Št. 68. V Gorici, v soboto dne 25. avgiista 1906. Letnik VIII. • . — Izhaja vsak torek msohotuob 11. ui i predpoldne za mesto ter oU 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta ducva praznik izid*> dan prej ub si. zvečor. Staue popošti prejeman ali v Gorici na dom pošiljan celoletnoH K, polletno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, J'ellorsitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevern tekališču po 8 vin. GORICA (/jiitranjc lz, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravniitvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-kral po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, niču- nijo Be po pogodbi. IzdajateJj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). flBstrijsho pruo nemSho iasopisje in dogodhi na Balhanu. Položaj na Balkanu postaja od dne do dne resnejši. 0 kakih reforinah, ki so bile določene med Avstrijo in Ruaijo v sporazumu z drugimi velevlastrui, ni danes ne doha ne slnha. Ztt civilne ko- misarje, ki so bili poslani v Macedonijo od Avstrije in od Rusije, se nikdo prav nič ne zmeni in se niti ne ve, ali se dotična komisarja še nahajata tarn doli. Požiganja, umorstva, rop, vse to je tarn doli dan na dan na dnevnem redn, in Tarčija si mane roke od veselja, ko vidi, kako Be koljejo djauri med geboj, kako napada gräka roparska četa danes to bolgarsko vas, jutri pa zopet bolgarska ropareka čela ono grško ali pa tudi srbsko Tas, jo požge ter vse pomori, kar ji pride pod roko. Raeija ima vso Bvojo skrb obrjeno na avoje notranje prežalostne razmere. Avstrija pa komaj \ čaka hipa, da nastane na Balkanu in ; posebno pa v Macedoniji kak večji dirndaj, ki bi dal povod, da nastopi z oboroženo roko, s pretvezo, da napravi tam doli mir in red. In skoro se bliža čas, ko se taka prilika Avstriji tudi v resnici ponudi. Razmere med Rnmunijo in Grško so še vedno napete, a nič man, niso napete tadi razmere med , Bolgarijo in Grško, kar najbolj dokaza- * jejo protigrške deinonstracije, ki se Tprizarjajo zadnji čaa dan za dnevom po celi Bolgariji, in so pravi pravcati odmev ! mišljenja celega bolgarskega naroda, ki ; ne more več mirno gledati, kako neka- znjeno more grške čete Bolgare v Ma- ' cedoniji, katere dober del Bolgarija že i od nekdaj za se reklamira. Jedno je pa j tadi gotovo, in sicer to, da bi Tarčija, ! ako bi hotela, že kedaj lahko napravila konec roparstvo grških čet v Macedoniji, ako bi ji ne bilo v resnici do tega, da nestane vedno manj Bolgarov v Mace- doniji, to je, da se njih število vedno bolj manjäa in se konečno, če bi bilo mogoče, tudi popolnoma poizgabi. Zato so v BoJgariji o tem vedno bolj prepri- cani, namreč, da je ravno Turčija ista, ki daje grškim četam potuho, ter jih na akrivaj v bojih proti Bolgarom tadi pod- pira. In prav zategadelj je bila vsprejeta na zadnjenri velikem bulgarskem hhodu v Piuvdnu rtsolncija, ki pozivlje Uoj^ar^Ko vlado, naj iihpove Turo.iji vojsku. Ker ho j?e pit od druge &trtni v Bolgariji živeči Grki, katenh šte/ilo pa je še precejšnje, od alram mz-irjenih Bolgarov napadali, in se je na veö krajih tuJi njih lasltiina poskodovala vse to pa zaradi tega, da se Bolgn i nmäcojejo nad Grki zaradi v MnceJouiji od grške strani Bolgarom prizadetih grozodejstev, nastopila je Turcija proti Bolgariji, vc, m i v zaščito Grk-, ter ji je celo zažugala z represalijami. Ker sw pa j Bolgarija ni prevtč zmenila za tursko ; žnganje, nastala je napetoat med Turčijo : in BoJgarijo zadnji čas tako velika, da ' ni izkljačenc, da bi se u lo napctu&ti I celo vojska ne izcimiia. In res poročajo > nekhteri listi in med njimi tudi danaj.iki „Wietier Tageblatt", da je Turcija mobi- ! lizirala drngo armado v Drinopoiju, ob- ' Btoječo iz štirih armadnih korov. Omenjeni Hat namreč trdi tuJi, da se je najelobt med TunMjo in Bolgarijo prav zadnje dni jako poostrila. Bolgarija je namreč v jako osirih izrazih odgo- vorila Turčiji na njeno noto, v kateri ' je oeitala Turčija Bolgariji zyradi izgredov naperjenib proti Grkom v Ancijaln, kjer so izgredniki tadi nekaj grških poalopji zažgali, ne da bi bila bolgaraka vlada dovelj odločno postopala proti izgred- nikom. Sploh se nemško avstrijsko časo- pisje v zadnjem časa mnogo bavi z dogodki na Balkanu in je poaebno zaradi dogodkov v Ancijalu hado napadala Bolgare, očitajoč jim netolerantnost, Burovo8t ter jih je pitalo nekako z divjaki. Pa tadi bolgarsk* časopisje ni ostalo dolžno odgovora na lako pisavo nemškega avstrijskega časopisja. Bol- garsko časopiBJe se namreč intenzivno bavi z izgredi v Ancijalo ter priznava, da so bolgarski izgredniki v resnici grešili, ali ob jednem opravičuje izgred- nike s tem, da pravi, da so jih Grki s svojimi grozodejstvi k tema izzvali. Po- sebno ostro piše list il „Conrrier de Sophia" proti avstrijskemu nemškemu časopisju, ki je tako sovražno pisalo proti Bolgarom o priliki dogodkov v Ancijalu. I Omenjeni list piše namreč : Mogoče je bicer, da no ae> nahajali med grškimi žrtvami v Ancjalu tadi nedolžni ljudje. Vprttša se pa : Nili opraviceua razbur- jenost seiuiertja tako velika, da je hladno premižljevanje zaradi nje kar nemogoie? Ncödpustljivi in vse obsodbo vcini so zlo6ini premiäljeni in hladnokrvno izvr- I Šeni. Pa tudi narodi, ki ae babajo s kulturo, bo se večkrat spozabili, posebno pa, ko so bili užaljeni v svojih najsve- tejših čustvih in ao z vso brutainustjo nastopah proti sovražniku njih jezika in I njih krvi. Liat omenja dogodkov na Češkem, ko ao Nemci zažgali več čeakih hiä in umorili več nedolžnih oseb, če- ravno ae povod, ki jih je k temu nagnil, ne da nikJar primerjati z povodi, ki so bili vzrok bolgarakim izgredom v An- cijalu. Ali se ne spominjajo Neinci, kako so oni, civilizirani narod, razruäili po- slopje pravne italijanske akademije v Inomostu, ter so z revolverji napadali italijanske dijake? Ali se ne spominjajo Nemci, kako so v avstrijskem prestolnem mestu na Danaju napadli ogrske mini- sire, ko so bili ti zbrani pri posvetovanju? In ti civilizirani Nemci, in ta narod, ki pravi, da stoji na visku kulture, očita Bolgarom netolerantnost, surovost in pomanjkanje raednarodne konvenijence, ko vendar niso ne Italijani in tadi Čehi ne organizirali čet, ki naj bi monle Nemce ter ruäile in zaiigale njih domove, kakor so to delali Grki nasproti Bol- garom v Macedoniji. / _______ D o p i s i. V Logu, 19. avg. — Včeraj je gromelo in se bliakalo, zjutraj iz oblakov, zvečer pa izpred rova, držečega skozi goro rabeljskega radnika. Sedeli smo po večerji v žapanovi verandi in ko smo bili v najzivahnejäem pogovoru, za- gromi nenadoma strel, da je bobnelo od hriba do hriba in se razlegalo daleč po idihčni planinski dolini. Sodili smo, da je strel topov s predelske trdnjave; a ko je koj potem sledil se drngi in tretji strel in je gromelo, dasosegorate stene tresle, hiteli smo na proeto prepričati se, kaj to more biti. In glej, v temni noči zagledtimo bliskati se žareče črke F. J. 1. znad rova grom za gromom bobnel in bučal je ob gorskih stenah in be polagoma zgubljal v daljavi. Log je praznoval cesarjev r">jstni god — zares impozantno. Po noči od 18. do 19. je saeg po- belii vse gorske vrhove in grebene in zelena goraka pokrajina ponaäa se danes ob uolnčnem svitu v krasnem farebrnem okviru. *) Political pragiad. Parlamentarne zadeve. Državni zbor se anide dne 18. septembra. Volihu odsek pa bode imel sejo baje že 12. septembra. Delegacije bodo sklicane v Budimpeäto, in aicer še le potem, ko se snide ogrski državni zbor, namreč v sredi meseca oktobra. Bivši vojni minister general topništva baron Krieghammer je v torek ob 11. uri predpoludne umrl v Išln. Pogreba, ki se ]6 vräil v četrtek popoludne, se je udeležil cesar, gene- ralni adjutant grof Paar, princ Leopold Bavarski, vse spremstvo cesarjevo, rod- bina pokojnika, nadalje kakor zastopnik vojnega ministerstva F. M. L. Matt in deputacija 100. peäpolka. Po pogrebnih obredih je dvor odäel. Truplo so od- vedli na kolodvor, odkoder ga po že- leznici prepeljejo v Gomilsko na Šta- jer8ko. Dezelnozborska dopolnilna volitev na Štajerskem. Kmečke občine sodnih okrajev Bre- žice, Sevnica in Kozje bo v pondeljek volile deželnozborskega poslanca. lzvoljen je bil okrožni zdravnik g. dr. Fran Jan- kovič z 820 glasovi. Nasprotni kandidat Benjamin Kunej je dobil 560 glasov. Udeležba pri volitvi je bila äe precej klaverna, ako se pomisli, da steje ta volilni okraj 3600 voliMev. Mažari proti Slovakom. Naučni minister grof Apponyi je eedaj že določil, v katerih županijah se verske in komunalne äole podržavijo. *) Prioböujemo ta dopis, danes, ker nam je doäel za zadnjo St. prekasno. Op. uredništva. LISTEK. Sarnotar. . Črtica. Spisal lvo Česnik. Starec me je začel zelo zanimati. ^e njegova zunanjost je imela na sebi nekaj prikupljivega, a obenem tako otožnega, da sem takoj vedel : „Možu 8P6 na dnu duše žalostni Bpomini". Bil jo majhne, koačene postave, oblečen v prteve, na več mestih zakrpane hlače, snknjen, ogorel telovnik je ohlapno ^epel nad umazano, na lakteh preluknjano arajco Lica so bila snha in uvela, brada öpiöasta in porastla z redkimi ščetinami. Celo so obsenčale velikd gabe, ki so pri- öale o trpljenju in prebitem truda. Oči so ö:le majhne, sive. V njih se je zrcalilo vse biatvo starčeve duše: globoka žalost in tiha, močna vera, da pride nekdaj dan veselja in ljubezni. „Kaj pa delate tukaj med temi skalami? Morebiti prebivate v oni duplini ?" Zdelo se mu je Čndno} da more gospo8ki človek govoriti z njim tako prijazno. Zato je dobil zaupanje do mene, mi ukazal sesti na štirivoglat I kamen koncem votline in mi odgovoril počasi. „Tu prebivam od spomladi do je- 8eni. 0 sv. Jarju se preselim od svojega brata ta sem, o sv. Mihaelu navadno zapustim tc duplino, ki se mi je tako prikupila. Za posteljo sem si nanesel listja, da prav prijetno spim, ko sem truden. Če pa ne morem zatisniti očesa, se prekrižam in raolim. In mislim v takih trenotkib, prav mnogo mislim o svetu in njega hudobiji. Tudi pri delu čez dan, ko pletem koäare, mislim. Veste, zdaj aem star, pa ne morem hoditi več v dnino. Vedno sem domn. Včasih grem malo v vas, da mi usmiljeni ljudje dado kaj živeža". Pogledal sem v duplino. Temno je bilo v njej. Komaj sem razloceval nekaj starih cunj, ki so ležale na listju ; tam prav v kotu je pa bilo napletenih iz vrbovih viter nekaj koäaric in koäkov. Zraven je bilo tudi nekaj črnega, naj- brže kak lonec. „Ali vam ni dolg čaa, ko ste vedno tako sami Vu BPrav nič, gospod. Pač pa si mislim včasih : „Ti, Peter, kaj pa bi bilo, če bi tako umrl, da bi nihče ne vedel. A od- govorim si: „Živ ne pojdem v jamo, mrtev ne iz nje". — „Ali ne zamerite, goapod, kdo pa ste ? Tako prijazno go- vorite z menoj, starim, nevednim člo- vekom". ,Nevednosti ne najdem na vas". Nalahno sem se zasmejal, imenoval svoje ime in pripomnil, da me ne more poznati, ker sem bil le dvakrat ali trikrat v vasi pri svojem stricu na počitnicah. „lz Sanabora, kajneda? Poznal sem vašega očeta iu deda. Prvi je mlad umrl žalibog. No, kaj se hoče : „Smrt mlade postreli, stare pokosi'1. Kimal je z glavo in gledal tje nekam dalsč, kjer je zahajalo solnce in pošiljalo poslednje žarke gorskim vrho- vom v pozdrav. Zlatili so se äe obronki gora od večerne zarje dolgo, dolgo. In tedaj je jelo prihajati v naravo nekaj 8večanega, kot bi priplalo iz daljnih, ptujih dežel, kjer vlada sreča, mir in ljubezen ... Vzel je starec palico in izkopal iz žerjavice krompir ; obrisal ga je ob svoje hlače, ostrgal z majhnim vipavskim fovčkom Bkorjo in mi ponudil dva najlepša. nČe se varo poljubi, gospod". Vzel sem z veseljem njegov dar in se mu zahvalil. Poznal sem dobro narod in vedel, da človeku najbolj zameri, če ne vzame ponujene jedi ali pijače. „Moliva malo, da Bog poblagoslovi najino Jed*1. Prekrižal se je in molil počasi in razločno očenaš in češčenamarijo. Vse naokrog je bilo nekako skriv- nostno. ZJelo se mi je, da sem v tajnern in čarobnem kraju. Naokoli visoke čari, doli nižje gosto grmovje in äumljanje potoka. Ta poleg pa mož s čudno pre- teklostjo, katero bi rad zvedel. Eo sva pojedla, je zopet naredil velik križ in molil. „Stnčko, nekaj vas prosim. Zani- mivi se mi zdite in dobri in zanesljivi. Ali poveste svojo povest ? Doživeli ste nekaj posebnega, kakor se mi zdi". (Dalje prih.) To so velike žapanije, v katerih prebi- vajo SlovHki, kakor Požun, Neutra, Tu- rek, Gömör. S tem hoče vladu zadati slovaški narodno*ti smrtni udarec. Do- sedaj ee slovaäke avtonomne in cer- kvene občine niso strašile stroškov za vzdrževanje šol, da ae je v njih vsaj de- loma poočevala materinščina. Iz po- državljenih Ijndskih sol pa bo slovaščina pcpolm ma izgini ». Madjari proti casarski pesmi. V Budimpešti so praznovali te dni praznik madjarskega palrona sv. Štefana. Pri slovtsni službi božji je svirala, kakor vsako drngo leto, tudi letos voja^ka gcdha. Ko je pa začeJa na koncu slo- vesnusti svirati vojaška godba cesarsko pesem, je začelo zbrano občinstvo zviž- gati. Godba je bila prisiljena prenehati a Biiranjem ceearske pesmi, namesto le p» je zaeela množica peti Koäutovo himno. Slovenski gostje k otvoritvi jugoslovanske razstave v Sofijo. Te dni so se odpeljali k otvoritvi jngoslovanske razslave v Sofiji slovennki gostje. med njimi ljubljanski župan g. Ivan Hnbar kot zacitopnik Ljabljane in veletržec, predsednik „Mestne hranilnice" in podpredsednik kranjske trgovske in obrtne zbornice g. Fran Kollman kot zastopnik trgovske zbornic?. Novi milijoni za Italijanäko mornarlco. Italijanski vojni minister Vigano precej rnolči, kar je postal italijanski ministerski predsednik Giolitti. - A sodijo, da sledi sedanjeraq molku vi- har. Znano je namreč, da je predložil Vigano takoj, ko je postal minister načrt, kaj da potrobaje nujno za italijansko armado in osobito za novo artiljerijo v trdnjavah ob vshodni italijanski meji, toraj proti Avstriji. Giolitti je pregovoril Vigana, da je trenutno odnehal. A zdaj je prenehala Vigaaova potrpežljivost. Vladna „Tribunal namreč zahteva, naj Giolitti ali zviäa armadni proračun, če pa tega ne more, naj pa zniža armadj. 0 znižanjn armade pa ne more biti go- vora. Züto pač ne preostaja italijanskema ministerdkema predsedniku drugega, ka- kor da zviša armadni proraeun. A prej, ko to stori, želi, da prepriča o potrebi zvišanja tudi veeino poslancev in pa italijansko Ijadstvo. Lepše priložnosti pa ni, kakor letoänjo cesarske vaje na Adrijt ob in na dalmalinskih obalib. Italijanski listi so že pričeli v raznih akordih peti, da Avtftrijci lahko v nekaj dneh osvoje nezadosttio ntrjene Benetke. Trde tudi, da izda uaäa viada ve<5 za armado, kakor italijanska.Italijanskim državnikom pa belijo äe drage skrbi lase. Nezudo- voljni so carabinieri, ki zahtevajo viäje place in pazniki po kaznilnicah. Da jim ugode, bodo moraii šteti milijoue. Kulturni boji na Francoskem. Svet je z vdiko nestrpnostjo pri- čakoval papeževe enciklike glede novega Irancoskega zakona o ločitvi cerkve od države na Francoskem. Morebiti so bili äe bolj radovedni, kako izpade ločitev, bfezverci kakor pa zvesti katoliian:. — Zdaj, ko je govoril R.m in je tstvar kon- čana, pa seveda takozvano svetovno ča- sopisje razpravlja jako obäirno o zadevi. Londonske „Times" obžalujejo, da se -nista papež in pa francosku viada spo- razamela na miren način. Ta list, ki ni katoliäki, pis^: „C'idil se ne bo nihče, ki so tiiii znani naaki in pa nvedbe katc- liäke cerkve, da papož ni odobril take verske družbe, kakoršne si mieli novi francoski zakou o locitvi cerkve od države. Dogodki na Ruskem. Petrograjaki list „Strana" je pri- občii vest, da je pričelo kazensko po- atopanje proti 142 bivšim poslancem dume, ki so podpisali viborški manifest. 1stL so že izgubili volilno pravico. Dr- žavno pravdništvo zahteva od vsakega 3000 rabljev kavcije. Nekateri nemški ("asniki poročajo iz Petrcgrada : Car je te dni vsprejel v privatni avdijenci, ki je trajala štiri ure, vel.kega kncza Nikolaja Nikclajeviea. Ski.can je tudi kronski svet, ki ima do- ločiti o vojaški diktatnri. V petrograjskih Hobro obveščenih krogih ee govori, da (ib^tane Kuropatkin vojni minister Räkör poroöajo iz Petrograda be- rolinftkim listom, je bilo minoll teden nbitih nrid 72 policijskih udužbeDcev. DvaihŠtiridnset pa je bilo rtevarno ranjenih. Poleg tega so na^li 120 bomb kakor (udi dfranajst tajnih tiskarh. Raz- rnšrnih je lilo trinajst erarskih zgwnjarij in okradenih pa sedemnajat državnih blhganj. V spopadi med vojaštvom in mcd izgredniki je bilo ubitih 22 oseb. Aretiranih pa je bilo zaradi politicnih prestopkov 270 oseb. Domače in razne novice Za „Sol§ki Dom" prejelo aprav- nistvo : gospodična Anica Čnrnetič nabrala v narodni trgovini Pregrad & ČerneMč 28 K 84 v. Naj bi to rodoljubno delo naslo tudi v drugih trgovinah rnnogo posne- movalctfv. Poroka — V Gorici so je poročil danes c. kr. poMni azistent p. Dra^otin Paeničnik zgospodično Mašico Praprutnik. Smrtna kosa. — V Št. Tomažu na VipavskfMn je umrJ učiteljiscnik IV. tečaja Tomrtž Bratina. V četrtek je umrla v G^rici gospa Olga Brc^čak roj. Šinigoj. Jako časten pogreb se je vršil si- noči oti (3. uri iz hiäe v Gosposki nlici. Videli smo dolgo vrsto goriških Slo- vencev in Slovenk, ki so pokojnico spre- inili k večnemu počiiku iim goriško pokopališce. N. p. v m.I Odlikovanjc. — C. kr. ministerstvo za ak in bogoöastje je z narocilom od dne 19. jalija t. 1. ät. 18026 priznalo g. Benigarju, naducitelju v Tomaju, 50 krön nagrade za marljivo gojitev cer- kv«ne glasbe in petja. Sprcmeinbe. — Povodom pro- vincijHineg« kapiteljna 21. t. m. so na- stale v ätajerdki kapacmski pr >vinciji bledeča prcmenjenja : Provincijalotn je izvoljen Prvč. P. Do- nat Zupančič, deünitorjem pa : P. Kerob n Koller, P, Gothard Bartscher, P. Kajetan Dvoršoi, P. Sigismand Wagner. — Pre- Btavljeni in uovo imenovani so sledeči : Celje, P. Karol Kemperlt*, gvardijan. L i p ii i c ». P. Kerubin Koller, gvnrdijan ; P. Leo Čreek v KnitMfeld zu vikarja. G o r i c a. P. Otokar Cejan v Križ za gvardijana; P. Lin Prah, vikar; P. J »ahim Ferk v Celovec; P. Mat^j R scher v Hartberg; P. Janez Kr. Rbcrc v Kräko. Sv. Kni. P. Uönld Bergunt v Krško za vikarja ; P. G ril Gincan v Škofjo Loko. Kräko. P. Janez K.-ang. Ažbo v Gorico za gvardjana; P. L'idialav Huz^nirfli v Celj^. M u r a u. P. Sigismund Wagner, gvardijan. Celovec. P. Albert Mössl- berger za gvardijmm v JrdnitiK ; P. Lambert Ltnzuner, gvardijan ; P. Tumež Pall'v Lipnicj. llartber«. P. Golthard Burtscher, gvardijan; P. Tadej Ranlil v WoJfsberg. K n i 11 e 1 l'el d. P. Gotfrid Wojtek v Gradec za superijora. Schwan- berg. P. Ambrož Majoen v Krško. Irdning. P. Anaklet Waltl v Wein- berg za gvardijana; P. Ferdinand Sudler v Knitteif ild. Gradec. P„ Mmsuet Zöhrer v Gorico. Tretji sloMiiHki katoliškl shod v Ljubljani iit jionski Slovene. — DaiifM ün.)foiudne k« udpflje z. G^nšk^ga z raznih postaj boh. žeie?nce iiad 500 goriških Siove.ncev na tretji slo^nski katoii^ki bliod v Liubljano. Najv»-c se jih odpf-lje z g^ri^ke po^taje z vlakom, ki odide ob 3. uri in 10 minut popo- ludnt*. S tem viakom pojde v Ljubijano tudi J'revzviieni knezonaddkol' dr. S idej Du je število goriških udeleženc^v n>i tretjem slovenskem katjiiäkem fihodu tako tiarastlo, zato ima gotovo naiveo zasln^o „Soča"*, ki je n«Aprestano huj skaU proli katoli^tteinu shotlu ter pri- občila v ta naiiuii nie men] n«jgo pet pobalmsko ,.0110" pisanih clankov. rajacade Kratuarjcvc^n Drejca. — Kraln^.rJt¦v Drejc vulgo A. Gabräcek s-klieuje. za jntri v ,.Trgüvskem domu" neki (Tfiestni phod proti tretjemu slo- venskeiiju katulišKrmu thodu v L.ubljani. K U inu ! hodu Vhbi Drt'jc vae goriške o\ce, kozU*, ovne in koätrune. TorV, obrtnikov, tivarniških za«»topnikov ih spe'diterjpv, ki so se pritožili <> raznih hrdoststtkih na ntnenjenl po^taii. Pos^bno dblga j6 bila sjjörnenicä; katero so izfü- (^iji omOhjpnimB goypudbma tttk. «p^- diterji in" ki nflVaja premnogi poman- kljivostl ha posi&ji. V bmenjettl spomfl- hlci so rhed drugimi navpdeni tndi ti-'e tiedoslrtfel. Dchod tiä postajo je f)fPöLiPk in j-e mera vwaj ?a toliko razAiriti, da prideia na postajo h kratu Ibhko dva voza drug polfg drugp^a, ali se pa pri ahodn vsaj lchko srecatP. Pro^t ri pn skladi^čih. ki so namenjeni za blago, df'hajajoöe bodisi s tovornimi vImki, ali pa tudi drugimi, naj bi bili pokriti in tlakovani. SfcladiSča so vže dan^s pre- tesna. Vojaska rampa ni pripravna, da bi po z nje zamoglo nakladati blago z vozov na vagone. Zaradi tega je nujno potrebno, da se napravi poseben prostor, in sicer tako vzviäen, da se bo moglo z njega blago z vozov naravnost na*tlad«ti na vagone. V vseh skladiäcih se nahaja pr^malo uslužbencev in za to se prn- počasi vrši >sprej^manje in oddnja blaga. Trhtnica v skladiäcih je premajhna in se zaradi toga ne rnoro na nji st^hUti vsakovrntno blago. Neobhodno potrebna sta vnaj dva ž^rjala, za privzdigovanje jako težkih predmetov. Istolako bi mo- rali biti na postaji vsaj dve napajališči za konje in vole. Manjkati tudi vsa> dve tehtnici za vozove. Kar ne dopude na bohinjski želfziiici. — Oiebui vlak, ki odhaja iz Goricö ob deaeti uri in okoli tretjft ure na Jesenice prihnja, vozi od sv. Lucije naprej v največi vročini ob opoldanski uri. Lnčen in žejen popotnik sa na ko- lodvoru pri sv, Luciji, v M^lcih, na Gra- hovem, v Hudajužni poželjivo ozira in iäce z odmi, kje je knka restavracijK ali krčma. Pa zaman ! Vsak trenutek upa, da pride kak natakar z vrčkoin piva v roki in okusnim grižljejem rrn ploäceku. Toda nikrgir ni. Stroj zapiska in po- potnika žejnega in lačnega vleče naprej. V Podbrdu smo. Ura je blizo jedne po- poidne. Tu, predno vlak zanj« v predor, ki meji na dve deželi, se bo gotovo udobil kak grižlja) in požirek, tako si misli potnik. V bližini se tudi vidi nekaj piveev pred krčmo. Hilo! Zlaici b) go- tovo natakur tukaj. Kie vendar tiči ! Nestrpni postajajo potniki, toda nikogar ni. Vsa) kozarec vode bo prineslo kako človeče. Toda ne ! ! Stroj zapiska in od- vede lačne in žejne potnike v temen predor. Nad popianno nepostrežbo je ne- jevoljen domač popotnik, tujec pa se jezi in zabavlja, da je tukajšnje ljudstvo za- bito in neßpametno, ker si ne zna pri- dobiti lepih denarcev, katore bi potnik tu rad dal za kozarec piva hü vina in ZH grižljaj kruhn ali s:idja. Nevolja je opravičena. Mi opozarjamo sosede kolodvorov na zgoraj imonovanih pj-üüjah, naj s« vendar kedo dogovori z nacVlmki postaj in od njih dobe dovoljenjo prodajati potnikom vsaj üttjprimitivnejse potreb- sciri'i zu želo lec ; vodo, kruh, sir, sadje. Kozaiibki prekup«evalcl s sad- jem se vedno uemAkutarijo na tuk. uostaji boh. žcleznlce. — Omenili smo že jedenkrat v naäem li^tu, da se k( - zaawki pn>knpčevalci a sadjetn na tuk. postaji boh. železnlce radi bahajo s svojo 8krajno spakedrano nemfeino, ler da smešijo na ta način sami seh*\ Povedali sino ludi, da je to jako grdo in da bi se moraii otnenjeni prekupčevalci tega sramovati. Mogoce, da je ta naš opomin pri nekhtenh kaj izda'. Da pa pri vseh nstovä«k, dr. Brejc, dr. Kraäovec in prof. Keržič. Vsebina re^olucij«, ki je biln vaprejeta na sh)du, je pnbližno ta le : Shod izjavlja, da je za občno enako volilno pravico, kateri bodi <*dina podlaga stevilo prebivalstva. Shod za- upnikov izreka najiskrenej§e simpatije koro^kim Slovencem ob niih težavni in neustraženi borbi zoper kriv ce, katere so se jim zadale ? odseku za volilno rd- formo in obžaluje osebne napade na ne- sebične in nemtraäene voditelje ko- roSkih Slovencev. Resolucija obžaluje, „da slovenski poslanci v odseku niso na- stopali ne glede na domači strankardki prepir strogo po ©notnem in dogovor- jea^m programu" ter da KS ovanska zveza" ni niti po svojem nacelatvn niti s klubovim aklepom primerno podpirala zahteve koroških Slovencev. Resulacija zahteva, da se izločijo slovenske občine, ki so se v seji dne 12. julija izločile iz slovenskega okraja at. 23. in se pridrn- žijo tem slovenskim okrajem. Protestira proti krivični razdelitvi mestnih in trž- kih mandatov ter protestira, da sta se dve slovenski občini priklopili lipniškemu okraja. Resolacija pozivlje slovenske po- slance, naj z vsemi sredstvi skašajo to pnpraviti in če treba ae poslažijo tadi ob°trakcije. Izjavlja, da je proti dve- tretjinski večini glede spremembe vo- lilnih nkrajev. Xarodna-nnpredna stranka del» ;pro^ram ! — V bobotnem „Naroda" je priobčen načrt liberalnega programa, ki se predloži zaapaerna shoda aaroino- napredne stranke, ki bo dne 11. oktobra t. I. Ta nacrt ima dye znnimivosti: 1. Zahteva liberalna stranka ločitev cerkve ud države, „zlasti stranka ne pripoznava cerkvi nikake pravico do sole ter zahteva od cerkve popolnoma svobodno solo". Torej brezversko š >lo ! — 2 Liberalna 8tranka je obopnla nad delavstvom in je njegovo organizacijo prepastila po- \ olnoma socialni demokraciji. — Drnge točke so alaboten posnetek raznih dragih programov v jako medli obliki. Xemskl katollški §hod. — V Es^enn se je pričel 19. t. m. triinpedeseti nemški katoliški shod. Dasi prirejajo na N^mšfcem vsako leto katoliški shod, je vendar bilaudeležba ?elikanska. Zan manj•) za kaloliški shod je vedno veliko, ker pridejo tu v raz<*ovor vedao važna verska in gospodarska vprašanja. Začel se je katoliäki shod z obhodoin — ka- tMi^kih delavcev. Udeležilo se ga je c"ez 30.000 delavcev, ki so marširau v dveh kolonah. Nič manj nego 64 godb je igrnlo v sprevoda. Poleg glavnih zborovanj je še kakih 60 draätvenih in dragih zboro- v«nj. Ta zborajejo n. pr. katoliäki očitelji, misijonarji, trgovci, dijaki itd. Svoje občne zbore imajo pri tej prilož- nosti „Ljadako društvo za katoliško Nemčijo", „Draštvo katoliäkih abstinen- tovk, „Avgaštinovo društvo za katoliško časopisje" itd. Shoda se adeležaje pred- sednik bavarske posl»nske zbornice dr. pl. Orterer in mraogo državnih poslancev. Opomaiti mortimo, da so ho protestantje vedli jako uljudno do katoličanov, kar so pokazali zlasti s tem, da so jim dali na razpolago brezplačna stanovanja. Misel katoliških shodov prodira tudi drngod. V kratkem bo katoliäki shod v Hebu (Eger) na Češkem, v trd- njavi vsenemštra in losvonromstva Kdo bi si bil mislil, da bodo tadi tu katoli- čani dobih poguma, da ae javno poka- že-o ? Pk brezobzirnoat so/ražnikov jih je vziramila, in zdaj h te, da popravijo, •kar je zarnajenega. Izboljsauje uslužbenccm držav- liih zt'lezuic. — Zelezniäko minigterstvo namerava v najkrajšem času izboljäati položaj aslužbencem na državnih želez- nicah, in sicer v treh najnižjih nradniäkih činovuih razredih. Opastiti rameravajo najnižji 10. činovni razred s 1400 fcro- nami in uvesti začetno plačo 1600 K. Razdelili bodo tudi znatne svote osobito potrebnim uradnikom, da sanirajo go«po- darske razmere aradniskih rodbin. VeČje Št vilo uradnikov 8. razreda pa namera- tajo povišati v 7. razred. Kmetjsko poučno potovanje po južnem T.roNkem, (iornji Italiji in Furlaniji. — Valed želje doaedaj /.gla- sen h adeležencev s Kranjskega Šta- jerskega in Primorskpga se to za'nimivo potovanje nastopi iz Ljabljane 5. sep- tembra zvečer. Spored potovanja jp na- slednji : Ljubljana-Beljak-G(3lovec-Fran- zensfeste-B >lcan-Grien - Mornn-Gpies San JÄichaele - Trident - Rjvoreto - M:>ri-Arco Riva, s parnikom čez GirJ^o ^z^n v Desenzano, z vlakorn čez Brodcio v Milan (obibk svetovne raz^tave, 2 dnij). Po- vratek : Milan - Verona - Benetke-Mestro- Cer?ignano - Monastero- Monfalcjno čez Gonco na J^senice ali čez Nabrežino- Sl Peter v Ljabljano. Vs© potovanje bo trajalo 8 do 10 dni. Vožnja stano za II. razred 82 K., III. razred pa 60 K. Če pa hoče kdo nazaj gred* vožnjo skraj- sati, da namreč izpusti Benetke in Far- 1 lanijo, potem se stroSki za voznjo raz- meroma zmanj^ajo. Kdor se misli nde- ležiti tega potovanja, naj pismeno javi naravnost c kr. kmetijski drnžbi v Lja- bljani najkasneje do 25. avga^ta t. 1., obenem pa poälje 90, oziroma 70 K za vozni list. Prebitek s1? ma med poto- vanjem povrne. Vsakdo naj natančno naznani odkod odpotaje, t. j. na kateri postaji vBtopi in na kateri postaji nazaj grede izstopi. Do Bolcana se vsakdo lahko pelje po poijubni, njema najpri- kladnejši progi, toda to mora že sedaj povedati, da se ma priskrbi tak vozni list. V B )lcanu bo glavni sestanek dne 6. septembra med 7. in 8. uro dopoladne. Ker je tak vozni listek veljaven 45 dni, ne bo pri vrnitvi iz Milana nihče vezan na sknpno potovanje. — Dosedaj se je zglasilo 16 interesentov. Delavska zavarovalnlca za ne- z^ode za Primorsko, Kranjsko I11 Dalmacljo. — Jaatično ministeratvo je imenovalo za predsednika razsodižča imenovane zavarovalnice višjega dežel- nosodnpga svetnika v Trstu Henrika Cazafara, za njegovega naraestnika pH dežfllnosodnega svetnika v Trata Silvana Gaddasio. Llberalni birokrAtl/.em in šolstvo. — Kakor znano je ačno ministerstvo razveljavilo izvräilno naredbo ceäkega deželnega šolakega sveta, ki akazaje pod kazn'JT, da se otroci adeležajejo bogo- slažnih vaj. To je storil liberalni u(5ni minister Mtrclnt, ki je nedavno tožil, kako težavno je dandanes staliäöe za svobodomiselnega učnega ministra v Avstriji. Zdaj se pa sliäi, da hoče učno ministerstvo vpraäati vse dezeine äolske svete, kaj oni sodijo o verskih vajah otrok, in potem bo izdalo enoten odlok za celo državo. Pribežal je bil v Trat. — V torek sta dva policiiska agenta aretovala v Trstu 24-letnega Amedeja Maraäa, doma iz Sent Ferjana na Goriškem. Aretovala sta ga pa na njegovem stanovanju v alici sv. Marka ät. 3. in sicer na za- htevo gori^kega deželnega sodišča, ki ga iäöe radi zločina težke telesne poäkodbe. Aretovani je bil tu prijavljen za Josipa Maraä. Na policiji ao ga vzeli na za- pisnik in ga potem pridržali v zapora na razpolago goriškega sodišča. Italijanske paralelke pri sv. Ivanu. — To dni je prineßel „Piccolo" vest, da je ministeratvo odbilo pritožbo oböine tržaške proti odloöbi namestništva, s katero je ta oblast sistirala sklep mest- nega sveta trzaäke«a, da se imajo na ljudski äoli pri sv. Ivanu u^tanoviti ita- lijanske paralelke. Nalaganje občinskega dcnarja. — Doslej je bila navada, da se je ne- rabljeni denar občinskega premoženja In ubožne blagajne nalagal samo v hra- nilnice. V okrajnem zatitopa v L;ubnem je pa sedaj predlagal nek odbornik, naj se sklene, da se bodo sm^li odslej ti denarji nalagiti tadi v Raill'aisenove podojilnice. Občinski davek za kol^sa je uvedla mpstn» občina Kitzbüchel na Ti- rolskem. 01 vsakega bicikla v mestnem ozemlja imajo plačati lastniki 10 K davka, kar prinese občinski blagajni lepih do- hodkov. Zjper ta davek so vložili neka- teri prizadeti rekarz na detelni odbor, ki pa je pritožbo kot neutemeljeno od- bil in nklep občinskega zastopa potrdil. Ooldiuarski falzifikati krožijo po Ljubljani in tadi v laüljanski okolici. IideUni so jako dobro in jih je izpoznati le po tem, da so lažji in da nimajo iste^a c?enka. Nov otok v Savi. — Nad mostom preko Save med Semlinom in Belgradom je nastal v Savi nov otok, ki je vzrok mnogim prepirom med avstrijskimi in srbskimi podaniki. Te dni bo posebna srbsko-avstrijska komisija določila, ali spada otok k Srbiji ali Avstriji. V om v frančiskansko cerkev v Karlovcu. — V Karlovca so ne- znani tatovi ulomili v srančiškansko cerkev in odnesli cerkvenih posod za 20.000 krön. Tatovi so priäli v cerkev skozi okno. O tatovih ni sleda. Dva otpokii sta se zadušila v jcdnem kovčegn. — V Tauplica na Z?ornjem Štajerskem je sei posestnik Derber s svojo dražino delat na polje, doma pa je pustil dva mala dečka jed- nega od pet in drngega od 9 let starosti. Ko sta bila dečka sarna doma in sta se dovolj naigrala, vlegla sta se v neki kovčeg in sta v njem tadi zaspala. Ko se je vrnil posestniki s svojimi domov z dela, so zaman iskali otroka po hiäi. KoneČno pa so odprli kovčeg in v njem so naäli mrtva otroka. Med tem namreö, ko sta otroka spala se je kovöeg sam zaprl. Varujte se pred amerikanskimi ageati! — Ministerstvo notranjih stvari opozarja zlasti kmeöko prebivalstvo pred nekim agentom, z imenom Anton Ger- golet. On nabira izseljence za državo San Paolo v Braziliji in jim oskrbuje tjakaj proato vožnjo iz francoskega mesta Marzilija (Marseille). Ž<3 raed vožnjo imajo izBeljenci pretrpeti grozne make, v Bra- ziliji se jih pa tako neusmiljeno izkoriäöa, da se uboge žrtve nikakor ne morejo rešiti svojih izsesovalcev. Sa le pred kratkim je Gergolet izvabil z Visokega pri Gotovljah 11 ljadi v brazilijansko snženjstvo. Anton Grgolet je rodom Kra^evec, ako se ne motimo iz Doberdoba. B 1 je že poročnik pri domobrancih, kjer je bil zaradi nepoštenosti kazuovan ter degradiran. Shod jugoslovanskega učitelja v Belgradu je otvoril nauöni minister N i k o 1 i c. Shoda se udeležaje okoli 1000 učiteljev iz Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine in Hrvat9ke. Tudi slovensko učiteljstvo je zastopano. !'J Saški kralj Friderik Avgust. — V četrtek zjutraj je dospel na Danaj saški kralj. Pol ore pozneje je odpotoval v Trbiž. Listnica uredništva. — Nekatere dopise niamo mogli danes priobčiti, ke so nam priäli prepozno. Priobčimo jih prihodnjič. Potres v Valparaisu. — Iz Val- paraisa javljajo, da je sedaj konstatovano, da je povodom potresa našlo smrt 3000 oseb. Ni bilo še možno natančno prora- čunati materijalne äkode. Večje alice so skoraj vse razdejane. Med razdejanimi poslopji so gledaliäca, skoraj vse Sole in vodovod. Porušile so se vladne zgradbe in policij8ko poslopje. Angležkain nemäka kolonija sta najmanj trpeli. Na hribih, ki obdajajo mesto, niso bili potresni sunki tako močni, pač pa so razdejana vsa mesta in vasi okola Valparaisa. Banke so zopet odprte. Prebivalstvo se je pomirilo. Glavna železniška zveza je vspostavljena, v pristanišče prihajajo vojne ladije s četami in živili. (Dalje na četrti strani.) Skrb vtake gospo- I dlnje je posvefcna I drullnakl bUginjI! I Kathrelnerjev» Knelppova sladna kava ]• po Ktthrclntrjtvem najlna tv*- )eg« prolzvajtn]» okusna, zdrtvju v proipeh in pocenl, ima tore] neprecen- I)iveprednoitliav««kof0ipodinj«tvo1 Poudarjajte pri nakupovanju lErcCno Ime Kathrelner in zahte- vajti 1« livirne wvoje z varst- ^ ) vcao inamke iupnlk Kneipp. Cj Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja in sožalja 0 priliki nena- domestne izgube naže Ijubljene soproge, oziroma inatere in sestre gospe V Olge Breščah r«,. Sinigoj, izrekamo tem polom vsem prijatcljem in znancem srčno hvalo, osobito pa še onim, ki so nam ob dolgi bolezni drage pokoj- nice stali na strani, ki so ji darovali vence in ki so jo spre- mili v tolikem številu k večnemu počitku. V Gorici, 25. avgusta 1906. Žalujoči ostali. „KR0JAÖKA ZADRUGA" Gorica, Gosposka ulica štev. 7. priporoca svojo bogato zalogo: RiimbcrSko, belgijsko in slezijsko platno, namizni prti in ser- victe, brisalke, žepnc rute, cvilh, žimsi in volna v dlaki za madrace, odeje, koce, sivane kuverte, perje za postelje, preproge, zavese itd. itd. Blago izvrstno. Postrežba strogo poštena!! Cene prav nizke. Iz Rio de Jane;ro javljajo, da je Mendoza ob vznožju And v Argentiniji popolnoma porošeno. Ubitih je bilo baje nad tisoč ljudi. „Angence Havas" po- roča iz Valparaisa: Okolo 3000 oseb, o katerih se je mislilo, da so povodom po- tresa izgnbile življenje, bo se zamogle rešiti. Škndo, povzročeno po potrean, cenijo na 5 milijonov fantov šterlingov (120 milijonov kron). Predsedniku v Santjago je doälo nradno poročilo iz Valparaisa, ki pravi, da je mesto po- polnoma razdejano, kar stoji še po koncn, bo treba pornšiti. Nad mestom je bilo proglašeno vojno stanje. Za vzdrževanjfl reda so bile izdane energične odredbf. Živil je še za mesec dni. Doslej be je zamoglo pokopati le 200 mrličev, ker primanjknje za pokopavanje spo8obnih ljudi. Plenilce ustrele brez usmiljenja. Prebivalstvo dobiva zopet pogom. Iz Buenos Ayresa poročajo : Zemlja se je stresla v smeri proti jugu ob ob- režju Tihega cceana, čez Andsko go- rovje in se je stresla zemlja do vzhod- nega obrežja. Pet potresnib snnkov je zelo poškodovalo tndi mesta Rosario, Arano, Rioyo, San Luis in Tacunam, kjer je porušeno tndi vladno poslopje. Na Andih je obenem s potresom razsajal tndi vihar. Močno se je tresla zemlja tndi v okolici Andes City. Uradno se poroča, da je izgubilo v San Jago življenje 55 oseb, na stotine oseb je ranjenih. Med mestno policijo združeno z meščanstvom in ropajočimi tatovi, je prišlo do krvavega boja. Potres je razruäil nadškofijbko palačo, palačo notranjega ministerstva, kongresno po- slopje, mestno hiäo, nniverzo. Vsa ta po- slopja so sedaj kup kamenja. Škode je na railijone in milijone. Dne 16. t. m. do večera so šteli v Valparaisa 82 potresnib sunkov. Večina hiš je uničenih, ostale so poškodovane. Škode je 50.000 milijonov fantov šter- lingov. Število mrtvih znaša 2000. Največ škode je napravil ogenj, ki je izbrahnil takoj po prvem sonku. Zivila so jako draga. En liter mleka velja dva dolarja, Tadi meso je silno drago. Prebivalstvo. ki tabori v parkih, grozno trpi, ker veje oster mrzel veter in so noči mrzle. Preiekovalca Južne Amerike rodom Hrvata. — Pod naslovom „Mi- sion cientiliea Croata" je zapala Mirka in Sveto Seljana, ki sta oba Hrvata in brata, častna naloga, preiskati nepoznane kraje, ki leže med rekama Tapajoz in Xingn. Svrha ekspedicije je zlasti vpra- šanje, je-li mogoče spojiti z zemeljskim potom dolino rek Amazona in Rio de la Plata. — Spremstvo sestoji iz 14 obo- roženih mož in 15 pravih Indijancev, ki jih bodo Todili. 45 dobro natovorjenih volov nosi brano in ostale življenske potrebščine. Ekspedicija bo trajala deset do dvanajst mesecev in je zelo važna. Gotovo je namreč, da je v teh neznanih krajih mnogo zlato nosečih rek in isto- tako pod zemljo več ali manj bogatih rud. Rraji so pokriti z prsgozdi, koder 66 skrivajo še tisti stari domačini, ki se niso mogli na noben način seznaniti s koltnro in so se umikali globlje in globlje v notrino pokrajin. Poleg tega pa ima ekspedicija mnogo poinena za ge- ografijo In etnografijo. Kitajski morski roparji so 15. t. m. preoblečeni v potnike oplenili an- gleäki parnik „Kwanping". Roparji so noli v dveh Čolnih. Uropali so 6000 taelov in ranili 20 oseb. BlirDnrDll se sprejme na stanovanje ULlIILLV in hrano. Ana Hvala, Via ponte Nuovo šte v. io. V dekliškem domu se učenke sprejmejo na stanovanje, kalere razne goriške sole obiskujejo. Prilika za učenje raznih tujih jezi- kov, godbe in ročnega dela. Dobro nadzorstvo. Pri nizki ceni dobru hrana, lepo in prostorno stanovanje. Natančneje se izve pri gospej Moriji Drašler Via Trigeniina štev. 12. Anton Kustrm. trgovec v Gorici Gosposkaulicast.25 priporoča častiti duhovščini in siav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Vt-c vrst riža. Miljsveče prve in druge vrstc, namreč ob l/3 kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Jocli- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. flnton Ivonou Pečenko i Gorica \ priporoča svojo veliko zalogo pristnih i belih in črnih vin iz lastnih in drugih i priznanih vinognidov; plzenjskega piva ' »prazdroj€ iz sloveče češke »MešČanske pi- ' vovanie«, in domačega žganja I. vrste v i steklenicah, kojega pristnost se jamČi. ' Zaloga ledu katerega se oddaja le na ] debelo po 50 kg naprej i Vino dostavlja na dom in razpošilja | po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske « države v sodih od 56 1 naprej. | Cene zmerne. Postrežba poš- | tena in točna. m m m m m m ; V mizar in v lesni trgovec v Podffori, u oLjn nveia železništeca mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiiki) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- «a in mekhega lesa domacega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, vinskih posod, stiskalnic itd. Franc Podbepšie avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška cesta štev. 17. priporoča slavnemu občinstvu za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov bodisi priprostih, ali finihiz kraš dopošlje naprej 7 K, Dakar se stekleničice dopoäljejo franko in so v tem zneskn zapopadeni vsi pošiljatveni stroäki. Dobiva se v vseh lekarnah.