Politiški pregled. * Na Oorlškem ae je udeležilo ožje volitve v splošni kuriji 9. t m 25.054 volilcev; vseh volilcev je bilo 33.527. Na volišče jih je torej prišlo 74-7%. * Saniranje dežclnih flnanc. Dne 13. t. ni. je finančni miniater zaključil enketo z govorom, v katerem je naglašal, da je enketa izpolnila svoj namen. Posebno je finančni minister z veseljem pozdravil, da so skoro vsi govorniki priznali potrebo, da ostane osebna dohodnina oproščena deželnih oaklad. Med tem pogojem in saniranjem deželnib finane je treba poataviti junktim. Dohodninski davek bo tudi vbodoče obdržal značaj izravnalnega davka. Znatno zvišati ga ni mogoče, da bi srednji stanovi ne bili raočao prizadeti. Da sg dežele zabredle v finančne stiske, je deloma kriva država, deloma so pa krive dežele aame. Deželnih finane ni mogoče temeljito ozdraviti torez upravnih reform. Monopola akoraj ni mogoče razširiti, pač pa bo razmišljati o državnem obdačenju premoga. Da bi država prevzela pasivne lokalne železnice, si je treba še premisliti. Zahteva, naj bi država prispevala k učiteljskim pla«am in pokojninam s 50 %, j e nemogoča, ker bi kaj takega proTzročilo državi60do70milijonov kron izdatkov. Edini vir za saniranje deželnih finane je zvišanje davka na žganje, a niti tega zvišanja ne dobi vsega ¦dežela. * Nova trgOTlnska pogodba 8 Srfoijo je bila, kakor poročajo z Dunaja, dne 14. t. m. podpisana. Nova trgovinska pogodba _topi v veljavo dne 1. januarja 1909. * V proradunskem odseku pride v kratkera na dnevni red proračun naučnega ministra. Nemške stranke so si izmislile nov _a6rt proti zahtevi druge češke univerze. Eer te popolnoma opravičene kulturne zahteve češkega naroda ne morejo vec udušiti niti ne -zaprečiti nje izvršitve, bodo vae nemške stranke -složno zahtevale, da naj ae osnuje nemška univerza v Brnu, češka pa kje drugod, n. pr. Kromerižu. — K temu treba pripomniti, piše _Domovina", da je nemška zahteva, naj se jim ustanovi v Brnu nova nemška univerza, naravnoat nesramna. Nemci imajo že itak 4 univerze in 3 tehnike v Avstriji in so v primeri z ostalimi avstrijskimi narodi prenasičeni. Avstrija mora najprej izpolniti svoje dolžnoati napram Slovencem, kijimješedolžna vse in proti katerim vodi na_ č n o ministrstvo žeodnekdaj pasivno reaisteneo, potem bo šele smela misliti na to, da ustanovi ae kako nem_ko viaoko šolo — prej pa ne. Malenkostna in nevredna kulturnega naroda je pa intriga, s katero bi radi Nemci spravili češko univerzo v neznaten in zakoten trg Eromeriž, v katerem ni in ne more biti življenskih pogojev za najvišje znanstvene institute, ki ao spojeni z vsakim vaeučiliščem in kjer bi bila tudi dijakom •onemogočena eksistenca. Da se vse nemške stranke vežejo v nizkotne, v tako protikulturne intrige, je žalostno in sramotno obenem. Ljudje, ki tako postopajo v kulturnib vprašanjih, nimajo pravice trditi o aebi, da stopajo na čelu napredka in da zastopajo kulturuo elito države. — Italijani zahtevajo, naj se obIjubljena jim pravniška fakulta osnuje v Zadru namesto na Dunaju. Zadrski župan dr. Ziliotto in posl. Giljanovič sta bila na Dunaju in sta vladi obljubila imenom zadarske občine, dati vladi brezplačno poslopje in še mnogo drugih učnih pripomočkov in ugodnosti na razpolaganje, ak. se atvari fakulta v Zadru. — Kaj bodo pa naši poslanei obeh klubov storili za alovensko vseučilišče, za alovenako šolatvo sploh in proti paaivni rezistenei naučnega ministrstva napram kulturnim potrebam slovenakega naroda ? * Boj za poljedelsko ministrstvo. Po volitvah v češki deželni zbor so zastopniki čeških agrarcev izjavili vladi, da 80 postali uajmočnejša češka atranka. Zato zahtevajo zase poljedelsko ministrstvo, kar so zahtevaii že pred Božičem. Baje se je vlada izjavila, da je pripravljena krščanskim aocialcem ponuditi ministrstvo notranjih del, da bo mogoče poIjedelsko miniatrstvo izročiti češkim agrarcem. Krščanski socialei pa so izjavili, da se ne odpovedo poljedelakerau ministratvu za nobeno ceno. * Jezlkovno rprašanje t Dalmacljl •se bliža svoji rešitvi. Vodja dalm. namestnije (namestnik Nardelli je na dopustu), drorni svetnik Tončič, je bil te dni poklican na Dunaj, da poroča o rešitvi uradnega jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. Vlada bo akoraj gotovo dovolila tudi notranji hrvaški jezik, kar je za Dalmacijo popolnoraa naravno. * Hrraškl sabor je bil dne 14. t. m. _ kraljevim reskriptom odgoden za nedoločen .as. Tem povodom so bile v Zagrebu velike demonatracije proti baronu Eauchu. * Vellke soeialistiške demonstracije t Badimpcštl. V petek zvečer so ae socialni demokrati zbrali v velikena številu pred svojimi strokovnimi organizacijami, od koder so hoteli iti pred klub stranke neodvisnosti, da prirede demonstracije splošni volilni pravici v prilog. To jim pa je policija preprečiJa in na to so odšli v Košutovo ulieo, da bi demonstrirali pred narodnim in deželnira kazinom. Toda na oglu Košutove ulice jim je zaprla policija pot, nakar ae je iz množice tridesetkrat ustrelilo iz revolverja in je pričelo leteti kamenje. Eanjeni so bili trije redarji. Policija na konjih je razpodila množico, katere del se je umaknil v Eakodczyjevo ulico in ae zbral pred kavarno New-Jork, kjer so demonstranti a kamenjem razbili več šip. Streljali so tudi iz revolverjev. Policija je tukaj aretirala 25 oseb. Drugi del demonstrantov se je podal proti Earlovemu trgu in razbil okna na mnogih prodajalnicah. Policija je tudi tukaj aretovala več demonstrantov. Skupno je polieija aretovala 50 oseb, a razbitib je bilo nad 100 oken. * Noro prusko nasilje proti Poljakom. Pruska vlada pripravlja nov zakonski načrt, s katerim bi bilo poljskira bankam zabranjeno parcelirati večja posestva brez oblastvenega dovoljenja. Tudi zemljiškoknjižno že razkosana posestva, ako so še pod skupnim gospodaratvom, bi spadala pod določbe novega zakona. * Poslanee d?eh deželnik zborov. Vseučiliški pcofeaor v Levovu, dr. Halban, ki je že tri leta bukopinski deželni poalauec, je bil pri zadnjih volitvah tudi izvoljen v gališki deželni zbor. * Loditer zakona na Francoskem. Tudi francoski senat je sprejel zakonski načrt, da ae izpremeni začasna zakonska ločitev na zahtevo moža ali žene po preteku treh let v zakonito ločitev zakona.