OSILNISKA DOLINA 8 Številka^november 1996 Nasilje nad ljudmi Letos poleti je bil v Gospodarskem vestniku, časopisu z resno gospodarsko vsebino, objavljen članek Ilije Bregarja pod gornjim naslovom, ki si zaradi svoje vsebine zaslužili objavo v našem časopisu v celoti._ Lepe stvari so običajno (pred)drage ali pa preprosto nedostopne. Med takimi težko dostopnimi lepotami je na primer Osilnica ob Kolpi. Avtobus ali tovornjak latiko pripeljeta v vas le po tirvaškem makedamu, osebni avto pa tudi po novi, tri metre široki cesti ob Kolpi, ki je bila narejena pred kratkim ob bučnem protestiranju slovenskiti naravovarstvenikov. Do Kočevja je dobriti 50 kilometrov, do vasi Fara, kjer Je najbližja osemletka, pa pol manj. Osilnica ni bila nikoli bogata, toda na teti 42 kvadratniti kilometriti, kolikor jiti ima osilniška občina danes, je preživljala več kot tisoč duš. Imeli so nekaj lesnih obratov, kmetijsko zadrugo, ljudje so hodili na delo po hišah, hausirje so jih imenovali, popravljali so ure, brusili nože in žage, krpali čevlje, v Slavonijo in Francijo so hodili drvarit, predvsem pa so lahko hodili v svet prek kočevskih gozdov in pot do Kočevja je bila bistveno krajša - dolga le dobrih 30 kilometrov. Ko se je zavoljo zaprtja kočevskega območja ta pot pretrgala, je osilniško gospodarstvo začelo propadati, število prebivalcev pa zmanjševati. Osilnica Je bila občina do leta 1958, potem je postala le krajevna skupnost kočevske. Od lani je spet občina s 394 prebivalci, od katerih je kar 30 odstotkov starih več kot 70 let in kot kaže. jih bo kmalu manj kot 200! Osilnica je danes zanesljivo edina slovenska občina, ki ima več hišnih številk kot prebivalcev. Obstoj tega predela je odvisen najprej in predvsem od komunikacij • dobiti mora čimkrajšo povezavo s Kočevjem! Pravzaprav je vse že dogovorjeno, država je že rezervirala denar za cesto do Kočevske Reke, toda kaj, ko pa naravovarstven i ki gradnje na odseku Čačiči • Dragarji ne dovolijo! Govorijo o nasilju nad naravo, ker pa so komunikacije za Osilničane stvar preživetja, je njihovo stališče v tem primeru pravzaprav nasilje nad ljudmi! Osilničani veliko pričakujejo tudi od projekta CRPOV, čeprav za zdaj od nJega nimajo še nobenih koristi. Na voljo imajo kakih 10 odstotkov kmetijske zemlje, ki pa se žal zarašča. Pričakovanja, da jim bo kdo pomagal z nasveti (in z denarjem), s čim naj se ukvarjajo in kako, da bi tudi ta 25 kilometrov dolg obmejni pas s Hrvaško ostal poseljen, se jim bodo, kot kaže, že v tretje sfizila. Oblast pač zahteva programe, nič pa je ne zanima, kdo naj bi jih naredil in, kar Je še pomembnejše, kdo jih bo plačal. Zadeva je sorazmerno preprosta: najprej je treba urediti prometne povezave, s katerimi bi omogočili, da bi lahko ljudje doma delali, prodajali pa drugje. Turizem ima prihodnost, lani so imeli okoli 5000 prenočitev, čeprav imajo na voljo zgolj 102 ležišči, kar je za sezono, dolgo komaj nekaj mesecev, kar precej. Turistom lahko ponudijo jahanje, vse vrste vodnih športov, pa ribolov in še kaj bi se našlo. In tudi nedokončan objekt z načrtovanimi 20 ležišči in restavracijo ter možnostjo, da bi uredili vsaj štiri kampinge. Še ta mesec bo Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti (ki razpolaga z denarjem, dobljenim iz kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij) objavil razpis za dodeljevanje ugodnih posojil, za kar je na voljo 750 milijonov tolarjev, toda ta posojila bodo temeljila na določilih demografsko ogroženih območij, ki veljajo od leta 1991. Nova opredelitev je namreč stvar zakona, ki ga še ni, ker Je še zmeraj v obravnavi. Vse, kar se dogaja v tej naši ljubi državi, gre spričo dosedanjih dogodkov Osilničanom bolj malo na roko. Žal, čeprav bi bilo za razvozlanje tega vozla morda že dovolj to, da bi odločajoči dejavniki in naravovarstveniki ta predel Slovenije gledali bolj z očmi ljudi, ki tam živijo, in manj na medvede, ki živijo v gozdovih (in tudi grmadah) na poti do Osilnice! Samo tu je naš dom, tu smo doma Na Petruvu, največji praznik v deželi Petra Klepca, se je v zgornjekolpski dolini zbralo kar precejšnje število obiskovalcev._ Predstavili smojim stare šege in običaje, ki so se marsikje že pozabili. Kar dolga je bila povorka, na čelu katere je bil Peter Klepec, za njim pa kosci, drvarji, grabljarji, urmot^arjl in drugi. V sprevodu je bila tudi osilniška zastava, ki jo je za to priložnost pripravil naš kipar Stane Jarm. Zbranim na Petruvo na trgu v Osilnici je spregovoril župan, Anton Kovač. "Letos smo drugič pnpravili praznovanje, s katerim želimo obuditi stare običaje in šege, ki so jit) v deželi Petra Klepca gojili naši predniki. Želimo, da bi Petruvo postalo tradicionalni praznik in bi z njim vsako leto živela vsa dohna m vsi njeni prebivalci. Pred dobrima dvema letoma, ko smo ustanavljali samostojno občino, smo si za cilj zastavili oživiti naše kraje, ki so bili v preteklosti, delno pa tudi še danes, iz različnih vzrokov, zapostavljeni. Nekaj težav nam je v teh dveh letih že uspelo rešiti, nekatere pa upamo in verjamemo, bomo s skupnimi močmi rešili v prihodnosti." Župan je poudaril, da je najpomembnejša naloga vzpostavitev cestne povezave z osrčjem Slovenije, omenil potek del pri elektrifikaciji doline in ureditvi kanalizacije v Osilnici, postopoma pa tudi v drugih krajih občine. "Ob ustanovitvi občine smo si zadali za cilj tudi oživitev gospodarske in turistične dejavnosti," je nadaljeval Anton Kovač. "Ohraniti želimo obstoječa delovna mesta, iščemo možnosti samozaposlitve občanov, predvsem pa želimo razvijati turizem, za katerega imamo v naši lepi osilniški dolini številne možnosti. Na kulturnem področju smo si zastaviti ambiciozen cilj, postaviti v Osilnici galerijo našega umetnika, rojaka Staneta Jarma. Številni so problemi, s katerimi se spopadamo vsak dan, vendar smo optimisti. Vztrajamo na tej zemlji, v deželi Petra Klepca, kot so vztrajali stoletja in stoletja naši predniki. Na zemlji, kt nam je dala obilo lepote, malo bogastva, na kateri se znajo pridni in marljivi ljudje spoprijeti z življenjem. Samo tu je naš dom in tu smo doma." Paša za oči so bile narodne noše. ki smo jih letos po več kot sto letih vrnili iz pozabe. Obleklo jih je pet Osilničanov, med njimi tudi župan in županja. Pnreditev, ki smo jo letos pripravili drugič, je izredno uspela, saj so jo kot kaže, prebivalci »vzeli za svojo«, in seje udeležili skoraj vsi. Med obiskovalci je bito tudi nekaj vidnih gostov, med njimi slovenski veleposlanik na Hrvaškem, Matija Malešič. Krst na Petruvu Na dan Sv. Peta in Pavla je bil v osilniški cerrkvi krščen mali Matej iz Križmanov. Ta lep dogodek je dal prazniku v naši dolini še posebno obeležje. Nova Osilničanka staršema Mileni in Marjanu Kovaču s Sel se je pred tedni rodila deklica, Nika. Naši najmlajši oslničanki želimo vse dobro v življenju, staršema pa prisrčno čestitamo. DAN, KI OBETA ! 17. avgusta 1996 se je v Osilniški dolini dobesedno dogodil dan, ki obeta. Iz naslova veje optimizem, ki se je tega dne pokazal kot popolnoma upravičen, saj se je staro in mlado iz doline, od Mirtovičev do Sel, s Čačiča, iz Belice, pa tudi s Hrvatskega in Turkov in še od kod združilo v eno in se udeležilo več slovesnosti, ki so bile organizirane za ta dan. Razveseljivo je tudi, da ni bilo med njimi malo tistih, ki so potomci staršev, rojenih v dolini, ki so zaradi različnih • predvsem ekonomskih razlogov - dolino zapustili, ni pa tudi malo tistih, ki so v dolino enkrat prišli na obisk, jo vzljubili in od takrat z njo živijo._ Še posebno razveseljivo in pomembno za prihodnost doline pa je, da je bilo ves dan slišati mnogo otroških glasov, ki so željo in optimizem starejših po oživitvi doline še stopnjevali, istočasno pa nas prepričevali, da smo na pravi poti. In kaj se je tega dne tako pomembnega dogajalo? Helikopter Peter Klepec Najprej sta na trati v bližini Kolpe pod Ribjekom pristala dva helikopterja Slovenske vojske, katerih boke je krasil zanimiv grb, še zanimivejše pa je bilo ime izpisano poleg grba - Peter Klepec. V dolino svoje mladosti je Peter Klepec tega dne dobesedno Zupanu je predstavnik Slovenske vojske predal maketo helikopterja Peter Klepec. priletel z neba in mirno čakal na krst. Poleg nJega so na svečani obred čakali tudi premnogi prebivalci doline, o katerih je že bilo govora, v njihovi družbi pa so se pojavili tudi častni gosti iz občine Kranjska Gora in predstavniki Ministrstva za obrambo ter Slovenske vojske in še marsikdo. Po intonaciji državne himne, ki ji je še posebno slovesno noto dajala postrojena častna enota vojske, sta župan občine Osilnica Anton Kovač in državni sekretar v Ministrstu za obrambo Bojan Šuligoj izrekla vsak nekaj pozdravnih besed, pojasnila vzrok za odločitev o imenovanju helikopterja Slovenske vojske z imenom našega narodnega junaka. Župan v svojem govoru seveda ni pozabil prisotnih seznaniti tudi z dosedanjimi uspehi občinskega vodstva in z načrti za prihodnji razvoj občine. Po slavnostnih govorih je župan iz rok predstavnikov vojske prevzel prekrasno maketo helikopterja, piloti pa iz rok državnega sekretarja, simbolično, ključe helikopterja, katerega nos je potem župan poškropil s penečim vinom in mu s tem podelil ime Peter Klepec ter mu istočano zaželel srečen let po modrinah slovenskega neba, svoj blagoslov pa je dodal še župnik, ki mu je bil to prvi javni nastop v dolini pred tako množico. Po obredu krsta je izkušen pilot Slovenske vojske prisotnim pokazal nekaj zmogljivosti helikopterja, župan, mati županja in župnik pa so se odpeljali na ogled občine iz zraka. Po povratku so svoje občutke, predvsem pogled na Loško steno iz zraka, opisovali kot nekaj neverjetnega, enkratnega in nepozabnega, kar jim tudi verjamem, ker mi let s helikopterjem ni tuj in poznam občutke ob prekrasnem pogledu na zemljo iz zračne perspektive. Lovski dom v Ribjeku Za širšo razlago občutkov v tem trenutku že ni bilo več časa. saj se je množica obiskovalcev že selila preko ceste pred lovski dom v Ribjeku. ki so ga prizadevni člani lovske družine ob mnogih delovnih akcijah uredili v prekrasno zgradbo, ki bo nedvomno služila njihovemu druženju, menim pa, da tudi občani ne bodo ostali prikrajšani za njegovo uporabo. Pozabiti ne smem. da so dom in okolico še posebno s ponosom in zanosom urejali ob 50-letnici ustanovitve Lovske družine Osilnica, tokrat pa je nastopil trenutek svečanega odprtja. Po uvodnih govorih starešine družine Staneta Ferbežarja ter župana občine Osilnica. ki sta bila opravljena pred svečanim postrojem članov družine, in svečani podelitvi priznanj najstarejšim in najzaslužnejšim članom družine, je nastarejši član družine prerezal svečani trak pred vrati doma m s tem vsem oznanil, da ga daje v uporabo. Prisotnim je za nekaj trenutkov napetost povečal še župnik, ki je opravil blagoslov doma od zunaj in znotraj, nato pa smo udeleženci lahko vstopili v prelepe prostore lovskega doma. Posebno smo bili vsi presenečeni, pa tudi zadovoljni na dejstvom, da so se prizadevni lovci potrudili in nam z zbirko starih fotografij, živalskih trofej in končno tudi z lastno razlago pričarali del svoje dolgoletne dejavnosti. Ob ogledu razstave ni bil redek primer, ko se je tudi sam član "zelene bratovščine" začudil nad katero od fotografij. češ:"Pogtej. prijatelj, po uplenu tega merjasca so me slikali, da niti sam nisem vedel kdaj. jaz pa slike nimam." In to je bila lepa priložnost, da jo bo seveda dobil. Nemalo je bilo tudi dilem o tem, kako se katera od razstavljenih živali imenuje, vendar so prijazni lovci s strokovnimi pojasnili vse odpravili. Na lepo urejenem platoju pred domom so goste ob izhodu že čakale klopi in mize in vabile na zabavo s plesom, ki bi morala po predvidevanjih nekaterih trajati dolgo v noč. Cerkev Sv. Egidija Vendar pa. dragi prijatelji in znanci, ni še bilo časa za počitek. Morali smo opraviti še eno slovesnost - posvetitev cerkve. Verjetno ste že ugotovili, da se je vsa množica občanov in ostalih obiskovalcev premaknila nekaj sto metrov nižje proti cerkvici Sv. Egidija, katere obnova je bila v letošnjem letu zaključena. Vsi smo si najprej z velikim zanimanjem ogledali zunanjost cerkvice, ki so jo v njeni lepoti še dopolnjevale mnogoštevilne sončnice na bližnji njivi in Loška stena v ozadju, ogled pa smo nadaljevali v notranjosti, ki je res prekrasno obnovljena in urejena. Po skupinskem ogledu cerkvice sta župnika iz Fare in Osilnice udeležence povabila na skupno procesijo okrog cerkvice, nato pa k obredu - molitvi. In glej, človek enostavno ne more verjeti, kako pristen stik lahko nastane med ljudmi, še posebno, če je na trati v bližini cerkvice postavljen improviziran oltar, ki mu še posebno lepoto daje zeleno grmovje v okolici. Kljub utrujenosti, saj so prireditve trajate že dolgo časa, so vsi udeleženci, vključno s starejšimi ženicami, s posebnim žarom sodelovali v obredu, saj so z njim ponovno dobili nekaj svojega. dobili so obnovljenega Sv. Egidija. Po končanem obredu se je vsa množica podala nazaj pred lovski dom. kjer je rajanje, po izjavah očividcev, ki so vztrajali do konca, trajalo do četrte ure naslednjega dne. In ob koncu še nekaj, kar me bo spominjalo na ta dan za vedno; po cesti sta šli proti cerkvici Sv. Egidija dve zelo stari ženici in iz njunega razgovora sem ujel zanimiv odlomek, ko ena drugi pravi: " Poglej ali ni to lepo, ko se nas je danes tako veliko zbralo v Ribjeku. Kaj takega že strašno dolgo nisem videla v tej dolini." Upam, da jo je slišal še kdo in da mu je bil to poziv, da v dolino, če v njej ne živi, še pride, če pa v njej živi. naj je ne zapusti. In tudi vi. ki to prebirate, če ste prebrali do konca, pridite v dolino, če ste že v njej, pa je ne zapuščajte. Skupno pa se bomo borili, da bo življenje v njej lepše, predvsem pa lažje in sprejemljivo tudi za mlade. V tem pa seveda ni prostora raznim sporom, zameram, nagajanjem in sovraštvu, zato upam. da bodo ti iz doline kmalu izginili. Človek, ki je iz mesta prtšel v dolino, jo videl, vzljubil in živi z njo, kljub temu da ne živi v njej. Miran Klavora Prenovljena cerkev v osilniški dolini so se ohranile vse cerkve iz davnine, vseh osem, in vsaka ima nekaj posebnega, značilnega. Vse to bi bito vredno opisati v posebnem vodniku po Osilniški dolini in seveda v zborniku, ki ga nameravamo izdati. Nekaj tega bogastva lahko že najdemo v splošnih vodnikih, toda premalo, da bi bili s tem zadovoljni. V sam vrh naših cerkva postavljamo najstarejšo cerkev, ne samo v dolini temveč tudi na Kočevskem, cerkev sv. Egidija v Ribjeku, ki se nam je 17. avgusta slavnostno predstavila. Svečani obred, ki mu je prisostvovalo veliko obiskovalcev, je ob sodelovanju dekana, gospoda Potrebuješa, opravil novi osilniški župnik. Prenovljena cerkev z Loško steno v ozadju, gospod Jože Brilej. Restavriranje cerkve je bilo dolgotrajno, zadnja leta pospešeno. Že pred četrt stoletja smo v okviru "Akcije za razvoj Osilniške doline" začeli z zbiranjem samoprispevkov, da so cerkev prekrili m jo s tem zavarovali propada. Regionalni zavod za varstvo naravne m kulturne dediščine je delo nadaljeval m cerkev celovito prenovil ter nam odkril lepoto, ki so jo zastrli številni beleži in preslikave. Sanacija temeljev in strehe ter restavriranje notranjosti in zunanjosti je potrdil domnevo, da je cerkev za stoletje starejša, kot se je sprva domnevalo. Cerkev je bila zgrajena že v drugi polovici 16. stoletja, lopa pa je bila prizidana kasneje. Zunanjost cerkve je bogato okrašena s šivanimi robovi, poslikani okenskimi Glavni oltar nosi letnico 1681. špaletami, posvetilnimi križi in ostanki fresk. V celoti ohranjena pozno renesančna arhitektura je obogatena z izjemno kvalitetno zgodnje baročno opremo. Glavni oltar (v presbiteriju), datiran z letnico 1681, posvečen sv. Egidiju, sodi v skupino zlatih oltarjev. Med nje uvrščamo tudi oba stranska oltarja, ki sta posvečena sv. Barbari (levi) in sv. Antonu (desni), nastala 1697. Ob severni cerkveni steni stoji prižnica s slikami štirih evangelistov. Iz sredine 17. stoletja je tudi lesen kasetiran strop v cerkveni ladji. Ohranjena in restavrirana sta tudi slikana oltarja na slavoločni steni. Da bo cerkev povsem restavrarirana, je potrebno obnoviti še glavni oltar in stranski sv. Antona ter kor in dodati opremo (klopi in stoli). Lahko smo ponosni na naše prednike, ki so pripomogli k nastanku tako veličastnega kulturnega spomenika. Jože Ožura Maše ob ribješki cerkvi, ki jo je vodil osilniški župnik g. Jože Brilej ob sodelovanju dekana gospoda Potrebuješa, se je udeležilo veliko ljudi. Šola ostane v Osilnici Velik nemir je zajel osilniško občino ob začetku novega šolskega leta. Mlada občina je dobila lani še kombiniran oddelek 3. in 4. razreda osnovne šole. Ko so odpirali oddelek, so jim namenili začasni prostor, na odru dvorane, da bi kasneje našli ustrezen prostor. Toda pristojni • šola, ministrstvo in občina • so to prelagali in šolsko leto se je izteklo. Inšpekcija je prepovedala nadaljnji pouk v tem prostoru. Letos, tik ped začetkom pouka, so starše obvestili, da bodo ta oddelek "začasno" prešolali na Faro. V navadi je, da najbolj zainteresirani (šola) že med šolskim letom pripravi načrt za ureditev šolskiti prostorov med počitnicami (beljenje, lakiranje, popravilo centralne kurjave, prezidave ipd.) Država (ministrstvo za šolstvo) je prva, ki mora zagotoviti vsem šolam, tudi Še tako zakotnim podružničnim šolam, minimalne pogoje za delo (standard). Kar je nad tem (nadstandard), pa primakne občina. Pristojni dobro vedo, če so vse to naredili!? Brez programa in zatitev od države ne dobiš ničesar. Zakaj bi se otroci vozili 50 kilometrov daleč, če jim je država dolžna to zagotoviti doma? "Razkošje" v osnovni šoli Fara bodo tako in tako še uživali, saj se petošolci že sedaj vozijo v Faro. Na odprlo pismo ministrstvu za šolstvo in po pogovoru župana na minsitrstvu, se je v enem tednu našla začasna rešitev v Osilnici in že pripravljajo načrte za preureditev šolskiti prostorov. Pritisniti je potrebno na pravi gumb, da se najde rešitev, ker drugače je prepoved inšpekcije (banalni) izgovor, da se šola zapre. Zakaj je sploti prišlo do šolske prostorske stiske, ko je bila s prostovoljnim delom Osilničanov zgrajena tako velika šola? Kdo in zakaj je šolo stisnil na slabo četrtino nekdanjega prostora? Kdo je "lastninil" v šolskiti prostoriti in zakaj so odgovorni v nekdanji kočevski občini to dovolili? Občinske lastnine (šola, občinsko poslopje, turistični center idr) praktično ni več... Osilniška šola potrebuje ustrezne prostore za otroke, ki morajo dobiti enake možnosti kot vsi ostali. Vendar, s preureditvijo dvorane v dve učilnici (tudi za predšolske otroke - vrtec) in majhno telovadnico, bodo Osilničani izgubili še zadnji prostor za prireditve - dvorano. Zakaj ne bi preuredili gornje nadstropje stavbe nazaj v učilnice? In kdo je lastnik spodnjih prostorov? Obstaja še ena možnost, ki pa zahteva skupen nastop Osilničanov, da bi dobila Osilnica svoj "Dom". V njem bi našli svoj prostor tako šola kot vrtec, knjižnica in galerija ter dvorana za različne prireditve. Ali bomo zmogli to uresničiti skupaj s pristojnimi ministrstvi do leta 2000? Jože Ožura Cesta do Dragarjev Marjan Dvornik, državni sekretar za ceste, je z župani štirih občin, Kočevja, Ribnica, Loškega Potoka in Osilnice, 23. oktobra odprl odsek ceste med Borovcem in Dragarji, dolg okoli štiri kilometre. Tako smo občino Osilnico, obmejno in demografsko ogroženo območje, ponovno nekoliko približali ostalim krajem in centru države. Posebnost tega odseka ceste med Kočevsko Reko in Osilnico je, da poteka po prvem vodovarstvenem pasu, zato so izvajalci med gradnjo to upoštevali. Na trasi niso minirali, cesta pa je posebej prilagojena varstvu in zaščiti podtalnice. Odvodnjavanje Je speljano preko plastičnih in betonskih cevi do zadrževalnikov, na brežinah Je položena glinena plast, ki preprečuje pronicanje škodljivih snovi ob morebitnih izlitjih cistern. Na nasipih je posebna dvojna ograja, tako da avtomobili j tudi ob nesrečah ne bodo škodovali I podtalnici. ' Pred izvajalci bo prihodnje leto najtežji del gradnje, preboj preko 600-metrske Strme ! Rebri. Cesta Je projektirana tako, da I upošteva vsa naravovarstvena merila, da bi neokrnejno naravo čimbolj ohranili. Nekatere osilniške vasi bo prvič povezala po slovenskem ozemlju z notranjostjo države, prav tako pa bo pot iz Kočevja do Osilnice krajša za skoraj 20 kilometrov, kar je za demografsko ogrožene in obmejne kraje izredno pomembno. Povzeto po Delu Kaj vse smo letos postorili v občini Bliža se zima, z njo pa tudi konec leta in čas je, da pogledamo, kaj smo na gospodarskem področju postorili letos v občini. Kanalizacija Jeseni je bila dokončana kanalizacijska napeljava v Selih in Osilnici. V pripravi je načrt za ureditev kanalizacije v Bezgarjih, Ribjeku, Ložcu, Grintovcu, Bosljivi Loki in Mirtovičih. Biološka čistilna naprava Ker je inšpekcija zahtevala, da uredimo čistilno napravo v Osilnici, smo se lotili teh del. Biološka čistilna naprava v Osilnici je dokončana in bo dana v obratovanje v kratkem. Asfaltiranje cest Asfaltirali smo lokalni cesti Lipica • Malinišče in Mirtoviči - Žaga ter asfaltirali tri krajevne ceste v Ribjeku ob lovskem domu in ob potoku ter v Bosljivi Loki. Preplastili smo tudi regionalno cesto skozi Sela in Osilnico, kjer je bila zgrajena tudi kamnita škarpa ob cesti na pokopališče in asfaltiran dostop do pokopališča. Javna razsvetljava v vseh vaseh, razen v Bezgarjih, kjer bo v kratkem, je bila postavljena javna razsvetljava. Daljnovod Verjetno so v naši občini posamezne vasi še edine, ki so dobivale še sedaj elektriko iz sosednje države. Hrvaške. Letos je bil zgrajen 20 kV daljnovod na odseku Ribjek -Srobotnik. Tako so vasi Ribjek, Grintovec, Bosljiva Loka in Mirtoviči priključeni na slovensko elektro omrežje. Osvetlitev cerkve Osilniško cerkev smo letos osvetlili. Tako lahko obiskovalci tudi ponoči že od daleč opazijo objekt, ki je središče Osilnice. Prenova cerkve v Ribjeku Za prenovo cerkve v Ribjeku, ki je kulturnozgodovinski objekt, je prispevala sredstva tudi občina. S pomočjo občinskih sredstev je bila obnovljena fasada notranjost cerkve. m urejena Prihodnje leto naj bi na podoben način obnovili tudi cerkev v Bosljivi Loki. Ostalo Občina je financirala tudi ureditev fasade zdravstvene postaje v Osilnici. namenila sredstva za sanacijo javnega vodovodnega omrežja in vgradnjo štirih nadzemnih hidrantov. Naročila je izdelavo in noveliranje strokovnih podlag za zavarovanje pitne vode v občini in pripravila razvojni projekt CRPOV. Podeljenih 10 štipendij Lani so bile prvič podeljene občinske štipendije. V letu 1996 je prejemalo štipendije pet dijakov oziroma študentov. Tri štipendije so bile podeljene za srednjo šolo, ena za poklicno šolo in ena štipendija za višjo šolo. Za šolsko leto 1996/97 je bilo podeljeno še pet štipendij, tako da občina sedaj štipendira 10 dijakov in študentov. TV pretvornik Sredi novembra so stekla pripravljalna dela za TV pretvornik na Kostelcu nad Osilnico. Občina bo uredila pristop in postavila temelje za pretvornik, ki ga bo postavila RTV Ljubljana. Prvemu pretvorniku bosta sledita še dva, ki pa bosta postavljena potem, ko bo ugotovljen domet prvega oziroma drugega pretvornika. S postavitvijo TV pretvornikov bodo uresničena dolgoletna pričakovanja prebivalcev osilniške doline, da bomo lahko gledati slovenski televizijski program in poslušali slovenske radijske postaje. Vodovod Občina je naročila tudi načrte za rešitev težav z vodo v Osilnici, Selih, Bezgovici, Padovu, Podvrhu in Zgornjem in Spodnjem Čačiču. Sanirati pa bo potrebno tudi vodno zajetje v Ribjeku za Ložec, Grintovec in Bosljivo Loko. Smuke Spravilo sena na smukah v našem kraju je edinstven primer daleč naokoli, verjetno tudi v Sloveniji. Stari ljudje so pripovedovali, da so na ta način spravljali seno v sosednji Hrvaški, v kraju Krašičevica nad izvirom Kolpe. Zato bi naše smuke lahko sodile tudi v Tehniški muzej v Bistri. Nekoč, pred mnogimi leti, se je grof Auersperg Kočevski podal na ogled svoje gosposke, tokrat na južni del, nad Kolpo. Spremljal ga je njegov podložnik, lovec, ki se je pisal Pečaver. Iz Borovca sta se po strmi stezici povzpela na Krokar in nad Loško steno ob Rajfiti prispela na Strmo reber. Bilo je to proti koncu meseca julija, ko so kmetje tiribovskiti vasi kosili Laze in spravljali seno v dolino. Pa se je spomnil lovec Pečaver in vprašal svojega gospoda: »Gospod grof, ali veste, da nekateri kmetje tu na vašem področju uporabljajo za vsako vožnjo sena nov voz?« »Tega pa res ne vem,« mu je odgovoril grof. »Če želite to videti, vas peljem tu doli v Laze in prepričali se boste.« Grofje takoj privolil in z lovcem sta se po vijugasti stezici spustila na košenico, ki se imenuje Pri koritu. Pravkar sta kmet Ivan in njegov oče Blaž izdelovala smuke. Z voli sta iz doline pripeljala prvi konec voza in na njem pet verig, žrdnik, sedem klinov od brane in posebej za smuke prirejen oplen z ročicama, ki seje pritrdil zadaj na smuke. V bližnjem gozdu sta posekala dve smuki, bukvici, kakšniti 15 cm del>eli in 5 metrov dolgi. Prav tako sta posekala žrd, suro in pa nekaj okroglic za v dno voza in ob ročicat). Izdelava smuk je bila prava mojstrovina. Smuki sta se namestili s •K tankim delom na prvi konec voza. Spredaj, spodaj za oplenom, sta se v smuki s svedrom zvrtali luknji in vanju zabila klina, da smuki nista mogli zdrsniti nazaj. Zadaj, kakšen meter pred koncem, se je na razmaknjeni smuki s klini pritrdil poseben oplen z ročicama. Voz se Je v sredi s posebnim zavrtanim polenom še enkrat zbil. V dno voza se Je položilo nekaj tankiti okroglic. prav tako pa sta se na ročice oplenov z zunanje strani privezala dva drožička. Smuke so bile v dobri uri narejene in pripravljene za nakladanje sena. Vse to si Je z zanimanjem ogledal grof in dejal:«Res, za vsako vožnjo nov voz.« Lazarsko seno je bilo drobno, zato se Je pri nakladanju dobro zbilo. Spredaj je bil voz nizek, zadaj pa širok In višji, kar Je omogočilo lažjo in varnejšo vožnjo po strmi in slabi poti navzdol. Naložen voz se Je še dobro požrdil in z opasico povezal okrog In okrog. Vseeno pa vožnja sena na smukati ni bila enostavna. Pot iz Lazov Je bila ozka, strma in razdrta od vode. Podobna Je bila tiudournlškemu Jarku. Vodila Je po pobočju tiude strmine Drage. Bilo Je nevarno, da vse skupaj zgrmi v skalovito strmino, zato je bito treba voz večkrat ustaviti in smuke s koli odnašati na zgornjo stran poti. Kasneje se je pot navzodi prevesila po taki strmini, da Je bilo treba zavirati tudi prvi konec voza, saj bi sicer do 600 kilogramov težko breme povalilo pred seboj živino in človeka, ki Jo Je vodil. Zadaj pa je bito treba voz za žrd zadrževati, da se ni prevrnil. Kljub temu pa se je to pogosto zgodilo. Ko je voz prispel v dolino in so ga razložili, so smuke razstavili. Postopek so ponovili tudi do trikrat na dan. Kdor ni Imel vprežne živine in ni bil vešč izdelovanja smuk. Je moral sam s svojo družino, pogosto pa tudi s pomočjo sosedov, seno znositi na tirbtu z Lazov. To pa je bila prava kalvarija. Butare so bile težke do 50 kilogramov, ljudje pa so jlti bosi nosili po strmi kamniti poti. Posebna zanimivost in veselje Je bila košnja sena v Lazih. Od 3 do 7 koscev, kolikor Je pač imela kakšna kmetija košnje, se Je zbralo zjutraj še po temi. Za zajtrk so bili koruzni, tokrat zabeljeni žganci z belo kavo. Gospodar Je za malico s seboj vzel koruzni kruh in nekaj prekajene svinjine, včasih tudi malo žganja. Po eni uri hoje v strmino so prišli v Laze. začeto se Je svitati in košnja se je začela. Kosci so bili ves Čas dobro razpoloženi. Smejali so se in se šalili, včasih pa je bilo slišati tudi glasno vriskanje. Majhna rumena travica se je bolj težko kosita, zato so morale biti kose dobro sklepane in nabrušene. Opoldne je gospodinja na glavi prinesla težak jerbas in v njem vse dobrote, kar jih je premogla domačija, kajti kosci so morali biti dobro postreženi. Veljal je pregovor«Kakor se koscu streže, tako mu kosa reže.« Zelo živahno je bilo tudi naslednje dni po košnji. Otroci so raztresali redi, grabljice so grabile, vsi skupaj pa so seno spravljati v ograbke in kopice. Seno je lepo dišalo, kajti sestavljale so ga razne zdravilne planinske rože in živina ga je zelo rada jedla. Danes so na te dogodke na žalost ostali le spomini. Lazi so se zarasli, pot v dolino pa je komaj še vredna imena. Le Kolpa in Čabranka spodaj se ne zmenita za to. Njuno rahlo žuborenje se še zmeraj sliši na obronke Lazov, drugo pa počasi tone v pozabo. Tone Žagar Iz šolskih klopi Tokrat ponovno objavljamo nekaj otroških spisov. Ker časopis čez poletje ni izšel, so nam ostali za jesen. Otroci so že nekoliko starejši in v višjih razredih, spisi pa jim bodo v spomin na preteklo leto. Bližajo se počitnice Ko bodo počitnice bom šla v Čateške Toplice in se bom veselila. Učila se bom plavati in skakati. Spuščala se bom po toboganu. Ko se bodo počitnice končale, se bom vrnila v Osilnico. Freja Kladnik - mala šola Kmalu se bodo začele počitnice. Med počitnicami bom šla k teti. Kopala se bom v morju. Tam se bom igrala z bratrancem. Ko bom prišla domov, bom šla nabirat gobe. Pomagala bom mami. Pomivala bom posodo in pospravljala stanovanje. Časa bom imela tudi za igro. Tudi na šolo ne bom pozabila. Brata bom knjige. Počitnic se zelo veselim. Ana Stimac. 1. razred Kmalu bo konec šolskega leta. Začete se bodo počitnice. Vsi smo veseli. Šli bomo na morje. Veliko bomo plavali in se sončili. Imeli se bomo lepo. Igrali se bomo na peskovniku, na gugalnicah in na toboganih. Na počitnice bom šla tudi k babici. Imam veliko prijateljev. Komaj čakam počitnice. Tanja Žagar, 1. razred Prvi maj je praznik vseh delovnih ljudi. Pri nas je to tudi občinski praznik. Vsepovsod visijo zastave. Na Kolpi je bilo mednarodno tekmovanje v kajaku, doma smo bili skoraj deset dni. Bilo je lepo. Veliko sem se igral s prijatelji. Malo sem se učil. Vozil sem se na kolesu z bratrancem. Prazniki so hitro minili in spet je vse po starem. Zoran Štimac. 2. razred Pohod na Loško steno šestnajstega avgusta ob 9. uri smo se zbrali pri Katjini hiši. Odpravili smo se na izlet na Loško steno. Pohod je organiziral Katjin oče Miran. Bilo nas je štirinajst. Z avtomobili smo se odpeljali do Zgornjega ČačiČa, naprej pa smo šli peš. Na gozdno pot je prvi stopil Janez iz Kočevja. Za njim smo hodili lepo in počasi vsi drugi. Nosila sem velik nahrbtnik. V njem sem imela dva velika sendviča, sokove in sladkarije. Na poti na Loško steno smo nabirali rožice, poslušali krokarje in se ustavljali, da bi se malo posladkali. Končno smo prišli do velike jase pri Loški steni. Tam smo nahrbtnike vrgli na jaso in odšli na veliko skalo. Z nje smo gledati z daljnogledom v dolino Kolpe. Potem smo šli na vrh Loške stene, ko smo prispeli, smo se slikali, malo odpočili in se vrnili na jaso. Potem smo odšli proti domu. Prišli smo do Čačiča in se odpeljali v Osilnico h Kovaču na pijačo. Ob 16. uri smo prišli domov v Bosljivo Loko. Še bi šla na tako lep izlet. Kristina Frbežar, 12 let Konec Danes, ko nisem imela kaj početi, sem razmišljala o koncu vsega v življenju. Pravzaprav ne vem, kako sem prišla na to misel, ampak najbrž je to zaradi konca, ki se neizbežno bliža. Ne mislim na konec filma, zgodbe, pesmi ali življenja, mislim na konec še eniti poletniti počitnic. Vsaka stvar v življenju, ki se začne, se nekako tudi konča. Dolgo sem iskala stvar, ki se nikoli ne konča, pa je bilo moje iskanje zaman. Pomislila sem še na ljubezen... ali se ljubezen kdaj konča? Ne, če je večna; ampak kdo Še verjame v večno ljubezen? Misel na konec me žalosti in zato bom spet začela z začetkom, ki je ponavadi boij vesel kot konec. letošnje počitnice so se zame začele z mojim rojstnim dnevom, saj je to tudi zadnji dan šole. S prijateljicami smo se z vlakom odpravile v Portorož in tam preživele dva prekrasna dneva. Prvi dan smo plavale in se sončile, noč preživele v discu, naslednji dan pa smo večinoma počivale na plaži. Doma se je zabava nadaljevala, saj smo morali proslaviti moj rojstni dan. Noč zabave je hitro minila in spet je prišel konec. Prišel je čas, da grem v Bosljivo Loko in tam preživim nekaj dni. Prve dni je bilo malo dolgočasno, potem sem Šla vsak dan v Osilnico in postalo je kar zabavno. Morda bi bilo še naprej, če ne bi spet prišel konec. Odšla sem domov, da se pripravim za na pot v Ameriko. Z mami sva hodili po nakupih, prali in likali in še prehitro je prišel dan odhoda. Postavljanje in potem dolg let do Kalifornije. Tam sem preživela tri prekrasne tedne, spoznala veliko mladih z vsega sveta in ugotovila, da so Skandinavci res lepi fantje. Boljše imamo samo še v Osilniški dolini. Videla sem veliko novih stvari, kot je na primer puščava, se srečala na blizu s kar nekaj novimi živalmi, kot je kit ubijalec, morski pes, zelena mamba, velikanska kača, dolga okoli 3 metre in še in še. Bila sem tudi v Los Angelesu, kjer smo obiskali Disneyland in si ogledali Holywood. Na žalost nisem srečala nobenega filmskega igralca. Bilo je lepo in nepozabno, toda spet je prišel ta neizbežni konec. Sledil je dolg let domov, potem teden počitka in spet pot do Bosljive Loke. Tokrat je šla z mano tudi moja prijateljica in sošolka Sabina. Dnevi so hitro minevali, ne pa tudi noči. Oživeli smo šele, ko se je sonce skrilo za gore. Spet je v zabavi minil teden in Sabina je šla domov. Jaz sem ostala še naslednji teden in moram priznati, da mi ni bilo dolgčas, saj so bili tu moje prijateljice in prijatelji, zaradi katerih je Bosljiva Loka tako zanimiva. S starši smo se odločili, da se povzpnemo na Loško steno in to smo v petek tudi storili. Pot do Loške stene je bila v zadnjem delu kar težavna, vendar smo zaradi prečudovitega razgleda na dežeto Petra Klepca pozabili na utrujenost. V soboto je dolino razveselil še en dogodek, in sicer krst helikopterja in v večernih urah seveda veselica. V nedeljo je spet prišel konec in to je bil edini konec, do sedaj opisanih, ki me je spravil v jok. Vsi so odšli domov in ostala sem sama. Rada bi šla domov, toda konec kar noče in noče priti. Rada imam to dolino in upam, da nje ne čaka kakšen žalosten konec. KONEC. Tina Klavora Holandska poroka v Osilnici v ponedeljek, 17. Junija, se je v Osilnici poročil mlad holandski par. Linda Groenveld in Herben Rodts. Oba že dolgo hodita v naše kraje in sta jih tako vzljubila, da sta se želela poročiti tukaj. Zala nevesta in ženin sta se do sedeža občine pripeljala v kočiji. Bilo je lepo, ker je bilo vse tako domaČe in naše: harmonika, petje in ljubke deklice, ki so nevesti poklonile rože z domačih vrtov. Lindini in Herbenovi številni sorodniki in prijatelji, ki so prišli v Osilnico, se bodo gotovo radi spominjali te svatbe, ki je tako drugačna kot v Holandiji. Lindi in Herbernu želimo srečno pot v skupno življenje in da bi se še velikokrat vrnila v Osilnico. Piknik v dolini ob Kolpi Podjetje TR3, ki upravlja poslovno stavbo na Trgu republike 3 (stolpnica bivše Iskre), vsako leto priredi za svoje najemnike manjše presenečenje, ki služi medsebojnemu spoznavanju vseti, ki delajo v stolpnici, in s tem prispeva k bolj sproščenemu delovnemu vzdušju. Direktor podjetja, moj stari znanec, me je nekega dne pobaral, ali vem. da bo letošnje presenečenje obisk Kolpske doline. Seveda sem bil nad tem navdušen, gospod pa presenečen, ko sem mu povedal, da jaz nisem samo iz Kočevja, ampak se čutim tudi Osilničana, saj od tu izvira rod mojega očeta. Takoj sem mu tudi obljubil, da bom na dveti ali treh straneh opisal pot od Ljubljane preko Kočevja do Osilnice, da bodo vsi, ki se bodo piknika udeležili, dobili nekaj informacij o naravnih iSn kulturnih znamenitostih, ki jih ob tej poti kar mrgoli. Dne 1. Junija 1996 smo se nekateri zbrati ob omenjeni poslovni stavbi v Ljubljani in z avtobusom krenili ob 8. uri proti Kočevju. Drugi so se na pot podali s svojimi avtomobili, imeli smo prekrasno vreme, zato je bila pot zelo zanimiva, razgled odličen, kraji, skozi katere smo potovali, pa za večino potnikov kar precej neznani. Med vožnjo smo pozornost posvetili gradu Turjaku, nato krajem in pokrajini do Kočevja. V Rašci smo se spomnili Primoža Trubarja, v Velikih Laščah pa Frana Levstika. Seveda je bilo govora tudi o drugih pomembnih možeh te pokrajine, ki jih ni bilo tako mato. Zanimivo je bilo tudi Kočevje, ki ga večina skoraj ni poznala. Za trenutek smo se celo ustavili, da smo si iz doline lahko ogledali del gozda nad Dolgo vasjo, kjer je nekoč stal grad Friedrichstein. Zares pa se je začelo, ko se je cesta spustila po Čolnarskem klancu proti Kostelu in naprej proti Fari. Vsi potniki so bili očarani nad pokrajino in kanjonom Kolpe. Seveda je bila poseben užitek vožnja po cesti od Petrine naprej, večina je namreč za cesto vedela, ni pa si znala predstavljati, da v Sloveniji obstaja še en kotiček, ki je tako neomadeževan z industrijo, odplakami, prometom in drugimi pridobitvami moderne civilizacije. Pokrajina se je vsem zares globoko vtisnila v spomin. Spotoma sem jim opisal zgodovino teh krajev od Turkov pa do danes, pri tem sem si obilno pomagal z informacijami, ki so bile objavljene prav v tem glasilu. Naj omenim, da so potniki zvedeli kar precej o krajih ob Kolpi, o tem, kako ljudje sedaj tam živijo, kako je bila zgrajena nova cesta, o cerkvici in njenih slikarjih v Ribjeku in o sedanjem trenutku sožitja s prebivalci na drugi strani Kolpe. Približno ob enajsti uri smo prišli v Osilnico in se namestili v gostilni pri Kovaču. Pogostili so nas z odličnim divjačinskim golažem, nato pa so nas fantje pod vodstvom Lojzeka s Hrvatskega odpeljali do starih malnov, kjer smo posedli v čolne in »odraftali« po Kolpi. Večina je bila prvič na raftingu, zato je bit to zares nepopisen doživljaj, posebej, ko smo nekateri popadali v kar mrzlo Kolpo. Med vožnjo smo si dali duška tudi z veslanjem in škropljenjem drugih posadk, tako da je vožnja do Bosljive Loke minila, kot bi trenil. Po vrnitvi na Seta smo se krepko podprti in začel se je turnir v tenisu, nekateri so kolesarili, nekaj pa jih Je odšlo na sprehode vse do Čabranke. Vse popoldne smo nato preživeli v čudovitem vremenu ob dobri pijači in jedači. Ko je prišel zvečer trenutek odhoda, so bili vsi udeleženci piknika nadvse zadovoljni in ni ga bilo, ki ne bi prisegel, da se bo v te kraje ponovno vrnil, saj nihče ni pričakoval tako lepih krajev le 100 kilometrov iz Ljubljane. Povedati moram, da so bili med udeleženci piknika diplomati veleposlaništva Velike Britanije in Evropske unije, francoske banke Société Generale, italijanskega koncema Agip, svetovno znanega podjetja 3M, seveda pa Je bilo največ Slovencev, in sicer iz Nove Ljubljanske banke, LB Leasing, LB Hipo, LB Trading. Centralne tehnične knjižnice in še iz nekaterih drugih podjetij, katerih poslovni prostori so v TR3. Ob koncu naj ugotovim, da je bil opisani piknik zares lepa predstavitev doline Petra Klepca. Upam, da bo takih obiskov čim več in da bo ta pokrajina tudi v naprej ostala tako čarobna, kot takrat, ko smo jo zapustili. Borut Ožura, LJubljana Izhodišče avanture - Rudno polje Zupanova - in moja - hoja na Triglav čudno, res zelo čudno se včasih usoda poigra s človekom in ga zapelje v dejanja, o katerih še trenutek prej ni niti razmišljal. Ako bi mi kdo konec julija, ko sem prebral članek o svečani seji občinskega sveta občine Kranjska gora na Kredarici in polemike o tem, kdo bo tja prišel peš, in koga bo peljal helikopter, omenil, da bom tudi sam, deležen časti, biti na tej seji, bi ga najprej vprašal, »če je nore gobe jedel«. Tu pa se vtakne vmes svoje vrste usoda, in v začetku avgusta me Anka, osilniška »mati županja«, povpraša, če bi njenega Toneta, župana najmanjše slovenske občine, pospremil do Kredarice, kamor ga kranjskogorski župan Kotnik vabi na sejo in vse ostale prireditve ob 100-letnici doma na Kredarici. Dolgo nisem niti premišljeval, saj je bil izziv prevelik in dahnil sem usodni »da«, s katerim sem prevzel skrb za varnost in dobro počutje našega župana, svojim nogam pa podaril približno sedemnajst ur hoje in ne vem koliko kilometrov alpskih razdalj. 6. avgusta ob tretji uri, ko so se mladi vračali z zabave na bregu reke Kolpe, ko so po dolini pričeli prepevati petelini, se je županov Nissan ustavil v Bosljivi Loki, kjer sem se trem. nekoliko zaspanim (Tonetu. Mladenu in Nedeljku) pridružil še jaz s svojim nahrbtnikom. Nekaj minut pred četrto sta se nam v Kočevju pridružila še »alpski vodič« Milan in njegov sin Marko. S tem je bil Nissan poln. nevarno prazen pa Na poti do Vodnikove koče je bil rezervoar za gorivo, tako da smo že sklepati stave, ali se bomo do prve črpalke na ljubljanskem barju pripeljali ali pa bomo nogam že privoščili lažji kondicijski trening v obliki rinjenja vozila do črpalke. Očitno pa nas ima sreča rada. saj smo se do črpalke pripeljali z zadnjimi kapljicami nafte, napolnili rezervoar in odbrzeli proti Rudnemu polju • izhodišču naše avanture. Ura še ni bila šest, ko smo si privoščili še osvežilni požirek, oprtali nahrbtnike in strumno, mimo vojaškega tabora na Rudnem polju, odkorakali proti Kredarici. Na pogled je stvar zelo enostavna, vendar je bilo treba že pod vodnikovo kočo nogam nameniti kratek počitek, želodcem in duši pa majhen zalogaj in požirek. In potem zopet »ena-dvadclavo polja in posameznik ni mogel izbirati, kje t>o kaj sejal ali sadil. O tem jc odločala vas kot cclota( vaška veča). Ostalo polje je bilo ograjeno, da živina ni naredila škodo. Seveda so bile izjeme, samotne kmetije, ki so nastale kot zametki kasnejših naselij in se niso držale ostalih kmetij. Tudi sadjarstvo je bilo razvito in pri tem ne smemo pozabiti na čet>elarstvo. saj so med uporabljali za marsikaj, predvsem pa kot sladilo, ker sladkorja še niso poznali. Kot drugod po Sloveniji, so tudi na Kočevskem in dolini gojili lan. Uporabljali so ga kot osnovno surovino za zelo razširjeno platnarstvo. njegovo seme so uporabljali za olje. Poljedelsko orodje sc jc izpopolnilo, čeprav je na kamnitih tleh še prevladovalo delo z motiko, kar lahko zvemo iz kmečkih pritožb leta 1613 (Georg VVidmer, Urkundliche Beitraege zur Geshichte des Gottscheerlaendchebs, stran 121). Ob motiki so uporabljali plug, ki je bil še delno lesen (naš stari izraz za plug je "drevo"), brano, pa seveda kose, srpe, lesene vile, grablje, cepec... Vprežne živine si ni mogel vsakdo privoščiti in zato je bila razvita sosedska pomoč, ki sc jc ponekod ohranila do danes. Kmečki domovi so začeli spreminjati svoj zunanji in notranji videz, kar je bita posledica uveljavljanja novih poljedelskih obdelovalnih načinov, ki so zahtevali nove prostore znotraj in zunaj doma. Pod pojmom dom razumemo tako pokrit prostor, Ici je namenjen za stalno prebivanje družine, kot tudi tisti del gospodarskih prostorov, ki so združeni v hiši pod eno streho. Prostor s kuriščem (ognjišče) jo imelo osrednjo vlogo v kmečkem domu in je vplival na nadaljnji razvoj doma. Še dandanes ponekod rečejo glavnemu stanovanjskemu prostoru s pečjo (ognjiščem) hiša, ki se ji postopoma pridružijo šc drugi bivalni prostori (kamra, izba, štibla..)Tudi gospodarski prostori so se povečali z uvajanjem hlevske živinoreje, saj je bil potrct>cn prostor za živino (hlevi, staje, svinjaki...), za krmo (seniki, kozolci, kaščc, listnice...) ali za orodje idr. Domovi so bili večinoma leseni, kriti s slamo še v 17. stoletju (o tem poroča Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske), v hiši je poleg ognjišča nekaj posode, ki jo je gospodinja potret>ovala za kuhanje na odprtem ognjišču in lesen jedilni prit}or ter sklede ali skodelice. Zraven je seveda sodila miza s klopmi in morda še kakšen stol. Ležišča so bil skromna, postlana s slamo, pokrivali pa so se s koccm ali kožami. Garderobnih omar ni bilo. saj so imeli pražnjo obleko spravljeno v skrinji, ostalo pa na sebi. Jesen je napovedovala zaključek del na polju in tudi oddajo dajatev zemljiškemu gospodu. V kočevskem gospostvu so morali podiožniki oddati dajatev v žitu 8 dni pred sv. Mihaelom (21 september). Dan pobiranja davščin jim je naznanil imetnik gospostva ali njegov oskrbnik. Župan je moral priti s svojimi sovaščani po določenem vrstnem redu na določeno mesto. Denarne služnosti, davek in nalože so morali podiožniki kočevskoreškega urada plačati v času podeželskega sodišča, nekaj dni po sv. Martinu (11. novemt>er). Ostali podiožniki kočevskega gospostva pa so to plačali 14 dni pred ali po sv. Martinu (28. oktobra ali 25. novembra), medtem ko so meščani Kočevja plačali svoje obveznosti 8 dni pred aH po sv. Gregorju (4. ali 20. marec). (nadaljevanje prihodnjič) Jože Ožura Ples za galerijo Civilno gibanje je v svoj načrt dela letos zapisalo tudi izgradnjo likovne galerije v Osilnici. To je sicer dolgoročen načrt, ki pa smo ga pričeli že uresničevati. Denar za izgradnjo bomo zbirali s prostovoljnimi prispevki in donacijami. Zbiranju sredstev za galerijo bo namenjen tudi ples, ki bo 30. novembra na Jasnici. Cena vstopnic, v katero bo vključena večerja in ples, bo sicer višja, kot za običajni ples, vendar računamo, da bo okoli polovica denarja, zbranega z udeležbo na plesu, namenjena za galerijo. Slikarji in kiparji Stane Jarm, Janko Orač, Jože Kotar. Brane Praznik in župan občine Osilnica so Civilnemu gibanju podarili dela (slike), ki jih bomo ta večer prodali na dražbi. Izkupiček bo prav tako namenjen gradnji galerije. Vsi, ki želite plesati in prispevati za galerijo v Osilnici pridite, pridružite se prijateljem in znancem iz osilniške doline. Novi župnik Naša fara je sredi avgusta dobila novega župnika, gospoda Jožeta Brileja. Prišel je iz Novega mesta, kjer je bil v šmihelski cerkvi kaplan. Že takoj po svojem prihodu Je sodeloval na proslavi v počastitev 50* letnice Lovske družine Osilnica. Blagoslovil je helikopter slovenske vojske, ki so ga poimenovali po junaku iz naše doline, Petru Klepcu, blagoslovil Je nov odprti lovski dom v Ribjeku in prenovljeno cerkvico Sv. Egidija v Ribjeku, kjer je imel tudi mašo. Novemu župniku želimo, da bi se v naši dolini dobro počutil. Ta lep posnetek je naredil g. Jože Mrle iz Ložca, ljubitelj planin, ki je tudi za Petruvu pripravil lepo razstavo svojih uokvirjenih fotografij in s tem prispeval k predstavitvi naših krajev. Veseli smo njegovega sodelovanja. Miklavž Izvedeli smo, da Jože Janeš skupaj z našim župnikom že pripravlja praznovanje Miklavža. Ta praznik naj bi letos praznovali po starih šegah in običajih. Na pomoč bomo priskočili tudi člani Civilnega gibanja. Telefonske govorilnice Telekom Je septembra namestil v občini pet javnih telefonskih govorilnic. Po ena je v Papežih. Selih, na Grintavcu, v Bosljivi Loki in pri Goršetu ob mostu. Govorilnice so dobrodošla pridobitev za tista gospodinjstva, ki telefonov nimajo, pa tudi za turiste. Izdajatelj: Civilno gibanje za osilniško dolino, Osilnica Uredniški odbor: Stane Jarm, Jože Ožura, Olga Lenac, Mirjana Šercer, Katja Štimac - odgovorna urednica Priprava in tisk: Tiskarna Kapušin, Krasinec Časopis izhaja v nakladi 400 izvodov in ga dobe občani brezplačno Žiro račun: 51300 • 621 11006/05 1320114 . 858250