je natlačil ne z ,ožemki\ ampak z nekimi ličnimi priročniki, tiskanimi z drobnimi črkami, kjer si našel vse. V nadzorstvu pri njem so se vrstili gospodje kanoniki, ki se zanj niso veliko menili, ampak molili brevir ali pa kaj brali.
„Sicut crat in principio et nune ct semper,441 se je zasmejal župnik, „to se dogaja pri vseh pismenih, klavzurnih nalogah ne le pri nas, -ampak tudi na univerzi, na tehniki, pri namestitvah, skratka povsod. Toda kaj pa skušnje? Te so bile hujše, kaj?44
„Eh, niso bile. To ni bilo več šolsko spraševanje, marveč je bil bolj neprisiljen razgovor o prilikah iz dušnega pastirstva.44
1 Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej.
„To je modro. Tako mora biti. Kaj so vas pa, postavimo, vprašali iz dogmatike?44
»Dogmatiko je vpraševal gospod profesor Svatoš, poznala sva se Še iz semeni-šča — splošno se tam v teh šestih letih ni veliko spremenilo, skoraj vsi —4
»Dobro, dobro — kaj vas je torej vprašal gospod profesor?44
»Rekel mi je: mislite si, gospod, da ste imeli na praznik svete Trojice pridigo. Po pridigi pride k vam star preužitkar, brodeč, kakršni so pač navadno preužit-karji, ker imajo čas za to, in vam pore; če: lepo ste danes pridigovali, vendar si tega ne morem dobro predstaviti, kako je mogoče: eden in trije. Ponovil vam bo morda kak ugovor, ki ga je bral v časopisu, morda vas bo hotel nalašč razjeziti, spraviti vas v zadrego, kako si boste tedaj pomagali?’4
„Fiiit,“ je žvižgal župnik skozi mrak, »gospod moj — de Trinitate — to je dovolj težko vprašanje. Razume se, da ste takoj povedali, da je to skrivnost, ki pre; sega človeški razum, da ste sc sklicevali na sv. Avguština, da ste omenili prikazen otroka —44
»Tudi to,“ se je muzal Holoubek.
»Kaj ste torej odgovorili?44 je žgečkala župnika radovednost.
»Rekel bi mu, da bi takle star_ panj moral biti že razumnejši, utrgal bi mu kjer koli kakšen deteljni list — bel ali rdeč — in bi ga vprašal, če ga pozna. In da Bog tega ni ustvaril zgolj za nemo živinče, ampak tudi za ljudi. Da kmet, ki deteljo seje, kosi, suši in vozi, poklada živini in stavi tako nespametna vprašanja, zasluži, da bi jo tudi jedel.
Bog da mu je v trojiHm deteljnem listu na enem peclju dal svojo lepo podobo. Celo delavstvo da tako ceni deteljni list> da si ga je zbralo za svoje znamenje.44
»Kaj je rekla komisija? Kaj gospod profesor?44
»Kimali so z glavami, smehljali se, ma* lo so me še mučili z definicijami o bit-nosti in naravi in končal sem.44
Gospod župnik je za dolgo imel snov za pogovore. Holoubek je moral skoraj vso skušnjo dobesedno pred njim pono* viti. K mnogim podrobnostim sta sc zno; va in znova povrnila, toda kaplanu to n> bilo več zoprno, nasprotno, čim daljc> tem rajši in bolj vesel je govpril o teni.
Najbolj se je zabaval gospod župnik, ko je slišal o vprašanjih iz moralke. Pr?' fesor Sevčik je bil njegov tovariš in se jc včasih pripeljal o počitnicah na žegnanje v Markov. Ta je dal Holoubku rešit' naslednji primer. Vaš gospod župnik ir0? na skednju kuno. Zasači jo prav tcdaj> ko se je lotila njegovih španskih golobov v golobnjaku. Zgrabi puško, sproži, toda obstreljena kuna uteče z golobom' k so-sedu, kjer pogine. Gospod župnik gre ponjo, toda sosed ne da ne kune ne loba. Kdo ima prav?44
»Sakra ... sakra...“ se je razvnel žup' nik, — »tak primer, težak primer, P* vendar možen. No, Jožko, vam je uspel0 streti ta oreh? Kaj? No?“
»Seveda, uspelo, da. Predvsem sem j‘11 tam poučil, da kuna tega ne dela; kjef gnezdi, tam ne hodi na lov in ne ropa.
»Dobro, dobro!44
„— pol ure, eno uro, tudi dve uri da’ leč od brloga da hodi ropat —44 (Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Na praznik, dne 24. maja, v slovenski cerkvi dopoldne ne bo sv. maše. — Va-bimo vse, da se udeležijo procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici in pa večerne sv. mase, ki bo ob %20. uri v slovenski cerkvi.
*
V nedeljo je slovenska majniška pobožnost ob V28 uri zvečer, sv. maša pa ob '/29 dopoldne.
GRADEC
Vse, ki imajo svojce in znance v Gradcu, naprošamo, da jih opozorijo na slovensko službo božjo, ki je vsako nedeljo in praznik ob 9. uri v cerkvi sv. Antona v Paulustorgasse. — Slovenski dušni pastir je č. g. Janez Hafner, ki stanuje v Carncrigasse 34.
REMŠENIK
Že smo mislili, da se ne bomo več izkopali iz snega, toliko ga je letos bilo. Ko smo pa le spet dobili zvezo s svetom, se moramo najpreje oglasiti v »Našem tedniku". v
Ako greš po Remšeniku kake pol ure, prideš do razpotja; na desno zavije pot v Savo. Tu je kakih pet malih kmetij in po tej poti hodimo k Sv. Lenartu.
Pridelki so pri nas le slabi, za letos pa kaže letina še posebno slabo, ko zime tako dolgo ni hotelo biti konec. Saj pri Sv. Lenartu še sedaj leži sneg in če bo šlo tako naprej, se bo tam mogoče še do kresa smučati.
Novost!
»SPEZI-COLA" osvežilna pijača tovarne
AtfiiiuAet
Celovec-Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 16
Edino dobro je bilo v letošnji zimi, da smo imeli dober saninec, da pot ni bila preveč ledena in tudi plazov ni bilo, ki drugače skoraj vsako zimo zasujejo pota v hribe.
Zvon za Sv. Lenarta bi moral biti že blagoslovljen, toda zaradi silnega snega je priromal komaj do srede gozda. Tam čaka sedaj, s smrečjem in s snegom na debelo pokrit, da bo sneg skopnil in bo nato nadaljeval pot proti Sv. Lenartu.
Pot proti Sv. Lenartu je pa tako »izvrstna", da bi kak tuj popotnik, ki bi ob večji suši prišel k nam, ne vedel razlikovati med potjo in vodno strugo. Pa ni -šele sedaj nastala taka pot. Že takrat — tako pripovedujejo pri nas —, ko sta še Kristus in sv. Peter hodila po svetu, je bilo tako. Ko sta nekoč prišla do Punov-čarjevega klanca, je tam skoraj zmanjkalo poti. Mislil je zato sv. Peter, da sta že na koncu sveta in da se tam že začenja pekel. Naredil je nato Kristus križ in božja potnika sta se obrnila nazaj.
Ko smo tako povedali, kje živimo in kako živimo, moramo še sporočiti, da 'vedno komaj pričakujemo, kdaj pride k nam »Naš tednik", ki nam vedno kaj veselega in novega prinese. Če je pa kaj žalostnega vmes, pa poizkušamo to pozabiti.
Če nas ne bo letos še v poletju sneg zapadel, se bomo pa spet oglasili.
n nas naMrnkem
LOČILO
To truplo pa pojde v to črno zemljo, saj je Bog ustvaril tako.
Komaj smo se ločili od našega soseda Kasnerja, že je posegla kruta smrt zopet v našo sredo in nam iztrgala iz rok dobro, ljubeznivo in priljubljeno mater Brugger Marijo, p. d. Auerjevo. V soboto je_ z žalostnimi očmi gledala za po-grebci, ki so ji odnesli dobrega soseda in prijatelja v Št. Lenart, na farno pokopališče.
.Toda nihče ni.slutil, da te prijazne ženice še tisti dan ne bo več med živimi. Bog jo je poklical k Sebi, da ji da plačilo za njena dobra dela. Ogromna množica ljudi je pričala, kako priljubljena je bila pri vseh. Ta množica jo je spremljala na njeni zadnji zemeljski poti ob grdem vremenu in slabi poti. Ni bilo berača, ki bi šel praznih rok iz njene hiše. Za vsakega je imela prijazno besedo, z vsakim je rada kramljala. Kljub vsej slabosti je se vedno rada zahajala v cerkev, kjer je iskala utehe pri Bogu.
Kruta vojna ji je strgala iz rok edinega sina, ki se je nekje izgubil. Z vero v Boga je prenašala to izgubo, ki se je marsikateremu zdela nenadomestljiva. Toda ona jo je prenesla z zaupanjem v Boga. Njene hčerke so jo tolažile v teh hudih urah. Še zadnji dan so bile skoro vse zbrane, da ji podarijo nekaj daril k materinskemu dnevu. Toda onemogla je in prišlo je vse tako hitro, da se še od njih’ posloviti ni mogla. Prejšnjo nedeljo je bila še pri sv. obhajilu in tako se je lepo spravljena z Bogom poslovila za vedno. Naši pevci so ji v slovo zapeli dve pesmi, beljaška godba pa je zaigrala dve ža-lostinki. Gospod župnik pa se je poslovil od nje z lepimi besedami. Njenemu možu, kakor tudi njenim hčerkam ter vsemu zaostalemu sorodstvu izrekamo naše iskreno sožalje.
STRMEC
Krasni bmkoštni ponedeljek je privabil od blizu in daleč mnogo ljudi na naš že-gen. Seveda so se nekateri prelahko oblekli, ker niso vedeli, da je pri nas še tako mrzel veter. Pri Arihu je vsak nepotrpežljivo čakal na »čislo župo", brez katere pri nas sploh žegna ni. Dolgo smo morali zbirati smetano, da se je nabralo toliko, da smo lahko zadovoljili sitne želodčke. Pa tudi svinjskih in telečjih pečenk ni. manjkalo, saj oba, gospodar in gospodarica, dobro vesta, s čim najboljše ustrežeta svojim gostom. Za poskočnice pa sta, kakor vsako leto, poskrbela brata Kuesa^. Gostje so se vrteli in rajali pozno v noč, dokler se polagoma niso vsi porazgubili.	F
Nekateri so se podali na Podkorensko sedlo, kjer so vzbujali spomine na one čase, ko so hodili še tja kupovat moko, meso in še marsikaj drugega. Sicer se je
mnogo govorilo, 'da bodo letos 15. maja odprli mejo, toda žal se to domnevanje ni uresničilo. Upamo pa, da ne bo več dolgo trajalo (kakor smo slišali so pogajanja na Bledu), da bodo odprli mejo in da bo počasi spet postalo živahno in veselo in tedaj smo prepričani, da bomo imeli še več obiskovalcev in občudovalcev našega lepega Strmca.
GALICIJA
Nekako hudo smo prizadeti po pogostih nesrečah. Po klancu iz Apač v Galicijo se je pač v teku let marsikaj pripetilo. Posebno, od kar ljudje ne hodijo več toliko peš in se vozijo z navadnimi in motornimi kolesi. Ni še minulo leto, ko se je v tem klancu s kolesom smrtno
Nakup in prodaja harmonik in pinalnih glasbil (trobil) na obroke
IVim Saggl
Beljak-Villath, Sahnhofstr. 7
vVILLI GAG GL' VI LLACH
ponesrečil Artunjakov sin. Na binkoštni ponedeljek se je enako s kolesom ponesrečil Šoštarjev Ton iz Encelne vasi. Hvala Bogu, ne do smrti in upajo, da kmalu zepjst okreval. Posebno tamburaši težko pričakujejo svojega sodelavca, ker bi morali v kratkem nastopiti v radiu.
ŽITARAVAS
G.	Peter Lesjak, p. d. Drobež v Žitari-vasi, je oddal svoje posestvo v, najem in sicer beguncu iz Banata.
Kakor slišimo, sta se pogodila glede najemnine tako, da pripade vsakemu in sicer najemniku kakor lastniku posestva, polovica pridelka. Radovedi smo, kako se bo taka pogodba v praksi obnesla.
SVEČE
Naše ljube mamice iz srca pozdravljene!
Binkoštna nedelja je bila letos tudi materinski dan. Materam so malčki za to priliko pripravili prav prijetno presene-čenje. Že nekaj časa sem so skrivnostno šušljali, se učili in izgotavljali različne predmete za matere. Komaj so že čakali nedelje, da bi jim mogli svoja darila izročiti in svoje želje izpovedati. Popoldne ob treh se je zbralo veliko naših dobrih mater v dvorani pri Adamu, da vidijo, kaj njih otroci znajo.
Y različnih prizorih so otroci izpovedali mamicam svojo ljubezen in jim obljubili pokorščino in spoštovanje. Tudi zapeli so in »zagodli", da smo se morali vsi smejati. Kar čudili smo se, koliko znajo. Materinski dan vsako leto poveže vse matere iz fare v veliko lepo družino. Skupno praznujejo v cerkvi in potem v dvorani ta dan. Skupno se tudi spominja-
jo padlih sinov in ponovno sklenejo, da bodo tudi v bodoče dobre skrbne krščanske matere. »Bog živi naše matere še mnogo srečnih let!"
KA2A2E
V torek, dne 8. V. 1951 smo po devetih letih imeli v Kazazah zopet sveto birmo. Birmancev je bilo domačih 40, tujih pa 45. Duhovniki iz dekanije so se birme polnoštevilno udeležili. Slovensko pridigo je imel mil. prošt in dekan pliber-ški g. Trabesinger.
_ Pri sprejemu prevzvišenega nadpastira sicer ni bilo veliko ljudi, — največ je bilo še žensk — to pa zaradi delavnika in zaradi izredno nujnih pomladanskih opravil.
Na dan birme pa smo bili tako mnogoštevilno zbrani v cerkvi kot le redko kdaj. Tudi gosp. prevzvišeni nadpastir je pozdravil farane v domači besedi in je izrazil svoje zadovoljstvo nad lepo udeležbo.
Posebno moramo pohvaliti 'dekleta, ki so^tako krasno okrasila cerkev in župnišče, pohvaliti pa moramo tudi fante, ki so s pridnim streljanjem proslavili svečanost. Pevci so nas pa tudi jako prijetno iznenadili. Posebno vesel pa je’ bil birme gotovo sam domači gospod župnik Učakar, ker se je za to priliko tudi lepo popravilo župnišče.
BLATO
Kadar gre pri nas dež, je dvakrat blato. Posebno tam pri Rakebevem gozdu bi se človek še lahko ponesrečil. To smo občutili posebno v sredo 17. majnika, ko smo spremljali ob nad vse slabem vremenu rajnega Breznikovega očeta, Janeza Flodl-a k zadnjemu počitku. Kljub slabemu vremenu smo izkazali Breznikovemu očetu v obilnem številu zadnjo čast,-
Breznikov oče pa so to čast tudi zaslužili, saj so bili nad vse dober oče, skrben gospodar in ljubezniv sosed. Dočakali so visoko starost 81 let. Skoraj dve leti so bili sedaj na posteljo priklenjeni, veliko so trpeli, naduha jih je zelo mučila. Kolikokrat so tožili, kako jih sapa hudo muči, če bi ne odleglo, bi moralo biti takoj konec. Več let so tako bolehali, zadnji teden je bilo prav hudo. V petek so bili, sprevideni, v soboto pred binkošt-mi so še enkrat prejeli in sicer zadnjič sveto obhajilo. Velikokrat so prejeli sve-to obhajilo na bolniški postelji, ob vseh' večjih praznikih cerkvenega leta in farnega življenja so tudi oni z velikim spoštovanjem, globoko vero in prisrčno ljubeznijo sprejeli Jezusa v svoje srce.
Na binkoštni ponedeljek popoldne pa so zaspali od slabosti in starosti mirno v Gospodu. Bili so res pravičen mož, ki so živeli iz vere, kakor pravi apostel: »pravični živi.iz vere". Njih življenje je bilo: delo, molitev in služba božja, sedaj-na stara leta pa še trpljenje in bolezen. Cerkveni zbor je zapel »Oče se poslavlja" in «Nad zvezdami". G. župnik so se poslovili od rajnega farana v prisrčni besedi ter opravili pogrebne obrede.
Breznikovi družini naše sožalje! Rajni oče naj počivajo v miru.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Poletni vozni red
Od nedelje, dne 20. maja, velja poletni vozni red za železnice in za avtobusne proge. V naslednjem prinašamo izvleček iz voznega reda, ki ga (izrežite in) spravite.
L ŽELEZNIŠKI OSEBNI PROMET (brzovlaki so tiskani debelo):
Celovec—Beljak. Odhod iz Celovca ob:
3.32,	4.36 (od 29. VI. do 3. IX.), 6.10,
7.30,	9.24, 9.47, 11.28, 12.00,12.40,13.20,
13.30,	14.20, 15.10, 16.00, 17.13, 17.24, 18.35, 19.29, 20.38, 21.43, 23.49. Iz Vrbe do Beljaka ob 6.18. Odhod iz Beljaka ob: 0.50, 5.37 (samo ob delavnikih), 6.20,
7.50,	8.05, 9.02, 10.10, 11.42,12.14,13.04,
13.32,	14.10, 15.35, 16.23, 17.25, 17.34, 18.28, 19.15, 20.19, 22.30, 23.45.
Celovec—Pliberk. Odhod iz Celovca ob 6.00, 9.10 (po posebni odredbi), 12.15 (od 30. VI. do 16. IX. in samo do Sinče v.), 13.40, 15.20 (od 30. VI. do 16. IX. in samo do Sinče v.), 17.15 (do 30. VI. in od 17. IX. dnevno, od 2. VIL do 15. IX. samo ob delavnikih), 18.12. Odkod iz Pliberka ob: 6.18, 7.22 (po poseb-
ni odredbi), 10.50, 13.27 (samo od Sinče v.), 15.20, 17.30 (samo od Sinče v.), 18.25.
Sinča vas—Železna Kapla, Odhod iz Sinče vasi ob: 6.48, 9.54, 14.25, 18.55. Odhod iz Železne Kaple ob: 5.20, 9.45,
14.20,	17.20.
Celovec—Podrožčica. Odhod iz Celovca ob: 7.35 (ob nedeljah), 9.15,	13.35,
18.15.	Odhod iz Podrožčice ob: 6.20,
11.30,	16.05, 18.10 (ob nedeljah).
Svetna vas—Borovlje. Odhod iz Svetne vasi ob: 7.00, 8.10 (ob nedeljah), 9.50,
12.10,	14.20, 16.50, 18.50. Odhod iz Borovelj ob: 6.40, 7.50 (ob nedeljah), 9.30,
11.50,	13.50, 16.30, 18.30.
Beljak—Podrožčica. Odhod iz Beljaka ob: 8.00, 10.15, 12.43 (pred nedeljami in ob nedeljah), 13.43, 17.14, 18.12. Odhod iz Podrožčice ob: 6.25, 11.43, 12.37,14.06 (pred nedeljami in ob nedeljah), 17.20, 19.27.
Beljak—Podklošter. Odhod iz Beljaka ob 4.35, 5.55, 9.03, 13.36, 14.15, 16.30, 17.28 (od ponedeljka do petka), 18.31, 21.09. Odhod iz Podkloštra ob: 0,14, 6.51, 9.10, 11.40, 11.58, 12.34, 6.27, 18.18 (od 23. VI. 'do 16. IX. dnevno, ostali čas samo od ponedeljka do petka),
19.30 (od 23. VI. do 16. IX. in le od ponedeljka do petka) 20.30, 23.03.
H.	AVTOBUSNI VOZNI RED
(Ako je čas debelo tiskan, vozi avtobus le ob delavnikih).
Celovec—Mostič. Odhod iz Celovca ob: 8.00, 11.30, 13.00, 17.20, 18.20, 20.20 (ob nedeljah). Odhod iz Mostiča ob: 5.50,
6.20,	7.10, 11.50, 14.05, 16.45, 18.05 (ob nedeljah).
Celovec—Velikovec—Grebinj. Odhod iz Celovca ob: 4.50, 6.15, 8.00, 10.20,
11.10,	12.10, 13.20, 15.15, 16.30, 07.20,
18.15,	20.15. Odhod iz Velikovca ob:
5.20,	6.35, 7.05, 8.00, 8.05, 9.15, 11.40,
13.15,	14.45, 16.00, 17.05, 19.10, 19.55. Velikovec—Djekše. (Samo ob nedeljah,
ponedeljkih, sredah in sobotah). Odhod iz Velikovca ob: 7.10, 14.45. Odhod iz Djekš ob: 8.05, 17.45.
Velikovec—Mostič. Odhod iz Velikovca ob 6.20 (ob ponedeljkih, sredah in sobotah), 7.00 (ob torkih, četrtkih in petkih), 11.00 (ob nedeljah), 13.15. Odhod iz Mostiča ob: 7.10 (ob poned., sredah in sobotah), 7.30 (ob torkih, četrtkih in petkih), 14.05.
Velikovec—Pliberk. Odhod iz Velikovca ob: 13.10 (ob poned., sredah in sobotah), 17.35. Odhod iz Pliberka ob: 6.50.
Pliberk—Labod. Odhod iz Pliberka ob:
14.50,	19.25 (ob sobotah). Odhod iz Laboda ob: 6.00, 17.20 (ob sobotah).
Pliberk—Pliberk kolodvor. Odhod iz Pliberka ob: 6.00, 10.00, 14'.00, 18.00. Odhod s kolodvora ob: 7.10, 10.15,
14.15,	19.15.
Velikovec—Sinča vas—Škocijan. Odhod iz Velikovca ob: 5.40 (do 7. VII in od 10. IX.), 6.10 (od 8. VIL do 9. IX.), 9.25, 12.10 (od 8. VIL do 9. IX.), 13.00,
13.15,	14.25 (s kolodv. Sinča vas), 17.30 (od 10. VI. do 16. IX. ob nedeljah in od 2. VIL do 9. IX. dnevno), 18.25, 19.30 (od 8. VIL do 9. IX.). Odhod iz Škoci-jana ob: 6.05, 7.50 (od 8. VIL do 9. IX.), 7.53, 10.35, 12.55 (od 8. VIL do 9. IX. do kolodvora v Sinči v.), 13.55 (do kolodvora v Sinči v.), 15.00, 18.10 (od 10. VI. do 16. IX. ob nedeljah in od 2. VIL do 9. IX. dnevno), 19.20.
Velikovec-Železna Kapla. Odhod iz Velikovca ob: 13.10, 18.00. Odhod iz Zel. Kaple ob: 6.30, 15.40.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Premalo pridelamo
Nobenega posebnega dokazovanja ni treba za ugotovitev dejstva: Avstrija mora vsako leto uvažati velike količine skoraj vseh vrst živil, ker jih domače kmetijstvo ne pridela dosti. — Zlasti jasno smo skoraj vsi v eni ali drugačni obliki mogli doživeti to koncem svetovne vojne, ko je skoraj vsak uvoz živil prenehal, domače kmetijstvo pa je bilo s svojimi oddajami živil iz enega ali drugega razloga na najnižji stopnji.
Pri raznih luksuznih in raznih manj potrebnih predmetih se more človek zelo omejiti in more brez Škode tudi dalje časa shajati brez njih. Tudi to smp sami doživeli, ko smo morali pogrešati banane, pomaranče in datelje, malo težje smo pogrešali ure in svinčnike, zelo težko pa igle, steklo itd. Le do gotove mere se pa more človek omejiti pri živilih in pri obleki.
Zato tudi ni mogoče enostavno prepovedati uvoza živil in obleke, nasprotno se mora državno vodstvo truditi doseči uvoz živil in ostalih življenjskih potrebščin v taki višini, v kolikor jih domače gospodarstvo ne proizvaja v zadostni količini. Ker pa je naloga državnega vodstva tudi, da čim bolj uravnovesi uvoz in izvoz, hoče doseči čim večjo proizvodnjo živil v domači deželi, da bi bilo tako treba čim manj živil uvažati.
Kako povečati pridelke?
Proizvodnjo pa je mogoče povečati predvsem na dva načina: 1. povečati površino obdelovane zemlje in 2. povečati pridelke na enem hektarju obdelane zemlje.
Iz podatkov, ki jih je objavilo ministrstvo za kmetijstvo, razberemo, da je v Avstriji v zadnjih petih letih nastalo nad 20.000 ha nove njivske zemlje. To zemljo so pridobili z zgraditvijo velikih nasipov ob rekah, nadalje z osuševanjem zamočvirjenih površin in končno z namakanjem.
Iz podatkov zveznega ministrstva za kmetijstvo je tudi razvidno, da je v Avstriji 14.5% vse poljedelske zemlje treba izboljšati (Gradiščanska 32.8%, Gornja Avstrija i§.4%, Štajerska 17.3%, Dolnja Avstrija 15.2%, Koroška 13.8%, Salzburška 10.1%, Tirolska 5.9% in Pred-arlska 5.1%). Skupna površina, ki bi jo bilo treba izboljšati, znaša 650.000 ha. Od tega pa je 150.000 ha v taki legi, da bi bili stroški izboljšav tako veliki, da bi nikakor ne odtehtali vrednosti pridelkov po izboljšavi. Zato moremo računati, da je treba izboljšati okrog 500.000 ha poljedelske zemlje v vsej Avstriji, to je približno za polovico Koroške.
Izboljšanje zemlje
Te ogromne površine seveda ni mogoče izboljšati kar v enem letu. Načrt predvideva letno melioracijo le 10.000 ha, ker za večjo površino ni mogoče dobiti niti potrebnih denarnih sredstev niti zadosti delavnih moči. Na tej površini
10.000	ha bi mogli povprečno pridelati
50.000	ton živil in krme letno. Seveda bi
za izboljšanje površine 10.000 ha bila potrebna vsota okrog 150 milijonov šilingov torej na 1 ha 15.000 šilingov. Toda ti izdatki so nujno potrebni, ako hočemo zvišati pridelke.
Vsako leto se zmanjšuje površina plodne zemlje vsled nastajanja novih naselbin, novih industrijskih naprav, jezov za elektrarne itd. To izgubo je nujno treba nadoknaditi. Med vojno so velike površine plodne zemlje spremenili v vojaška vež-bališča, v strelišča in letališča. Tudi po vojni je bil le malenkosten odstotek te površine spet uporabljen v kmetijske namene. Saj je samo v Dolnji Avstriji takih zemljišč okrog 70.000 ha.
Pridelke pa moremo povečati ne samo s povečanjem površine poljedelske zemlje, moremo jih povečati tudi s tem, da na enem hektarju njivske in travniške površine pridelamo v bodoče znatno več kakor pa danes. To je nujno potrebno, ako hočemo čim bolj zmanjšati uvoz živil, da bi imeli tako potrebna sredstva na razpolago za uvoz surovin, ki so nujno potrebne za zaposlitev industrije.
Uvoz živil
Pred priključitvijo Avstrije nemškemu rajhu je bilo razmerje med uvozom in lastno proizvodnjo živil sledeče:
lastna
proizv. uvoz (v odstotkih) mleko	100	—
mlečni proizvodi	100	—
sladkor	100	—
Eno največjih podjetij, ki ga gradijo in že deloma dovršujejo v Avstriji iz sredstev Marshallovega načrta, so velike zbiralne naprave za proizvodnjo električnega toka v Kaprunu. Sredi meseca novembra so zaradi zimskega vremena morali lani prekiniti z nekate-rilli deli pri izgradnji te največje tovrstne Hektrarne v Avstriji. Pomlad pa je zopet omogočila nadaljevanje del.
V načrtu je bilo predvideno, da bodo lani povečali zajezitev z uporabo
180.000	kubičnih metrov betona, zazidali pa so v resnici 200.000 m3. Presegli so torej načrt kljub temu, da so mogli zaradi slabega vremena in zaradi plazov spomladi začeti z delom 14 dni pozneje kakor pa je bilo predvideno.
Da bo brana pri zajezitvi gotova, manjka še višine 8 metrov, za kar bi bilo potrebno še 60.000 kubičnih metrov betona, kar mislijo zazidati letošnje leto. S tem bi bila dosežena pri brani v zajezitvi višina 122 m.
Vsled zajezitve so nastala v gorskem območju Kapruna umetna jezera in v Limberškem jezeru (Limbergspeicher) se je nabralo lani že za 40 milijonov kubičnih metrov vode (= 40.000 mili-
krompir	98	2
zelenjava	93	7
• sadje	89	11
jajca	88	12
meso	82	18
krušno žito	76	24
živalske maščobe	74	26
ribe	25	75
Gornje številke so se	zlasti po	1. 1945
znatno povečale na strani uvoza in to predvsem zaradi neurejenih tržnih razmer, zaradi nezaupanja kmetovalcev do denarne veljave, zaradi visokih predpisov oddaje itd.
Razen tega moramo skoraj brez pretiravanja in ne da bi se enemu ali drugemu zamerili, mirno reči, da so v prvih povojnih letih prodali kmetovalci polovico svojih za prodajo določenih pridelkov v „črni trgovini“. Te razmere še do danes niso popolnoma normalne kljub veliki Marshallovi pomoči in kljub znatnim dobavam krmil. Temu so deloma vzrok tudi neprimerne cene za nekatere kmetijske pridelke (krušno žito, mleko itd.). Razen tega je prav gotovo danes lastna poraba pridelkov na kmetiji mnogo večja kakor pa je bila leta 1938.
Prehrana mestnega in industrijskega prebivalstva je danes usmerjena v večji meri k uporabi sočivja in sadja kakor pred desetimi leti. Zato pa je padla potrošnja mesa kar za 50%, kar je posledica visokih cen mesa in mesnih izdelkov.
Kar je avstrijsko kmetijstvo premalo pridelalo, to je v zadnjih letih v glav
jonov litrov), kar je dalo v mesecih december—februar 72 milijonov kilo-vvattnih ur električne sile. Ko bo zajezitev pri Kaprunu letos še gotova, bodo mogle kaprunske elektrarne drugo zimo dajati še enkrat toliko električne sile.
Deloma so v Kaprunu nadaljevali z deli tudi v zimskem času kljub obilnemu snegu in so tako mogli preko cele zime pri zemeljskih in dru-2000 delavcev. Z deli so nadaljevali preko zime tudi v bližini ledenika Pasterze (Pastarica) pod Velikim Klekom (Grossglockner), od koder bodo skozi gorski predor pod gorovjem Visokih Tur napeljali vodo iz porečja Drave v porečje solnograškega vodovja.
KDO PIJE PIVO?
Koliko popijemo piva? Mednarodni pregled potrošnje piva izkazuje, da so Belgijci na prvem mestu. V Belgiji odpade na posameznika povprečno letno 152 litrov piva. Pri tem pa so vračunani tudi starčki in dojenčki. Belgijcem sledijo Angleži, ki popijejo letno 107 litrov piva, v Nemčiji odpade na osebo 72 litrov in v Avstriji pa 67.8 litrov.
iiniiiiiinmiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiMiiniMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiuiiiiiMmiiiiiiim
IČO{MA4t -	G&tfH/C-
Podklošter—Šmohor. Odhod iz Pod-kloštra ob: 6.41, 9.50, 14.20, 17.20 (od 1. VII. do 10. IX.), 19.17. Odhod iz Šmohorja ob: 5.36, 7.55, 10.50 (ob nedeljah), 13.16 (od l.VII. do 10. IX.), 15.20, 19.16.
Celovec—Žrelec—Medgorje. Odhod iz Celovca ob 8.00 (ob nedeljah), 9.30 (ob delavnikih), 13.10, 18.10, 19.10 (ob nedeljah). Odhod iz Medgorij ob: 6.40, 10.10, 14.40, 18.00 (ob nedeljah).
Celovec—Borovlje. Odhod iz Celovca ob: 5.10, 6.10, 7.10, 8.10, 11.10, 12.10,
13.10,	16.10, 17.20, 18.10, 19.10, 21.10, 23.30. Odhod iz Borovelj ob: 6.10, 7.10,
8.10,	9.10, 12.10, 13.10, 14.10, 17.10,
18.10,	19.10, 20.10, 22.10.
Železna Kapla—Bela (samo ob sobotah). Odhod iz Žel. Kaple ob: 5.30, 14.35. Odhod iz Bele ob: 6.05, 15.15.
Celovec—Galicija—Žel. Kapla. Odhod iz Celovca ob: 8.10 (ob nedeljah), 13.00, 17.00, 18.10 do Galicije, 19.10 (ob nedeljah in samo do Galicije). Odhod iz Zel. Kaple ob: 6.30 (iz Galicije), 6.40, 14.15 (od Miklavčevega), 17.00 (ob nedeljah).
Velikovec—Ruda—Labod.	Odhod iz
Velikovca ob: 9.05 (ob nedeljah), 13.15, 18.25, 19.10 (ob nedeljah). Odhod iz La-
boda ob: 5.25, 7.00 (z Rude, ob šolskih dneh), 14.50, 16.00.
Borovlje—Šmarjeta—Klopinj—Velikovec. Odhod iz Borovelj ob: 6.10, 8.03 (vozi iz Klopinja in samo od četrtkih),
8.00	(ob nedeljah in samo do Klopinja), 9.30 (poned., četrt., sobota in samo do Zg. Vescc), 14.10 (do Zg. Vesce), 19.00 (do Zg. Vesce). Odhod ob: 5.25 (iz Šmar-jete), 6.50 (iz Zg. Vesce), 11.45 (iz Zg. Vescc in samo ob poned., četrt, in sob.), 13.05 (iz Velikovca), 17.00 (iz Klopinja, ob nedeljah).
Borovlje—Sele (Terki). Odhod iz Borovelj ob: 8.00 (ob nedeljah), 9.30 (ob poned., četrt, in sob.), 14.10, 17.00 (ob nedeljah), 19.00. Odhod iz Sel (Terki) ob: 5.45, 12.00 (ob poned,, četrt, in sob.), 16.00, 17.50 (ob nedeljah).
Borovlje—Slov. Plajberk—Brodi. Odhod iz Borovelj ob: 8.00 (ob nedeljah),
9.00	(ob poned., četrt., sob.), 14.10, 19.10 (razen torka in petka). Odhod iz Brodov ob: 6.15, 11.40 (poned., četrt., sob.), 16.20 (poned., četrt., sob.), 16.50 (ob nedeljah).
Celovec—Št. Jakob v R. Odhod iz Celovca ob: 5.50, 11.50. Odhod iz Št. Jakoba ob: 7.50, 13.30.
Celovec—Kotmara vas—Vrba. Odhod iz Celovca ob: 6.35, 8.10 (ob nedeljah),
13.10,	17.05, 18.25. Odhod ob: 5.25 (iz Zg. Vesce), 5.55 (iz Vrbe do Št. lija),
7.00	(iz Čahrič), 7.05 (iz Vrbe), 13.35 (iz Vrbe), 16.30 (iz Vrbe do Čahorič samo ob nedeljah), 17.15 (iz Vrbe do Št. lija od poned. do petka), 17.40 (iz Čahorič), 19.20 (iz Vrbe do Št. lija).
Celovec—Otok—Vrba. Odhod iz Celovca ob: 6.35 (od 8. VII. do 9. IX. dnevno), 7.45, 11.00, 12.10 (do Ribnice),
13.10,	16.20 (do Otoka), 17.20,	18.10,
20.15,	22.45 (ob sobotah in nedeljah).
Odhod ob: 5.45 (z Otoka), 6.15 (iz Vrbe do Dol ob delavnikih), 6.50 (z Otoka), 7.10 (z Otoka), 8.35 (iz Vrbe), 11.30 (iz Vrbe), 13.00, (iz Vrbe), 14.45 (iz Vrbe), 16.40 (iz Vrbe), 18.50 (iz Vrbe, od 8. VIL do 9. IX.), 21.10 (ob nedeljah, z Otoka).
Celovec—Hodiše—(Škofiče). Odhod iz Celovca ob: 6.35, 8.15 (ob nedeljah),
13.10,	17.00 (od poned. do petka in do Rožeka). Odhod ob: 5.50 (od Hodiškega jezera), 6.00 (ob nedeljah iz Rožeka do Hodiškega jezera), 7.12 (iz Hodiš), 12.20 (iz Hodiš, ob nedeljah), 14.20 (iz Škofič), 17.32 (od Hodiškega jezera).
nem preskrbela Marshallova pomoč. Leta 1950 je tako znašal uvoz žita 5.8 milijo-! nov centov v vrednosti 785.5 mil. sil., okrog 434.000 centov moke v vrednosti 80.6 mil. šil. in okrog 47.000 centov, mesa v vrednosti 37.8 mil. šil.
Ker pa bodo vsote Marshallove pomoči namenjene v vedno manjši meri za uvoz živil, bi morala proizvodnja domačega kmetijstva čimprej doseči vsaj številke iz leta 1938.
Zvišanje hektarskega donosa
To pa je mogoče predvsem z zvišanimi pridelki na isti njivski površini. Danes pridelamo na enem hektarju približno 125—130 centov krompirja. Ta pridelek moramo zvišati na 200 centov; ako nato ne bi bilo mogoče prodati krompirja po primerni ceni za ljudsko prehrano, ga bo treba pač pokrmiti. Sicer pa je potrošnja krompirja na osebo pri nas še znatno pod potrošnjo v sosednjih deželah, pa tudi v Nemčiji, kjer ne moremo govoriti o slabi kakovosti prehrane.
Zvišati bi bilo treba tudi proizvodnjo mleka. Ako bi dajale naše krave povprečno na leto 2.500 litrov, bi to znatno pripomoglo do zmanjšanja uvoza maščob pa tudi do večje rentabilnosti naših kmetij.
Danes pridelamo na hektar okrog 16 centov kruš. žita, pa tudi mnogo manj. V Nemčiji pridelajo 24 do 25 centov, v Belgiji in na Holandskem pa 28—30 centov, torej še enkrat toliko kakor pri nas. Sicer so tam res boljše podnebne razmere in je tudi kakovost zemlje boljša, vendar pa bi kljub temu mogli naše pridelke žita se znatno povečati.
Zboljšanje naše živinoreje in povečana proizvodnja mleka in mesa je nemogoča brez povečanih pridelkov krme. Zato moramo najpreje izboljšati naše njive, naše travnike, naše pašnike in planine. Ko bomo izboljšali in povečali pridelke krme, bomo mogli govoriti tudi o izboljšanju naše živinoreje. Poizkušati doseči večje dohodke pri živini, ne pa istočasno izpolniti tudi za to potrebne predpogoje, je delo, ki je v naprej obsojeno na neuspeh.
Zlata pravila
Navodilo za zvišanje pridelkov pa je zelo enostavno, le izvedba sama nato ni tako enostavna, kar nam kaže vsakdanje življenje. Ne bo odveč, ako to navodilo ponovimo:
1.	Pravočasno, pravilno in skrbno obdelovanje zemlje.
2.	Dobro in pravilno gnojenje s hlevskim in umetnim gnojem (V zvezi s tem je ureditev gnojišč in gospodarstva z gnojem).
3.	Dobro seme.
4.	Uničevanje ter zatiranje rastlinskih škodljivcev in plevela.
5.	Zavarovanje posevkov in pridelkov.
Iz številk, ki smo jih v zvezi z uvozom živil spredaj navedli in iz cen na trgu moremo približno razvideti, kaj se nam predvsem izplača pridelovati. — Ti pridelki pa so: maščobe, meso, jajca, sadje, zelenjava (sočivje), krompir, mleko. — Pri tem pa si zapomnimo še tole: kakovost pridelkov odločilno vpliva na ceno pridelkov.
Celovec—Ribnica—Vrba(Rožek). Odhod iz Celovca ob: 12.10, 18.10. Odhod ob: 6.00 (iz Rožeka), 19.15 (ob nedeljah, od Hodiškega jezera).
Celovec—Beljak. Odhod iz Celovca ob:
8.10,	10.00, 12.05, 14.00, 15.40, 17.20,
18.50,	21.00, 23.30. Odhod iz Beljaka ob: 6.35, 8.10, 9.50, 12.20,	13.50, 15.40,
17.20,	19.10.
Beljak—Rožck—Podgorje. Odhod iz Beljaka ob: 7.25, 12.15, 17.05 (od 8. VII-do 9. IX., samo do Vrbe), 18.10. Odhod iz Podgorij ob: 5.30, 7.20 (ob nedeljah), 8.35 (od 8. VII. do 9. IX., samo do Baškega jezera), 12.00, 15,50,18.45 (iz Vrbe). Beljak—Bače. Odhod iz Beljaka ob:
6.00,	6.30, 7.30, 8.40, 10.10, 10.50, 11.00,
12.15,	13.10, 14.10, 15.10, 16.10, 16.20,
17.10,	18.20, 19.10, 20.20. Odhod iz BaČ ob: 5.30, 6.45, 8.15, 8.30, 9.30, 11.00, 11.55, 12.50, 13.50, 14.30, 15.20, 16.00,
17.00,	18.11, 19.42, 20.00, 21.00.
Beljak—Šmohor. Odhod iz Beljaka ob:
7.20,	12.00, 16.25. Odhod iz Šmohorja ob: 6.00, 11.25, 17.00.
Beljak—Vrata. Odhod iz Beljaka ob: 7.45, 11.25, 15.50, 17.15. Odhod iz Vrat ob: 6.40, 7.50, 8.40, 13.15.
nas. na DCot&sJkmi
(Nadaljevanje s 5. strani.)
KOT
O naši vasi pač še niste čitali kaj v »Tedniku“. Saj smo res čisto v zadnjem kotu lepe šmihelske fare in tako ne pridemo lahko na dan. Tudi vas ni velika, farno tri hiše so sedaj, bodo pa postavili še četrto hišo. Čeravno smo tako skriti, nas vendar le obišče bolezen in pa tudi smrt nas ne izpusti. V torek dopoldne so umrli Črnčev oče Valentin Valeško. Dobili so špansko (gripo), prezgodaj vstali, bolezen se je ponovila in potem ni bilo več pomoči. Zdravnik je prišel vsak dan, da jim je dajal injekcije, a ni več pomagalo, telo je bilo preslabo, da bi premagalo bolezen. Dopolnili so 73. leto, Zapuščajo ženo in še ne preskrbljene otroke. V prav lepem številu smo jih spremljali farani iz Dolinčič in Bistrice k zadnjemu počitku, saj je bil njih dom na Bistrici in so leta in leta preživeli na Bistrici. — Družini Valeško naše sožalje!
SELE
Ob Binkoštih je začel poštni avtobus voziti prav v Sele. Prej si ni upal, ker se je pobočje ob cesti na enem mestu malo utrgalo, in pošta ni hotela prevzeti odgovornosti za morebitne nesreče. Ta bojazen je bila sicer precej neutemeljena, saj so vozili po cesti drugi avtomobili, tudi tovorni. Zdaj gradijo na tistem mestu močen oporni betonski zid, ki bo kmalu dogotovljen.
Po tri in polletnem bivanju med nami nas je začetkom maja zapustil preč. g. kaplan Franc Jančar in se podal na novo službeno mesto v Šmihel. Pridno je oskrboval božjo službo in šolo na Bajtišah, prav rad je tudi romal na Macno. Bil je veder družabnik. Želimo mu, da bi se tudi v Šmihelu kmalu udomačil! Njegovo mesto . v Selah je nastopil č. g. Rudolf Ropaš iz Žihpolj.
GORENČE
Že nekaj tednov sem se šušlja po fari in okolici, da pridejo naši „Slavčki“ na svojem potovanju po Koroški tudi na Gorcnče gostovat. Zdaj smo pa doznali, da gre za resnico. Zato smo bili napro-šeni, da sporočimo ožji iq .širši javnosti, da priredi pevski kvintet „SlavČek“, — znan po svojem prvovrstnem pevskem zboru, ne samo v naši ožji domovini, ampak že tudi preko njenih mej, — na Gorcnčah, v Srednji vasi pri „Favu“, dne 3. junija t. 1. ob pol treh popoldne koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi. K izrednemu pevskemu koncertu ne vabimo samo domačine, ljubitelje lepega petja, ampak tudi vse okoličane, od blizu in daleč, da pridejo tega dne prav za gotovo na Gorcnče. Tako lepih pesmi še mnogi od vas niso čuli. Zato pridite, da ob veseli pesmi, vsaj za par ur pozabite skrbi in težave svojega trpkega življenja.
Dobro in verno družino, posestnika Pistotnika Franceta, po domače Boštjana z Leda, je zopet obiskala neizprosna
smrt. Že pred leti sta mu umrla zaradi prezgodnjega poroda 2 sinova. V lanskem septembru se je smrtno ponesrečil 3 letni sin Valter. Letos 10. maja pa je zopet radi prezgodnjega poroda umrl že 4. sin Anton. Globoko užaloščeno družino naj tolaži neskončno modri Bog, mi ji pa izražamo svoje globoko sočutje.
RIED PRI LINZU
Dne 17. maja je ob 2. uri zjutraj umrl v IRO-bolnici v Linzu Joško Cunder iz Stožic št. 1. pri Ljubljani. Pokojni je bolehal en mesec za vnetjem ledvic, ki je vsled gripe zavzelo poguben obseg. Pokopan je na pokopališču v St. Martinu pri Linzu. Naj v miru počiva!
Spored slovanskega dneva
na Dunaju, dne 2. in 3. Junija 1951
Sobota, 2. junija ob 16. uri: Odkritje I spominske plošče češkemu skladatelju An-tonlnu Dvoraku na hiši, Dunaj, 4. okraj, Wiedner Hauptstrasse 7.
Sobota, 2. junija ob 20 uri: Slovanski večer, s sodelovanjem koroških slovenskih, gradiščanskih hrvatskih in čeških pevskih zborov.
Nedelja, 3. junija ob 11. uri: Odkritje spominske plošče slovenskemu pesniku in pisatelju Ivanu Cankarju na hiši, Dunaj 16. okraj (Ottakring), Lindauergasse 26, sodelujejo koroški pevci.
Nedelja, 3. junija ob 15 uri: Slovanski dan v parku gradu Pbtzleinsdorf v
18. dunajskem okraju, koncert slovanskih skladateljev. Češka beseda. Raj pod lipo, gradiščanski Flrvati izvajajo svoje plese, prosta zabava.
Vožnja je tričetrtinska, t. j. za potovanje od vsake postaje do Dunaja in nazaj se plača ena in pol vozne karte. Prenočišče na Dunaju bo vsem udeležencem preskrbljeno po nizki ceni (5 šil.), prosimo za prijave do 25. maja. Pravtako bo hrana po znižani ceni.
Vstopnine k vsem prireditvam ni, slavnostna značka stane tri šil. in je naprodaj pri Slovenski prosvetni zvezi ali pa direktno pri prirediteljskem odboru, )Vien
I.	Dracheng. 3/11.
Zdravniške zanimivosti
NOVO ZDRAVILO PROTI GRIŽI
Skupina zdravnikov, v kateri sodelujejo ameriški zdravniki z egiptovskim ministrstvom za javno zdravstvo in ki išče-j° boljših sredstev in načinov, da bi pre-prečili, nadzirali in zdravili bolehni, ki so razširjene zlasti na srednjem Vzhodu, je odkrila uspešno sredstvo za zdravljenje tifusa in griže.
Novo zdravilo je sulfanamid, kakor na primer penicilin in aureomicin in so mu dali ime „Terramycin“. To ime prihaja od neke plesni, ki so jo našli v zemlji.
Preizkusili so novo zdravilo za časa raziskovanj v Egiptu pri petih bolnikih na tifusu, ki so uživali „terramycin“. Po rreh do štirih dneh je oživela bolnikova koža in popustila mrzlica brez škodljivih posledic. Prav tako so izginili vsi znaki amebične driske šestih bolnikov takoj potem, ko so jemali „terramycin“. V teh primerih je pa mogoče, da se spet pojavijo klice bolezni in da se bolezen ponovi.
Zdravniki izjavljajo, da bodo novo sredstvo poskušali še pri več sto bolnikih, predno bo moglo sluziti kot splošno priznano zdravilo proti tifusu in amebični driski. Toda že sedaj računajo s tem, da bo novo zdravilo mogočno orožje proti tema boleznima.
BOJ PROTI BACILOM
Grška znanstvenica dr. Amalia Voure-ka, ki deluje na znamenitem Wright-Flemingovem zavodu v Londonu, kjer je Sir Alexander Fleming odkril penicilin, za katerega je prejel Nobelovo nagrado, je v veliki men prispevala v boju proti nevarnim bacilom. Z uporabo raziskovalnega aparata, ki ga je izdelal francoski znanstvenik dr. Pierre de Fonbrune iz Pasteurjevega zavoda in ki ga je podaril londonskemu zavodu ameriški filantrop dr. Ben May, je grški zdravnici uspelo, da je ugotovila, izločila in proučila baci-
Ni bilo vojske, ni bilo kugč,
ljudje božji, kam ste šli?
L. P.
(Konec)
„Sploh pa so mi te Radiške gore velika uganka. Ti obsežni gozdovi, skozi katere vodijo samotne poti, so napravili na-nie poseben vtis. Ta tišina — ta mir — v tej samoti sem sc zazdel sam sebi tako majhnega, tako neznatnega, tako revnega in slabega, od vsega sveta zapuščenega. In ti -na vse strani viseči in z mahom obraščeni križi ob poti so name pretresljivo vplivali. Glej, tudi tu je Bog in kako zapuščen in osamljen. Ljudje se mu sicer odkrivajo, a zanj malo skrbijo. Ob takih prilikah sem se vedno spomnil tudi svoje duše. Tudi jaz vem, da jo imam in kako slabo skrbim zanjo. Ni-li tudi ob-raščena z mahom grehov, ali se ni tudi ona tekom let nagnila na stran hudega duha in pekla. Vest mi je očitala, da je res tako in zato hitro stran od križa, ven iz gozda.
In te samotne vasi, ali ni vsaka vas svet zase? In te samotne raztrešene hiše, sdi se mi, da vlada pri vsaki hiši drug duh. In ti verni ljudje. Neštetokrat me je ganilo, da bi se razjokal kot otrok, ko sem jih videl pri molitvi. Tako sem ne-
koč v krogu svojih staršev, bratov in sester molil tudi jaz.
Ta prekleti boj za življenje nas je razkropil po vsem svetu in kaj je bilo to moje življenje? Nič drugega kot neprestani upi, katerim so sledile prevare in neprestane želje, katerim so zopet sledila razočaranja. Dolga leta že hodim po teh Radiških gurah. Nihče me še ni vprašal, kako mi je imč in kako se pisem. Dali so mi kar ime Kukelca. Pa saj nisem sam, jih je še mnogo v tem kraju z raznimi imeni. Enemu pravijo Hodlovc, drugemu Fidola, tretjemu Potreba. To so res skrivnostni kraji, kjer vladajo nevidni duhovi in kjer prebivajo svojevrstni ljudje. In te skale na vseh straneh Radiških gur? Zdijo se mi kot boginje, ki branijo vsakemu dostop do tega kraljestva duhov."
Medtem se mu je prikazala pod goro Podkrnoška cerkev. Poleg cerkve pa bolj srednjeveški trdnjavi kot župnišču podobna proštija. Na vzhodni strani pa mogočna, dobro znana gostilna ,Žovnir’.
Tedaj se zotlar nchotč vstavi kot bi se zbudil iz težkih sanj in zdi se mu, da bi bilo prav, če bi stopil v cerkev in se za-
le, ki so bili »ohromljeni" s penicilinom ali drugimi strupi.
Dr. Voureka je ugotovila, da se bacili »pretvorijo", se postopoma povrnejo v normalno stanje, se njihovo število pomnoži in so končno vzrok bolezni, ki se nenadoma pojavi. Z novim odkritjem bodo zdravniki lahko ugotovili bacile, v kateri koli obliki bi se ponovno pojavili v bolnikovem telesu.
MEHANIČNA DELAVNICA V ŽELODCU
Pred tedni so pripeljali v neko londonsko bolnišnico mehanika, ki je kazal težke znake vnetja trebušne mrene, tako da se je dr. McMullin odločil za takojšnjo operacijo. Kako se je pa začudil kirurg, ko je namesto domnevnega vnetja našel v bolnikovem trebuhu ključ od kolesa, konico jeklenega svedra in pero klešč.
Ko se je bolnik zavedel, ga je zdravnik vprašal, če so to vse stvari, ki jih je pogoltnil. Bolnik je odgovoril: »Bojim se, da je notri še mala žagica." Dr.McMullin je odprl znova trebuh in res mu je uspelo najti še zadnji neprebavljeni grižljaj in tako je bolnik zdaj že na potu okrevanja. — Redki primer opisuje Angleški zdravniški vestnik.
PROTI OMRTVIČENJU TKIVA
Kot znano, je pri zdravljenju ran eno od najkočljivcjših vprašanj odstranjevanje mrtvega tkiva, ki postane izredno lahko vir okužbe; odstranjevanje tkiva je težavno tudi s kirurškimi sredstvi, ker obstoja nevarnost poškodbe zdravega tkiva in preprečevanja granulacije. V prvi in drugi svetovni Vojni so uporabljali kirurgi zavezniških oboroženih sil sistem, ki so ga poznali že v srednjem veku in
ki so ga uporabljali zlasti tudi Japonci; na rano so polagali namreč ličinke žuželk, zlasti muh, ki se hranijo ravno z mrtvim tkivom in ki prenehajo s svojim delom, ko pridejo do zdravega tkiva.
Zdaj pa ne bo treba več segati po takih skrajnostih, kajti dve skupini ameriških znanstvenikov sta odkrili kemične snovi, ki uničujejo mrtvo tkivo in druge kužne vire, in to ne samo na površini, ampak tudi v notranjih organih. •
SONCE POŠILJA VEČ TOPLOTE
Sončna toplota, ki prihaja na zemljo, 'e je v zadnjih dvajsetih letih povečala za 0,0025 odstotka; ta povišek so registrirali instrumenti astrofizikalnega laboratorija, ki ga ima Smithsonov zavod iz Washingtona na vrhu gore Montezuma v Čilu.
To povečanje, ki je navidezno neznatno, je vendar tolikšno, da znatno vpliva na zemeljsko podnebje. Znanstveniki laboratorija so izvršili od leta 1920 do danes nad 16.000 merjenj sončne konstante, to je števila kalorij, ki jih prejme od sonca v eni sekundi črna kocka z vsebino enega kubičnega centimetra, za katero se predpostavlja, da leži izven zemeljske atmosfere.
Od leta 1921 do leta 1930 je znašalo to število 1,9431 kalorij. V naslednjem desetletju se je povečala ta številka na 1,9463 kalorij ip končno v desetletju 1941 in 1948 na 1,9478 kalorij. Podatki laboratorija na gori Montezuma se pa tudi. strinjajo z meteorološkimi opazovanji iz raznih krajev zemlje, iz katerih izhaja, da se povprečna temperatura, zlasti v zadnjih časih veča.
Skupno je narastlo torej v preteklih' tridesetih letih število kalorij, ki jih prejema mala črna kocka v velikosti enega kubičnega centimetra (= yi000 litra) od 1.9431 na 1.9478 kalorij, torej za 0.0047 kalorij.
hvalil Bogu in sv. Martinu za srečno rešitev iz čarovniškega gnezda.
»Ti dve cvancgarci, ki mi jih je stari Čarovnik kar sam od sebe porinil v žep, ne kaže dolgo nositi okoli po svetu. Saj še druge, ki so mi jih dali drugi, pošteni ljudje, nisem trpel dolgo pri sebi, kaj šele te? Bog ve, kako jih je zacopral, predno se jim je odpovedal. Bolje bo, da jih za-pijem. Naj jih shrani stari skopuh 2ov-nir. Saj jih ima itak polno skrinjo, ne samo cvancgarc, marveč tolarjev. In če mu jih zlodej obrne in razprši, mu iz srca privoščim. Prodal je meni in drugim dosti vode za drag denar. Vrhu tega pa seiu tudi potreben, vsp noč brez spanja in še ta strah, to vendar ni vse eno. V cerkev pa bom šel drugokrat, ko se mi bo nudila priložnost."
Tako je mrmral sam s seboj na poti k Žovnirju. ,
V teku let se je pri Pecu mnogo spre-mcnilo.^Očc in mati sta umrla, hčerke so se omožde, sin Miha se je ubil, drugi sin sc je priženil nekam v Kotmarovas, drugi pa so ostali neoženjeni doma. S časom so se postarali in oslabeli ter zabredli v gospodarske stiske. Andrej ni videl več drugega izhoda, kakor prodati hišo in obširno dedovino sosedu Ferdeju. V istem času . je kupil grof manjše Indivovo posestvo in tako je na mah ostal Ferdej sam.
Samota, osamljenost in zapuščenost st; končno prisilila tudi tega, da je obupa in prodal je svoje, celo vas obsegajoče po sestvo, grofu Gojzu v Žrelcu. S težkin srcem in še. težjimi občutki je zapušča svojo dedovino. Grozna mu je bila misel da zadnji zapušča nekdanjo tiho in mirm vas špice. Noge so se mu šibile in p( vsem životu se je tresel, ko je zadnjikra stopil preko praga svoje rojstne hiše. Če prav je bil trdne moške narave, se ni mo gel premagati, da se ne bi razjokal ko: otrok.
Ne, to ni bil jok otroka, tako mon jokati le mati ob grobu svojega otroka Grozna mu je bila misel, da je on proda dedovino svojih očetov in dedov.
»In to sem jaz prodal, to bom jaz za pustil." Sedaj se mu je zazdela tako lepa tako mila in prisrčna, kot nikdar poprej Očital si je, da je storil velik greh prot dedovim’ in proti vsem, ki so nekoč \ njej prebivali in na njej delali, in preč njim odšli v večnost.
»Toda življenje, to je groza, samota zapuščenost, to je strah, to je sila, ki mc žene,, žene proč od vas, dedje, pradedje, proč od vsega, kar mi je bilo tako dra' go, nulo in sveto."
Jokaje je odšel v smer proti vasi Lipici. Zginil je v gostem smrekovem gozde m z njim je izginilo vse. In kam je izginila čarobna Pecova ura? Bog vč!
Tanfe sagi:	O1"113 wieder	W'^ '^n	®'ese vier
Er mufi vor allem ^Q*^i/ gern erreicht, ■ 'T T ¥	Mutii sehn, ^1 ^ * v ^s0 w'^ m‘r *c^'|i'6|*i)
mir im Aussehn 'l vi- T daB der Gugelhupf \.<^ J schnell muB er	J alle ganr
sehr gefallen!	sei rechf leicht!	^er Kdchin gehn!	^as 3le'c^e meinen:
rTKIK1* ■■■■■■ ■"■ ■ ■"»■■■ » ■ JBf M M ■ ■ ■"■ m M ■'■■ M M M M'JU "Ji""W"W""JH IH JTiri
Konig
backpulverbI
Simuslte oddaje a tadiu
NEDELJA, 27. maja:
7.15—7.45 Pester nedeljski spored PONEDELJEK, 28. maja:
14.30—15.00 Poročila — Iz svetovne literature
TOREK, 29. maja:
14.30—	15.00 Poročila — Domači zdravnik — Sodobna vprašanja
18.30—	18.45 Pouk slovenščine 18.45—18.55 Koračnice
SREDA, 30. maja:
14.30—	15.00 Poročila — Za gospodinjo — Za gospodarja
ČETRTEK, 31. maja:
14.30—	14.35 Poročila 14.35—15.00 Za mladino
18.30—	18.55 Koncert „Slovenskega tria“ iz Maribora
PETEK, 1. junija:
14.30—	15.00 Poročila — Komentarji SOBOTA, 2. junija:
9.00—9.30 Iz slovenske literarne zakladnice
NEDELJA, 3. junija:
7.15—7.45 Pestro nedeljsko jutro s kvartetom „Slavček“
K 1 N o m
Celovec - Jfita&enfuwt
STADTTHEATER
Predstave ob 16. in 18. uri, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri.
Do 24. V. »Der Meisterdieb von Pariš*
Od 25.-28. V. »Es liegt vas in der Luft* Od 29.—3i. V. »Kleimes Herz in Not*
PRECHTL
Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30
Do 24. V. »La Paloma*
Od 25,—31. V. »Verrat in Schottland*
(Hetiati - Vitiacft
BAHNHOFUCHTSPIELE
Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri.
Do 24. V. »Tokio Joe*
Od 25.-28. V. »Seitenspriinge im Schnee«
STADT-KINO
Predstave ob 18., 18. in 20. uri.
Do 24. V. »Paisa«
Od 25.-28. V. »Weg der Siinde«
Od 29.—31. V. »Mann ohne Gesetz*
NAGLUŠNI, POZOR! Slušalne aparate, model VV šil. 954,— Slušalne aparate model LV šil. 1330.— dobite pri Radio Schmidt, Celovec, Bahnhofstrafle 22
KRISCHKE & Go.
CELOVEC • KLAGENFURT Neuer Plati 12 In S.-Mal-Str. S
BUfO ta obltke, perilo, pletenine, potrebšitne za krojače in tapetnih
Kopalne obleke
v največji izbiri
Griiner
Celovec - Klagenfurt, Burggasst
Najboljši ffadoimd pri
FRANZ RAJHI S C H’
Celovec-Klagenfurt Paradaisergasse 2 (v poslopju »Bezirkshauptmannschaft«)
Sporočamo žalostno vest, da je za vedno odšel od nas član našega uslužbenstva, gospod
Ludwig Skrutl
Dragi pokojni je bil zvest sodelavec našega podjetja in je umrl kot žrtev nesreče v našem kamnolomu dne 11. maja 1951 v 38. letu življenja.
Pokojnika smo pokopali 13. maja na domačem pokopališču v Ži-tari vasi.
Die Betriebsfiihrung der Zellstoffabrik Rechberg Die Gefolgschaft der Zellstoffabrik Rechberg

Globoko užaloščeni sporočamo, da je umrl naš spoštovani šef, gospod
Franz HaBladier
Posestnik in lesni industrialec
na binkoštno nedeljo, dne 13. maja 1951, zjutraj, po kratki, težki bolezni, v 67. letu življenja sredi svojega uspešnega dela, ki ni bilo posvečeno le njegovi družini, ampak v izredni meri tudi nam vsem.
Našega dragega in zelo spoštovanega gospoda šefa smo v sredo, dne 16. maja ob 15.30 spremljali k večnemu počitku.
Die Gefolgschaft der Firma Sage-, Hobel- urid Elektrowerk in Wetzmann (Inh. Franz Haftlacher)
Kotschach, Karnten, und der Forstverwaltung Pittersberg-Wetzmann Kotsdiach, Gailtal.
Elektromotorji - elektroinstalacije prosti vodi • elektr. naprave popravila - gradnje In načrti
Ganz-elektrodelavnUe
KdOMkip
CELOVEC - Klagenfurt
Plscheldorferstrafle 4 - Telefon 18-22
ZA POMLAD
v najveČjt izbiri in v najkvalitetnejših znamkah
NOGAVICE
POLO-SRAJCE
PERILO za dame, gospode in otroke VEZENINE VSEH VRST v strokovni trgovini
HM POLLANZ
KLAGENFURT, Obstplatz 7
Brisače za posodo š 4 90
poceni in dobro
V TRGOVSKI HIŠI
Hans Brunner
CeIoveC'Klagenfurt,Priesterhausgasse
sl II )FT Prva koroška /OP	11 lidelotialnlca
harmonik
R. NOVAK
Celovec - Klagenfurt Ebentaler Stiafle 7, Telefon 24-82 Obus post, Marianum
Ekspert w vse dele sveta
Nova Izdelava vsa popravila vsi sestavni deli
la KOSE, SRPI, BRUSNI KAMNI KLEPALNI STROJI, vsi železninarski izdelki in vse potrebščine za gradnjo pri
FRANZ NAPOTNIK
Celovec-Klagenfurt, Prlesterhausg. 24, Tel. 34-47
dčfc-ČEVLJI
■ EllAK-VULACM — UVIDMANNGASSE 43
ITALIENER STRASSE 17
specialna izdelovalnica ortopedičnih, športnih in planinskih čevljev
Zn polelje	HANS	^
kupite najugodneje v trgovski hiši THOAflASSER
Bellak • Vlllach Wldmanng. 33
Ofto&otiCo mtemkatte!
Zaradi zvišanja cen rotacijskemu papirju, barvam, kovinam in drugim tiskarskim potrebščinam ter radi zvišanja delavskih plač je bilo vse avstrijsko časopisje prisiljeno, da zviša naročnino s prvim majem in sicer do 50% sedanje naročnine.
Tudi uprava našega lista je zaradi gornjih razlogov prisiljena, da zviša naročnino „Našemu tedniku44. To zvišanje naročnine je stopilo pri drobni prodaji v veljavo z 10. majem t. 1. in je cena po; samezni številki od 19. številke naprej 70 GROŠEV. Kdor plača naročnino do konca junija tekočega leta za celo leto, plača samo po dva šilinga na mesec.
Od prvega julija naprej pa je naročnina za „Naš tednik44 mesečno tri šilinge.
Za inozemstvo je naročnina s poštni; no vred določena od 1. maja t. 1. na tri USA dolarje letno za vse one, ki naročnine še niso plačali. Za one inozemske naročnike, ki so letos plačali že naročnino do konca leta, se cena ne spremeni.
Vse naročnike opozarjamo, da plačajo naročnino po položnici, katero smo priložili binkoštni številki.
Poceni, hitro in kvalitetno vam izdela čevlje
KREBS (vodja Gustav Stare) CELOVEC, BLUMENGASSE
RUDOLF SORZ
MESAR IN PREKATEV-ALEC Celo\;ec / Klagenfurt, Fleischbankg. 5 priporoča svore kvalitetne izdelke
iiiimiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiimiimiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
MALI OGLAS
■ .	- &a ;c*; J e .
Otvoritev prakse. Dr. med. Rudolf Ri-
nagel je otvoril zdravniško prakso dne 21. maja v Brdu ob Baškem jezeru (Egg a. Faakersee).
Priden, pošten krojaški pomočnik, begunec iz Slovcn igradea. išče stalno službo nekje na Koroškem. Ima 4 leta pomočniške prakse za velike in male komade. — Naslov pri upravi lista.
Strokovna trgovina jeklenine znamke Solingen in brusilnica ZALOGA PRISTNIH
BERGAMO brusnih kamnov
HutnGett de ^iCtia
BELJAK / VILLACH, ob hotelu Central
KARL LODRON
vodilna strokovna trgovina preproge — zavese — linolej — blago za pohištvo — posteljne odeje — žimnice — posteljnina
BELJAK / VILLACH Lcderergasse 12 — Tel. 49-81
Strokovna trgovina z urami
HaMet & ta.
BELJAK / VILLACH, Untcrer Kirchenplatz 4 Tel. 47-62
Lastna popravljalnica, nakitje, optika
List Izhaja vsako sreda — Naroča se pod naslovom „Nai tednik", Celovec. Viktrfngerring 26. — Cena mesečno 2 Sil. Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. Odgovorni
urednik dipl. trg.' Janko Urank, Celovec, Viktrlnger Ring 26. — Tisk: „CarInthia“, Celovec, Volkermarkter Ring 25 Telefonska številka uredništva in uprave 43*58. — Poštni čekovni urad štev, 69.793,